SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXXII. (26)
Štev. (No.) 51-52
ESLOVENIA LIBRE
BtENOS AIRES
20. decembra 1973
DA BI NOVOROJENI ZVELIČAR RAZLIL NA SVET OBILO SVOJIH MILOSTI IN MIRU IN NAJ BI V NOVEM LETU SOGLASJE, SREČA IN ZADOVOLJNOST VLADALE V NAŠIH DRUŽINAH IN V VSEJ SLOVENIJI V SVETU. TO ŽELI NAROČNIKOM IN BRALCEM TER ROJAKOM V DOMOVINI IN PO VSEM SVETU
SVOBODNA SLOVENIJA
BOŽIČNE MISLI OB BALANTIČI
Spomin v pampi
Ob tisočletnici Škfje Loke '973—1973)
Izgublja se oko v brez mej daljavi, ravnina se kot večnost razprostira, z neba dežuje mir, iz tal izvira.
Kako si majhna, toka, v tej širjavi!
In vendar, če te gledam v luči pravi, neznatnost tvoja duhu ni ovira in končnost tvoja je neskončna mera, kot je neskončna cvetka v drobni travi.
Prepolna je vsakdanjost poezije, brezčasje se v bežnosti zrcali, z neskončnostjo je končnost prepojena.
In iz umiranja življenje vzklije, se laž v mali stvarnosti razgali, s spominom so vsa pota razsvetljena.
Dr. Milan Komar
Božično voščilo
Spet so tu adventni dnevi. V teh modernih časih, ki nam prinašajo toliko nemira, negotovosti in duhovne izčrpanosti, si jih človeško srce nemara želi boli kakor kdajkoli.
Toliko tega, kar ie bilo nekoč sveto, je potemnelo, toliko obetajočega usahnilo, vojske in trpljenja no njih še vedno teže svet. Iskrenost, zaupanje, nesebičnost postajajo mrtve besede.
Prenasičeni materialnih dobrin smo pričeli gledati na darovano celo svobodo, mir, pravico in možnost do dela.
Marsikaj se spreminja in nekje v daljavi se svetlika luč, o-ori ob preprostosti. Hote smo pozabljali nanjo, čeprav si jo je srce na tihem želelo. Morali bomo hote spet proti njej, če nočemo duhovno umreti.
Adventni dnevi naj nas vodijo, da srečamo priprostost pri jaslih z Otrokom. Naj ne bo sentimentalno srečanje presitega človeka z ljubkim otroštvom, naj bo to res srečanje z Zaželenim, ki more tudi v naš moderni čas postaviti preprostost v znanost in umetnost, v želje in hrepenenje, v načrte in iskanja.
Tako čudovit bo božič v tem občutju in ob tei misli želim žegnane božične dni vsem Slovencem v Argentini, posebno vsej mladini.
Vdani
,	Mauser Karel
Cleveland, 26. novembra 1973.
Naš Božič
Oj kako različni so Božiči! Izmed vseh najlepši je slovenski. Zato, ker je naš! Mi, ki ga praznujemo že dolgo let daleč od domovine, smo že začeli pozabljati, kako je bilo doma, naš mlajši rod pa si iz našega pripovedovanja kar ne more ustvariti prave islike o tem slovenskem prazniku. Živimo na drugem koncu sveta, kjer je „sredi zime poletje“, v velikih naseljih, kjer se cerkveni zvoniki ponižno skrivajo pod nebotičniki, ki jih obdajaj^1 in kjer zvenenje božičnih zvonov, če sploh zvonijo, prekriči hrup cestnega prometa. Doma smo dostikrat gazili sneg do pasu in si svetili na. poti k polnočnici z bakljami, tu pa nas avto potegne po črni cesti med vrstami svetlih luči do naše kapele ali cerkve. Doma smo se greli okrog peči in krepčali s toplimi jedmi in pijačami, tukaj pa praznujemo sveti večer na prostem in si hladimo žejo in vročino z ledenimi pijačami. Tako in podobno bi lahko naštevali še in še razlike med tu in tam, obujali spomine na stare čase in iskali vsaj nadomestila zanje. Stari časi, danes so tudi doma novi časi, ki hočejo vzeti našemu Božiču lepoto in svetost. Proglasili so božični dan za delavnik in božično skrivnost hočejo nadomestiti s pravljicami o dedku mrazu in podobno.
Slovenska protikomunistična emigracija v Argentini je danes otok, kjer lahko v svobodi in miru gojimo naša slovenska čustva, narodna in verska, in kjer lahko ohranjamo za bodočnost marsikaj lepega in dobrega, ki v domovini pod nenehnim pritiskom brezbožnega materializma gre v pozabo. Zato je naša dolžnost, da ohranimo za bodoče rodove lepoto slovenskega božiča.
Ohranimo predvsem krščanski značaj božičnih praznikov. V deželi, ki nam je dala streho, so ti prazniki bolj družabnega, kot verskega značaja. Dobra večerja, obilna pijača, ples in zabava pa neizogibno streljanje in spuščanje raket, prekriče razmeroma skromne verske ceremonije. Veliko bolj cenijo božično drevesce, kakor pa jaslice, ki jih marsikje niti ne poznajo, razen o-nih v cerkvah, kolikor jih niso tudi tam odpravili. Ohranimo v naših družinah tiste lepe navade, ki so poudariale božično 'skrivnost rojstvo Odrte šeniikovo. Naj ne bo slovenske hiše brez jaslic Doma smo škropili z blagoslovljeno vodo in pokadili vse prostore domačije, tudi skedenj in hleve, ker je bilo božje Dete rojeno v hlevu. Sveti večer smo preživeli doma, molili rožne vence in se skromno krepčali s postnimi jedmi, suhimi hruškami, krhlji in orehi. Niti k sosedovim nismo silili. „Za Božič gre samo konjederec od doma, ker mora, če ga kličejo, da odstrani mrhovino.
Slovenski značaj božičnih praznikov bomo doživeli predvsem pri slovenski polnočni maši in ob petju naših nepozabnih božičnih pesmi. Morda ni naroda na svetu, ki bi znal dati svetonočni skrivnosti toliko poezije, kakor mi s svojo božično pesmijo, ki je že nad sto let stara pa vedno nova in blagodejno osrečujoča, se vračamo v mislih domov.
Ne posnemajmo razvad, ki jih v velikem svetu vidimo, ne sramujmo se svojih navad, čeprav bi se morda komu zdele nenavadne ali nerazumljive.
Za nas moraio biti božični prazniki prilika, da obnovimo plemenita krščanska čustva.
Doprinesimo svoj delež k temu, da bi se uresničila zlasti pri nas in okrog nas božična poslanica: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje. Ne bo miru na svetu, dokler ne bo miru v naših srcih, v naših vesteh.
Storimo, kar je v naših močeh, da bi se mi Slovenci, čutili kot bratje med seboj in se temu primerno tudi obnašali. Napovejmo boj sovraštvu, zaničevanju', sumničenju in krivičnim sodbam, ki se tu in tam pojavljajo, včasih že kar v bolestnih oblikah. Imejmo v mno-gočem svoja mnenja, branimo in zagovarjajmo jih, nikdar pa ne smemo pre-
Ob letošnji tridesetletnici smrti pesnika Franceta Balantiča sem v adventnem času vzel v roke njegovo zbirko pesmi in jih prebiral pod vidikom božičnega razpoloženja- Nikjer ncbene pesmi c B/ižiču, ne o rojstvu Boga v jaslicah betlehemskih, ne o zvezdi repatici nad njimi in o pesmi angelov, o bratstvu in o miru na zemlji. Ne, teh božičnih rekvizitov ni v njegovi poeziji v takem smislu, kot so ip' na pr. našli v Župančičevi zapuščini in jo prinašamo na čelu današnjega lista- Nobene Balantičeve pesmi ne bi mogli postaviti na to mesto.
In vendar je vsa Balantičeva pesem eno samo veliko1 razpoloženje: je tam pastirček, ki prinaša, darove najvišje ljubezni, je tam svetloba zvezd in petje vesoljnemu bratstvu ljudi.
Vsa Balantičeva pesem je tipično pastoralna poezija. O kolikokrat se Ba-lantič sam istoveti s pastirčkom doma „med nebom, zemljo sem pojoč ovčar“, „jaz pastir sem v gori zapuščen,“ „trepetajo mi vsi prsti po piščalki“. Tam zažiga pastirske ognje, vriska v stene in zapušča „ovac črede“, kateri je strigel prej „mehkp runo.“ Sam poje: „zaklal
iti v osebne napade in zlobna sumničenja in sramotenja. Kadar govorimo o potrebi bratske ljubezni 'med nami, ne smemo pozabiti na dve besedi, ki nam ju je včasih težko izgovoriti: reči odpusti, kadar smo videli, da smo komu delali krivico in besedo odpuščam, kadar vidim(d, da je naš brat svojo zmoto spoznal.
Božični prazniki so prazniki božje dobrote, za nas prilika, da pokažemo svoje dobro srce do potrebnih. Nikar ne mislimo, da med nami ni revežev. Mnogo več jih je, kot mislimo. Nekateri nosijo križ revščine na tihem. Poiščimo jih in pomenimo se z svojimi slovenskimi brati, kaj bi se dalo storiti, da bi se vsaj za praznike nihče ne čutil pozabljenega v svoj nesreči.
sem svojo ovco belo“, „Gospod, za Tabo sem se zdaj napotil“ „ponudil Bogu bpln od vseh plodov.“ Ali ni to resnični betlehemski pastirček, ki Bogu prinaša svoj dar? Poklekne pred nečem kot pred „sinji kelih, ki Bpg v njem spi“ — lahko bi to bile jaslice! — in se mu ponudi: „Me ljubiš? Vsaj za norčka me porabi, da Tvojim vriskal v srečni bom pozabi!“ „Pokliči k soncu me na sinji prod, da vredno tamkaj prdslavim Tvoj god!“ God: ali ni to Gospodov rojstni dan? — Božič-
Ko se je Balantič — pastirček vrnil ¿“d Njega, si je samo zaželel „naj pograd moj po Tebi zadiši.“ Vzel je pastirske piščalko in pel odslej le B,ogu. „Tvoj zvesti sem dvorjan.** Postal je trubadur božje ljubezni. N.oVa figura ob jaslicah.
Najprej je božjo ljubezen občutil v sebi in v isvoi erotiki: „trohneče vence sem si strgal ž; glave“ „postal sem vitki vrč za božjo kri.“ „Ponižn.o1 za ljubezen se zahvali, za odrešenja bolečino.* V strašnem notranjem požaru med grobom in milostjo se je umiril v bpŽji svetlobi, ki več ne žge, le sveti „v rokah' ugasnila mi je tema.“ In ko se je tako
Vsak krščanski praznik je praznik optimizma. V Adventu smo molili: Dvignite glave, vaše rešenje je blizu. Za Božič lahko molimo: Rojen je naš Reše-nik. Ta beseda pomeni prelomnico med dobo pričakovanja in bodočnostjo in odre šenjem. Glejmo tudi svoje življenje, osebno in narodno tako. Nikdar ni v našem življenju vse izgubljeno. Včasih- se nam zdi, da smo zašli v zagato iz katepe ni izhoda- Pa se prej kot bi mislili, stvari preokrenejo v dobro. To ne velja le za naše osebne zadeve, ampak še bolj za življenje naroda. Kdo ve, če se ne bo kmalu dogodilo kaj takega, kar bo prekrižalo vse človeške račune. Za to ostanimo kristjani, Slovenci, bratje in optimisti !
Kk.
ves notranje presvestil, se je njegova blazna strast spremenila v zahvalno molitev: Pod oknom deklica je v cerkev šla.
„Minil je čas“ pastoralnega satirske-ga razkošja, „ko ga je norca motil vsak vrisk krvi, vabljiv oči sijaj“, da je vzkliknil: „Pomagaj, Kristus mi, da bom ukrotil bolest po zemlji“. . . „da ve® se Tvoji luči bom zarotil!** In ta luč: ali ni to svetljObnj 'žar betlehemske zvezde? Ta svetloba je postala bistveni del njegove biti, ki je sestavina treh prvin-„prsti in svetlobe in božjih rok“. Ta zavest božjega sinovstva m,u je navdihovala najlepše religiozne pesmi po1 o s e-b n i avguštimski pomiritvi duše v Njem, o katerem pravi: „Ti si na dnu vsega. . . kot jezero, neskončno hladni vali, šele pri Tebi vse se umiri.“
Tz tega osebnega razmerja do Boga se je predal ljubezni do človeka, ko je spoznal v gorskem taboru, (kot je ohranil v notesu): ,ySlamo ljubezen lahko reši svet.“ človek je najvišje. „V tej zamisli je ves sonetni venec, ki ga ni napisal, p(o-svetli ,¿bratstvu vsega sveta“. Vidim ga, kako se -— kot pastirček ob jaslih — položi predenj s prošnjo“, naj čezme k Tebi hodijo ljudje, naj mi obraz 'oskrunijo noge, ubogih mojih bratov noge gnojne!,, To bratstvo v Bogu in sVtvov‘anje v ljubezni do drugih rešuje
bedo sT.eta pred revolucionarnim uppTom, kar je on že 1. 1940 ¡slutil v svojih socialnih pesmih Na blaznih poteh (ki jih ni v Zbranem delu, ker ¡so jih odkrili šele pozneje, ponatisnjeni v Medd.obju 1970, o—6): „Ko ne bilo ¡bi vrat do toplih zvezd, bi zgubil se korak na temnih tleh in kriknila v temo bi naša pest!“ In te „tople zvezde“, ki zadržujejo 'krvav upoj. „ubogih brat^oV“: ali ni bo isth 'betlehemska zvezda, ki je obstala nad Kristusovim Rojstvom 'kamojr je rteljala kralje, ki imajo dolžnost urejati bratstvo družbe ?
V svoji genarski zamisli sonetnega venca sonetnih vencev je pesnik zarisal načrt, kako bi venec posvetil temu bratstvu. Kot ob jaslicah izpoveduje svojo vero: „Bog je! Čredo! Verujem!... Milost je vse!. . . Samo 1 j u 'b e z e n lahko reši svet.. . Sivet bo boljši le tedaj, če bo živel p,o naukih Kristusovega komunizma!“ To je: v ljubezni, v miru in bratstvu.
S temi zapisi nas Balantič postavi prav pv-ed jaslice betlehemske: plred Rojstvo Najvišje Ljubezni, Odrešenika posameznika in vsega človeštva, ki je: Kristus! — Bog!
Ali ni to pesem angelov nad jaslicami: Slava Bfogu na višavah in mir ljudem na zemlji.
Pensamiento navideño
El mundo vive momentos realmente caóticos. A poco que meditemos encontramos que el hombre se ha rodeadp* de una atmósfera, que résulta cada vez más irrespirable, y esto no sólo ocurre en el ambiente físico. Las relaciones entre los hombres están tabién cada día más contaminadas. Vivim^ls en un mundo asolado por la guerra, la violencia de toda índole, la falsedad y el egoísmo. Considerando objetivamente el prpAeso, diríase que nos encaminamos directamente hacia nuestra propia aniquilación orgánica, moral y espiritual.
Sin embargo, y a pesar de todo, sulrge cada año con 1a. Navidad el dulce y profundo* llamado que llega de la eternidad al adormecido espíritu del hombre.
Jesús nace a este mundo, dando con ello a la humanidad la prueba de que Dios aún espera mucho de ella. Cristo asume la naturaleza humana, garantizando de esta forma el sentid^! de nuestra vida, iluminando la mata hacia la cual nos encaminamos y que a pesar de sus vaivenes desemboca inexorablemente en El.
INavidad es confianza y esperanza; es. tener la certeza de que no estamos solos. Navidad es esperar a pesar de tod(cf, ¡sabiendo vencedor del buen combate La Promesa ha sido cumplida. El Redentor ha venido al mundo; ahora es preciso que el mundo \B reconozca como tal-	x
IVOV POSKUS POMIRITVE RITŽNJEGA VZHODA
POGAJANJA V ŽENEVI
Moči, moči mi daj moj Bog!
Da, ko napade me obup, ne uklonim silam se nadlog, jim stanovitnost stavim vkljub.
Simon Jenko, V brezupnosti
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Mirovna konferenca za Bližnji vzhod, ki naj bi se začela 17. t. m., je bila zaradi nepripravljenega programa preložena na 21. t. m. V zadnjem trenutku je severnoameriški zunanji minister Kisisinger še prepotoval države Bližnjega vzhoda, ki so zapletene v spor z Izraelom ter se mu je deloma posrečilo „prodati'« jim ameriški načrt za morebitno končno ureditev položaja na Bližnjem vzhodu.
Tik pred začetkom mirovnih pogajanj je položaj na Bližnjem vzhodu naslednji:
Za Washington je mirovna konferenca nujna iz predvsem dveh razlogov:
a)	kljub temu, da so ZjDA skoro povsem neodvisne od zunanjih dobav petroleja, še vedno nekaj goriva dobivajo z Bližnjega vzhoda in morajo zato pokazat1 razumevanje tudi za arabske zahteve;
b)	podaljšanje krize in zlasti v petro lejskem pogledu grozi normalnim odnosom med Washingtonom in njegovimi t tradicionalnimi zavezniki industrializiranega sveta (Evropa in Japonska). Zato- ZDA zahtevajo cd Izraela, naj vsaj deln^ pristane na arabske pogoje.
Moskva tudi stremi za več ali manj sprejemljivo ureditev .položaja, ker j! poleg njene naklonjenosti Arabcev gre tudi za ohranitev' dobrih odnosov z ZDA.
Izrael noče pristati na umik z zasedenih področij niti ne, smatra bližajoča se pogajanja za mirovno 'konferenco1, na kateri naj bi že določili končne meje med Izraelom in Arabci. Izrael ima namen izpeljati pogajanja v bilateralne
Komunistična Jugos^vija, ki ostaja iz časov, ko je jugoslovanski komunistični diktator Tito sanjal o vodstvu tkzv. tretjega sveta, 'zaveznica Arabcev proti ZDA in ostalemu Zahodnemu svetu, istočasno pa seveda tudi zaveznica Moskve, je tudi v pravkar minuli novi vojni med Arabci in Izraelom odigrala svojo pomožno vlogo v sovjetskih načrtih kontroliranja Bližnjega vzhoda.
Moskva, 'ki je organizirala zračni most v Egipt, kamer je dovažala Arabcem orožje za boj proti Izraelu, je opo-raliila tudj Titovo Jugoslavijo za ene od oporišč svojega zračnega mostu. V Jugoslavijo jie priletela večja skupina visokih vojaških častnikov ter si ogledala več jugoslovanskih letališč, 'ki naj bi služila za oskrbovalne 'postojanke na Bližnji vzhod letečim sovjetskim letalom- Sovjetski poveljniki s.d bili tudi v Ljubljani, povzpeli so se na ljubljanski 'Grad in sj ogledali letališče Brniki. Končno so se is 'Titom dogovorili, da
razgovore z Egiptom, 'ki ‘bi bili prv;v etapa njihovega umika iz Sinaja do kon enih mej, ki jih Tel Aviv hoče potegniti ¡s Kairom. Izrael tudi meni, cia je treba rešiti problem Palestincev v okviru Jordanije, a pdločno nasprotuje ustanovitvi nove arabske države- S Sirijo pa se Izrael noče razgovarjati vse dotlej, dokler Sirija ne pjrisiane na izpustitev izraelskih vojnih ujetnikov.
