Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemau volja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau vcljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniško ulice št. 2. Naznanila (inserati) so sprojomajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., 6e se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo jo v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v petek 4. februvarija 1887. Kakošna naj bodo naša društva? Po zakonu naravnem, postavljenem od Stvarnika samega, je človek navezan na družbo. Drug druzega potrebujemo; drug na druzega smo navezani. Da si olajša človek svoje življenje, išče si jednakomislečih, da mu pomagajo in on njim ua-sprotno. Tako je bilo vedno, tako posebno pa dandanes. Vse se druži. Kdo bi mogel našteti vsa društva, ktera so se le med nami Slovenci ustanovila zadnjih 25 let? Mnogo teh družb je že pomrlo, mnogo jih le še životari, le nekaj jih je, ki dajejo znameuja življenja od sebe. Da, prišli smo tako daleč, da imajo že po hribovitih, od vsega prometa oddaljenih vaseh bralna in pevska društva. To je od jedne strani gotovo veselo znamenje, ker je znak napredovanja. V takih društvih ima priprost človek lepo priliko se izobraževati toliko čitanjem dobre knjige, kolikor občevanjem z omikanimi in olikanimi sodruštveniki. In mene vselej v srce veseli slišati, da so tu ali tam ustanovili novo narodno društvo. Vendar pa se ob jednem bojim, da bi ne utegnilo novo društvo dotičnemu kraju več škodovati, nego koristiti. Je-li to mogoče? Da. Vsaj se je to žalibog že večkrat dogodilo. Zakaj? Zato, ker se dotična družba ne vodi po pravem, zdravem načelu. Le to naj opomnim, da mislim tu na drušva, h kojim pristopa tudi priprost naš narod. Kake svrhe pa imajo čitalnice in bralna društva? Takoj 2. paragraf ti pove. Namen društvu je: podučevati, društveno občevati in zabavati. No, jaz nimam prav nič proti tacemu namenu. Všeč mi pa ni, da se taka društva s časom prvemu namenu, t. j. pod uče vanj u popolnem izneverijo in da jim postane zabava glavni in večkrat j edin i namen. Res jo, da so te zabave več ali manj nedolžnega značaja. Vendar pa si jaz upam trditi, da prepogostne zabave slabo vplivajo na priprosti naš narod toliko glede na moralno, kolikor glede na materijalno stran. Pod imenom zabava se največkrat razume ples. Toda, ako hočeš na ples, treba da plačaš — da se lepo oblečeš — da mu žrtvuješ celo noč iu navadno tudi naslednji dan — in vse to je denar. Pač mi ni treba omeniti, da mi Slovenci nismo bogati in da je jedna naših glavnih napak zapravljivost, razsipnost. Ta je narodna naša napaka iu pri tacih in jednacih veselicah se ta naša pijavka goji in množi. Poleg tega si več kot jeden pokvari dragoceno svoje zdravje. Kako pa je z nravnostjo ? Jaz nimam namena sumničiti društva naša. Ne — gotovo ne! Vendar pa tudi s tega stališča tu ali tam ni vse v redu. Ako ne drugo, se večkrat pleše in raja na postni večer ali proti jutru postnega dne. Pri tacih prilikah kruši se zapoved cerkvena in gotovo ne na prid narodu našemu. Večkrat so taki plesni venčki — tako jih imenujejo — večer pred praznikom ali nedeljo iu sicer, kakor naši časniki vestno opazijo, „do ranega jutra" — „do belega dne". — Kako je potem z sv. mašo, si lahko vsak sam misli. „No, tii se je pa zopet jedeukrat oglasil mi-santrop, koji nobenemu ne privošči par veselih uric", vgovarjati mi utegne jeden ali drugi. Toda opomniti mi je, da pisatelj teh vrstic ni čmeren, ampak vesel je bil, je, in ako Bog d«>jo prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 4. februvarija. dežel«. Naš vojni minister zahteval bo, kakor se govori, od izrednih delcf/acij menda 40 milijonov goldinarjev. „Poštimovci" trdijo, da ta svota ne bo za mobilizacijo, temveč kar tako, da jo bo imel vojni minister na razpolaganje, če bi jo ravno potreboval. Nekako pred osmimi leti, preden smo šli v Bosno in Hercegovino, so so tudi sošle poprej izredne delegacije, ki so dovolile 8 milijonov kredita. Da bi so sedaj za črno vojsko toliko več zahtevalo, ktera nikakor no bo tedanje mobilizacije presegala, vsaj v prvem času ne, ni verjetno. Reklo se je, da, čo bo treba črno vojsko klicati, so bo iz vsako polovico kakih 100.000 mož oborožilo. Štirideset milijonov goldinarjev za teh 200.000 mož toraj ne bo treba. Spominjamo se še, da je v začetku leta vojni minister rekel, da bo treba še kakih 12 milijonov goldinarjev vojnemu budgetu primakniti, ker do sedaj ni nihče mislil na črno vojsko, kteri bo treba plaščev in pokrival. Govorilo se je pozneje od 25 milijonov; sedaj pa zahteva 40 milijonov in šo ni verjetno, da bi ta svota za vsak slučaj zadostovala. Vso to bi že jako po smodniku