STUDIJSKA BIBLIOTEKA L J TJ Rt f f. \ H3 Poštnina poračunjena (C. C. con la posta) w Trstu, * soboto, 12. maja 1928. - Leto VI. , Posamezna Številka JO cent. Letnik Lil! List izhaja vsaki dajn zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: ra 1 mesec L 3 mcaece L 22.— r? L 6-50 več. — v širokosti 1 kc niče, zahvale, celo leto L 75.—, t inozemstvo m—fno 30 it. — Oglasnina za 1 mm prostora ivske in obrtne oglase L 1-—» s oglase denarnih zavodov L strani L 2.— EDINOST Uredniitvo in upravništvo: Trst (3). ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te« lefon 11-57. Dopisi naj si poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvo. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma m ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Poduredniltvo vGoricl: ulica Gioeu* Carducd IL 7, L n. — Telet it 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Perl«. Pohod lept Frani Pri p. ur. O turneji mariborske «Glasbene Matice« po Švici emo prejeli iz Curiha še eno poročilo, ki g a tu doli objavljamo. Opis koncertov priča o pravem pohodu lepe pesmi, o elementarni sili, ki jo predstavlja umetnost ne samo kot ena izmed najplemenitejših. socialnih institucij, kar jih je ustvarilo človeštvo, temveč tudi kot izborno sredstvo za medsebojno kulturno občevanje in obenem za medsebojno spoznavanje narodov. Poudarjamo še posebej zadnje besede, katerim hočemo dati tudi konkreten pomen s tem, da izrazimo, objavljajoč to poročilo, toplo upanje, da bi nam bilo dano poročati čim prej o sličnih ju^oslovenskih umetniških gostovanjih v Italiji in obratno. *** Curih, 6. maja. Dne 2. t. m. je mariborska :Glasbena Matica», ki se nahaja na svoji turneji po Švici, priredila v Baslu uspešen koncert. Koncert je posetila najo-dličnej-ša baselska publika, predstavniki kantonske vlade, vsi v 'Baslu nahajajoči se konzuli tu-■jih držav itd. Pevski zbor se je 'ves čas večera dobro držal. Iz-rpočetka nekoliko plahi glasovi so se čim dalje bolj krepili, vzpodbujeni po čim dalje bolj ;naraščajočem in končno do •skoro elementarnih izbruhov sega jočem odol ravanju entu-ziasmirane publike. Vse pevske točke so bile podane precizno in iso bile zlasti dinamski izredno ilepo izvršene. Najbolj so užiga-■le slovenske narodne pesmi, •Gotovac z «Jadovanko za tele-tom», Mokranjčev «Kozar», obe bolgarski pesmi O. Hristova «Mari mame, crnooko« in «Er-gen djedo», «Marija in brodar»; v zadnjem delu pa je pevski izbor moral točko za točko ponavljati ter je vrhunec navdušenja dosegel z «Mladim juna-!kom». Publika ni hotela oditi iz dvorane in so bili pevci prisiljeni dodati Še tri narodne pesmi. Po koncertu je bil v slavnostni dvorani vesel- družabni večer, ki ga je Mariborčanom priredila tukajšnja «Liederta-fel». Baselski meščani se niso mogli načuditi lepoti slovenskih narodnih noš in so aklarnirali vsak hip pevke. Baselski slaščičarji so pevce obdarovali s slaščicami, tiskarji z razglednicami, vrtnarji s cvetlicami itd. Dne 3. maja je «Glasbena Matica« odpotovama k svojemu drugemu koncertu v Curih. («Basler Nachrichten» pišejo: «Koncertna sezija, ki se bliža svojemu koncu, je dobila posebno s tem, da je cela vrsta znamenitih zborov posetila naše mesto. Po ruskih in romunskih zborih še «Glasbena Matica» iz Maribora, ki kakor njeni predhodniki dokumentira, da se v vzhodni Evropi goji zborovsko petje s posebno ljubeznijo in nadarjenostjo. Kajti ti pevci — 70 po številu — gospodje v črnem, dame v krasnih, predvsem sijajno rdečo barvo ljubečih narodnih nošah, so pokazali pevsko kulturo, ki gotovo ni vsakdanja. Njihovo tehnično znanje je zelo veliko, zlasti če pomislimo, da to, kar so podali, stavi na pevce vseskozi visoke zahteve. Povečana gojitev zborovskega petja se po desetletjih skoro izključno instrumentalnega u-stvarjanja kaže čedalje bolj. Da možnosti še dolgo niso izčrpane, smo imeli dokaz pri tej priliki. Tudi sestava zbora je zelo srečna. «Glasbena Matica» razpolaga z veliko gibkostjo kakor Istočasno s silnimi vtisi. Posamezni glasovi, vsak izvrsten v svoji posebnosti, se vežejo v izredno lepo odtehtano in mnogo-lično celoto. Dirigent J. Hladek-Bohi njski je izreden zborovski dirigent, ki zna iz njemu poslušnih pevcev izčrpati vse. Slišali smo številne, v glavnem slovenske, ',pa tudi srbo-hrvatske in bolgarske narodne in u-metne