Egipt si želi čim p~ejšen umik izraelskih 'oddelkov z zahodnega brega sueškega prekopa in iz Sinaja. Glede Palestincev Kairo neodločno izjavlja, da je za „obnovo njihdvih zakonitih pravic“. Sirija namerava v Ženevi na mirovnih pogajanjih podpirati Egipt in je skupno s Kairom pripravila načrt o nadaljnjih akcijah, če se^ pogajanja razbijejo. Palestinci, ki jih vodj tkzv. OsVo bodilna palestinska fronta, pa so izjavil, da so pripravjeni sesti za isto mizo z Izraeci in se pogajati za svojo bodočnost. Doslej so tako možnost d,osled-no odkanjali.
Libanon se mirovnih pogajanj v prvi fazi ne bo udeležil. Leta 1949 je Libanon z Izraelci podpisi T premirje in med obema državama ni teritorialnih problem,oV. Libanon se namerava pozneje nridružiti mirovnim pogajanjem.
ič'e se b~do mirovna pogajanja v Ženevi uspešno iztekla, 'Zahodna Evropa in Japonska, poleg njiju pa tudi pitali svet upajo, da se bo potem uredilo tudi vprašanje petroleja, problem, ki postaja za svetovni mir nevarnejši, kakor kateri koli drugi spori med posameznimi državami.
bodo upora,bljeli pet jugoslovanskih letališč za svoj zračni most v Egipt. Letališče Brniki s(o< iz svojega načrta izpustili, ker leži preveč na zahodu.
Jugoslovanski komunistični diktator Tito je v svojem pro-aratekem zanosu ukazal tudi delno mobilizaciji)' ter so bili vpoklicani desettisoči rezervsti vseh pnklicev. Poziv je segel tudi med kmečko prebivalstvo, ki je moralo pripeljati na zbiralne točke tudi vozove i:i konje- Prebivalstvo je ponekod zajel pravi strah pred vojno, obenem pa je ukaz o mobilizaciji voz in konj povzročil tudi mnogo posmehovanja ob ugotavljanju, da ibi spet pognali vozove in konje proti tankom in topovom. Ljudje s,o' tudi ugibali, proti komu je bila naperjena mobilizacija: uradno ni bilo zad'evnih izjav, vsi pa so dvomili, da bi imela Titova vojska namen boriti se v Egiptu proti Izraelu. Odpor proti Sovjetom pa bi 'bil itak brezuspešen. Edin! rezultat je bil, da je partija spet zapra-
Meclnarodni teden
Rdeča Kitajska si je samo iz Argentine zagotovila rfakup skoro treh milijonov tor. žita in koruze za prihodnje tri leta. Kitajsko koinunistično gospodarstvo preprečuje potreben razmah v poljedelstvu in sploh na vseh področjih v državi.
Članice evrlopskega Skupnega trga
so se na zasedanju v Bruslju dogovorile, da ¡bodo energetski produkti odslej naprej prosto „tekli“ iz ene države v drugo, zlasti v trenutkih resne energetske krize, kakršna je za Zahcdnp Evropo prav sedaj. Različna gledanja, 'ki jih imajo posamezne države na problem Bližnjega vzhoda p'a so potisnili v ozadje, prav tako nesoglasje glede ustanovitve posebnega tkzv. razvojnega sklada,, iz katerega naj bi dodeljevali fonde določenim manj razvitim predelom Zahodne Evrope.
Švedski veleposlanik v Čilu Edel.-f m, ki ga je čilska vlada izgnala zaradi vmešavanja v čilske notranje zadeve, jie po prihodu v Stockholm časnikarjem ponavljal komunistično propagando, da. je čilska vojiska pobila 15.000 ljudi, 7.0:50 aretirala in da je poleg tega 30.000 ljudi ostalo brez strehe. Divjo propagandno gonjo proti Čilu vodij,O’ vise komunistične partije po svetu, po ukazu iz Moskve, ki nikakor ne more preboleti silovitega udarch. ki ga je komunizem v latinski Ameriki in na splošno doživel z Allendejevim padcem.
Ves svobodni svet se je smejal sovjetski agenciji Tass, ko je silovito napadla glavnega tajnika NATO dr. Lun-sa, ker je opozoril ¡NATO, naj ostane vojaško dobro pripravljen, ker sovjetska vojaška m,dč še vedno narašča- Tass je Lunsa označil za političnega zločinca in zapisala, da dvomi o njegovi pameti. Nato je še pozvala člonice NATO, naj Lunsa odstranijo iz tajništva, ke' da bdle-ha na delirium tremens.
vila milijone dolarjev z'a mobilizacijo, Vi je v zunanjem svetu nihče ni jemal resno.
¡Posledice obiska sovjetskih vojaških poveljnikov pa 'komunistična Jugoslaviji! še vedno čuti. Na pet jugoslovanskih ■letališč, ki so si jih Sovjeti izbrali z n Oporišča, so iz ZlSSR pripeljali svoje tehnično osebje, ker da samo eni znajo ravnati s sovjetskimi letali. To tehnično osebje je na teh letališčih ostalo, das' se je ptobski-izraelska vojna končal1'.
Medtem je bil jugoslovanski komunistični diktat-t Tito na obisku pri BJrežnjevu ter je med drugim z njim razpravljal tudi o vprašanju ¡sovjetskega tehničnega osebja na jugoslovanskih letališčih V Jugoslaviji je prebivalstvo pričakovalo, da bodo Sovjeti po Titovi vrnitvi t.o osebje odpoklicali, a se t,o ni zgodilo. Diktator Tito postopoma spet spreminja JugpMavijo v normalen sovjetski satelit.
čeprav je časp^isje na široko pisalo o Peronovem govoru pred delavskimi predstavniki v CGT, ter o sestanku med Peronom in Balbinom, je vendar politično najvažnejši dogodek v preteklem tednu takoimenovani „primer štirih polkovnikov“. Že v naši prejšnji številki smo poročali o zamenjavi vodstva v vjojni mornarici. Tedaj smo poudarjali, da so oborožene sile pripravljene braniti in ohraniti ustavni red v državi za vsako ceno. To se je pokazalo tudi v pričujočem primeru.
K,ot ustava predvideva, je vrhovno poveljstfvo vojske, po študijah pristojne komisije, ki jo sestavlja 40 generalov, predložilo seznam višjih častnikov, kateri naj bi bili s prihodnjim letom, povišani. Vlada je po obrambnem ministru seznam v celoti potrdila, na kar bi moral svoje priznanje dati tudi se-
nat.	Tam pa ‘Se je -stvar zapletla, štirje polkovniki, kandidati za generalski čin, Piso našli odmeva pri večinskem bloku. Ali bolj točno, večinski blok je smatral, da ni primerno dati čin generala polkovnikom Ju’an Jaime Cesio, Juan Carlos Chombo, Juan Carlos iDuret in Julio Casar Etchego^en. Le hiter in oster poseg radikalnih senatorjev, ki so mobilizirali tudi najvišje vladne osebnosti, je preprečil, da bi njih imenovanje enostavno .odklonili; preučevanje njih povišanja sc „preložili“ za prihodnji teden, medtem ko s-o masovno potrdili ostala povišanja v vojski, mornarici in letalstvu, baje celo zelo pro.tiperonistič-nih oficirjev.
Zaskrbljenost radikalnih senatorjev izvira iz teze, da je „konstruktivna opozicija“, torej sodelovanje z vlado mogoče le, če so v tem sodelovanju vključene še druge sile javnega življenja, v prvi vrsti .oborožene sile. Primer štirih polkovnikov .pa bi lahko v temelju razmajal to podporo. Vendar je treba celotno stvar razložiti v primeru enega samega teh polkovnikov; ta je Juan Jaime Cesio, desna roka poveljnika gen. Carcagna. Polkovnik Cesio je postal zlasti znan po nekaterih svojih simpa ■ tiiah, resničnih ali ne, s peronistično mladino Vodil je takoimenovani „Operativo Dorrego“, kjer so v javnih delih in na socialnem polju sodelovali vojaški oddelki s formacijami JiP (perohistične mladine). Prav tako so o njem pisale pohvalno uporne revije JP. T.o je bilo doVdj, da je večinski senatni blok, ki ga sestavljajo peronisti sfere garde/ blokiral njegovo povišenje-
Razni vladni krogi, ki so se bali krize z vojsko, so skušali dbseči od Perona ukaz, naj senat v tem tednu, ko bi ponovno obravnaval imenovanja, potrdil vse štiri polkpVnike. A preden je vladni postopek kaj dosegel, je vojska po svoje rešila problem. Sklenjeno je bilo, da bodo omenjeni štirje polkovniki zaprosili za upokojitev. V torek, 18 pa je odstopil tudi poveljnik gen. Chr-cagno'. Na njegovo mesto je bil imeno van gen Leandro Anaya.
Ta primer, ki pokaže notranjo enotnost vojske, je pa tudi jasen dokaz notranjega razkola v peronizmu. Ta razkol pa se je pi/kazal tudi v poslanski zbornici, kjer je pretekli teden opozicija ovrgla vladni predlog glede finančne policije, in to s pomočjp mladinskih in gremialnih poslancev peronističnega bloka.
Naj na kratko omenimo še, da Opazovalci na splošno smatrajo zelo pozitiven izid razgovora med radikalnim, vodjem Balbipofti in predsednikom Peronom. Prov tako je pozitivno vplivala objava gospodarskega ministrstva, da je BID, Medameriška banka za razvoj, potrdila posojilo 655 milijonov dolarjev za javna dela te,r industrijski razvoj.
Kar pa se tiče plač, je Peron pre.l delavskimi predstavniki jasno izjavil, da zaenkrat vlada ne more, glede na gospodarski načrt, ki ga je izdelala, dovoliti nikakih povišic plač. Da b,d pa že pred leto 1975 blagostanje bolj vidno v vsej državi. Bo pač treba čakati do tedaj-
Janez Pucelj
V	SVETI NOČI
V	daljavi klic kot glas ovčic: nemara pastirji gredo
in v Betlehem ovčice neso; če ne, pa nedolžni otroci božično pesem pojo...
V	daljavi je luč pretrgala noč:
nemara že trije kralji gredo in v Betlehem darove neso; če ne, pa naši ljudje gredo in Detetu svoja srca neso zlato — svojo vero močno, kadilo — upanje svoje krepko, in miro — svoje trpljenje grenko. . .
Sovjeti v Jugoslaviji
SOVJETSKI ČASTNIKI NA LJUBLJANSKEM GRADU
D'r. Ludovik Puš
WATERGATE
m.
Poglavitno dejanje zasliševanja se ni in se še vedno ne odigrava pred sodiščem in veliko poroto, temveč pred specialnim senatnim komitejem, ki je z javnim, televiziranim prenosom celotnega procesa afero Watergate prinesel dobesedno v vsako stanovanje. Ta komite — da se razumemo — ima izrazite politične cilje, da bi se namreč potek afere in razkrivanje njenega vodilnega ozadja direktno predočilo ameriškemu ljudstvu (people), ne pa iskala zadostitev pravici in ddmerne kazni za dokhzane krivce. Pod takim političnim vidikom se izbirajo priče, se da vsakemu zaslišancu možnost lastne uvodne izjave in se stavljajo navzkrižna vprašanja od strani pravnih svetovalcev komiteja in sedmih senatorjev samih (4 demokrati, 3 republikanci). Tu ne gre za obtožbo, ampak za pričevanje, ne za pregon, marveč za ekspozicijo afere.
Paralelno tečejo zasliševanja pred sodiščem in poroto, a ta procedura po zakonu ne sme na televizijo. Zato dosega javnost samo prek televizijskih poročevalcev in časopisnih poročil in je zatorej vse skupaj mnogo manj publicirano in ljudstvu na široko manj dostopno — saj je pa tudi manj zanimivo. Na sodišču gre v jedru za. dokazovanje osebne krivde po pisanih zakonih dežele, radi česar je značaj celokupnega postopka povsem različen od onega v senatnem odboru. K sodnim zadevam se bomo vrnili kasne-
je, sedaj pa poglejmo v senatno dvorano, vedno polno zasedeno z občinstvom in ostro razsvetljeno z televizijskimi žarometi.
'Semkaj so klicani pred tribunal senatnega odbora samo prominentni soudeleženci pri aferi, ki poznajo od ene ali druge strani njen začetek in potek iz prve roke. Pretežno sedajo na pričevalni stol pravniki, juristi mlade generacije, ki so zaradi izrednih sposobnosti v svojem poklicu našli pot v Belo hišo in v odbor za ponovno izvolitev prezidenta. Iz teh dveh centrov se je skotila in razvila nesrečna Watergate. A pred senatni odbor so bili pozvani in so položili prisego, da bodo govorili le golo resnico, tudi častitljivi stari politiki kakor bivši pravosodni tajnik John Michell, vodja celotne volivne kampanje, in bivši trgovinski tajnik Maurice Stans, ki je imel na skrbi zbiranje in razpolaganje z denarnimi sredstvi, ki so v USA osnovnega pomena za vsak volivni uspeh.
Naj večje zanimanje je vladalo za izpovedi onih treh vodilnih osebnosti iz Nixonove najbližje okolice, ki sem jih že zadnjič posebej omenil, da so bili pod pritiskom prisiljeni zapustiti svoja mogočna mesta v Beli hiši. Haldeman in Ehrlichman sta pričala očividno tako, da sta krila prezidenta in sebe s tem, da sta vso stvar po možnosti komplicira-la in zmedla. Tako očitna je bila ta tendenca, da je eden od senatorjev pri
zasliševanju Ehrlichmana ob pavzi sam zase vzdihnil: „What a liar!“ (kakšen lažnivec). Mislil je, da je mikrofon pred njim izključen, pa ni bil, vzklik se je jasno slišal in sprožil živahne in široke komentarje in šale, češ, da je senator točno zadel resnico.
Največjo senzacijo in najbolj obširne komentarje med vsemi pričami je povzročil tretji mož vodilne trojice iz Bele hiše John Dean. Mladi jurist, med vsemi najbolj intimno vpleten v razne mahinacije v zvezi z volivno kampanjo, je ime! tesne poslovne zveze ne samo s „plum-berji“, ampak zlasti z vodilnimi ljudmi pri FBI (Federal Bureau of Investigation, nekaka federalna policija in celo pri CIA (Central Intelligence Association, špionažna služba izven dežele), ter je prav radi teh zvez imel najboljši vpogled v celotno aparaturo volivne kampanje. Kot takega so si ga drugi na višjih in vplivnejših mestih, predvsem oba zgoraj imenovana mogočnika v Beli hiši, dejansko po rangu njegova predpostavljena, izbrali za grešnega kozla ko je situacija začela postajati vroča. On naj nosi težo dneva, drugi pa si bodo umili roke, da za vso stvar niti vedeli niso, Dean je ta manever spregledal, ga težko občutil in sklenil, da bo z vsemi sredstvi vlogo „kozla“, (scapegoat) poskušal vreč! s svojih ramen.
Že takoj pri dolgi uvodni izjavi ob začetku pričevanja je Dean dal vedeti, da ne misli v nobenem oziru kriti ali ščititi svojih predpostavljenih, ampak da bo pričeval po pravici in resnici, kakor jo on pozna. Njegove pod prisego
podane izjave so postavljene za ljudi v Beli hiši bolj in bolj obremenilne. S točnimi datumi podprto pričevanje o svojih zadevnih razgovorih s samim Nixonom. Izjavil je, da je prezidenta svaril, da so dogodki okrog Watergate zanj smrtonosni, če se dejstva pokaže ljudstvu kakor v resnici s,o;. A s svojim stališčem ni uspel.
Deanovo pričevanje, najbolj izčrpno od vseh drugih in po načinu podajanja, kakor tudi po logični vsebini videti verodostojno, je potegnilo v afero najvišje funkcionarje v Beli hiši s prezidentom vred, vsaj v tem smislu, so za Watergate vedeli (čeravno morda ne sodelovali) in vso stvar prikrivali kot najbolj odgovorni faktorji javne oblasti. Nekaterim je naprtil tudi aktivno sodelovanje. S tem je afera dobila drugačno, novo podobo, ki je deželo globoko razburkala.
Seveda so Deanove izpovedi zgubljale na dokazilni moči, ker za svoje trditve ni mogel predložiti konkretnih dokazov, na drugi strani pa so druge priče podajale izjave, ki njegovih navedb niso potrjevale. v mnogih primerih pa jim so celo nasprotovale. Publika je dobivala vtis, da se vsa stvar, če n'e namenoma, pa via faeti zapleta in zamotava tako, da je vedno manj razumljiva. V takem razvoju so se pojavile zahteve po slušnih in pisanih dokumentih, ki edini bodo mogli zmešano situacijo razčistiti. V javnost je med tem udarila vest, da so bili v Beli hiši vsi razgovori s prezi-dentci# že neka let nazaj snemani na trak (tape) in da je ves ta material spravljen na varnem prostoru v Beli
hiši. Jasno je takoj special prosecutor za Watergate afero, ki ga je izbrala in postavila vlada (pravosodni tajnik) v osebi priznanega profesorja prava na Harvandski univerzi A. Coxa, zahteval pod kaznijo tiste izbrane trakove, ki se na to afero nanašajo. Isto zahtevo je stavil tudi senatni odbor zase. Nixon se je uprl, češ, da bi se s tem kršila zaupnost raznih tajnih razgovorov in bi zategadelj prosto in odkrito razgovarja-nje s prezidentom bilo v bodoče zelo prizadeto, če ne onemogočeno, ker bi se ustvaril precedens, in varnost republike bi bila tudi resno ogrožena.
Ugovor deloma drži, a preiskovalni organi so trdili, da sedaj gre za povsem izredno odkritje kriminalnih dejanj v vladi ; pri tem so trakovi osnovne važnosti, radi česar argument o zaupnosti ne more veljati. Nixon je pri svojem vztrajal, stvar je prišla pred sodišče, in to je odločilo, da mora biti v določenem času devet izbranih trakov predloženih krajevnemu federalnemu šefu sodišča, ki bo osebno izbral tisto snov s trakov, ki se nanaša na Watergate, vse drugo bo izločil. Bela hiša je odklonila, nakar je spor prišel pred apelacijo, ki je prvemu sodniku pritrdila. Prezident se ja tudi temu uprl in predlagal drugačen izhod, ki ga pa niti special prosecutor, niti sodišče nista sprejela. Prosecutor Cox je izjavil, da bo spor gnal do zadnje instance t. j. do vrhovnega (najvišjega) sodišča (Supreme Court), kateremu se je prezident po lastni izjavi bil voljan pokoriti.
Toda namesto tega je Nixon (ki ni
Božična premišljevanje
Resnično, ¡kar stoje betlehemske poljane in se boči nad njimi nebo božje, še niso videle talke Radosti kakor v tisti čudežni noči.
Komaj so izginili angeli v višavi in ^o1 potihnili njih ispevi, ki so lili v srca preprostih pastirjev, kakor bi padala v srca najslajša sreča so hoteli vsi hiteti gori na višavo, da bi videli tam čudo, naznanjeno jim po poslanikih nebeških. Komaj, kjOtnaj so pregovorili dvoje bolehnih, nadušljivih starcev, naj ostaneta piri živini. In mali Efrem je moral ostat; pri njima- Ostati je moral, ker je bil slep in 'bi druge le zadrževal pri jadrni, hrepeneči hoji.
Že je prihajala iz puščave, kjer je spala čez noč, jutranja zora, ko so se pastirji vrnili. Bili sp1 radostni in srečni, tako polni tistega čudežnega, kar so videli gori ob Betlehemu, da niso mogli govoriti o ničemer drugem k(ot o malem detetu, ki so ga videli gori v hlevu. Najbolj blagoslovljeni, najbolj srečni pa so se vrnili s tega pohoda otroci. Slepi Efrem je poslušal njih srečo, ki je zvenela iz vsake besede, iz vsake kretnje, iz slednjega diha — kako čudežno je sijala iz bleščečih se oči, ni mogel videti. Poslušal je in poslušal, večje ¡n večje hre penenje ise mu je budilo v srcu, da bi tudi videl to čudežno dete.
Pa je potegnil prijatelja malegk Benjamina v1 stran od drugih in ga je prosil: „Benjamin, bratec, povedi me gori k temu prelepemu detetu“. — „Saj ga ne moreš videti“, se je branil Benjamin. - - „A vendar, povedi me, prosim te“. —- „Ne vem, če bi bilo v redu“. ■— „Za pisano piščalko, ki mi jo je dal sthri Simon, si me proisil zadnjič- To
hotel razsodbe naj višjega sodišča) z drznim odlokom Coxa pognal z mesta specialnega prosecutorja. Posledica: odstop pravosodnega tajnika in njegovega namestnika. Ta brutalni poseg p rezidenta v preiskovalni proces je podžgal ameriško javnost in jo spravil na noge. Tisoči in deset tisoči telegramov, telefonskih klicev in pisem je v nekaj dneh zasulo Belo hišo in kongres z ostrimi protesti in zahtevo, da je treba prezidenta po ustavni določbi odstaviti (impeachment), če sam ne odstopi. Kongres je takoj reagiral s sklepom, da se prične postopek za impeachment. Kadar se vzdigne sicer potrpežljivi ameriški volivec s tako ihto, kot se je zgodilo tokrat, tedaj je tudi za najvišjega predstavnika tega ljudstva bolje, da se ustavi na svoji poti in ubere drugo. Tudi neuklonljivi Nixon, ki se ponovno sklicuje na veliko večino pri zadnjih volitvah, češ, da ga ta opravičuje za sedanje akcije, se je ustavil, zamislil in — uklonil. Dal je sporočiti sodišču, da bo odstopil onih zahtevanih 9 trakov.
S tem bi se bila stvar naravnala na pravo pot: sodišče bi bilo dobilo zahtevani material za razčiščenje in nadaljevanje procesa, ki bi prišel v javnost in verjetno več ali manj obremenil tudi prezidenta; tudi glede zasedbe mesta specialnega prosecutorja bi se bil našel med Belo hišo, kongresom in sodiščem sporazumen izhod — če hi bil prezident res voljan sodelovati in pomagati nepo-tvorjeni resnici do zmage, ne glede na lastno obremenitev. Toda kaj takega ni bilo v njegovih načrtih.
Akt za izročitev trakov sodišču je bila
ti dam, če me povedeš,“ je silil mali Efrem, ves vznemirjen, da prijatelja morda vendar ne bo mogel omehčati in pregovoriti. — „Pa bodi!“ se je po kratkem premisleku odločil Benjamin. — „Dober si, Benjamin“, se je vzradostdl Efrem. „Zdaj res viem, da si mi prijatelj in brat. Brat hočem oistiati tudi jaz tebi vse življenje“. — „Pa pojdiva!“ -— korak pred Benjaminom, tako veliko je zalo, da vzameva moje malp jagnje s Seboj in ga poneseva detetu v hlevcu? Da sc tako ubogi, «te pravili“. — Benjamin je tlesknil z malimi rokami. „Da, ponesiva mu! Takoj ga vjame-m. Ti ga neseš, jaz pa te bom v.odil-“
Jagnje sita kmalu dobila in sta šl'a.
Pač je držal Benjamin še manjšega Efrema za roko, a Efrem je stopal vedno nagleje nego Benjamin, skoro Vedno korak pred Banjaminom, tako!1 veliko Jo bilo njegovo hropenje. Kakor bi videl pot pred seboj in bi se oklepal roke prijateljeve le iz dobrote je stojpal hitro in varno.
Da sama nista vedela kdaj, sta prispela v hlev.
„Tukaj, Efrem, pred jaslicami sva, poklekni!“ je šepetaje opominjal Benjamin.
Oba sta pokleknila.
„Tukaj, Efirem, poljubi detetu rokico; naproti ti j,o1 moli.“
Efrem j ? je pobožno poljubil.
„Tukaj, prelepo detece, sem ti prinesel svoje jagnje. Skoro tako' rad sem ga imel kakor mamico. A gh rad dam tebi.“
„Ko bi ga ti videl, Efirem, kako se
samo navidezna koncesija za pomiritev javnega mnenja. V resnici pa Bela hiša ni bila voljna predložiti sodišču in javnosti evidence o najvažnejših razgovorih, zlasti tistih z Deanom in Michellom. še preden je potekel rok za pošiljatev trakov določenemu sodniku, se je pojavila vest, da dveh najvažnejših trakov sploh ni, da teh dveh razgovorov sploh niso posneli. Pri enem (Dean) se je bil iztekel v rekorderju trak, pri drugem (Michell) po telefonu pa mikrofon ni bil nameščen tam, kjer se je pogovor vršil.
Spet nova ovira na poti k razčišče-nju! Začele so se poizvedbe, kaj se je zgodilo, saj je bilo iz prejšnjih izpovedi od raznih strani čisto jasno razbrati, da so trakovi posnetki, vsi brez izjeme, kvalitetno izdelani in na varnem mestu. Sedaj naenkrat dveh najpotrebnejših sploh ni, drugi pa da so v tako slabi izdelavi, da jih je le z največjo težavo mogoče reproducirati. Spet so sledile o trakovih nove izpovedi, ki si nasprotujejo. Vsa zadeva bi bila smešna, če bi ne bila tako kruto resna.
IV.
Ravnanje ameriškega prezidenta in njegovo obnašanje v Watergate aferi se zdi veliki večini Amerikancev neprimerno in obsodbe vredno. Ponovno je sprva zanikal, da ničesar ni vedel, pozneje pa je pod silo dokazov vsaj deloma priznal, da je za to in ono vedel in tudi odredil naj se ne da v javnost, toda vedno zaradi „narodne varnosti“. Fraza o narodni varnosti je postala tako obrabljena, da ji nazadnje skoro nihče ni več verjel.
Oton Župančič
Slovenski strop
Slovenski strop izhaja iz kota, od jasHc, od Betlehema, od rojstva božjega, od božiča.
Jaslice v kotu nad mizo, mah in pastirčki, hlev in sveta
družina in Betlehem, na črnem stropu bele zvezde, od zvezd zlati orehi, in od največje zvezde, od
najumetneje izrezljane (otroci so se igrali, zato je tako
umetna)
Sveti Duh.
Odhajali so sveti trije Kralji
za zvezdo repatico,
in jaslic ni več,
ali nad mizo je ostalo nebo
z zvezdami, orehi,
s svetim Duhom,
in družina se zbira pod njim
leto in dan.
Da je meni slikati slovensko sobo, da mi je razdeliti slovenski strop po imetnosti in narodni volji: naši sobi središče je kot, naš strop izvira iz kota, naše leto iz božiča, naša družina iz svete družine naša misel iz svetega Duha — tako je hotel naš narod.
-smehlja“, je šepietaje govoril Benjamin. „Še nik. li nisem videl takega smehljaja A kaj, ko ne vidiš, siromak!“
„Saj vidim!“ je 'kriknil Efrem in je naglas zajokal 'Toliko radosti in sreče je 'bilo v njegovem Vzkliku in v njegovem joku, da je, ko se je zbudil iz prvega začudenja, zajokal z njim še Benjamin. ..
Z nebeškim smehljajem ju je bla-gjofelavijal iz jaslic Jezušček.. .
Rsaver Meško
POZDRAV IZ KOROŠKE
O manipulaciji s slušnimi trakovi sem že podrobno govoril.
Dogajale pa so se med kampanjo in med poznejšim prikrivanjem afere, razen vloma v urade Watergate, popolnoma nezakonite stvari, od katerih naj omenim samo dve. Glavna je zbiranje denarja pri velikih gospodarskih podjetjih, kar zakon striktno in izrecno zabranuje. Kar je hujše, je to, da je šlo v mnogih primerih za zelo velike zneske (od 100,000 do 600,000 dolarjev pri eni firmi) leso bili izsiljeni pod pritiskom glede bodočih posledic pri nekaterih, pri drugih pa izplačani v zameno za izredne ugodnosti plačniku od strani vlade. Primer združenih mlekarn je posebno boleč: za voliv-ni prispevek v republikansko volivno blagajno v znesku $400,000 je vlada dovolila izredno povišanje mlečnih cen, ki se mu je dotlej upirala. Pretirani dobiček mlekarn je daleč presegel darovani znesek, vse pa je šlo na račun konsumenta, v tem primeru otrok in bolnih liudi. Prav sedaj, ko to pišem, prihajajo pred senatnim odborom na dan pričevanja o takih brezvestnih zlorabah, ki bijejo v obraz ne samo pozitivnim zakonom, ampak tudi etičnim načelom.
Drug primer — izmed 'mnogih -— je zlorabljanje važnih vladnih agencij in ustanov za sodelovanje in naknadno prikrivanje raznih volivnih manevrov, ki naj zagotovijo Nixonovo izvolitev. Sestavljale so se liste takih, ki sp bili Nixonu nasprotni, in so bili seznami predloženi FBI (federalna policija) in IRS (International Revenue Service — davčna .oblast) zaradi „nadaljnjega postopka“. So to manipulacije ljudi na oblasti
Na nebu se je pojavilk Njegova zvezda in angeli so prepevali: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji“.
Leto za letom poslušamo božično blagjoVest in se spominjamo Kristusovega učlovečenja.
še nerojen je trpel prezir. iBil je 'rojen v revnem hlevu, namesto v zibelko ga je Njegova mati položila v jasli, ker 'Zanj ni bilo prostora pri ljudeh. J.okal je, ker ga je zeblo. Kralj kraljev, pa vendar po odrešilnem, nesmislu ljubezni najbedmejši med bednimi.
Rodi1 se je za vse ljudi, brez razliko na barvo njih kože in obliko njih oči, celo brez razlike ali Vanj verujejo ali ne
Kdaj Ga bomo znali gledati v trpečih, ,osamljenih, zapuščenih?
Kdaj bomo spoznali Njegovo vseodre-šujošo Ljubezen in se napolnili z njo.
Tudi v tem božičnem času nais iščeš p^o' svojih najmanjših. Je zate prostor pri nas?
„Ne ostajaj dolgo v sohi tega bolnika, ker smo mu dali radij“, ji je še naroči! zdravnik preden je odšel.
V trenutku se je spomnila vsega kat je vedelo negativnega o zdravljenju z radijem. Dvorezen nož, ki ne uničuje le bolnega tkiva, pač pa tudi zdravega. Radioaktivnost se ne omeji le na telo, napolni prostor. Radij, radij. ..
Skušala ise je zamotiti z delom. Listala je po mapah, -si zapisala zdravila, ki jih je mptala razdeliti preko noči.
„Danes ne bom ostala pri možu, ker slo mu dal; radij, saj boste vi pazili nanj, kajne.
¡Pogledala je ženo, se ji bežno nasmehnila in pokimala.
„Seveda gospa, kar mirni bodite“.
Žena jii ni ugajala. Vedimo ji je bilo neprijetno, kadar je bila priča njenega hladnega odnoisa do bolnega moža
„Tudi ona se boji in ga pušča samega kakor da 'bi -bi! že mrtev,“ se ji je vsilila thisel.
Obiskala je vse bolnike, razdelila tablete, dala injekcije, zmerila pritisk, zaznamovala utripe. Pogledala je v sobo
v prilog ene stranke nap ram drugi, in izvolitve enega kandidata, ki jih na moralnih principih zgrajena družba ne more in ne sme trpeti. Tudi izrabljanje CIA (špionažne službe) v strankarsko politične namene je odločno protizakonito in popolnoma nedopustno, pa so preiskave dognale, da se je dogajalo.
Nihče ne more trditi, da je te stvari odrejal prezident, niti ne, da so se vršile z njegovo vednostjo ali celo privolitvijo. A dogajhle so se p’od njegovim režimom, za katerega nosi on vrhovno in zadnjo odgovornost. Funkcionarje, ki so take zlorabe delali, je on nastavil, ves nezaslišani volivni manever je bil izdelan in izvršen za njegovo ponovno izvolitev. In vse povolivno prikrivanje teh manipulacij je imelo namen obvarovati prezidenta in njegov režim pred javno obsodbo in ljudsko jezo. Kakor koli se te stvari obračajo — vedno se ustavijo pri prezi-dentu.
Ni torej nikako čudo, če je Nixon zgubljal na svoji popularnosti in priljubljenosti pri ameriškem ljudstvu, od začetka preiskav dalje vsak mesec Agencije za iskanje in ocenjevanje javnega 'mnenja to nazadovanje javno beležijo in so znane in priznane, da so njihove sodbe dokaj zanesljive. Po izvolitvi do inavguracije j-ei bil odstotek -odobravanja njegove politike in uspehov izredno visok. Narod je priznaval dosežke v zunanji politiki, zlasti konec nesrečne vojne v Vietnamu in poskuse za ureditev normalnih diplomatskih odnosov s komunisti na Kitajskem, pa tudi gotove akcije v notranji politiki, posebno načrt za takozvani „novi federalizem“ po katerem
bolnika z radijem. Spal je, ni ga hotela buditi.
Kako strašno dolge s-o včasih noči brez spanja.
Na plošči is števikami -se je prižgala luč. Klical jo je bolnik z radijem. Bil je -bled, potan mrzel- (Po -operaciji nezaceljena rana mu je krvarela- Zamenjala mu je obveze, dala injekcije za zvišanje pritiska in obvestila dežurnega zdravnika.
„Nikar me ne. pustite samega, bojim se.“ Sedla je na stol in se zazrla v njegov judovski obraz. Čisto bel kljukasti n,«is mu je neprijetno štrlel. Kh-kor mrliču, je pomislila. Prijela ga je za roko, bila je mrzla, da jo je pretreslo.
„Groza me je, bojim se -smrti, ne pustite- me -samega“.
Držal je njeno roko, ni je hotel izpustiti.
Strah, gnuis vse «e je me-šalp' v njej-
Premagala j-e gnus, -se sklonila nadenj, ga pobožalh po čelu in se mu nasmehnila kakor da bi mu z nasmehom hotela Jati p-oguma.
„Ne ostajaj predolgo v s,ohi- Radij, radij...“
Občutil je čudno slabost.
„Sedaj vam je bolje, kajne?“
„Srepo jo je gledal. „Da sedaj mi je bolje“. Zaprl j-e oči. Oprostila se je njegove' roke, zbežala iz «¡obe in ga pustila samega s smrtno grozo na obrazu.
Moj greh, m'oja krivda.
Brat se je hotel spraviti -s -sestro, ker jo je žalil, pa mu je s hladno kretnjo ustavila besedno1 obžalovanja v grlu.. .
Mama si je želela, da bi -se kateri odraslih -otrok nekoliko razgovoril z njo, pa nihče ni imel čaisa. Vedno so vsi tako za-pdsljeni in mama še v-edna Saka...
Kdaj bomo živeli me-d -sabo v bratski ljubezni ?
Umazan berač stega roke in prosi miloščine. ¡Praznično oblečeni veseli ljudje hite mimo njega. Malokdo se -skl,dni, da mu da miloščino. ..
V -tovarni so delali nabirko za bolnega tovariša, da bo š-tevilna družina imela za Božič priboljšek. Godrnjaje je- odrinil nekaj pesov... Kdaj 'bomo občutili, da smo vsi bratje?
Slišim zvonenje božičnih zv,onov, mami mo vonj po kadilu; lepa melodija naših božičnih peism-i me opaja.
Ne- v oibujanj-u lepih spominov, v čustvenem razpoloženju, Božič je v očiščenju in doživetju Ljubezni.
Blagim ljudem mir v tej sveti božični noči-
M.
bi se izvedla decentralizacija upravnih funkcij in bi države ter lokalne oblasti bile udeležene pri delitvi federalnih, dohodkov. Takrat je Nixon dosegel visoko število skoraj 70% pritrdilnih glasov.
Kmalu po prvih odkritjih korupcije in protizakonitosti v volivni borbi, se je odstotek začel krčiti in je za obletnico ponovne izvolitve (novembra 1973) padel na komaj 27%. To je usodno nizka številka, ki iasn,ol priča, da je šef Bele hiše zgubil narodno zaupanje. Watergate igra seveda pri tem procesu vodilno in odločilno vlogo, vendar daleč ne edino. Stara izkušnja veli, da se človeku, ki je padel v eno smolo, kaj rade in skoraj vedno prilepijo še druge, čeprav s prvo in prvotno nimajo neposrednih zvez. Tako se godi tudi ameriškemu sedanjemu prezidentu. Recimo njegova odločitev za bombardiranje Kambodže v popolni tajnosti, da niti v kongresu ni nihče za to vedel, mu je bila očitana kot dokaz (pri Watergate aferi), kako vodi za nos ne le ameriškega ljudstva, marveč celo izvoljene predstavnike v kongresu; prav tako mu narobe hodi obdolžitev, da se je kot prezident spuščal v finančne 'manipulacije s svojimi milijonarskimi prijatelji (resnici na ljubo: njegovi najboljši prijatelji so milijonarji), pri nakupu obeh svojih dragih rezidenc (Key Bis-cayne v Floridi in San Clemente v Kaliforniji), jih z javnim denarjem bogato izboljšal in opremil, med tem ko ni več let plačal skoraj nikakega davka.
Rekli bi, da take obtožbe v njegovem težkem položaju. z Watergate niso „fair“. Toda časopisi in njihovi vneti poročeval-(Nad. na 4- str.)
Dr. Joško Tischler, predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev, se je v dopisu z dne 12. 11 1973 zahvalil za pismo, ki so mu ga poslali Slovenci iz Buenos Airesa zbrani na proslavi Narodnega praznika 29 oktobra v Slovenski hiši.
Dr. Tischler zoključuje svoje pismo:
„Za Božič pa želim vsej tamošnji skupnosti mnogo blagoslova in v letu 1974 obilo zdravja in božje pomoči pri delu.
Slovenske pozdrave iz naše koroške domovine.“
)
Delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev je, skozi Kanalsko dolino v spremstvu predstavnikov Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze
24.	novembra prispela v Števerjan, da najprej naveže uradne Stike s primorskimi Slovenci prav v 'slovenski občini go-riške pokrajine.
Na sedežu občine je delegacijo sprejel in pozdravil župan Klanjšek skupno z občinskim odborom. Sledili so pozdravi predsednika SDZ prof- Pratine, tajnika. NSKS dr. Warascha, ki je opravičeval zaradi boleznj zadržanega prof dr- Ti-sehlerjh, člana NSKS Karla Smoleta in deželnega svetovalca dr. Štoka, ki je podčrtal, da veže vse zamejske Slovence od Karavank do Milj ista usoda ter ista potreba po samostojnem političnem nastopanju.
Zvečer je bil na sporedu obisk Krmi-na in udeležba na tamkaj šnem večeru slovenske pesmi, še prej so se predstavniki koroških ter primorskih Slovencev ustavili na skupni večerji v znani slovenski gostilni na Flešivem.
V nedeljo 25. novembra dopoldne se je delegacija Korošcev preselila na Tržaško, kjer se je najprej poklonila spominu bazoviških junakov ob spomeniku. O pomenu njih žrtve je govoril Dolhar. Sledil je nato sprejem na repentaborskem županstvu. Tu so goste pričakali občinski odborniki z županom Mihaelom Guštinom in županom iz Nabrežine Dragom Legišo
Zborovanju je prisostoval tudi urednik Svobodne Slovenije Pavel Fajdiga., ki se je prav takrat mudil na Tržaškem.