pesmi. Občinstvo je bilo navdušeno in si je priploskalo dodatkov. - V «N a tion alze i tu ng» pa piše O. Muncher, najstrožji in največji švicarski kritik: «Zdi se, &a sta si evropski jugovzhod in vzhod postavila nalogo, da nas temeljito seznanita s svojo glas- i beno umetnostio. Slišali smo le- tos donske kozake, Romune, ruski državni zbor in včeraj Se jugoslovansko »Glasbeno Matico« iz Maribora. Ta močni zbor, sestoječ iz 70 pevcev, je brez dvoma zelo discipliniran, v splošnem čist in razpolaga z zelo dobrimi glasovi- Slišali smo predvsem slovenske, pa tudi bolgarske in hrvatske narodne pesmi, energično in preudarje-no dirigirane od zborovodje Hladek-Bohinjskega. Pesmi so deloma zelo zanimive, predvsem harmonično s svojimi sekundami in septimami; toda tako tujerodno narodno petje pri nas trajno ne bi moglo preveč ugajati radi enoličnosti Čuden je za nas nepričakovan način nenadnih dinamičnih protislovij, prehodi iz najjačjega fortissima v naj nežnejši pianissimo in o-bratno. (Jugosloveni so si publiko hitro pridobili in se ji' zahvalili s ponavljanji in dodatki.) Včeraj je «Glasbena Matica« priredila koncert v Curihu. Koncert v Curihu je uspel jako dobro. Tako polne dvorane niti praška «Smetana« ni imela. Koncertu so med drugimi prisostvovali zastopnik kantonalne vlade dr. Oettiker, župan mesta dr. Sparri, zastopnik jugo-slovenskega. poslaništva iz Berna, jugoslov. konzul Shwarz z vsem konzularnim osobjem, nadalje konzuli Italije, Anglije, Nemčije, Francije, Avstrije, Romunije, Bolivije in Peruja ter predstavniki raznih pevskih društev. Občinstvo je prirejalo Matici navdušene ovacije in venomer je morala ponavljati in dodajati. Po koncertu se je vršil prijateljski sestanek. Znani švicarski kritik in komponist dr. Kaufma.nn, predsednik največjega curiškega pevskega zbora «Maennerchor», ki šteje 300 ljudi, je imel navdušen govor, v katerem je proslavljal pevski zbor ter orisal veliki kulturni pomen njegove turneje. Delovanje parlamenta Odobritev proračuna ministrstva za javna dela v senatu - Dnevni red novega zasedanja poslanske zbornice RIM, 11. Na svoji današnji seji je odobrila, visoka zbornica proračun za poslovno leto 1928.-1929. Govorili so senatorja Rava in Montresor ter minister on. Giuriati. Senator Rava (je priporočal vladi, naj posveti zemljiškim melioracijam čim večjo pažnjo. Senator Montresor pa je opozarjal vlado, naj se nikar ne prenagli z regulacijo srednjega toka Adiže, ker bi se postavila v nevarnost letna proizvodnja, katere vrednost presega znesek 100 milijonov lir in ki bi bila o-grožena, če bi se izpolnile zahteve jadranske električne družbe. Kot tretji govornik je nastopil minister javnih del on. Giuriati, ki je na podlagi številk obrazložil visoki zbornici napore in žrtve, katere doprinaša država za izvedbo novih javnih del. Na vprašanje, zakaj je bilo odka-zano avtonomnemu cestnemu podjetju samo 20 tisoč km cestnega omrežja, dočim ostanejo ostale ceste še nadalje zanemarjene in zapuščene, je odgovoril minister, da je zaenkrat več kot dovolj onih 20 tisoč km. Ni pa izključeno, da bo v poznejši dobi izročenih novemu cestnemu podjetju v oskrbo tudi ostalih 140 tisoč km cest. Novo cestno podjetje bo pričelo poslovati s 1. julija t. 1. Še pred koncem tekočega leta bodo razpisani prvi natečaji za prevzetje del. Minister se je ob zaključku svojega govora pridružil pohvali, katero je izrekel poročevalec v prilog upravnemu uradništvu in inženirjem civilnega ženija. Po kratki izjavi poročevalca Rolanda Riccija je bil proračun odobren. Predsedujoči • je ob 1815 zaključil sejo. Na svoji jutrišnji seji bo senat razpravljal o osnutku reforme nacionalnega predstavništva. Do sedaj se je priglasilo k razpravi o tem zakonskem osnutku 5 senatorjev, in sicer Callaini, Cicootti, Danari, Grispolti in Kabba. Jutri bo izveSen v poslanski zbornici dnevni red prve seje predstoječega zasedanja, ki se bo vršila 21. t. m. Izmed preostalih proračunov pride kot prvi na vrsto proračun ministrstva kolonij, za njim pa bosta predložena proračuna mini- strstva zunanjih zadev In finančnega ministrstva. Ekspozeje o po edinih proračunih bodo podali minister kolonij on. Feder-zoni, državni podtajnik pri ministrstvu zunanjih zadev on Grandi in finančni minister on. Volpi. ZoKlJutlfeo konference za ureditev predvojnega