Župan Legiša je v svojih izvajanjih prikazal v stvarni luči predvsem te probleme: umetna in naravna asimilacija, nujna potreba po zakonski zaščiti ozemlja, poseljenega s pripadniki manjšin in zadevna urbanistična ureditev ter organiziranje manjšin v lastnih političnih) organizacijah. Praksa in zdrava pamet zahtevata, da mora manjšina ohraniti lastno politično predstavništvo, če hoče kaj bistvenega doseči ter nadzorovati izvajanje sprejetih obveznosti s strani večine oziroma oblasti.
Tega se vsedržavne stranke zavedajo, zato zlasti z zadnjem času 'močno pritiskajo na posameznike in skupine Slovenski skupnosti, da bi se vključile predvsem v sklop italijanske Krščanske de mokracije in drugih strank. Ta pritisk odobravajo dobro znani krogi (slovenski komunisti — op. ur.), ki so se že odpo-'«•dali lastni politični organizaciji (Neodvisni socialistični zvezi) in si pridržal' samo kulturne in gospodarske ustanove Na ta način bi želela SKGZ tako ošibit" Slov jnsko skupnost, da bi potem lahko sama vodila vso manjšinsko politiko, ne da bi se ji bilo treba spremeniti v politično stranko in stopiti pred sodbo volivcev.
ZA SAMOSTOJNO POLITIČNO NASTOPANJE MANJŠIN
Med razpravo, ki je sledila, je podpredsednik NSKS Reginald Vospernik izrazil prepričanje, da kljub različni stopnji doseženih narodnostnih pravic v deželi Furlaniji—Julijski Benečiji in na Koroškem, so temelji manjšinske politike enaki in slonijo na načelu samostoj-
(INad. s 3. str.)
ei, ki jim gre predvsem za „senzacionalne“ novice, se za „fair“ malo brigajo, večkrat kot ne ne-ugodno situacijo izrabljajo v svoj ¡pirid in škandale razpihujejo do onemoglosti. Nixona tisk nima rad, to drži, drži pa tudi, da je temu v pr/i vrsti tudi sam kriv. Tako se je k Watergate aferi prilepilo kar lepo število drugih „grehov“, vse skupaj pa je pripomoglo, da je njegova popularnost tako nizko padla, a to pri Amerikancu mnogo pomeni. Brez dvoma je prezident prišel v velik „trouble“ (ta mnogo rabljena beseda pomeni vse, kar hudega človeka doleti).
Za sklep razmišljanja sedaj preglejmo, kaj je Nixona doletelo, in poskusimo predvideti izhod iz Watergate afere.
a)	Večina državljanov misli, da je prezident vedel za mnoga neprimerna in ilegalna dejanja, tudi taka, ki do sedaj morda še niti razkrita niso bila, čeravno jih ni on sam podvzel;
b)	državljani na široko delajo prezi-denta odgovornega za zla dejanja tako velikega števila njegovih najbližjih sodelavcev;
c)	z njegovim pristankom ali ceK naročilom so bile tako važne vladne agencije in ustanove kot je FBI, CIA in IRS, ki predstavljajo notranjo in zuna-
SREČANJE ZAMEJSKIH SLOVENCEV
nega nastopanja. Ta osnovni koncept je tisti, ki druži zamejske Slovence, organizirane v lastnih političnih in kulturnih organizacijah bodisi na Koroškem bodisi na Tržaškem in Goriškem. Potrditev, da je takšna pot pravilna, dokazujejo doseženi uspehi rojakov na Tržaškem in Goriškem, kjer se je ustvarilo tudi ozračje narodnega pomnjenja, kar se na Koroškem še ni zgodilo.
Predstavnik iz Kanalske doline Simon Prešeren je poudaril, da morajo zamejski Slovenci doseči od matične države jasno besedo, do katere mere lahko raču naj o na njeno vsestransko pomoč. Govoril je nadalje o problemih Kanalske doline.
Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, ki poudarja in utemeljuje osnove samostojnega političnega nastopanja zamejskih Slovencev v Avstriji in v Italiji.
ZDRAVICE
Ta skupna volja obeh manjšinskih organizacij je prišla do izraza tudi v zaključnih zdravicah pri kosilu v restavraciji Kras, ki sta ju izrekla deželni svetovalec Slovenske skupnosti D. Štoka in podpredsednik NSKS R. Vospernik.
Zdravico je zbranim delegatom s Koroške in Primorske izrekel tudi Pavel Fajdiga, ki je v svojem nagovoru med drugim izjavil: „Mislim, da govorim za vse slovensko zdomstvo v Argentini pa tudi v Severni Ameriki, kjer sem se pravkar mudil, če rečem, da demokratični Slovenci v zdomstvu do podrobnosti spremljajo boj rojakov na Koroškem in Primorskem za osnovne človečanske pravice. Onstran oceana spremljamo vaše napore in vas moralno podpiramo, kar morete tudi sami razbrati iz našega svobodnega tiska, zlasti iz Svobodne Slovenije in vsakoletnih njenih Zbornikov. Letos smo svobodni zdomski Slovenci še posebej podprli boj koroških rojakov s svetovnim nabiranjem podpisov v protest proti protislovenskim akcijam nestrpnežev na Koroškem. V potrdilo naše stalne skrbi za ustvarjanje slovenskim, manjšinam naklonjenega javnega mnenja pa smo v Buenos Airesu ob priliki proslave slovenskega narodnega praznika 29. oktobra uprizorili Koroški večer.
Naše delo, usmerjeno v ohranjevanje slovenstva v zdomstvu, temelji na spoz-znanju nujnosti ustvarjanja Slovenije v svetu, ki naj zajame Slovenca, kjer koli živi, bodisi v zdomstvu, bodisi v zamejstvu ali v matični domovini. V Sloveniji v svetu smo nerazdružno povezani med seboj, vsak v svojem okolju in s svojimi problemi, ki pa so vsi problemi enega samega, nerazdružnega slovenstva.
Na tem kratkem snidenju ste koroški in primorski rojaki reševali svoje probleme, ki so veliki, ker gre za ohranjevanje slovenstva v zamejstvu; prav tako,, kakor so veliki problemi ob ohranjevanju slovenstva v zdomstvu in kakor imajo velike probleme tisti, ki jim resnično gre v matični domovini za reševanje
njo varnost Republike, potegnjene v službo strankarskih namenov;
č) prezident je soudeležen pri poskusnih zakrivalnih akcijah, da bi ne prišla na dan neprimerna in ilegalna dejanja njegovih trabantov in oprod ter je celo sam kriv poniževalnih in verjetno nezakonitih aktov. Afera s slušnimi trakovi in odpor, da bi izročil sodišču listine, ki bi prinesle jasnost v sporne slučaje, potrjujeta to stališče;
d)	poskušal je ravnati, kakor da bi zakon zanj ne bil veljaven.
e)	na podlagi vsega tega je zapravil svojo verodostojnost in mu zatorej ni mogoče več verjeti.
Teh točk obtožbe nisem sestavil jaz, pač pa sem jih skoraj dobesedno povzel po zelo uglednem tukajšnjem magazinu, ki ga je ponatisnil tudi list The New York Times. Lahko torej mimo povzame mo, da so premišljene in zelo resne dasiravno težke in za državnega pred sednika najmogočnejše dežele resnično neznosne. Vendar je na drugi strani treba takoj dostaviti, da skoraj nobena od zgornjih obtožb ni nesporno dokazana. Zlasti se ne dado dokazati brez vsakega dvoma njegova ravnanja, s katerimi bi bil direktno kršil pozitivne zakone, a staro načelo: „in dubio pro reo“ (dvom gre v prid grešnika) je posebno v tej deželi v polni veljavi pod egido: nedolžen
slovenstva. Vsak na svojem in vsi skupaj tako rešujemo probleme vseobsegajoče in ene same Slovenije v svetu.“
Govornik je za zaključek želel koroškim in primorskim rojakom kar največ
si, dokler ti krivda ni dokazana. Po teh načelih je Nixon nedolžen, in tudi sam vedno svojo nedolžnost javno zatrjuje. Prav v takem položaju je sedanja globoka kriza tako težka. Mož in žena na cesti ne verjameta nič več v njegovo nedolžnost, vera vanj in zaupanje je pri veliki večini naroda izgubljeno, a v taki situaciji uspešno vladati v čistem demokratičnem sistemu brez občutnih kvarnih posledic ni mogoče. Kje in kakšen je izhod?
S tem vprašanjem si Bela hiša, ameriški ustavni sistem in celotna javnost belijo glave. V prvi vrsti pa Nixon sam. Zanj je zopetna pridobitev verovanja in zaupanja vanj kardinalnega pomena, in to dobro ve on sam in njegovi najintimnejši svetovalci izpred krize, s katerimi po ^poročilih listov vzdržuje stalne stike in verjetno upošteva njihove nasvete, čeravno niso več okrog njega v Beli hiši. Očitno so se ti nasveti strnili v eno, osrednjo točko strategije: protinapad! Ne se izolirati od ljudskih množic ;n tuhtati svojo usodo v osamljenosti, ampak odločno stopiti v sredo javnosti, govoriti, pojasnjevati svoje ravnanje in se braniti očitkov najprej pred člani kongresa (predvsem republikanci) potem pa pred široko javnostjo. V to fazo je stopil razvoj afere Watergate, ki je — kot že rečeno — zajela kritične in kritizi-
uspehov v njihovih narodnih prizadevanjih in jim zagotovil, da imajo v svobod-dnem slovenskem zdomstvu in v svobodnem slovenskem tisku v svojem neenakem boju vso oporo.
rane dogodke daleč prek svojih meja, ob času tega pisanja. Zasledujemo pre-zidentove nastope, ki jih prinaša televizor, in se sprašujemo: ali bo uspel?
Če naj bi na podlagi danih informacij iz časopisov in televizije poskusil po lastni presoji skonstruirati končni izid afere z ozirom na prezidenta in Republiko, bi napravil sledeči zaključek:
Ni izgleda, da bi kongres, ki edini ima možnost, prezidenta obsodil in odsta -vil (impeachment). Možna je prva faza, namreč preiskava poslanske- zbornice (House) in celo obtožba, a povsem ne verjetna, skoraj izključena, je obsodba z 2/3 večino senata. V takem primeru bi bil orezident spoznan nedolžnim in taka rešitev bi bila morda ena najboljših. Morda bi vzpostavila integriteto moža v Beli hiši in mu pri ljudstvu vrnila zaupanje. Morda. Zdi se pa, da tudi House ne bo zmožen sestaviti obtožnice, in bo stvar obtičala, kjer je.
Po presoji Nixonove osebnosti ni verjetno, da bi prostovoljno odstopil, kakor mnogi svetujejo, da ne bo nikoli resigni-ral. To mu do visoke mere lahko verjamemo, daisiiravno je v dragih primerih ponovno že svoje stališče obrnil za 180 stopinj.
Verjetno bo Nixon energično nadaljeval z započeto protiofenzivo, z njo
turni ter socialno-gospodarski borbi za svoj obstoj, naj nikakor ne popuščajo, ampak podvojeno nadaljujejo svoje prizadevanje v zavesti, da sta pravica in zgodovina na njihovi strani. Pri tem naj jih krepijo svetle tradicije naših prednikov, zgled kmečkih uporov, ki nas uči, da je pravica trda in svoboda sveta stvar, ki je ne smemo omadeževati- Dalje upravičeno pričakujejo, da jih bodo v tem človeško-naravnem in pravičnem prizadevanju poleg matične domovine razumele1 in podprle vse demokratične sile v Italiji in Avstriji.
Ob koncu so predstavniki NSKS, SS in SDZ izrazili pričakovanje, da bo država matičnega naroda skrbno sledila vsem problemom slovenskega zamejstva in ga učinkovito in najbolj uspešno podpirala v pravičnem boju za narodni obstoj.
Narodni svet koroških Slovencev
Slovenska skupnost
Slovenska demokratska zveza
Števerjan, Repentabor, 24. in 25- 11. 73.
Komentarji k razvoju v Jugoslaviji
TITO DOVOLI VRNITEV KGB
Londonski Observer je 25. novembra objavil naslednje:
Sovjetske notranje varnostne sile bodo v bodoče tesno sodelovale z jugoslovanskimi varnostnimi organi v skrbi za „javno varnost“.
Ta presenetljiv razvoj, ki je bil v Beogradu objavljen s kratkim poročilom, je prvi jasen znak, da se je Tito ob svojem obisku v Kijevu pri sovjetskem vodji Leonidu Brežnjevu odločil navezati tesnejše odnose z Moskvo.
Razvoj gre v popolnoma obratno smer, kakor je šel po jugoslovanskem sporu s Stalinom leta 1948. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je Tito protestiral proti dejavnosti sovjetske tajne policije v Jugoslaviji, vsled česar je spor prikipel do vrha. Končno mu je uspelo spraviti KGB iz države.
Iz poročila je razvidno, da se je, še predno se je Tito vrnil iz Kijeva, delegacija sovjetskega notranjega ministrstva, ki jo je vodil pomočnik notranjega ministra, kateri nadzoruje KGB, mudila teden dni v Jugoslaviji „na vabilo jugoslovanskega tajništva za notranje zadeve“.
Med svojim bivanjem v Jugoslaviji je delegacija obiskala Beograd, Mace-donijo, Slovenijo in Hrvatsko ter je imela več sestankov s federalnim notranjim tajništvom in s predstavniki zadevnih tajništev posameznih republik.
Posebna delegacija vodij komunističnih partij iz najvažnejših jugoslovanskih republik pa je minuli teden odpotovala v Moskvo „na povabilo Centralnega komiteja sovjetske komunistične partije.“
Politični krogi v Beogradu poudarjajo, da Jugoslavija ne bo vstopila v Varšavski pakt. Trdijo, da bo „ostala nevezana in neodvisna“.
vplival na razVoj „odstavitve“, se trudil vzpostaviti razrahljano verodostojnost svojega prezidentstva in poskusil obnoviti zgubljeno zaupanje v osebno poštenost in integriteto. Zelo verjetno je, da se bo vse to deloma posrečilo pod pogojem, da se mu tudi posreči uspešno prikrivati še naprej listine in slušne trakove, ki bi ga utegnili obremeniti.
Na drugi strani se bo še naprej uspešno skliceval na svoje uspehe v zunanji politiki, ki mu jih malokdo osporava. To je visok adut v njegovi roki. čas bo pa tudi naredil svoje, samo da se v bližnji bodočnosti naj hujše prebrede, potem bo čas celil rane in mnoge stvari nesel seboj v pozabljenje. Tako bo Richard M. Nixon vladal svojo deželo, še nadaljna tri leta, najbrž s težavami, vendar bo vladal, saj je težav do zvrhane mere vajen.
Seveda, to so le ugibanja, ki jih ppse-ben okret dogodkov — recimo bližajoča se velika stiska za olje — lahko postavi na glavo. Naj bo tako ali tako: Ne more biti na svetu pravega ljubitelja svobode, in demokracije, da ne bi iz vsega srca želel Ameriki svetilnika svobode. Amerika pomeni moč nas vseh, ki branim.o svobodo in Se za njo borimo tudi v naši ljubi rodni zemlji.
(Konec)
Resolucija
Na tem srečanju zamejskih Sl.oVen-cev 'S.d zbrani delegati sprejeli tudi sledečo resolucijo:
„Zastopniki INSES, Slovenske skupnosti in SDZ, pripadajoči slovenski narodni skupnosti v Italiji in Avstriji, so potrdili svojo zvestobo splošnim načelom, na katerih sloni njihova borba za narodni obstoj.
Slovenci v Italiji in Avstriji zahtevajo svobodo, ohranitev svojega obstoja, svojega jezika, šeg in navad, ohranitev svoje kulturne dediščine ter ustrezna sredstva, pripomočke in zakone, da bodo mogli vse to mirno razvijati.
Ko so narodi nerazvitih dežel skoro v celoti dosegli svobodno» in samostojnost je skrajni čas, da se zganejo tudi tiste države omikane Evrope, ki imajo v svojih mejah narodne manjšine ter pravično uredijo njihov položaj.
Za samostojno slovensko politično nastopanje
Slovenska narodna skupnost v Italiji in Avstriji hoče o lastnih zadevah govoriti in odločati sama, govoriti v prvi osebi kot polnopravni subjekt prek svojih samostojno izvoljenih predstavnikov. Slovenci hočemo sami odločati in soodločati pri sprejemanju vseh ukrepov za ohranitev naše dejanske narodne samobitnosti. To pa lahko dosežemo le s samostojnim nastopanjem na političnem področju, kjer se ti ukrepi sprejemajo.
V tem pogledu ne bi smelo biti nikakršnih ovir ali pomislekov ne pri nas Slovencih samih, ne pri demokratični javnosti tistih držav, v katerih živimo kot narodna manjšina. .Slovenci smo vsi člani istega naroda in moram® biti zato za uresničitev naših teženj in zahtev enotni ter politično gledanje naj le poživlja in oplaja naše skupno delovanje.
Lastno politično predstavništvo nam ni potrebno le zdaj v dobi ostre borbe za dosego naših pravic in njihovo sankcioniranje s splošno zaščitno zakonodajo, ampak tudi za dosego teh pravic, ki bodo ¡budno bedeli nad točnim izvajanjem te zakonodaje.
Prati ugotavljanju slovenske manjšine
Spričo vsestranskih težav vemo, da ne moremo doseči vsega na en mah, odklanjamo pa hoteno postopno ali teritorialno deljeno reševanje manjšinskih pravic, ki bi nas pitalo z drobtinicami v tistem upanju, da se počasi mim-o asimiliramo in da potem globalna ali kater-rasibodi rešitev sploh ne bi bila potrebna.
Prav tako odločno odklanjamo kakršno koli številčno ugotavljanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki nikakor ne more biti osnova za reševa-
nje narodnostnih vprašanj in je le izgovor za neizpolnjevanje sedmega člena avstrijske državne pogodbe, grobo preziranje naših pravic in nagrada za germanizacijo koroških Slovencev.
Naše globoko prepričanje, da bomo lahko naša narodnostna vprašanja reševali le prek lastnih predstavnikov in ne v okviru neslovenskih strank, ne pomeni prostovoljne izolacije ali zaprtosti, ampak potrebno enotnost vseh slovenskih sil v odprtosti do neslovenskih sodržavljanov in njihovih strank, v sožitju med v lastni individualnosti oblikovanimi različnimi bitji, ki se lahko po večnih zakonih harmonije izpopolnjujejo ter uspevajo, tako da dajejo in prejemajo.
Država ntpra manjšine zaščititi
Zastopniki NSKS, ©Si in SDZ dalje ugotavljajo, da bodo narodne manjšine poleg povedanega o lastnem predstavništvu v resnici suveren, polnopravni subjekt le, če jim bo država kot skupnosti in posameznikom poleg splošnih državljanskih pravic zagotovila neoviran narodnoisni razvoj.
To pa prepostavlja zlasti zagotovitev zakonite jezikovno-kulturne avt0110' mije, šolstvo vseh stopenj v materinem jeziku, pravico do uporabe lastnega jezika v javnosti in v uradih, pa tudi zajamčen gospodarski in socialni razvoj, ohranitev naselitvenega prostora in splošne narodne samobitnosti.
Država mora zagotoviti narodnostni manjšini položaj pfravne osebe in tako zajamčiti njene pravice, da zagotovi popolno enakost med manjšino in večinskim narodom, poleg tega pa ustvariti takšne pogoje, da bo manjšinska narodnostna skupnost za njene člane privlačna, da bodo vsi posamezniki radi ostali v njej v zavesti, da se lahko razvijejo le, če so globoko zakoreninjeni v svojem ljudstvu, iz katerega so izšli in mu narodnostno pripadajo.
Poziv mednarodni manjšinski konferenci
Zastopniki NSKS, SS in SDZ vabijo udeležence in organizatorje mednarodnega kongresa manjšin, ki bo maja prihodnjega leta v Trstu, da poglobijo narodnostno tematiko narodnih skupnosti ;S posebnim ozirom na vse slovenske manjšine in dajo v tem smislu moralno, znanstveno in politično oporo vsem manjšinam, ki se trudijo za svobodo in polnopravno življenje.
Pravica in zgodovina sta z nami
Zastopniki NSKS, SIS in SDZ iskreno vabijo vse Slovence v Furlaniji-Ju-lijski krajini in na Koroškem, naj trdno vztrajajo v politični, narodnostni in kul-
liani
IŠČIMO RESNICO
V izseljeniškem tisku ¡se tu in tam ponavljajo trditve v zveizi z našo neposredno preteklostjo, ki ne odgovarjajo resnici- Mnogi naši bralci so izrazili željo da bi take neresnične trditve zavrnili in povedali resnico, zlasti, kadar gre za mrtve osebe1, ki se ne morejo hraniti.
Sledeč tem željam, bomo v naslednjem prikazali resnico glede trditve Alojzija Ilije, ki je v ¡Slovenski Državi, ki izhaja v Torontu, aprila meseca t. !■ v ¡svojem članku posfevil trditev, „da je bil dr- Miha Krek v Titovi službi pa mu niti v najbolj puritanskih klerikalnih kr gih n; nič škodovalo.“. V istem odstavku je dr- Kreka uspoirejal z Milanom Djilasom, ki je bil res v Titovi službi. V Svobodni Sloveniji dne 12. julija, smo kratko obsodili Ilijevo trditev. Ilija pa je pri tem vztrajal in je v dopisu z dne 31 julija to trditev ponovil takole:
„Res je, da je bil dr. Miha Krek v Titovi službi in sicer kot poslanik za časa Tito—Subašičeve vlade pri zavezniški nadzorstveni komisiji za Italijo (s PjOhebnim ozirom na takrat sporno tržaško ¡ozemlje) in je v tem svojsitvu 1. 1946 tudi poslal zavezniški komisiji za dol .¡čitev meja Svobodnega tržaškega ozemlja zahtevo, da ny>(ra biti Trst jugoslovanski, kakor je to 'bila njegova uradna dolžnost, dasi je to v takratnih okoliščinah pomenilo, zahtevati Trst za Sovjete (najbrž je bil to tudi najmočnejši razlog, da, zahtevi ni ¡bilo ugodeno.).“ Da pokažemo kaj je resnica, objavljamo' dva dokumenta, ki se nanašata na trditev Alojzija Ilija: pismo Jožeta Me-laherja iz Clevelanda iz katerega povzemam,o! glavne odstavke, in dve poglavji iz rokopisa doslej ne objavljenih spominov rev. Jožeta Godine.
je .potem izvršila v Veitj-inju. 'Sodelovanje z Nemci je smatral za, usodno. Skušal je po ¡svoje rešiti ‘slivenska življenja, dasi ¡zmotno- Dr. Krek je tedaj prekinil vse ¡stike z dr. Kuharjem in sta se pobotala šele v emigraciji. Ilija je načel vprašanja sodel vanje dr. Kreka s Titom. Navajam dokaz o ra,zidu dr. Kuharja z dr. Krekom: 5- 9. 1944 je dr. Slubašič poslal Gabrovšku ¡sledeče Kuharjevo sporočilo:
„JUGOSLOVANSKO VELEPOSLANIŠTVO, WASHINGTON — prosim sporočite Gabrovšku sledeče stop 18.000 domobrancev je priseglo Hitlerju 40 slovenskih duhovnikov je izdalo resolucijo lojalnosti nemškim oiblais/tem stop vodje slovenske klerikalne stranke v Rimu podpirajo ta monistruozno politiko stop Samuel (Snoj — op. ur-) in jaz greva svpjo politično pot. . . Kuhar.
šubašič
Iz pisma Jožeta Melaherja
Uredništvu Svobodne 'Slovenije:
G. Ilija najbrž premalo bere in je zaradi tega zaostal v poznanju zgodovine, kolikor to m.oremo imenovati dobo med zadnjo vojsko in neposredno po njej.
G- Ilija trdi, dia je dr. Miha Krek „kot poslanik za časa Tit,«’—subašičeve vlade pri zavezniški nadzorstveni komisiji za Italijo (s posebnim ozirom na takrat sporno tržaško .ožemije) in je v tem svojstvu (‘) 1. 1946 tudi poslal zavezniški komisiji za določitev tržkškega ozemlja zahtevo.. . “
G. Ilija ni bral Zbornika ¡Sv,obodne Slovenije za leto 1970- V tem Zborniku je bil objavljen ukaz oz. odredba Ministrstva za zunanje zadeve. Upr. Pov’. Br. 1920, London, 28- avg. 1944: „Ro vidni p.otrefoi in na osnovi sklepa Ministrskega sveta Upr. Pov. Br. 77 od 1. januarja 1944: .„ODLOlSAM, da se dr. Krek, delegat Kraljevine Jugoslavije v Svetovalnem odboru za Italijo, podpredsednik kraljeve vlade na razpoloženju, razreši dolžposti Delegata Kraljevine Jugoslavije v imenovanem odboru, s tem da mu na dan razrešenja preneha zvanje in čin veleposlanika I. skupine.
Predsednik Ministrskega sveta Minister zunanjih poslov Ivan 'Subašič, L r-‘‘
Ali g. Ilija ¡tudi ni čital poročila, khko je dr. Krek spravil do Vatikana p.oživ škofa dr. Gregorija Rožmana, da naj Anglo-Amerikanci zasedejo Slovenijo ? Ta poziv je datiran 20. novembrh, 1944.
Značilno je, da komunistični zgodovinarji v domovini ¡sedaj o dr. Kreku kar objektivno pišejo, v kolikor dokazujejo, da je bil vedno' dosleden protikomunist, dočim ga nekateri emigrantski 'krogi hočejo prikazati kot ¡sodelavca s komunisti.
Zgodovinar dr. Dušan Biber v tej zvezi navaja angleške dokumente, katerih nekaj navajam v naslednjem prevodu iz hrvaščine.
„Razkolj v SLS — dr. Izidor Cankarje imel 12- in 13. avgusta, v Rimu razgovor z dr. Krekom in drugimi ¡slovenskimi klerikalci. Dir. Cankar je popolnoma propadel v prizadevanju, da pridobi dr. Kreka in njegove prijatelje za ppli-tiko, katero so sprejeli predstavniki njegove stranke, v Londonu...“ (tako je poročal ambasador ¡Števen, spn F. O. 371-7-44202, R 13054 —8 — 92)
V drugem prožilu v Foreigen Officu o razcepu v klerikalni stranki dr. Biber citira:
„Po tem poročilu je dr. Cankarju uspelo za sv,ojo politiko pridobiti ¡samo dva iSLvenca (Kuhar—ISnoj, op. pisca,), Krek se na drugi strani silovito upira temu. . . “
„,P. M. Rose je 1- februarja 1944 enemu takih poročil priložil takle svoj komentar: „Bistvo vseh dr. Krekovih pripoved Vanj je isto — da so partizani v Sloveniji banda malopridnežev in teroristov, ki so si nekatere podvrgli z nasiljem, ostale pa poklalj in da se sploh ne borijo proti Nemcem“.
Drugo ¡podobno poročilo ,o „komunističnih ¡morilskih tolpah“ je v spremnem piismu označeno tak/r: „To je del anti-boljševiške kampanije dr. Kreka in njegovih prijateljev. Med tem k(o' so nedvomno iskreni v svojem antikomunističnem prepričanju, izgleda, da nimajo ne volje, ne možnosti, da se prepričajo o učinkovitosti municije katero uporabljajo.“ (Sledi st- akta v F. O.)
„G. Rroad sklepa, da ne samo slo
venski klerikalci ampak tudi pristaši Mihailoviča se poslužujejo istega načina protipairtizansike propagande, ker je take vesti širila tudi Jugoslovanska demokratska agencija v Kairu.“ (sledi st akta v F- O-).
Resnida je da je med slovenskimi SLS predstavniki v inozemstvu leta 1944 prišlo do hudega razkola. Dir. Krek in Gabrovšek sta ¡dosledno vztrajala na protikomunistični liniji, dočim sta dr. Kuhar in Snoj podlegla dr. Cankarju. V opravil-čilu dr. Kuharju moramo povedati, da je leta 1914 predvideval tragedijo, ki se
Jože Melaher zaključuje pismo: oh koncu sem ¡se ¡spomnil še dveh različnih zanimivosti. Dr. ¡Krek mi je večkrat omenil, da mu je dr. Cankar pri omenjenem razigovolru v Rimu zalučal v obraz: „Stranka bo nekoč na Vas pljuvala če tega ne storite!“ Dr. Krek je kljub temu odklphil oibsoditi domobranstvo-
Dr. Krek mi je, tudi povedal, da so tleidaj ko je, bil razrešen položaja pri zavezniški komisiji za Sredozemlje (Glej šubašičev telegram) prišel dr. Smodlaka in z njim nekaj z brzostrelkami oboroženih ljudi, ki so zasedli pisarno.
Jože Godina
Dve poglavji iz rokopisa Spominov
Obisk dr. Izidorja Cankarja pri dr. Kreku v Rimu leta 1944
... Dr. Krek: „...Izidor Cankar se je napovedal, da pride te dneve, da bi se pogovoril z menoj. Gotovo glede mojega stališča .oziroma stališča Narodnega odbora ali Slovenske ljudske stranke do nekake skupne vlade, s Titom, šubašičeva zadeva. Ko pride, skličem k razgovoru tudi Avseneka (Ivana), Ah-čna in Janka Kralja. Fridi tudi ti zraven.“ Odgovoril sem, da ne pridem, „ker bo. to precej strarikarsko-politična zadeva in veš, da nisem bil nikoli član stranke in nikdar pri nobeni strankarski seji. Tudi me je pravkar naprosil rektor Germanika, če bi mogel vsaj za en teden na nekako vatikansko počitniško pristavo Vihrello (toplice, ¡oljčni gaji ob Bra-chiamskem jezeru kakih 5'0 km severo" zapadno od Rima), ki ga za Germanik jokkrbujejo niemške sestre in bodo za eden ali dva tedna brez duhovnika za maše- Zvečer bova še morda govorila o tem.“
Ko sem se čez teden ali dva vrnil, mi je že pri vstopu v stanovanje, gospa Malka (Krekova) p.dvedala: „Izidor je bil ir led tem tu in je kar hitro odšel-“
„Jie uspel?“ sem kratko vprašal.
„Mislim, da ne. — sicer boste pa lahko takoj z Mihom govorili. Ni nikogar pri njem.“
Krek,«v obraz je bil brez izraza.
„Malka mi je povedala, da je bil Izidor tu in da je tudi že odšel.“
„Če imaš ¡malo, časa, sedi.. . Da, bil je tu in tudi odšel je že, nejevoljen, jezen. ¡Pridobiti me je hotel, da bi šli v šubašičevo vlado in da bi naj šel pred mikrptfon in ipozval domobrance, naj se povežejo s partizani.. . Nekaj časa sva debatirala. On je vztrajal pri svojem, jaz pa pri svojih odklonilnih pomislekih. Postajal je jezen in zahteval, da moram to . narediti. Nat,« sem mu pa povsem jasno povedal svojo zadnjo besedo: Glej, Izidor — naš narod je doma na terenu. Tam imajo šfeolfa, tam imajo Pšeničnike, tam imajo Ehrliche, Tomce, voljene poslance, voditelje organizacij. Vsi ti gledajo razmlere doma od blizu in ne samo p(o! špijonskih poročilih. Ne morem si misliti, da bi bil jaz bolj pameten kot vsi ti skupaj. Vem, dobro vem, da me ne bi ubogali. Jaz ostanem z narodom!“
Dr. Cankar: „Potem boš pa propadel z onimi doma.“
Dr. Krek: ,yča bo narod z vsemi svojimi voditelji doma propadel, pa hočem tudi jaz z njimi prepasti.“
Izidor ni hotel niti počakati na ¡skupen sestanek, ki ga je dr. Krek že sklical. Jezen je takoj odšel.
Kako je dr. Krek predal posle Jugoslovanske kraljeve ambasade v Rimu (1944)
¡Blo je po obisku Izidorja Cankarja pri dr. Kreku, ko so časopisi v Rimu prinesli vest, da se bosta v Rimu srečala kralj Peter in maršal Tito. Kolikor ¡se spomnim, je kralj priletel na letališče (Ciamipino) v ¡spremstvu -s Churchillom. Ko je priletel maršal Tito, Je oba maršala in kralja pri letalu med-seb(ojj predstavil Churchill in se odstranil, kakor da bi hotel reči: „Sedaj se Pa pogovorita sama, jaz pridem takoj spet-“ In je res prišel- Sporazum je bil izveden. Vse skupaj je trajalo le nekaj minut. Rimski časopis je zapisal, da je šlo itak samo za prikimanje ¡k tistemu, kar sta se bila dogovorila Churchill in Stalin.
Dr. Krek je ¡bil znan v diplomatskih krogih kot dosleden antikomunist. Vedel je, da v novi vladni kombinaciji ne more biti mesta zanj. V svoji idejni doslednosti je sklenil, da ne bo niti osebno oddajal ambasadorskih po.slov na poslaništvu levičarskemu nasledniku. To naj naredi uradnik na ¡poslaništvu. In res, ko je bil obveščen o spremembi, ni šel več v urad. Z uradniki je govoril samo po telefonu iz ¡stanovanjske pisarne. Če je bilo treba kaj podpisati, so mu moral; uradniki prinesti akt v podpis na ¡stapohanje. Ko je bil obveščen, da bo ambasado prevzel drug človek, mene ni bilo v Rimu. (Na drugem mestu omenjam, da sieni bil takrat v Bariju pri štabu ¡poročevalske službe poljskega (Andersonovega) kora, ki je pritiskal ob Jadranskem mprju Nemce proti severu, da bi z njihovimi radijskimi oddajniki dobil zvezo s. slovenskim političnim vodstvom v Ljubljani in mu oddal dr. Krekov telegram z navodili za ravnanje v pričakovanih zadnjih mesecih vojske.)
Ko šem se vrnil, je ¡bila ambasada že v levičarskih rokah. Pripovedovali so mi in tudi bral sem v rimskih listih, ohranjenih pri dr. Kreku, kako ¡so partizani pbo.ro.eni obkolili poslopje ambasade in vkorakali vanj. Posle je predal uradnik poslovodja. Mislim, da je bilo
20.	septembra 1944, kar sklepam iz ¡pisma majorja Joseph-a C- Rively-ja (z ¡dne 2. julija 1946) iz glavne pisarno admirala Stome-a. Ameriški admiral Stone je bil šef Zavezniške komisije (Allied Gdmission) za Sredozemlje. (Dr. Krek je bil tudi uradni zastopnik kraljeve jugoslovanske vlade v Posvetovalnem svetu za Italijo (Advisory Council for Italy), ki je bila v ¡sklop.u Zavezniške komisije, ,od 11- septembra do 20. septembra 1944- Tudi kot član ¡Posvetovalnega sveta je imel dodatni naslov ambasador. Čeprav je 20. septembra 1944 ne"
Resnica o položaju v Čilu
Dne 11. septembra letos je padel marksistični režim v Čilu, ko je vojska vzela zadevo v roke. Veliko Slovencev, ki so raztreseni po svetu, bere vse mogoče vesti, ki so povečini rdeče pobarvano in ne odgovarjajo resnici. Zato hočemo podati kolikor mogoče točno sliko o položaju v Čilu.
Allende, marksist, je dobil leta 1970 pri predsedniških volitvah 36% glasov, proti opoziciji, ki je bila razdeljena med demo-krščansko stranko in pa nacionalno protikomunistično stranko. Ker ni bil izvoljen z absolutno večino, ga je moral izvoliti parlament in ga potrditi za predsednika republike. Takrat so naredili napačno potezo krščanski demokrati, ki so v parlamentu glasovali za Allendeja, seveda v dobri veri. da bo Allende spoštoval ustavo in vladal po zakonih Allende je takrat podpisal še posebno listino, ki jo je zahtevala krščanska demokracija, da bo vladal v skladu z zakoni v državi. Komaj je prišel na oblast, je začel na debelo prelamljati zakone na vseh področjih. Komunisti so zasedli vsa važnejša mesta v državni upravi in pričeli raz-laščati po nezakonit i poti privatno lastnino. To razlaščanje bi morali imenovati pravilneje ropanje in tatvino privatne lastnine. Po državnih zakonih privatna lastnina bi 'morala imeti vso Zaščito v državi, pa marksizem, ki je zgrajen na laži, ne spoštuje nobenih zakonov. Ko je parlament izglasoval zakon, ki je zaščitil še prav posebej mala in srednje velika kmečka posestva, ga Allende ni hotel podpisati in objaviti. Po ustavi bi bil moral iti na plebiscit. Tega pa se je bal, kei' bi ga bil zgubil. Komunisti so tako imeli v roki večji del industrije in zemlje na deželi. Ko so postali lastniki podjetij in zemlje, pa niso vedeli, kaj bi. Podjetja so pričela propadati, vse je kradlo, nihče ni hotel delati, v podjetjih je bil nered in tako je drvela država v gospodarski propad. Na trgu si težko kaj dobil. Pričele so se vrste pred trgovinami, kamor so se nagnetli ljudje, da bi kupili najnujnejše. Pričela je cveteti črna borza in pripadniki režima so bili najodličnejši črnoborzijanci. Po drugi strani so kradli ministri devize in tako ni bilo denarja v državni blagajni, da bi uvozili surovine za industrijo. Industrijski obrati so se pričeli ustavljati, ker niso mogli delati. Protikomunistična opozicija je začela stavkati. Najprej so šle na cesto gospodinje s praznimi lonci
in zvonile po Santiagu pozno v noč. N!a ulice je šla mladina protestirat prroti vladi. Stopili so v stavko rudarji, lastniki prevoznih sredstev in trgovci ter privatna podjetja. Tako je vsa dežela praktično zastala. Ro drugi strani s,o ¡marksisti pričeli z divjo propagando. Vse nasprotnike režima so proglasili za fašiste — tako kot leta 1942 pri nas doma. Pričeli ®o minirati od znotraj vse organizacije, sindikate, klube, mladinska društva in tako obvladali popolnoma te organizacije. V deželo so pričeli prihajat na debelo mednarpdni zločinci, iz-vežbani partizani, tako iz Bolivije, Brazilije, Urugvaja in zlasti s Kube. Bilo jih je .nad 14.000. Vsi vojaško izšolani z-i, gverilski način bojevanja. Imeli so ogromno orožja in hodili po deželi, kjer so z lažmi zastrupljali naivne delavce in kmete in jim obljubljali raj. Ista pesem povsod enaka.
Vsi trezno misleči Čilenci so imeli svoje oči uprte v vojsko, kampr še niso mogli priti marksisti. Vojska jim je bila na poiti. Zato so pripravljali pokol vseh višjih oficirjev prav na predvečer državnega praznika 18. septembra.
Tako je prišlo do 11. septembra, ko so vojaški poveljniki zahtevali, da Allende odstopi in odide v tujino. Imeli sp zanj pripravljen avion. Allende je ponudbo odklonil in še isti dan je vojska prišla na oblast. Allende se je sam ustrelil v vladni palači. T,oJ, kar se je pri nas zgodilo ni bil vojaški udar, temveč klic ogromne večine ljudstva, naj vojska vzame v ir-jke vso oblast, da tako preneha nered in dežela spet začne ¡svoje npkmalno življenje- Tu ni nobene vojaške diktatureč temveč vojaška vlada, ki spoštuje ustavo in državne zakone.