dolga bivše Avstro-Ogrsk« RIM, 11. Včeraj je bila po enotedenskem zasedanju zaključena konferenca, ki je bila sklicana na pobudo reparacijske komisije in katere so se udeležili zastopniki nasledstvenih držav in imejiteljev predvojnih državnih papirjev bivše avstro-og-rske monarhije. Konferenca je glede vseh vprašanj dosegla le delen uspeh. Nerešena vprašanja so bila izročena v proučitev reparacijske komisije ter vladam nasledstvenih drŽav. Pred zaključkom poslednje seje se je predsednik konference zahvalil italijanski vladi za gostoljubje, ki ga je izkazovala članom konference ter finančnemu ministru on. Volpiju, ki je prevzel pokroviteljstvo nad konferenco. m zatulil MM\i itete Ustanovitev zveze benečijskih hranilnic RIM, 11. V kratkem bo izdan na predlog ministra nacionalnega gospadrstva on. Belluzza kr. ukaz, s katerim bo ustanovljena zveza benečijskih hranilnic. V zvezi bo zbran kapital preko 1 milijarde lir, ki obstoja iz hranilnih vlog. V zvezi bodo včlanjene najmočnejše benečij-ske hranilnice, med katerimi sta tudi tržaška in reška. Posebno mnogo bo članic iz novih pokrajin, ki so se že priglasile. Zveza bo imela svoj sedež v Benetkah in bo tvorila najboljše jamstvo za hranitelje. Del rezervnih fondov vsake članice bo namreč od kazan ' posebnemu fondu zveze za eventuelne izredne potrebe članic, ki bi se slučajno znašle v finančnih zadregah. Hooo papeževa enciklika «Miserentissimns Redemptor* RIM, 11. Papež Pij XI. je izdal docela nepričakovano enci-kliko o povsem nabožnem in asketičnem predmetu, namreč o dolžnostih pokore in poravnave. Enciklika «Miserentissimus Redemptor» govori o poravnavi, katero vsi dolgujejo presvete-mu srcu Jezusovemu. Sestavljena je v povsem apostolskem in verskem duhu. Zaključuje se z besedilom molitve, ki bo vsako leto slovesno čitana na praznik presvetega srca Jezusovega v vseh katoliških cerkvah. Papežev god RIM, 11. Ker praznuje papež jutri svojo god, so se podali danes dopoldne vsi kardinali v Vatikan, kjer so mu voščili. Av-dijenca je bila privatnega značaja in se je vršila , v privatni knjižnici Pij a XI. Kardinal Van-nutelli je v imenu svojih tovarišev izrazil papežu voščila, za katera se je slednji toplo zahvalil. Kolegi) «De propaganda fidei» RIM, 11. Jutri bo položen temeljni kamen za novo zgradbo kolegija in kongregacije «J>e propaganda fidei«. Kamen iz marmorja, ki ga bo papež blagoslovil v vatikanskih vrtovih, bo takoj prepeljan na Janikul, kjer se bo zgradila omenjena zgradba. Italija naknplla v New-Yorkm dva milijona dolarjev RIM, 11. Kakor poroča agencija «Economia», je nakupila Italija v New-Yorku dva milijona zlatih dolarjev. Nesreča pri dela na ladfl SPEZIA, 11. Sinoči ob 22. uri je na krovu motornika «August u sa« eksplodiral gazometer. Dva. delavca, ki sta tam v bližini nekaj pospravljala, je ubilo. Poplava v Umbrijt PERUGIA, 11. Radi močnih nalivov v poslednjih dneh Je več pritokov Tibere prestopilo bregove. Pri Pertignanu je voda podrla velik nasip nekega, mlina in povzročila okrog pot milijona lir Škode. [ ▼ ■mari proU KING'S BAY, 11. Davi ob 7.55 se je zrakoplov «Italia« dvignil iznad Kings baya in odletei v smeri proti Leninovi zemlji (prej zemlja Nikolaja IL). KOPENHAGEN, 11. Davi, ko je zrakoplov «Italia» zapustil Kingfs bay, so bile vremenske prilike (ugodne. ^Včeraj so novinarji vprašali generala No-bile-ja, kam pravzaprav namerava, ali naravnost na tečaj ali na otoke Franca Jožefa. Odgovor, ki ga je dal general Nobile, tu ni znan. Danes pa je došla vest, da je odletei zrakoplov proti Leninovi zemlji, kjer bo pristal v svrho raziskovanj. Kot doznavamo, se pripravlja te dni tudi neka ruska ekspedicija, ki namerava preiskati še malo znane kraje tega otoka. OSLO, 11. Zrakoplov «Italia» je odletei davi iz King's baya naravnost proti severnemu tečaju. Povratak v Klng's bay KING'S BAY, 11. Zrakoplov cltalia«, ki je naletel na izredno neugodne vremenske prilike, se je ob 14.30 obrnil in se vrača proti King's bayu. fie o nesreči, ki Jo Je povzročil plaz RIM, 11. Na podlagi poznejših ugotovitev je število človeških žrtev, ki jih je zahtevala strašna nesreča, povzročena po plazu v bližini S. Benedetta del Tronto, večje nego je bilo sklepati po prvih poročilih. Ugotovljeno je namreč, da je pri katastrofi izgubilo Življenje 16 oseb. Udeležba Italije na mednarodni razstavi tiska (RIM, 11. Tudi Italija se bo udeležila velike mednarodne razstave tiska, ki se bo letos o-tvorila v Kolnu na Nemškem. Načelnik vlade on. Mussolini je včeraj sprejel dr. Julija Barello, ki je bil imenovan za glavnega vladnega komisarja za to razstavo. Dr. Barella je ministrskemu predsedniku podrobno poročal o organizaciji italijanskega razstavnega paviljona, ki bo nudil popolno sliko razvoja italijanskega tiska. Jnftoslooenskl ministrski svet T Bofi na Kitajskem Ekspedicija Spofotskega vojvode voj- MILAN, 11. Spoletski vojvoda se je sinoči podal v palačo »Marino*, kjer je imel z načelnikom mesta Bel Ioni je m daljši razgovor o italijanski ekspediciji na Karakorum. Ekspedicija, ki se je organizirala pod pokroviteljstvom milanskega mesta, bo v kratkem odpotovala proti himalajskemu pogorju. Posledice «charlestona» REGGIO EMILIA, 11. V neki tukajšnji dvorani se je včeraj vršilo nekakšno plesno tekmovanje, v katerem so lahkomiselni mladeniči skušali pobiti rasne »rekorde«. Tako je neki Gino Sturari stavil s svojim to-varifiem, da bo več ur brez prestanka plesal naporni «charle-ston». In res je to storil in dosegel nov «rekord». Kmalu za tem pa, ko je prenehal plesati in si hotel od počiti, se je nenadoma zgrudil na tla. Izdihnil je. Nekateri očividci so pripovedovali, da je fant tekom plesanja izpil par kozarcev ledenomrzle pijače, da bi si pogasil žejo. _ vlada podala ostavko TIRANA, 11. Radi spora, ki je nastal o priliki proračunske razprave v parlamentu, je podala albanska vlada ostavko. Vlada bo opravljala tekoče posle, dokler ne bo imenovana nova vlada. CtfeiStoioiki li Risu« bosta obnovili medsebojna* dlplo-matttne odnoftajef LONDON, 10. Diplomatični *o-trudnik «Dartly Tetographa» (zatrjuje, da namerava Cehoslovaška skleniti z Rusijo pogodbo za obnovitev diplomatičnih odnoSa j ev. — Pogodba je bila že pripravi/jena, ko je prtftfo do preloma med Rusijo in Anglijo. Cehoslova&ka je spravila iz razumljivega obzira do Londona to vprašanje takrat začasno z dnevnega reda. Nekateri sagotarvTjajo, da je dr. Benefi povodom svojega poslednjega bivanja v Londonu le pripravil merodajne angleške kroge na ta korak Gefao- Podpora prebivalstvu, prizadetemu od vremenskih nezgod BEOGRAD, 11. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki se je bavil zgolj z resortnimi zadevami. Poedini ministri so poročali o zakonskih predlogih, ki jih nameravajo predložiti narodni skupščini. Med temi sta najbolj važna osnutek zakona o dobrovoljcih in osnutek zakona o vrhovni centralni upravi. Med ostalimi manjšimi zadevami je ministrski svet odobril kredit enega milijona dinarjev za podporo prebivalstvu v Me-tokiji, prizadetemu od poplav in drugih vremenskih nezgod. Minister socialne politike Radovič je poročal, da je bilo doslej v pasivnih krajih razdeljenih 200 tisoč vagonov koruze, ostalo jih je še 100 tisoč. Denarnih podpor je bilo razdeljenih v znesku 118 milijonov dinarjev. Dopoldne in popoldne je zasedal finančni odbor, ki je razpravljal o zakonskem predlogu opozicijskega poslanca dr. De-metroviča glede ukinitve doho-darine v prečanskih krajih. Povodnjl «r Jugoslaviji Karlovac v nevarnosti? ZAGREB, 11. V krajih okrog Karlovca sta Kupa in Korana vsled neprestanih nalivov prekoračili bregove. Več samotnih hiš pa tudi deli vasi ob Kupi so že po pol metra pod vodo. Vas Drežnica je že docela ločena od ostalega sveta. V Karlovcu se prebivalstvo pripravlja na beg iz mesta. Tudi v Vojvodini je slabo vreme povzročilo na poljih mnogo škode. Jogoslavlla In Bolgarska Poslanik Vakarelski pri dr. Ha-rinkovlću BEOGRAD, 11. Zunanjega ministra ćLr. Marinkoviča so pose-tili danes dopoldne poslaniki Cunard, Dard in Vakarelski. O posetu bolgarskega poslanika Vakarelskega doznavamo, da je z ministrom govoril o vseh vprašanjih, glede katerih se Jugoslavija in Bolgarska še nista sporazumeli. Konferenca Male anlanto se bo vrftlla sredi junija BUKAREŠT, 11. Konferenca zunanjih ministrov držav, ki so včlanjene v Mali antanti, se bo vršila 20. junija. Na ta dan sta sedaj pristali tudi čehoslova-ška in jugoslovenska vlada. Konference, ki se bo vršila v Bukarešti, -se bo udeležil tudi romunski zunanji minister Ti-tulescu, ki se sedaj mudi v San Remu. RotiflhoclJo arbitražne pogodbe med Italijo in Združenimi državami WASHINGTON, 