Seveda to ne gre v račun, mednarod-' nemu komunizmu. Lahko rečemo, da je ta korak vojske v Čilu napravil mednarodnemu komunizmu ogromno škodo. To je največji diplomatski in vojaški poraz mednarodnega ¡komunizma, odkar je pred 57 leti prišel na oblast v Rusiji. S tem je komunizmu odklenkalo za vedno v Južr’ Ameriki Zato tako kričijo rdeči obJ">t ’ miki in propagandisti po vsem svetu m trosijo vse mogoče in nemogpče laži prpti Čilu. Resnica je samo ena: Komunizem je bil premagan v (Čilu dne 11. septembra in ¡s tem izgubil bodočnost v vsej Južni Ameriki.
Dopisnik iz čila
■■■■■■■■■■■■■■■■■
Kaj misli naša mladina o politiki?
Ob izidu lanskega almanaha, ki ga izdal peti letnik Slovenskega srednješolskega tečaja Rav. Marka Bajuka v Buenos Airesu, smo z veseljem ugotavljali, da naša mladina, ho jena v Argentini, zrelo presaja razne življenjske probleme in da ima tudi jasne nazore o politiki.
Tudi letošnji almanah, kateremu so dali abiturienti naslov „Mladi smo“, nas navdaja z veseljem,. Znova lahko ugotavljam,o'. da je naša mladina zrela, da ima lepe, prave življenjske ideale, da je globoko verna in narodno zavedna, da je stvarna in se ne vdaja iluzijam, da pozna svoje pravice pa tudi svoje dolžnosti do Bjdga, staršev, do «iebe in bližnjega.
Med številnimi sestavki v letošnjem almanahu se nahaja tudi sestavek ab.itu-rienta Janeza Goloba z naslovom „Mladina in politika“. Omenjamo posebej ta sestavek, ker pokaže našo mladino v drugačni luči, kakor bi nam jo radi nekateri pokazali, ko trdijo, da jie naša mladina brezbrižna zia vse resne živ-ljenske probleme, da išče samo zabavo in da zlasti nima nobenega razumevanja za pplitična vpraišanja. Zato ne bo odveč, ako ponatisnemo omenjeni Golobov sestavek, ki se glasi:
„Nam jie sojeno, da živimo v eni naj-bplj usodnih dob v človeški zgodovini. V zadnjih letih se je zgodilo toliko izrednih, pomembnih in naravnost ¡odločilnih razvojev dn pibratov v ¡svetovni zgodo-
hal biti obojni uradni ambasador, je pa ohranil iz te dobe in dobe, ko je bil podpredsednik jugoslovanske kraljeve vlade v Londonu, mnoge in neprecenljive zveze zlasti z ameriškimi, anglekimi in francoskimi vplivnimi političnimi osebnostmi v korist svojega naroda, tako usodno izigranega v Yalti. Te zveze je znal tako uspešno izkoristiti tudi za slovenske begunce ¡po letu 1945-
vini, da s polno upravičenostjo lahko rečemo, da se je čas prelomil. Nam mladim je usojen,«, da hoidimo ¡skozi ta preobrat in s previdnostjo in modrostjo prispemo do končnega cilja- Že iz tega ¡razloga nas mjdra politika zanimati.
Ker živimo v svobodi, imamo možnost svobodno se odločati in svoje življenje usmerjati po dobrih načelih. Zaradi verskega čuta smo se dolžni ¡pravilno odločati, kajti vera kaže pot v življenju in nas nyAalno uči. Vera nam mora dati načela in nas pripeljati do spoznanja, da je človek središče dogajanj, da je ravnotežje med desnici in levico edini dobri sistem, kajti vsi ekstremi so škodljivi.
Ko tako pridemo do jasnega pojma, je pa potrebno, da se odločimo za politično delo in se žrtvujemo za svojp! idejo.
Ne zadovoljimo se z okoljem in stanjem, kakršna sta, ampak bodimo kritični in pozitivni. Ustvarjajmo z iskrenostjo, skromnostjo in požrtvovalnim delom. Vemo, da prazna gesla ne grade.
Čim ¡bolj je .pestra politika med mladino, tem več življenja je tudi v njej, 'seveda če ni prepirov. Tem pa sie izognemo, če v svojem: bližnjem vidimo brata ali sestro. Ta pestrost je m.oŽna samo v svobodi, kjer je možna posamična odločitev in svobodno delo.
Ne smemo biti ne indiferentni ne fanatični. Zato je žalostno, da se mladina v Sloveniji ne more svobodno od-IdSati in zanimati za politiko. Vedo, da čeprav bodo lahko o tem razpravljali, njib.oVe ideje ne bodo, upoštevane.
In delo zdomske mladine na političnem polju mora biti usmerjeno v to, da bo mladina doma začutila, da Slovenec, ki je svoboden, kot smo mi, vedno lahko najde pravo pot političnega življenja, vedno pa z mislijo, da mora vse koristiti narodu-“
Sm. R
Slovesna izročitev Martina Fierra lujanskemu muzeju
Vilko Čeč
Lujanski Complejo MuseográficO “Enrique Udaondo” jie 24. novembra praznoval 50-letnic’o obstoja, obenem pa od prtje nove (knjižnice ter k njej ¡spadajoče ¡sobe, ki je posebej namenjena kultu narptine epopeje José ¡Hernándeza „Martin Fierro”- Ko je za tp' priložnost Ze dinjena Slovenija podarila slovenski prevod Martina Fierra novi knjižnici, je direktor muzeja prof. Héctor Felice spo' ço*il željo, da bi se izročitev izvršila slovesno v soboto, 24. novembra, ko je bilo na programu predajanje in avdiovizualni film o Martinu Fieru- Da je izročitev ¡slovenskega prevoda vključena v program, ¡so napoVedovali po zvoč-kih Že ’v isoboto- Zato sta glavna sodelavca pri prevodu in izdaji Martina Fierra v slovenščini prof. dr. Tine Debeljak in ga. Danica Karfalc-Petričko-va šla v Lujan na otvoritev knjižnice, kjer ju je odličnemu občinstvu predstavil direktor ¡prof. Felice. Nato sta izročila prebod na ta način, kakor poroča lujanski časopis El civismo dne 1. dec. tl.: „Med slovesnostjo je slovenska skupnost v Argentini izročila našemu muzeju lepo izdajo Martina Fierra v njihovem jeziku, veličastno vezano, z japonsko pa-ginacijo ter v kvadratni obliki. Knjigo rta izročila prevaiatelja dela Danica Kanale Petriček in dr. Tine Debeljak, to zadnji odličen znanstvenik, .prevajalec tudi drugih številnih del v slovenščino- Dr. Debeljak je nato v kratkih be-
Sob.ota je .prišla, konec tedna, ter js poudarila jesen. Pa ne samo na strani : ’	, tudi na življenje samo je pa-
d’s e on. Objela je tudi krošnjo lipe.1, ki rem jo posadil pred petindvajsetim, leti prav ob vhodu v m,oj e bivališče, morda zato, da ne bi preveč zasenčila h;še in vrta, morda tudi zaradi rodolju-hja rli samoljubja da bo vsakdo, ki bo šel p,d pločniku, začutil prijeten vonj njenega cvetja in vedel, kje mi je tekla zibel. Kadar opazujem to simbolično drevo, se zamislim ali ni ta krošnja sedaj podobna moji lastni, ki jo nosim pjo0 klobukom. Je pač jesen!
Tam prav na kraju zemljišča imam sobico, ki je kraj mpjega počitka, miru in razmišljanja. Kaj bi v hiši nadlegoval gospodinjo, odkrival lonce v kuhinji ter motil mladi rod, ki želi notranjpst hiše urediti po svoje. Najlepše je tam v moji sobici, kjer me vabijo knjige, v omari in pero na mizi- Kaj bi druge-ga, jesen je. Ko izlije nebeški gospodar vso svojo toploto na zemljo, potegnem platneni naslanjač na senčno, stran pomarančnega drevesa, zraven pa ppsta vim, stolček s fračo in kamenčki. Kdo b: v moji jeseni vstajal za vsakega vrabca, ki prihaja v škodo in grebe na gredici, pravkar posejan; ^ Solato, ki bo najbrž kmalu vzklila, a ostala pritlikava Vse do dne, ko se bo približala pomlad, ki je mi še čutili ne bomo in bo mati zemlja dala od sebe svojo toploto ter učvtrsti-
sedah izrazil zodbvoljlstvo, da morejo Slovenci izročiti tako darilo kot je Mar tín Ferro, zlasti še, ko ga imamo v svojem jeziku. Nhto je omenjal razne probleme, ki jih ima slovenski narod zlasti še, ko jih je kjotaaj dva milijona na Vsem svetu. Nato ¡so ¡sprejeli delo v imenu muzeja profesorici Elba Gutiérrez de Litardo in Neddy DorronzorO de Do-rr:nzoro.‘<
Toliko poroča lujaniski dnevnik, ki priobčuje fotografijo te izročitve. Dodati pa moramo temu poročilu še, da je ga. 'Petričkova .poročala nato še podrobneje o odlikah prevoda kakor izdaje, pri kateri so vsi sodelavci od tiskar-narja dp plastifikatorja platnic bili Slovenci, ki so se tako oddolžili Argentini za njeno gostoljubnost, kakor je povedano v dedikaciji v začetku knjige. Nje-n¡d razlago so poslušali z zanimanjem ter so tudi po predavanju želeli od nje raznih podrobnosti.
Nato je imela profesorica ga. de Litardo odlično' predavanje o Martinu Fierra, ki je ponatisnjeno tudi v imenovanem lujansikem dnevniku. Za tem. je film nredstavil 400 skulptur kiparja Casal-sa, ki smo ¡si jih ,ogledali tudi v muzeju. kjer So razstavljene v novi Her-uámdovi sobi.
Slavnosti so se udeležili številni Slovenci iz Lujana in Jaureguia. Vse govore — tudi slpveniskih gostov — ¡so prenašali radijski zvočniki po vsem mestu.
la korenine jesenskih posevkov. In tem posevkom vrabci ne pustijo do življenja. Čim jih opazim, položim kamenček na usnje, napnem gumijevi vrvici in sprožim. Navadno odlete živi in zdravi. To je boj za ohranitev: jaz se bojujem za svoje posevke, vrabci pa za svoj življenjski obstpj.
Ko nebesni očak dodobra ugreje blagodejno senco, se z zaprtimi trepalnicami prepustim mislim, in ne da bi vedel kako, se znajdem trinajst tisoč ki-lometr/oV daleč pri studencu tam pod Kredarico. No, saj ni pravi studenec, s.u-mo kapljice padajo v steklenico, ki jo je bog ve kdo postavil tja, da si more vsak ¡plezalec pp hrbtišču našega očaka Triglava zmočit; svoje suhe ustnice. In prav nikogar ni, ki ne bi steklenice zopet vestno postavil nazaj pod padajoče dragocene kapljice,
.¡Skoraj sem pozabil. Tam sedaj ni jeseni. 'Romlad je. Prve lastovke — izseljenci prihajajo na obisk v domovino. Nekateri ,k; so še bolj pri moči, skušajo iz višine kpt na odprti dlani videti našo zemljo, drugi pa, ki so jim tujina in leta oskubila bujno mladostno perje, ostanejo zdolaj ter jim le želje hite -v višinp. Tu na južni strani ekvatorja pa je le vroč in soparen je scnski da.u. Vetrovi se poigravajo z rumenim listjem, tako ¡s tistim, ki ¡se še drži veje, kakor z onim, ki je na tleh in ga vrtinci zanašaj 5 sem in tja ter
Slovenski srednješolski le vaj ravn. Marka ' Bajuka
šolsko leto 1973 je končamo..
17- novembra je bila zaključna prireditev SST ravn. Marka Bajuka, ki se je začela ¡s »V. mašo. Opravil jo je msgr. Orehar in v poki cerkvi se je poleg študentov zbralo silno lepo število staršev. Zatem, .so ¡razredniki razdelili spričevala in povabili mladino v dvorano. K,o’ je dosedanja zastavonošinja Miriam Jereb prineslh. slovensko zastavo, je vsa dvorana pela narodno himno Naprej. Pozdravne besede je izrekel Marko Kremžar, ki je za tem predal vodstvo prireditve novemu ravnatelju za šolsko leto 1974 Pavletu (Rantu. Po nastopu pevskega zbora prvega, letnika (voditeljici Terezika Prijatelj in Ana Marija Klanjšek) je imel slavpoistni govor predsednik Zedinjeno ¡Slovenije Božo ¡Stariha. Temu je sledila podelitev knjižnih nagrad najboljšemu učencu v vsakem letniku in diplom, letos olhajajočeimu petemu letniku,
Nagrajeni so bili:
I.a. letnik: Horvat Andrej
I-b.	Šeme Andreja
IT. letnik: Bireznikar Kristina
III.	letnik: Rajer Alenka
IV.	letnik: Urbančič Irena
Petletniki so vsem navzočim profesorjem poklonili izvod letošnjega almanaha, z naslovom Mladi smo, ki so ga pripravili pod vodstvom Tineta Debeljaka ml. Sledil je komičen prizor peto-šolcev, zatem pa ponovitev prikaza Koroška, kateremu je prisoistvpVal avtor dr. Tine Debeljak.
V tekočem letu so proučevali: verouk — msgr. Otrehar, slovenščino — ga Vivodova, (la) ga. Terezika Mam žužkova (Ib), Marijan ¡Schiffrer (II-ITI), Franci Markeiž (IV), zgodovino — (Rezika, Osojnik (II), Jože Žakelj (III), Pavle Rant (TV), govorne Vaje — Miloš ¡Stare (V), svetovne nazore — Marko Kremžar (V), zemljepis — Pavle Rant (II), petje — Terezika Prijatelj (la in Ib).
Podružnica v Sllovenski vasi
Za leto 1973 se je v tečaj vpisalo 45 dijakov in dijakinj. Da so ¡sVoj vpis dobro premislili, dokazuje dejstvo, da jih je k izpitem prišlo tudi 45. Tako bomo
lončno ostanejo v kakem zatisnjenem kotu.
Po pločniku udarjajo koraki ter se čujejo neznani glasovi, ki odmevajo v vlažnem ozračju. To sp1 glasovi mladih in prešernih ljudi,-
„Da, bilo je nekdaj.“ Toda, kaj bi se cmeril, če življenjska peščena ura spušča skozi odprtino zadnja zrnca peska. Saj imam sladko zavest, da sem izpolnil svojo življenjskfv nalogo in nihče mj sedaj ne more kratiti jesenskih sanj o zrelem kostanju, vinski trgatvi v naših goricah, šumenju mošta in tudi o triglavskem pogorju.
Kdo ima pravico', da me zdrami iz mojih najlepših sanj, ki so jesenske-
A. Podlogar
Lepo obletnico svojega plodonosnega življenja praznuje Vilko Čeč, ena najbolj znanih in značajnih osebnosti naše izseljenske skupnosti- Prav na božični dan praznuje svojo sedemdesetletnico, ki mu je ne bi prisodili, če bi upoštevali delavnost in dinamičnost, ki jo še vedno kaže v svojem poklicnem delovanju.
Ne bomo to pot podrobno opisovali posameznih dogodkov njegovega življenja, ki ¡se je začelo 25- decembra 1903 v (Radečah pri Zidanem mostu. Že od mladega se je začel zanimati za tiskarsko stroko in njej se je vise življenje posvečal s srcem in dušo- Po končani četrti gimnaziji v škofoVih zavodih v Št. Vidu se je začel udejstvovati v črni umetnosti in sie zaposlil v Jugoslovanski tiskarni. P svojo sposobnostjo in pridnostjo se je v tem modernem in največjem slovenskem tiskarskem podjetju povzpel do položaja faktorja in je tudi on doprinesel, da je tiskarna dobila sloves, ne samo v Jugoslaviji temveč po vsej srednji Evropi.
iNfaš jubilant jie bil v svojih fantovskih letih tudi član Orlov in je dVova! v raznih drugih katoliških organizacijah, kjer se je odlikoval zlasti po svojem čutu in spodobnosti za organiziranje. Še danes se rad spominja časov izza EvharisFčne-
prihodnje leto s številom učencev šli že proti ¡številki 60.
iSamo ta dejstva so zadostno opravičilo, da je podružnica nastala in da obstoja naprej. Velika večina bi bila brez slovenskega ptouka, če se ne bi v Slovenski vasi sami ustanovil tečaj.
Profesorski zbor jemlje svojo nalogo zelo skrbno. Letos ¡so učili sledeči gospodje: Drnovšek (Rudolf, Gale Tone, Glinšek Ignacij, Lenček Ladislav CM, Jurčec Ruda, Sodja Franc CM, Šuštar šič Dušan.
Pod vodstvom ge. Marije Glinšek je odbrr staršev poskrbel za vse tisto, kar ne sodi striktno v šolsko delo.
V petek, 16. novembra, je bil sklep tečaja v farni dvptani. Poleg zahvale
Dne 2. decembra 1973 popoldne se je v Slomškovem domu v Ramos Meji ji vršila prva Vseslovenska tombola, katere namen je bil podpreti izdajo slovenskih učnih knjig, kajti „za nas v zdomstvu je knjiga osnovno sredstvo za ohranjevanje narodnostne in slovenske zavesti.“ Temu vzvišenemu cilju se je odzvalo tudi primerno število slovenskih naseljencev v Velikem Buenos Airesu ki so še mnogo pred napovedano uro zasedli senčnate prostore pod košatimi drevesi Slomškovega doma. Veselo razpoloženje, brezskrben smeh mladine in nestrpno pričakovanje je stopnjevalo, dokler ni Marijan Loboda po zvočniku naznanil pričetka tombole.
Predno se je pričela prireditev, so se predstavili na odru vsi učenci, ki so končali osmi razred slovenske ljudske šole. ,Vsem je podelila voditeljica tečaja, gospa Helena Malovrhova, slovenske šopke; šolski nadzornih France Vi-trih in predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha, pa sta se z izbranimi in prisrčnimi besedami zahvalila vsem, ki čutijo notranjo vez medsebojne pripadnosti pri borbi za, tak vzvišen vilj, kot
70-letnik
g‘a kongresa v Ljubljani in dela, ki So ga takrai orlovske skuipine opravile.
■Slavljenec si je za svojo življenjske družico izbral Lpjzko Kunaverjevo. V srečnem zakonu sta se rodila sin Janez in hčerka Lenka. Pa tudi to družino, kot številne druge našega narodh, je zadela nesreča. Vilko ičeč ,se je, kot odločen protikomunist, moral s tisočimi drugimi Slovenci umakniti v begunstvo, medtem ko je družina ostala v Sloveniji.
V Argentini, kamor je prišel po zapustitvi taborišča, je takoj dobil zaposlitev v svpj; stroki. Postopoma si je ustvaril tudi svojo lhistno tiskarno. Tedaj se mu je izpolnila tudi ena najsrčnejša žielja, ko je leta, 1956 mogla za njim priti tudi družina. .Sedaj mu v tiskarni pomaga sin Janez, ki se je tudi posvetil tiskarsk; umetnosti, v njej pa z vso vnem/V dela tudi gospa Lojzka, ki skrbi zleisti za knjigovodske posle. V Tiskarni „Vilko“ se rodi večina našega slovenskega časopisja v1 Argentini in Vilko Čeč je v svojstvu tiskarja velik anonimni mecen našega svobodnega tiska.
Čestitkam številnih jubilantovih znancev in prijateljev se pridružuje tudi Svobodna Slovenija, ter mu vsi, ki v njenem krogu delamo iz srca kličemo: Še na mnoga leta!
profesorjem in odbo,ru staršev, je bila razdelitev spričeval in splošno poročilo o tečaju.
V soboto, 1. npvembra, pa so se ude ■ težili centralnega sklepa tečaja na Ra-mon Falconu vsi gojenci petega letnika, ki ¡so tudi ¡sodelovali pri skupnem Almanahu srednješolskega tečaja, ter mnogi difaki ostalih letnikov. Sodelovanje pri Almanahu in udeležba na skupni prireditvi naj bi utrjevala v mladini zavest,, da spada lanuška ppftružnica k celoti ali ¡bolje jedru ustanove, ki je v ¡Slovenski hiši. Tako je doseženo dvoje: vsem srednješolcem je omogočen študij dptna, v'si p'a se zavedajo, da spadajo k vseslovenski dijaški mladini v Buenos Airesu-
je slovensko šolstvo v zdomstvu. Posebne zahvale je bil deležen učiteljski zbor» pa tudi starši in učenci. Oba govornika sta žela burno odobravanje s strani navzočih.
Pričela se je tombola. Nad 50 glavnih dobitkov, 200 činkvinov in 200 kva-tern je podžigalo upanje vseh udeležencev. V tem napetem pričakovanju nas je presenetilo sporočilo napovedovalca, da so dr. Rudolf Hanželič, prof. Drago Šijanec in Albin Petelin darovali za slovensko učno knjigo vsak po 100.000 pesov. Vsem velikodušnim darovalcem :-e je javno zahvalil Marjan Loboda, za kar so bili deležni navdušenega odobravanja.
Šte-vil-ka se-dem-de-set.,. ! Je zaklical napovedovalec. Tombola! In že je bil na odru Tone Gutman, ki je zadel ležnosti, v soglasju s svojo soprogo, da-glavni dobitek — stereofonski aparat Columbia.Seveda je od veselja in hva-roval za slovensko učno knjigo 30.000 pesov; Lužovec pa, ki je zadel drugi dobitek — pralni stroj — je daroval
10.000	pesov v isti namen.
Jesen
Tombola za šolske knjige
Pavel Fajdiga
Kirurg žuljavih rok
Pogled letala z višine 11.000 metrov na Formozo objame z enim zamahom skoro vso „Svobodno Kitajsko“. Po površini otok ni večji od Nizozemske, dolg nekaj manj kot 400 kilometrov, širok manj kot 150 kilometrov, toda močno gorat: kar 62 vrhov presega 3000 metrov nadmorske višine, najvišji Ču Šan se vzpenja do 3997 metrov. Sleherna ravninica in kotlina med gorami je rižno polje, v ravninah prostrano, med gorami terasasto. Ne manjka sladkornega trsa in ananasa, kruha pa skoro ne jedo. Ljudi je nad 16 milijonov. Leta 1946 jih je bilo le 6 milijonov. Maoce-tungov komunizem je skoro 8 milijonov Kitajcev pregnal na otok, ostali so tujci iz vseh delov sveta.
Čangkajškova vlada smatra Formozo, odn. Taiwan, kakor jo nazivajo Kitajci, za najmanjšo provinco Kitajske. Na Tai-wanu uradno ne vlada Čangkajškova vlada, temveč taiwanska provincijska vlada, čangkajšek s svojo vlado, ki ji sedaj predseduje čangkajškov sin, je le „začasno“ nameščena v „taiwanski provinci“ in se bo preselila nazaj v Peking. . . Kdaj? Vsi otočani vedo, da ni izgledov, ker je razvoj, ki ga krojijo velesile, tako nanesel. Toda upajo proti upanju in vztrajajo v brk razmeram in
velesilam. Kaj bo napravilo ljudstvp, ko bodo ZDA dale zadnji placet rdečemu Pekingu, da si vzame Taiwan, tega danes še nihče ne ve in tudi do zadnjega trenutka ne bo na to vprašanje možno odgovoriti. Po skušnjah s celinske Kitajske, kjer so mnogi Čangkajškovi vojaški poveljniki in drugi oblastniki enostavno zamenjavali kokarde in se je tako nekaterim za nekaj časa posrečilo odnesti zdravo kožo pred maocetungovimi hordami, opazovalci menijo, da na Taiwan verjetno v mnogih slučajih ne bo drugače. Dejstvo je, da vpliv s celine, dasi ga zavirajo z vsemi mogočimi kontrolami, narašča, beg z otoka pred rdečimi nasilneži pa bo možen samo po 'morju in po zraku, se pravi le za majhen odstotek otočanov — če se bo sploh kdo odločil za to.
Peking si je namreč napravil načrt Taiwan postopoma prisvojiti, in sicer s pritiskom svetovnega javnega mnenja na otočane. Izvrstno mu služijo izjave raznih zunanjih ministrov, podane v gotovih časovnih presledkih, ki se vedno bolj stopnjujejo v zagotovilo, da Taiwan nujno in brezpogojno spada h Kitajski in da ima Maocetung neodsvojljivo pravico do njega. Ena takih izjav, ki ima povrhu vsega še svojsko politično tezo, je spet bila Kissingerjeva nedavna izjava
v Pekingu v tem smislu. Washington igra svojo vlogo v tem Maocetungovem načrtu; zavestno ali ne, je za končno usodo otoka nazadnje vseeno.
Kljub vsemu pa gre navidez življenje na otoku naprej, kakor da bo vse večno ostalo tako, kakor danes.
Taipeško letališče je veliko mednarodno letališče, z živahnim prometom. Letala neprestano bučijo v zraku. Ameriško letalsko oporišče, tik ob civilnem letališču, je slehernemu turistu na ogled iz letala, v katerem pristaja na taipeško letališče. Nihče ne skriva tega dejstva, ker je pač Čangkajšek navezal svojo usodo na dobro ali slabo voljo iz Bele hiše. Najmodernejša ameriška letala letala stojijo postrojena pred hangarji in čakajo — na kakšno povelje?
Pred nekaj dnevi so minile slavnosti Čangkajškovega rojstnega dne, a je Tai-pej še ves zavit v slavnostno oblačilo: zastave z vseh državnih poslopij vihrajo v svežem vetru, stavbe so zavite v razkošje kričeče pobarvanih lepakov, gir-nald, trakov. Prevladuje rdeča barva, v večernih urah razsvetljava neštetih barvnih luči, na čangkajškovi palači sredi mesta ogromna čangkajškova slika, razsvetljena, da slepi oko. Po cestah, ulicah in uličicah pa vrvenje ljudi, izstopajočih ličnic in črnih las, avtomobili, avtobusi, motorna kolesa. Trgovine in gostilne, bari in kavarne, vse na stežaj odprto, zrak nasičen vonjav ri-
bjega cvrtja, bencinskih hlapov, človeškega potu, ker je kljub novembru huda vročina. Taipej je založen z vsem: produkti zahodne civilizacije se drenajo s proizvodi orienta. 'Industrijski razmah je silovit ; letni porast narodnega dohodka znaša deset odstotkov.
Tajpej šteje blizu 2 milijona prebiralcev, poleg njega jle šte pet ali šest večjih mest, ki ¡so si med ¡seboj: podobna, obdana z industrijami: tekstilno, elektronsko, petrolejskih, ladjedelniško, kemično, železna, živilsko itd.
Dežela pa. je svet zase, ves originalen, skoro nedotaknjen zahodnega vpliva, a tudi isilnp reven (zfa ¡zahodnega človeka), potrpežljiv, ¡skromen, ¡tih. Tak je običajen prebivalec Taiwana: tiho se rodi na svet, tiho živi 'svoje dni, tiho se poslovi za večnpl ¡Neizmerna samodisciplina izgleda. da je že otroku kakor prirojena.
Nič čudnega, da sle Kitajec, tisti preprosti, od uvoženih ideologij nedotaknjeni Kitajec, človeku iz zahodne civilizacije po kratkem bivanju med njimi priljubi in ‘se kar ne more več odtrgati od njih. Tak,o' se godi, po vsej vzhodni Aziji ¡slavnemu, ¡slovenskemu zdravniku dr. Janezu Janležu, tako misijonarjem, ki jih božji klic povabi na to polje človeškega udejstvovanja, če jim potem njihjOVo naklonjenost in preprostost človek tako vrača, kakor to dela dr. Janež, potem se ni čuditi, če se zrgnejo okrog
njega v mestu ali v najrevnejši ribiški vaisi, kadar'sle, ustavi ¡s svojim avtom.
Dr. Janeževa slaVa, ki mu zanjo ni mar, pa se ji ne more izogniti, temelji na žuljih, čigavih, bo kdo vprašal. Na lastne oči sem videl ¡dir. Janeževe roke, žuljave od operacij, od zadrgovanja kirurškega sukanca. (Poiščite ¡mi še kirurga na svetu z žuljavimi rokami! Ni se Pi^itieni čuditi, da se pripeljejo k njemu na operaciji iz daljne Brazilije, kakor je to ¡storila neka Kitajka z otoka, ki se je poročila z nekim brazilskim diplomatom, ko je bil ta ataše na brazilskem poslaništvu v Taipeju, pa je bil potem prestavljen nazaj v ¡Brazil. Ko je zbolela, jle iz Brazila odletela na Formozo in ¡pod dir. Janežev nož v lotunšiko bol-nišnicpi. ¡Ni zmogla zaupati brazilskim kirurgom tako, kakor je Zaupala dr Janezovi žuljavi roki.
Nad 90 (kilometrov je vožnje čez gorovje na vzhodno stran otoka, od Tai- : Phja do Lotunga, Zmajeve luknje, v slovenskem prevodu. Majhno mestece, pravzaprav vas, revno, z revnim prebivalstvom, pa najboghheijše na ¡otoku — z dr. Janezovo bolnišnico- ¡Ob vbodu Ippa za kolesa, desno kapela, levo1 ¡bolničarska, šola (300 ¡kitajskih deklet študira za bolniške ¡sestre), naprej poslopja z bolniškimi ¡sobami, operacijska dvorana, ordinacija, pisarne. Vse skrajnp1 snažno, red, disciplina, tihota. En isam korak s ceste, kjer jie; neprestan živžav, vrvenje
!


LJUBLJANA — Pokojninsko zavarovanje Slovenije je 26. novembra sklenilo (povišati pokojnine za 11% in še za 49, 56, 63 ali 70 dinarjev — ti podatki se izplačajo v skladu s številom članov družine. Nove pokojnine bodo stopile v veljavo 1. januarja.
...ŠOŠTANJ — Termoelektrarna Šoštanj III spet stoji od 25. novembra. Popravljajo veliki kotel, ki ima konstrukcijsko napako. Nemška tvrdka Bab-coek bo odpravila n*apako; izvaja jih mariborska Hidroimohtaža pod nadzorstvom 30 nemških strokovnjakov. Dve ekipi monterjev delata po 12 ur nepretrgoma, da bi čim prej izvršili popravila.
LJUBLJANA — Zadnji predračun za zgraditev kliničnega centi‘a v Ljubljani je bil narejen leta 1971. Od tedaj so res nekaj .objektov že dodelali, še več pa je ostalo nedokončanega. Med tem so se cene povišale za 40%; dela pa tudi niso tako napredovala, kot bi morala, ker je bilo nekaj težav pri uvozu zdravstvene opreme, nekaj pa zaradi pomanjkanja sposobnih inštalaterjev. Zato je investicijski svet za izgradnjp1 kliničnega centra 26. nov. pregledal finančni položaj in sklenil sestaviti nov predračun za nujno dodatno ureditev financiranja izgradnje kliničnega centra.
8ae
na suita El amor bruja. Solist v Rave-lovem koncertu je bil znani pianist Aci Bertoncelj.
MARIBOR. — Vsa Slovenija ima 655.000 hektarjev obdelovalne zemlje, a tudi še 140.000 hektarjev zamočvirjenih zemljišč, ki leže predvsem na severo-vzlujdu Slovenije. Vsa ta zamočvirjena zemljišča so kar lepa rezerva, ki jo bo treba z osušitvijo vključiti v obdelovalno zemljo. Tako je vodna Skupnost Mura—Drava pripravila načrt za osušitev 17-000 hektarjev, kjer naj bi pridelali kakih 40.000 ton koruze, 19.000 ton pšenice, 32.000 ton detelje in 40-000 ton sena. Pri financiranju melioracijskih del naj bi sodelovala tudi Mednarodna banka; vsi stroški so preračunani na 290 milijonov dinarjev.
TREBNJE. — Ne bi se dalo trditi, da je kraja kmečkih vozov v zvezi s pomanjkanjem goriva, vendar je dejstvo, da vedno bolj izginjajo slabo zavarovani vozovi z avtomobilskim gumami.
V okolici Trebnjega je bilo že več primerov takih tatvin, 14. novembra pa so tatovi bili spet na „delu“ pri Jožetu Škrabcu na Pristavici in pri Alojziju Goletu v Starem trgu.
Umrli sp od 19. do 26- novembra 1973:
SLOVENCI V
Osebne novice
Nova slovenska diplomantka. Na bue-nosaireškem In-stuto Superior de Lenguas vivas je diplomirala iz angleščine ga. Marjana Homovec-Ferrero. Novi profesorici iskreno čestitamo.
BARILOČE
Šolski tečaj Jakoba Aljaža.
Z zaključkom šolskega leta se je končal p:uk na vseh oddelkih slovenskega bariloškega tečaja.
Ljudskošolska oddelka nižje in višje’ stopnje sta imela 6 in 5 učencev. Poučevala je v obeh oddelkih ga. Milena Arko.
Srednješolski tečaj je zbral 12 dijakov med dvanajstim in sedemnajstim letom. V tem tečaju so učili sledeči gospodje Tone Zidar slovenščino, France Jerman zemljepis in Vojko Arko zgodovino. Ob začetku leta je nekajkrat predaval tudi g. Zorko Simčič.
Vsi tečaji so imeli pouk enkrat tedensko približno tri šolske ure. Ljudska šola je poslovala v zasebnem stanovanju, srednja šola ra v kolegiju Don Bosco.
Bariloški Miklavž. V sredo, 5. decem bra prišel sv. Miklavž v bariloški Planinski stan, kjer ga je pričakovalo veliko število otrok in tudi precej odraslih. Najprej so angelčki in parkeljčak igrali čedno igrico, potem je dospel Miklavž s svojim spremstvom in nazadnje so bili obdarovani otroci. Miklavž je imel lep govor o pomembnosti slovenskih tečaje' m slovenske govorice po vseh kontinentih, izročil je tudi darila, ki jih je poslal sanmartinski tiskar Janko Bradlač za najboljše učence slovenskega šolskega tečaja.
Čestitamo!
Pred kratkim smo prejeli iz barilo-ških gora dopis, v katerem nam je dr. Vojikp' Arko med drugim, napisal tudi tole
ARGENTINI
ne samo med Slovenci, ampak tudi med domhcini. Med letom smo imeli tri mla dinske maše; Po prvi maši So imeli za-nimivo in zelo obiskanvo predavanie ^ dr. Hanželiča.
Ob priliki očetovskega dne smo pri-pravih prireditev, s katero smo počastili vse očete ramošfee 'skupine.
^Odslej je mladinski dan zavzel vso našo skrb in trud. Bil je 26. avgusta in je kljub nezadostnemu sodelovanju ostale mladine, kar dobro uspel.
• Skozi vse leto ismo se po možnosti
i Ja.znih turnirjev, mladinskih skupnih mas m mladinskih dni.
Delo odbora se je končalo 1. decem-zbor kT f -bl1 S-ic.an nofvi skupni občni ternildedaj S° bl 1 1ZV0lieni slednji od-
. PPP' Makovec Ivanka, predsed-Fhfii wM,akovec] Mari> podpredsednica;
L.	S HeI®aa> delegatrnja; šeme Irena, SS tN?* * V barija, blagajničarka;
Žort ref anana’ bUI-' 'ref'; 'Zupan Sa^'>
šport ref., Dunc Beti, gospodinja.
cm,^RR^f-Z Je Pa,nasIednji odbor: Ko-cmur Boštjan, predsednik; Pintar Jure p dpredsedmik; Schiffrer Franci dele-Jako® Niko, tajnik; Potočar Jože blagajnik; Kocmui Jaka, kult ref •
?bspodai!Ianjan’ ŠP°rt' ref‘: Marin Jure’
O H V E S TIL A SOBOTA; 22. decembra 1973*
n! To1,domu v San Martinu ot 19.30 božični družinski večer z bo ziomm sporedom in skupno večer/o.
Na Pristavi ob 20 občni zbor kraiev-nega dekliškega in fantovske¿a odseka.
Po občnem zboru sprejem novih članic v krožek.
NEDELJA, 23. decembra 1973:
V	Slovenskem domu v Carapachaya' igra „Dva para se ženita“.
Zvezna občna zbora SDO in SFZ
Slovenski hiši ob 10-30.
V	San Martinu ima odsek SFZ točno ob 19 svoj redni občni zbor.
V	Slomškovem domu prireja DSPB goif -°b ^ spominsko slovesnost ob rfU-letnici Grahovega in smrti pesnika Balantiča.
Na Tristavi ob 7 zvečer skupno slovesno praznovanje Božiča, ki ga priredi krajevni odbor Zveze slovenskih mater m žena.
SVETI VEČER, 24. decembra 1973:
Ob 24 v cerkvi Marije Pomagaj SI0-venska polnočnica.
BOŽIČ, 25. decembra 1973:
. „X Slovenskem domu v San Martinu
bozicm zajtrk.
V	Slomškovem domu ,db 19 slovesna božična masa s petjem najstarejših božičnih pesmi.
NEDELJA, 30. decembra 1973-Mladinski izlet.
V	S k» venskem domu v San Martina
P 3 sv. masi redni občni zbor
Na Pristavi ob 20 „Vtisi ,s notovanm po Orientu“ v besedi in sliki (skioptiki
/vmcV' ?,redaVa lPavel Fajdiga.
0 J, floms.kovem d,omu Silvestrovanic s sodelovanjem ,orkestra Duc in altum. PONEDELJEK, 31. decmbra 1973*
V	Slivenskem domu v San Martina
SKA°nanJb-0M zvokih Duc in altum-vestro^niVabl k ane in PriJ'atelje na sii-rrr6 ™ .b™'covan.!e> na kinti slo-
Začetekaoba?? fr Greg?riJ'a Romana. 629 9174 b 2' InformaciJe 766-0334 in
LJUBLJANA — Na drugem koncertu simfoničnega orkestra 'RTV Ljubljana v okvirju petega cikla je bil Ravelov klavirski koncert ^srednja točka sporeda. Orkester je vodil z veščo roko' dirigent gost Ernest Boair, -spored pa -so 'sestavljale poleg Ravela še naslednje skladbe: Mozartova siimfphija št. 35, Petričeva Simfonična freska in De Fallova balet—
ŠKOFJELOČANI SLAVE
1000-LETNICO SVOJEGA MESTA
V nedeljo, 16. t- m., so imeli tukajšnji Škc-fjeločani in njih,oVi prijatelji glavno proslavo tisočletnice svojeg‘a mesta, ki je bilo ustanovljeno 30. junija 9J3. V Justu se je zbralo okrog sto Ločanov, gostinskih prostorih Našega doma v -San da se priključijo domovinskim proslay vam tega važnega dogodka v zgdpvjni svojega rojstnega mesta. Začel je večer dr. Tine Debeljak, ki je najprej prikazal najvažnejše knjige, ki -so za to priložnost izšle v domovini, imenoma dr. Blaznika Zgodovino loškega gospostva, prof. Planine Šk,oTjo Loko in njeno okolico in Loški razglednik ter akademikh dr. Koblarja faksimilno izrajo škofjeloškega Pasijona. Omenjal je tudi druge prireditve kakor sh,od zgodovinarjev, slavistov ter izdajo posebnih znamk. Naglasil pa je tudi naš zdmski prinos, ki je bil eden prvih v tem jubilene-m letu, namreč izdajo -spominov ravnatelja I. Dolenca Moja rast. Imenoma se je zahvalil v-sem d-obrotnik.om, ki -so omogočili to izdajo. Sledilo je predavanje o kulturnih delavcih z loškega okrožji ter pomenu njihovega dela. Nato je deklamiral mladi -Miklič pesem Valentina Jamnika ob otvoritvi nove- loške šole, Debeljak pa pesem ljudske pesnice v domovini o lepotah Poljanske doline. Nato je ob številnin diapozitivih govoril dr- Debeljak o zgodpvini mesta, vse od početka do naših dni. Po predavanju so -se razvili živahni pomenki med ¡rojaki. Zdomska Škofja Loka je dostojno proslavila svoj tisočletni jubilej.
ljudi, koles motorjev, v bolnišnico, v red in tihoto velemestnega sanatorija-Dplga leta dr. Janezovih naporov, prigovarjanj, navodil, ukazov so obrodila bogat aad.