11. Ameriški senat je na svoji včerajšnji seji ratificiral arbitražno pogodbo, ki je bila pred kratkim sklenjena med Italijo in Združenimi državami Severne Amerike. Nesrečen pristanek francoskega vojaškega letala v Zagrebu ZAGREB, 11. Danes ob 11. dopoldne je prispelo semkaj veliko francosko vojaško letalo tipa «Paramount-Goliath». Pri pristanku na letališču se je pripetila nezgoda. Letalo je prezgodaj pristalo in radi tega zabredlo v močvirje. Pilot se je hotel znova dvigniti, vendar pa so se kolesa tako pogreznila v blato, da se je letalo postavilo pokon-cil Pri tem sta se zlomila oba vijaka. Prihitelo je na pomoč vojaštvo, ki je rešilo posadko letala. fttlrl letala na poletu lz Rima v Mogadisdjo KHARTUM, 10. Eskadrilja italijanskih letal, ki lete iz Rima proti Mogadisciju v Somaliji, je davi odletela proti Mala-kalu. ____ Anglija In Egipt LONDON, 10. Laburistični voditelj MacDonald je danes govoril v spodnji zbornici o od noša jih med Egiptom in Anglijo. Obžaloval je, da ne morejo pogajanja med obema drŽavama privesti do nikake-ga sporazuma ter je nagla&al, da je povodom poslednje krizo v an-gledko-egiptovskih odnošajih mnogo trpel ugled Anglija Del In okolica mesta Tstnaaa v oblast' Japoncev TSINAN, 11. Japonci so zavzeli polovico mesta. Boji, ki so včeraj proti večeru ponehali, so bili posebno ljuti v trgovskem okraju. Pričela so se pogajanja za u-mik nacionalističnih čet, ki so se zabarikadirale v sredi mesta in ki se na vso moč branijo zapustiti svoje pozicije. Japonsko delavstvo je že pričelo obnavljati porušene stavbe, telefonske in brzojavne zveze v mestnih delih, ki so jih izpraznili nacionalisti. Nekatera japonska letala so krožila včeraj nad mestom in spuščala na ulice in ceste, ki so v rokah nacionalistov, letake, v katerih se slednji pozivajo, naj se udajo. Odgovora na poziv pa ni bilo. TS1NGTAO, 11. Kitajska voj ska. je na poziv trgovinske zbor--niče v Tananu zapustila to mesto. Mesto so zasedli Japonci, v katerih oblasti je sedaj vse ozemlje okrog Tsinana. Politične beležke Privatni kapital v svojetski Rusiji V svojem zaključnem govoru na tretjem zasedanju osrednjega izvršilnega odbora ZSSR je A. I. Rikov obširno govoril o vlogi privatnega kapitala v sovjetski uniji To vprašanje ima v ZSSR vse večji politični pomen nego v zapadni Evropi, ker se iz privatnih virov financira vse protlkomunistično delo v Rusiji Razvoj podjetij s privatnim kapitalom in sploh vsako kopičenje kapitahov v zasebnih rokah pomeni radi tega večjo ali manjšo nevarnost za sedanji režim. Rikov je naglašal, kako se je v posjedujem času vodila v Rusiji zelo ostra borba proti privatnemu kapitalu. Ta borba ae je sedaj le še poostrila. Davčna bremena privatna trgovce so se na pr. zelo povečala. Glavna skrb vlade pa jo, kako bi se mogel zamenjati s ka'kS-nim državnim aparatom «poulični trgovec, ki prodaja ljudem žemljice in stroje» — kakor se je izrazil Rikov. Glavno oviro v borbi proti privatnemu kapitalu pa tvori ponmnijkaaije blaga v sovjetskih skladiščih. tcGlavno vprašanje pri nas», je dejal Rikov, «ni to, da se naša trgovina preveč razvija, ker trgovina ne raste, pač pa to, da kljub vedno večjemu naraščanju proizvodnjo ni mogoče dobiti bla-ga.» Govornik je naglašal, da je treba predvsem ves sovjetski aiparat u-sposoibiti za nadzorovainje privatn. dohodkov. Privatni kapital da je treba postaviiti pod takšno kontrolo, da ne bo mogel na noben način izbeg-miti obdavčenju; obdavčenje pa mora biti takšno, da se porastek privatnih kapitalov čim bolj omeji. Drobne vesti Plodovit pisatelj Angleškega romanopisca in dramatika Edgair-j!a Wallace-ja, ki piše napete detektivske in pustolovske romane, imajo kot najplo-dovitejšega pisatelja našega člasa. O naglici, s katero dela, poročajo listi s sledečim dogodkom: Neki prijatelj je poktioa? pisatelja po telefonu. «Z gospodom j>e sedaj neuiogoČ6 govoriti«, je odgovorila sobarica, «pravkar je začel v svoji sobi pisati nov roman in je strogo prepovedal, motiti ga, dokler ne bo končal.» — «Prav, hvala lepa*, je odgovoril prijatelj, «poča-kam kar tu pri aparatu, mama ni treba do tedaj niti odzvoniti.» Nekaj kratkih podatkov iz New Torka V New Yx^rku je toliko telerfon-skih naročnikov, kolikor jih imajo London, Pariš, Berlin, Leningrad in Rim skupaj. New York ima pet največjih mostov na svotu, vsak je najmanj eno miljo do lig. Vsak dan je 2000 gledališč fn kinematografov odprtih. Me»to Šteje 1500 cerkva vseli veroipovedan j. Davčna cena lastni ne znaša devet milijard dolarjev. Več ko 300.000 ljudi pride vsak dan od zunaj v mesto. Vsakih dva in petdeset sekund se privozi osebni vlak. Vsakih trinajst minut se vrSi poroka in vsakih Šest minut se rodi dete. Vsakih deset minut se ustanovi nova trgovina in vsak ko eno in petdeseto minuto se zgradi novo poslopje. Izdaja Puškinovih del. Kot poročajo listi, se prijpravlja v moskovski državni založbi knjig nova popolna izdaja vseh Puškinovih del. Puškinova dela so bila po veČini podla, tako da jih morajo plačevati danes že zelo drago kot knjižno redkost. Na novo pregledana in komentirana izdaja Puškinovih del bo obsegala petnajst zvezkov. Pred kratkim se je vršila V Moskvi posebna konferenca uredniškega zbora, v katerem se nahajajo najodličnejši ruski raziskoval« ci Puškina. n. V Trstu, dne 12. maja 1028. DNEVNE VESTI I iDltfiv rmlolkov In lurjfflriS koncerti Hot nniK), predpisuje €1. 60. kr. B.kaza od £9. julija 1927, št. 1U3, fc&leri vsebuje poete.v«« določbe o tftscipttnaclfl iskanja iti iakcrrtSča-fcjjb rudnikov v kraljevini, da «e froarajo v teku enega leta od otojar V© omenjenega kr. ukaza t. j. od £3. a-Bgueta 1927., naznaniti: a) vse ftKhiiške koncesije, stalne in začasne; b) vsi rudniki, naj bodo v obratovanju ali z&puš&eni. Ker se bii-ža rok za gori omenjeno naznanitev svojemu koncu (23. avgusta 1928), se opozarjajo imetniki stalnih rudniških koncesij, lastniki rudnikov, v delu ali zapuščenih, ter vsi drugi, ki so in-jteresirani, na potrebo, da opravijo predpisano naznanitev v omenjenem roku. . Naznanitev mora biti napisana Ca kolkovanem papirju za 3 lire ter t,e pošilja na ministrstvo za nacionalno ekonomijo, glavno ravnateljstvo za industrijo in rudnike (Ministero dell Economia Naziona-le, Direzione Generale delVtodu-stria e delle miniere), in sicer potom krajevnega rudniškega okrajnega urada (Distretto Minerario). Naznanitve je treba priložiti dokumente, ki dokazujejo najem ali last nad rudnikom. Omenjeni rok je nepreklicljiv in zato je, vsaj za sedaj, izključena .vsaka možnost podaljšanja. Ceboslcvcsšhi paviljon na razstavi v Benetkah Pišejo nam: Cehoslovaški paviljon na XVI. umetnostni razstavi v Benetkah vsebuje lepo razstavo čehoslovaš-ke gTafične in plastične umetnosti ter obsega 287 številk. Paviljon tlela priediteljem zares čast. j' Zastopanih je 46 umetnikov, ined katerimi uživajo mnogi svetoven glas, ker so že davno znani z razstav v Parizu, Londonu, Berlinu itd. Posebno pozornost vzbujajo ujed kovino mojstra Švabin-skega, Bileka, Koblihe, Stretti-ja, Simona in drugih; enako tudi kipi prof. Kafka, Guttfreunda. Španie-la, Stursa in Obrovskega. Cehoslovaško razstavo je uredil komisar prof. dr. V. Štech zelo o-kusno in na tak način, da kaže posebno «praška šola» razvoj grafične umetnosti na čehoslovaškem v zadnjih dveh desetletjih do najnovejših stru j. « , lzDlt! na kr. trgovinski univerzi v Trstu i Rektorat kr. trgovinske univerze v Trstu sporoča: Specialni izpiti v letošnji poletni dobi se bodo vršili po naslednjem razporedu: bančna tehnika (pisme*-no) 16. junija ob 8. uri, trgovinska tehnika (pismi.) 19. junija ob 8. uri, knjigovodstvo 17. jun. ob 8. (I. poziv) in 7. julija ob 8. (II. poziv); trgovinske institucije 18. junija ob 8. (I. poziv) in 2. julija ob 8. (II. poziv); finančna matematika 19. junija ob 8. (I. poziv) in 10. julija .ob 8. (II. poz.); statistika 20. junija ob 8. (I. poz.) in 30. junija ob 8. (II. poz.); blagoznanstvo 20. junija ob 8. (I. poz.) in 1. julija ob 8. (II. p.); institucije privatnega prava 21. junija ob 8. (I. poz.) in 3. julija ob 8. (II. poz.); trgovinska tehnika (us>Lno) 21. junija ob 8. (I. poz.) in 9. julija ob 8. (II. poz.); bančna tehnika (ustno) 22. junija ob 8. (I. poz.) in 9. julija ob 15. (II. poz.); trgovinsko pravo 22. junija ob 8. (I. poz.) in 4. julija ob 8. (II. poz.); institucije javnega prava 23. junija ob 8. (I. poz.) in 29. junija ob 8. <11. poz.); mednarodno pravo 24. junija ob 8. (I. poz.) in 30. junija ob 8. (II. poz.); pomorsko pravo 25. junija ob 10. (I. poz.) in 7. julija ob 10. (II. poz.); gospodarska geografija 26 junija ob 8. (I. poz.) in 9. juLija ob 