Naval bolnikov vseh vrst je silovit. Od težkih notranjih .okvar, preko kostnih zlomov yseh vrst. do pikov 'strupenih kač, vsemogoči bolniki iščejo zdravja in utehe pri dr. Janežu. Povprečno izvrši deset .operacij dnevno, h 'katerim ne šteje operacije slepiča in .podobnih „malenkosti“. Ob pol petih popoldne začne Ja nadaljuje, dokler mu jih vozijo pod nefe, nisiredko do prvih jutranjih ur, Vsi se- čudijo, od kod dr- Janež jemlje moči, pa odgovarja, da živi za Boga in za bolnike. To življenje pa da je prijetno-
Zapeljala -sva se v bližnjo ribiško vas. Gore se spuščajo st,rano .v p-acifiško morje, zaliv je poln nevarnih čeri, a ribiške ladjice 'spretno režejo mirno morsko gladino mimo njih na odprto morje, za ribjim lovom- V ribjem skladišču sredi vasi leže veliki morski psi, riba kladivarica in druge morske pošasti, nad večdelnimi vrati pa se blesti napis: Peking zastruplja ljudi z mamili, je sovražnik človeštva. Neprestana opozorilo na rdečega sovražnika, ki onstran formoške ožine preži na otok. Ribiči bi dr. Janežu podarili kar koli: školjke, korale, ker je
LJUBLJANA — Lucija Dubrovič r. -Orehek, 81; Lucy Battestini; Gregor Crkvenik, elektroing-; Friderik Vrečko, gradb. inž.; Antonija -Kordaš; Ivan Bric. Franci Jug; Franc Janežič, 93; Marija Pavlovič r. Beus; Franc Marinšek^ 70; Justina Čarman r. Gačnik; Karel Škerjanc; dr- Anton Halik, pravnik; Marija Dolar; Olga-Suhy r- Hojs; -Štefan Starin; Pavla Olah r. Pavelšek; Karla Rau-ter r. Bearzatto; Jože Kotar, gra-db. delovodja; Štefanija Žižmond r. Gregorčič, -97; Angelca C-histof r. Hribar; Olga Zorce r. Jančar, 84; Marija Oblak r. Mlinar, up. Tpb. tovarne; -Ivan Fink, 83; Julijana Madon, 85; Marija Tremmel; Frančiška Keber r. Svetlin; Pavla Be-rič r. Sotenšek; Anton Kušar; Anton Karlj; Mimi črepinjko; Ignac Brenčič; Anton Bajc; Matija -Perenič, up. železn.: Justina Prešeren r. Živec; Viktor 'Skok.
RAZNI KRAJI — Terezija Repovž r. Goe, 87, Zagorje ob Savi; Alojz žužek ml-, Stuttgart; Aleksandra Planta-r-ič, posestnica, Dobrova; Slavica -Česnik, usl. prihihtrične bol., Idrija; Franc Stopar, Ustje; Terezija Habjan r. Gosar, 75, Mengeš; Marija Book-o, 85, Trbovlje; Jakpb Bombek, Žalec; Ivana Šarlah, Hrastnik; Franc Jakopič, Jesenice; Marija Režek r. Klepec, Radoviča, Ana Lipovšek, Dol pri Hrastniku; !Silyo Dvoraček, INbv-o mesto; Ant,dn Brundič, 59, Imeno; Joče Drole, Borovnica; Ludvik Kleiner, up- železn-, Kamnik pod Krim,dm; Pavla Potočnik, up. učiteljica, Kamnik; Ferdinand Privšek, 70, Beri-čevo; Vlasta Jan r. Sltoviček, Krško; Rudi Kukavica, -Ig; Franc Fajdiga, Celje; Olga Štangl r. Slapšak; Marija Hribar r. Židanik, op. učiteljica; Anton Babnik ( Kekarjev Tone), 43, Dobrunje; Frančiška Hudoklin r. Oštir, Podbočje: Alojz Zalokar, -Mengeš; Karel Papež, up. župnik iz Lipoglava, 75, Hinje; Marija Bošča-k r. Zupančič, Zagreb; s- Helena Jožefa Makse, usmiljenka, Mengeš; Marjan Dolinar, igralec slov. ljud. gledališča, Celje; Rihard Planinc, Sevnica; Ivana Benedičič r. Potočnik. Železniki; Izidor Ravnic, monter, Bohinjska Bistrica- ¡obratna nesreča; Apolonija Medic r. Velkavrh, 79, Vrhnika; Robert Janko, up. žel. uradnik, 74, Celje; Majda Jarc, Brezovica, prom. nesrečti.
pač or.. Kdo ga ne pozna!
Vrneva se mimo grobišča, posejanega z drobnimi pisanimi spomeniki, nato mi-mo rižnih polj: kopice požetega riža izgledajo kakor pa-gdde, kita-jsiki -templji. Sredi rižnih polj, med drevjem, se kakor ot ki skrivajo -skromne kitajske kmečke hišice. Kakor Kitajec, ki vedno ise-m zase premišljuje in molči, tako m.olči tudi vsa pokrajina rižnih polj. To tihoto zmotijo r ipozni-h poletnih in -zgodnjih jesenskih mesecih tajfuni, ki pridrve od -librja čez otok.
Tri stvVri s-o name napravile na tem potovanju okoli sveta največji vtis: dr. Janezova o-sebno-st, -strašna človeška beda, -kakor jo je videti v Indiji lin vera, kakor žari iz ljudi, ki 'klečijo prod lurško' votlino.	1
Pravilna je dr. Janezovo delo presodil mr-ž, ki mi je v Lotun-gu dejal, da „vaš kirurk že ni več vaš, temveč naš; pa tudi ne na-š, temveč last vsega človeštva. Lahko bi ga primerjal afriškemu dr- Sichweitzieirju, a je, miislim, 'sploh večji -od njega.“
O-b teh trditvah sem se spomnil, kako smo v uredništvu -ravnali prav, ko smo dr. Jan-cžh uvrstili v Zborniku 1971/1972 v za-glavj-e Slovenstvu v čas-t, narodu v ponos. V dr. Janeževem, primeru bi še dodal In blagor človeštva!
„Kot osebno zadevo ti sporočam, da sfm pred desetimi dnevi preplezal turne: 'Monture Chilene, na katerega sem. že pred 25 leti mislil, pa se mi je t.o1 posrečilo tri leta potem, ko -sem se srečal z Abrahamom. P-ost tot rerum discrimina z mojo angino peetoris sem to skromne in lepe plezarije vesel.“
Z dr. Arkom, sodelavcem in dopisnikom našega lista, se ob tem dogodku veselijo tudi njegovi prijatelji in mu želijo’ s nonovnimj gorniškimi uspehi še mnogo veselja.	,
RAMOS MEJIA
Mladinsko delovanje
-Skupno delovanje iSDO-SFZ v Ramos Mejiji v letu 1973 je pričelo 11. marca z občnim zborom- Izv.oljena odbora sta imela štirinajst dni za tem svojo prvo sejo. _
Najprej je začela delovati naša folklorna skupina, ki je čez leto na-stopala
Slovenci po sveta
BRAZILIJA
Slovenci v Sao Paulu
Novembra so se Slovenci v Sao Paulo večkrat sešli. 11 nov. so praznovali rojstni dan župnika Ludovika Ceglarja ob veliki udeležbi in obloženih mizah.
Par dni za tem sta prišla iz Kanade salezijanska duhovnika Karel in Stanko Ceglar obiskat brata Ludovika. 18. nov. so trije bratje duhovnika nnnoc, :p navzočnosti slovenskih rojakov. Kljub silnemu nalivu se je zbralo v cerkvi in dvorani lepo število Slovencev. Na povabilo Joška Matevža je vsak od njiju spregovoril nekaj besed o svojem delu. Karel je ravnatelj salezijanskega zavoda v Sherbrooku, Stanko pa dela na slovenski župniji v Hamiltonu. Pred nekaj leti doktoriral iz latinščine na washingtonski univerzi. V naslednjih dneh sta obiskala še sorodnike v Buenos Airesu, Santos, Rio de Janeiro in Peruju.
25.	nov. so se Slovenci v velikem številu zbrali na Črnugljevi pristavi blizu Sao Paula. Ker slovenska skupnost nima lastne pristave, je povabilo Črnu-gljeve družine še toliko večje hvale vredno. Ugledna Črnugljeva družina, ki izvira iz Metlike, je že poprej dolga leta in zdaj spet po dveletnem presledku pripravila vsem rojakom razkošno martinovanje z značilno belokranjsko gostoljubnostjo. Kar trije člani družine, oče, sin inženir ter univerzitetni profesor in starejša hči imajo za patrona sv. Martina (11. 11.), oče pa obhaja dva dni j-ítem tudi rojstni dan. Na izrecno zahtevo družinskega poglavarja se je kosilo pričelo s skupno 'molitvijo. V Črnuglievi hiši se moli in govori le po slovensko. Tudi pri slovenski maši so že vsa leta med naj redne j širni udeleženci. Že med kosilom so se razgibali pevci in prepeli vrsto narodnih pesmi. Vmes so posamezniki hvalili vsak svojo deželo podobno kot vsak berač hvali svojo malho. Končno je vso zbrano go-stiteljsko družino nagovoril župnik in se ii v imenu navzočih zahvalil za povabilo in trud, ki ga pojedina za slo ljudi terja. Povedal je, kar mu je ob sprejemu gospodar dejal, da namreč praznik ni niegov, temveč vseh Slovencev. še nosebno ie pohvalil njegovo odločitev, da bo odslej snet vsako leto napravil enako praznovanje, katero ie zaradi sinove smrti dvakrat opustil.
Kmalu za tem se je črnugliev dom prvič spremenil v kapelo. Kapucin Janez Božič, ki ie od lanskega juliia zaradi stud irania pogosto prihajal med Slovence iz s"sednie države Paraná, je maševal in pridigal. Nato se ie gostiia ob naibolišem razpoloženiu nadaljevala. Očitno zadovolini so bili gostitelii in gosti in še posebej številni otroci, ki so si vse popoldne polnili želodčke in tekali naokrog. Sklenjeno ie tudi bilo, da se bomo pevci kar naibolie prirra-vili za nastop na prireditvi izseljeniškega dne.
VELIKO SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
SDO
ŽELITA
SFZ
SLOVENSKI MLADINI DOMA IN PO SVETU BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN MILOSTI POLNO NOVO LETO
najprimernejše darilo za rožič ali
NOVO LETO JE SLOVENSKA KNJIGA
ZBORNIKI SVOBODNE SLOVENIJE, ki so najbolj reprezentativna knjiga slovenske demokratske emigracije, so še’ na razpolago. Dobite lahko vse letnike od 1. 1949 do leta 1971-72 (razen letnika 1954, ki je pošel).
NEVIDNA FRONTA. Spomini generalštabnega polkovnika Vla-dimrrja Vauhnika. To je edinstvena knjiga v slovenski književnosti. 445 strani zanimivega branja enega najbolj sposobnih tajnih obveščevalcev med drugo svetovno vojno.
ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA.
Marijan Marolt. Zabavna in duhovita knjiga.
Spisal
Nobena od teh knjig ne sme manjkati v Vaši knijžnici. So tudi najprimernejše darilo prijateljem za Božič ali Novo
Rto. Na razpolago so v Slovenski hiši v upravi Svobodne blovemje.
ZRORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA L. 1971-72
imajo v prodaji:
ZDA: Liga slovenskih Amerikancev (League of Slovenian Americans INC) 5733 Catalpa Ave.
BROOKLYN N. Y. 11227.
Slovenska pisarna v Baragovem domu v Clevelandu
CLEVELAND, Ohio 44103 6304 St. Clair Ame.
KANADA: Solvenska pisarna (Slo-can Center v Torontu)
618 Manning Ave.
TORONTO 4, ONT.
AVSTRIJA: Mohorjeva družba v Celovcu
Viktringer Ring 26 A-9020 KLAGENFURT
ITALIJA: Gorica: Katoliška knjigarna
Pizza della Vittoria 34 34170 GORICA Trst: Knjigarna Fortunato Via Paganini 2 34122 TRST
Prodajna cena je 8 dolarjev ali osmim dolarjem odgovarjajoči znesek v
drugih valutah.
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR GALLUS
vošči vsem, rojakom
blagoslovljene praznike in vso Brlečo v novem letu
Ta noč je polna veslelje ino trošta velikega Marija nam r,delila Kralja nebes ino zemlje...
)b prazniku Gospodovega rojstva želimo sem Slovencem vso božično srečo in eselje, v letu 1974 pa zdravja in vsega iožjega blagoslova
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
želi vsemu svojemu članstvu in svojim prijateljem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto ter vse najlepše vabi na:
I. božični družinski večer
z božičnim sporedom in skupno večerju v soboto,
22. decembra, ob 19.30
II. božični zajtrk
na božični praznik po sv. maši
III. silvestrovanje
v ponedeljek, 31. decembra, ob zvokih orkestra
„Duc in altum“
Pripominjamo, da odbor miz ne rezervira.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Kamón Falcón 4158, Buenos Aire.-, T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
oii O) £ S 2 1 +J «J ° c ^ <v < n ^	FRANQUEO PAGADO Concesión Np 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.149.713	
Na božični dan, 25. decembra, ob 19 bo maša s petjem najlepših božičnih pesmi.
v Slomškovem domu slovesna božična SLOMŠKOV DOM
Zn dobro voljo
Otrok materi: „Mama, ali se ti ne zdi čudno, da so tatovi, ki praviš, da so ponoči vlomili k nam, odnesli samo moj boben in Petrčkovo piščalko?“
Polkovnik vojaku: „Znaš plavati?'1
Vojak: „Znam."
„Kje s se naučil?“
„V vodi."
Škot sinu: „Če boš zelo priden, bova Sla jutri v slaščičarno, da boš videl, kakšen je sladoled.“
Škot je dal v časopis ženitbeno po
nudbo. Preprosto dekle mu je odgovorilo, da se je pripravljena z njim poročiti in da ji je oče obljubil za poročno darilo traktor.
Škot ji je takoj odpisal: „Pošlji mi čimprej fotografijo trakotorja."
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja upravnega odbora ZS bo 28. decembra ob 20 v društvenih prostorih.
Šolski odsek ZS se zahvaljuje g. nadzorniku Albinu Petelin z'a 100 novih pe ■ sov, ki jih je podaril v spomin na rajno go. učiteljico Heleno Petje.
Otrloška kolonija -se odpelje 27- dec. ob 22 z vlakom Serranoche, voz 32, s postaje MITRE. Prosimo, da ste ob 21 že na postaji, da se bo mpgoče mirno urediti.
Na radijski postaji Antatlida bo v
nedeljo, 23. decembra, ob 14-30 med petjem božičnih pesmi tudi voščil,o1 msgr. Antona Oreharja.
BLABOSLOVLJENE IN VE,SELE BOŽIČNE PRAZNIKE
te.r srečno novo leto
želi vsem članom, dobrotnikovi in prijateljem
Društvo Slovenska Pristava Castelar
NAŠ DOM V SAN JUSTU
želi članom in prijateljem ter vsem Slovencem po svetu, da bi ta BOŽIČ podoživljali tako, kot so ga doživljali takrat pastirci na betlehemskih poljanah; v novem letu pa imeli mnogo vsestranskih uspehov.
V soboto, 29. decembra, ob 21 bo v Našem domu po slastni in ceneni večerji skupno
SLOVO OD STAREGA LETA
s sodelovanjem orkestra „Duc in altum“
SLOV. DOM V SAN MARTINU
vabi vse člane in članice na
redni ©lični zbor
ki bo v nedeljo, 30- decebra,
pp1 sv. maši v domu.
BOŽIČNI SESTANEK NA	TATI "
Zveza slovenskih mater in žena prisgčno vabi vse matere in žene |z, družinami na prijetno božično srečanje, ki bo 23. decembra ob 7 zvečer v dlpiniu na Pristavi.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
Nla državni loteriji za sv. Tri kralje lahko zadente
MODEREN TELEVIZIJSKI APARAT
če kupite srečko za 10.— pesov v korist gradnje cerkve Marije Pomagaj.
DR. JUAN JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na
telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Blagoslovljen Božič in uspehov in sreče polno leto 1974 želi vsem odjemalcem in rojakom
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
MUEBLES
LUKY
Frente Estación EZEIZ.4 Ruta 205
T.E. 295-1197

Podružnice
CARLOS SPEGAZZIN1 Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
LUKA MILHARČIČ
Električni aparati
Izključni zastopniki: Hitachi —-National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol •— Columbia — Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza —■ Olivetti — Kenia -— Champion ■— Marshall
j uüwiuäI
Kaj bi bilo našim prednikom najmanj všeč, če bi se vrnili med nas?
a)	Sprememba naroda garačev v narod ploskačev.
b)	To, da smo po hudem boju postali iz naroda hlapcev narod kimavcev.
Naročnina Svob. Slovenije za leto 19/3 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošte. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
SLOMŠKOV DOM ŽELI VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN OBILO SREČE V LETU 1974. OB KONCU LETA
VABI NA VESELO
SILVESTROVANJE
ki bo v nedeljo, 30. decembra, ob 20 Sodeluje orkester „Duc in altum44
Za dobro voljo in postrežbo bo poskrbljeno!
Vsem, ki nas razumejo in z ljubeznijo in darovi podpirajo naše delo, želi
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
v svetonočnih dneh pravi mir in blagosloK . V novem letu pa zagotovilo božje pom,oči in uspeha polno v -borbi za l-epšo bodočnost slovenskega naroda.
NAJLEPŠE DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE
VOŠČI ČLANOM, VLAGATELJEM IN VSEM ROJAKOM
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA” z. z o. z.
Bartolomé Mitre 97
Ramos Mejia
T.E. 658-6574
Velikln božjega blagoslova v božičnih pjraznikih
in mnogo uspehov v novem letu 1974 želi vsem rojakom
SLOVENSKO KERAMIČNO PODJETJE
CACES
Pedro Molina 140
San José - Guaymallen
Mendoza
Da bi novorojeno betlehemsko Dete razlilo svojo milost in blagoslov na vse rojake želijo
PETER BAJDA an sinovi
scdalristvo
Benavente 4367
Villa Nueva - Guaymallen
T.E. 61627
Mendoza
Blagoslovljene praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom
SIMON RAJER
Tticuman 1561, 7. nadstropje, štev. 49	T. E. 46-9440
Rep. de Chile 3036
Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta, g.ospoda
Pavleta Verbiča
se iskrena zahvaljujemo gg. duhovnikom, ki so ga spremljali na zadnji poti. Enaka zahvala Vsem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in darovali v dobre namene ter molili za pokoj njegove blage duše-
žalujioča žena in otroci z družinami
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in rojakom
BIVEGRO mizarska delavnica
T. E.'651-3452	San Justo