8. (II. poz.); gospodarstvena zgodovina 27. junija ob 8. (I. poz.) in 10. julija ob 8. (II. poz.); ipolitična ekonomija 28. junija ob 8. (I. poz.) in 7. julija ob 8. (II. poz.); gospodarska politika 29. junija ob 8. (I poz.) in 8. julija ob 8. (II. poz.); finančna veda 29. junija ob 15. (I. poz.) in 8. julija ob 8. (II. poz.); italijanski jezik (pism.) 12. junija ob 8., ustno 20. junija ob 8. (I. poz.) in 2. julija ob 8. (II. poz.); nemški jezik (pism.) 13. junija ob 8., ustno 30. jurnija ob 8. (I. po«.) in 4. julija ob 8. (II. poz.); češki jezik (pism.) 13 junija ob 15., ustno 25. junija ob 15. (I. poz.) iai-1. Julija ob 15. (II poz.); angleški jezik hptismeno) 14. junija ob 8., ustno 29. junija ob 8. (I. po«.) in 6. julija ob 8. <11. poz.); srbohrvatskl jezik (pismeno) 14. junija ob 15., ustno 25. junija ob 15. (I. poe.) in 1. julija ob 15. (II. poz.); francoski jenik (pismeno) 15. junija ob 8., ustno 23. junija ob 8. (I. poz.) in 5. juiija ob 8. (II. poe.) ; ruski jezik (piem.) 15. junija ob 15., uetino 27. junija ob 8. (I. poz.) in 1. julija ob 8. (II. poz.) Izpiti za lavreo se bodo vršili 11., 12., 13. in 14. julija 1928. Prošnje za pripustitev k izpitu, opremljene z indeksom radi kontrole podpisov, se morajo vložiti v tajništvu univerze do 2. junija 1928. za specialne izpite, a za lau-reo do 20. junija 1928. ZAPLEMBA «GORIŠKE STRAŽE* Z ukrepom goriškega prefekta je bila sinoči zaplenjena včerajšnja Številka «Goriš'ke Straže». Rojstva, smrti in poroke v Trsta dne 10. maja 1928. Rojeni: 4; mrtvi: 5; poroke: 8 i Iz tržaškega življenja r -it Po tragični nesreči na Kontovelu. Izid pcreiskave. Pri preiskavi, ki jo je uvedla sodna oblast o tragični nesreči na cesti med Kontovelom in Prošekom, kjer je — kakor smo včeraj poročali — tovorni avtomobil gradbene zadruge «Fuligida» iz Trsta usmrtil dve učenki in jih poškodoval pet, se je izkazalo, cLa je nesrečo pripisovati' zgolj tragičnemu slučaju. Tehnični izvedenci, ki so natančno pregledali avtomobil1, so namreč ugotovili, da je spojni vzvod pri krmilu zlomljen, radi česar Šofer ni mogel ravnati avtomobila. V tem oziru bi bila torej dokazana nedolžnost šoferja Zupančiča, ki je bil — kakor znano — takoj aretiran. Ni pa še ugotovljeno, ali je mladenič storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da takoj ustavi avto, kakor hitro je zapazil, da je krmilo pokvarjeno. Zato bo moral fant, ki je radi nesreče sitno po-trt, ostati na naizpo-lago sodni oMasti, dokler ne bo pojasnjena tudi navedena okolšči-na. Zato je bil včeraj zjutraj na odredbo državnega pravdništva odveden v zapor v ulici Coroneo. Razen Zupančiča je bil aretiran tudi njegov brat, ki se je nahajal na avtomobilu v hipu, ko se je zgodila nesreča. Toda včeraj je bil izpuščen na svobodo, ker se je izkazalo, da je popolnoma nedolžen pri tragičnem dogodku. Stanje dveh mialih ponesrečenk, Štokove in Miltčeve, ki sta bili sprejeti v mastno bolnišnico, je jako povoljno in je upanje, da bosta kmalu ozdravili. — Truplo male Starčeve, ki je umrla kmalu po sprejemu v bolnišnico, bo mtenda prepeljano na Prošek, kjer bo najbrž pokopano skupno z drugo žrtvijo. Nesrečen korak grobokopa Da mora čolvek, ko gre čez trg Gol doni, ki je v zadnjem času radi popravljanja več podoben bojišču kot trgu, dobro paziti kam stopi, priča nezgoda, ki je doletela sinoči 43-letnega grobokopa Ivana Franzolina, stanujočega v ulici G. Gozlzi št. 5. Ko je mož okoli 20. ure hotel 6rez tramvajski tir na vogalu ulice Porote della Fabbra, je nehote stopil v luknjo v tlaku in te-lebnil črez tračnice. Pri tem se je tako hudo pobil po levi rami, da je moral iskati pomoči v mestni bolnišnici, kjer so ga sprejeli v kirurgi čni oddelek. Zdraviti se bo moarl približno 3 tredne. Nezgoda vojaka. Včeraj zjutraj okoli 10. ure, ko je neki vojaški tovorni avtomobil, na katerem se je nahajalo več vojakov, vozil skozi vrata topniškega arzena 1 a pri Sv. Andreju, je eden izmed vojakov, ki je stal pokoneu na avtomobilu, obrnjen s hrbtom proti vratom, butnil tako močno z glavo ob grede!j, da se je zgrudil nezavesten. Njegovi tovariši so poskrbeli, da je prihitel na lice mesta adnmiSk rešilne postatfe, ki je Bgoferrll, (te si je —earetot mter denič, katerega istovetnost nm ni anana, hudo pretreeel možgane, ■ato ga Je dal prepeljati v vojaško bolnišnico v ulici Fabio Severo. Tramvaj proti vuir Včeraj predpoidne okoli 11. ure je tramvaj proge št. 4, ki je vozil po Corsu V. E. III. proti postaji prt Sv. Andreju, trčil na vogalu ulice S. Spiricfetone ob dvovprežen tovom'i voz, ki je prdvozil izza vogala omenjene ulice in mu pre-striigel pot. Ker je pa tramvajski zavttrač z veliko prisotnostjo duha nagdo »tisrnil navore in ustavili tramvaj skoro na mestu, nezgoda ni imela posledic. Tramvajski Voz se je neznatno poškodoval na sprednjem delu, dočim je voz ostal nepoškodovan. Potniki v tramvaju so se radi sunka nekoliko prest raSili, hujšega pa ni bilo. fttirl aretacije Orožniki iz postaje v ulici Isti-tuto so predvčerajšnjim aretiraJi 31^-letnega Egista Pelizzo, stanu-jočega na Corsu Garibaldi št. 14, ker miora odsedeti 4 mesece zapora radi tatvine. Ričet ni dišal tudi mesarju Romanu Venuti, stanujoč emu v ulici Raffineria, kateremu je sodišče svoj čas odmerilo mesec dni «poko-re» za omreženim oknom radi raz-p&čavanja ponarejenih bankovcev Ker se je pa možu očividno zdePo škoda, da bi potratil lepe pomladanske dni med štirimi stenami, in se je obotavljal, so ga prišli iskat orožniki iin ga spremili tja, kamor ni hotel iti. V državnem hotelu v nI. Coroneo sta predvčerajšn. našla brezplačno stanovanje in oskrbo še 39-letni Mihael Franizia, stanujoč v ulici Vi-colo delle Rose št. 35, in 40-letni voznik Alojzij Biiiini. stanujoč v ulici Rossetti; prvi mora odsedeti 2 meseca radi neupravičene pri<-lastiitve tuje lastnine, drugi pa se bo moral pokoriti 24 dni radi telesnih poškodb. Tržaško sodišče Trgovec z nogavicami in obravnava v k on tu maci ji Včeraj bi imel stati pred tržaškimi sodniki Leopold Pirnat, obtožen poneverbe v znesku 10.000 Hr. Toliko namreč znaša cena velike množine nogavic, ki mu jih je izročil v komisijsko prodajo trgovec Silvi j Bonazza, stanujoč v ulici Domenico Rossetti 18. Poslednji je izročil nogavice Pirnatu, ki je je umrl nagle smort2 naš otoče spoštovani g. diefan B žič v starosti 66. let. Pokojmlka zna ceniti -samo tisti, ki je imel o» pravka z njim. Bil jo odločna in odkritosrčna oseba, dobričina in poštenjak skoz in skoz. Zato bo c* stal v trajnem spominu vaem va» ščanom kakor tudi široki pivški dolini. Domačin. BORZNO POROČILO Trst, 11. maja 1928. Amsterdam 762.50-768.50, Belgl^ 2C3-267, Francija 74.55-74.85, Len* don 92.55-92.76, New York 18.93 K-18.99H, Španija 316.50-3iX.50, Švica 365-367, Atene 24.75-2o. Liktorsko posojilo 87.40, vojnoov -Škodninske obveznice 78.45. MALI OGLASI HIŠA dvenadstropna, 9 prostorov, z majhnim dvoriščem in vrtom s trtami, na Krasu ob cesti, se proda. Naslov pri tržaškem upravništvu. 527 30 ZAPIRAL oken z okvirom in vetrni, cami ter več drugih s šipam' proda tvrd-ka Picciola - Benedei.ich, Via Ci?ni-cian 6. 525 TRGOVSKA hiša, s prostornini skladišči, kletmi, javna tehtnica, veliko dvorišče in vrt, se proda radi selitve pod ugodnimi pogoji. Pav^l Kunotck, šturje, -p. Ajdovščina. 524 BABICA, diplomirana, sprejema drevno noseče. Govori slovensko. Bodulich Ana, Via Madonna del Mare 19, II. 509 ZLATARNA Albert Povit Trst, Vin Mmsiiil 46 kupuje krone po i "37 Popravlja in prodaja zlatenl*x>. VABILO isiniii i. zters Lokavshs hranilnice in posoike v Lokvi na Krasu registrovane zadruge z neon ejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. maja 1928, ob 15. uri na Tabru v Lokvi s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo nrc ? lv 2. Poročilo i a . a. 3. Odobritev letnih računov za XIX. upravno leto 1927. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev enega nad zornika. 6. Slučajnosti. Načelništvo. Ako pri občnem zboru ni oti določenem času zastopano zadostno število članov, se vrši istotarrt in z istim vzporedom pol ure pozneje občni zibor ne glede na. število udeležencev. Dr. SARD0C ZOBOZDRAVNIK ▼ ▼▼▼v v ▼ ▼▼▼ TT ▼ TRST VIA S. LAZZARO 23,11. r i m ii Predno nakupite kakršnosibodl POHIŠTVO obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZI 1 WT Id I | TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 i BflBBBi um sns SBH^fillK S1 j I glllli^ iS PODL ISTEK y. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman v štirih delih ruščine prevedel L V. (86) — Tvoja ženitev me resnifcno veseli, saj je že davno 5as, da se oženiš, — je začela baronesa ' po trenotnem molku, — toda m