dišalo, naj bi bilo gotovo; a k sroči ni gotovo ne to, ne ono. Resnico bomo šo le zvedeli, kadar bodo res delegacije sklicane. Vojne priprave, ki se ravnokar pri nas pričenjajo, niso nič tako nenavadnega, kakor bi človek to na prvi pogled mislil. O tem piše Berolinska „Nat. Ztg." sledečo: „ Pripravo na boj, ktere je Avstrija pričela, nas niso prav nič iznenadile, ker so čisto naravne. Saj je vendar znano, da jo mod vsemi državami Avstrija do sedaj žo od leta 1866 še najmenj denarja za oboroževanje in pomnožitev vojakov izdala. Da je sedaj jela tudi skrbeti za svojo varnost, je vzrok Bismarkov govor v državnem zboru, ki jo naše zaveznike opozoril, da jo dandanes vsaki državi več ali manj treba tako trdni biti, da lahko na lastnih nogah stoji, potem šo le ima upanje, da so ho tudi v nevarnosti lahko ohranila. Krajevni boj dandanes ni prav verjeten glede današnjega svetovnega položaja. Razmero med državami so silno zapletene in prav zarad teh jo treba vsaki posamični državi na vsako možno bodočnost misliti, čo tudi si vsaka prizadeva, da so mir ohrani". V tem oziru Avstrija prav dela, čo se na Nemčijo čisto nič no i zanaša, pač pa na svojo lastno moč in krepost, j Poleg tega ji jo pa tudi neogibno potrebno, z Rusijo j v dobrih razmerah ostati, kar si v resnici Avstrija | tudi prizadeva, odkar jo Bismark izpred svojega \ gledišča zastor potegnil. />;•. Knotz stavil je dno 28. januvarija v i državnem zboru interpelacijo, ki je bila tako neote-i sana in surova, kakor je njen očo dr. Knotz sam. Knotzu ni všeč postopanje pravosodnega ministra dr. Pražaka po pravosodnem polji na Češkem in je vlado hudo in silno neotesano prijemal, zakaj da to trpi. Grof Clara, ki je tisti dan predsedoval, je moral večkrat Knotza zavračati zarad neparlamentarnih napadov. To se je pa zopet levičarjem silno za malo zdelo ter so v enomer kričali, da Clam ne spoštuje govorniške pravice, pri tem so pa popolnoma prezirali, da jo Knotz z nesramno svojo zabavljivostjo taisto že zdavnej sam zapravil. Je že res, da sme interpelacije vsakdo staviti, kakor se mu to ljubi in to tudi opravilni red dovoljuje, toda opravilni red je bil sostavljen za olikane može, za ktere je v državnem zboru prostor, ne pa za surovine Knotzove vrste. Daljo se je Knotz tudi pregrešil zoper določitev, kakoršna mora interpelacija biti. Opravilni red skoraj vseh parlamentov določuje, da v interpelaciji ue smo biti druzega nego vprašanje po zadevah, o kterih si dotičnik želi pojasnila iu pa vtemeljevanje tega vprašanja. Surova polemika in razžaljivo napadanje je pa povsod izključeno in je podpredsednik grof Člani popolnoma prav imel, da je Knotza taktnosti učil, ker jo surovež sam ue zna. Mar li bi no bilo treba te postave malo preosnovati, poojstriti? Kako smo z It asi jo? Skoraj bi rekli, da so se razmere zdatno zboljšale, odkar so Beustovi spomini na Dunaji Bismarka v pravi luči pokazali. Naša diplomacija si zopet vrlo prizadeva z Rusijo v prijazni zvezi ostati, ktero bi bila inostrauska za-vidljivost skoraj raztrgala. Rusija ni bila šo uikdar naš zakleti sovražnik in se do sedaj še nismo nikdar vojskovali med seboj. Tudi nadalje si ne želimo boja z njo. Tega boja tudi toliko časa ne bo, dokler bo Rusija naše meje in naše koristi na Balkanu spoštovala. Res si ruski radikalci mnogo prizadevajo, da bi nas v boj zapletli zarad bolgarskega vprašanja. Vendar ni verjetno, da bi car rogovileže poslušal, za kar ima jako važno vzroke. Denarja tudi Rusom prav tako primanjkuje, kakor nam ali kaki drugi velesili in to jo žo zadosti važen vzrok, da se boj ue pričenja za prazen nič. Narodnogospodarska kriza, s ktero ima Rusija ravnokar opraviti, ni še pri kraji in jo tudi povišani davki ne morejo odpraviti. Naj so lo k tisti še kak boj pridruži, pa je polom gotov. Papirni rubelj ruski ima že sedaj jako dvomljivo vrednost. Naj pride do boja, pa ne bo imel nobene več. Rusija šo vedno krvavi na ranah, ki jih jo v finančnem oziru, če tudi zmagovalka, dobila v poslednji rusko-turški vojski in dandanes šo nikakor ni pripravljena za nov boj. Prav zarad tega so pa tudi vsi merodajni politični krogi na Ruskem vseskozi miroljubnega duha in le šovinisti so, ki si boja z Avstrijo žele. VsBSinJ^ države. Na Nemškem, nastalo je govorjenje, da se bo papež Leon XIII. v Bismarkovera smislu proti središču nemškega državnega zbora izrazil. O tem piše „Germania": „V Vatikanu so z radostjo pozdravili govor voditelja centruina v nemškem državnem zboru, Windhorsta. Vsakdo pravi, da jo \Vindhorst pravo zadel, ko jo tako odločno barvo pokazal. Silna množina zlaganih novic, ki po liberalnih časnikih predale polnijo, čoš. papež so je jako nevoljno o AVind-horstovem postopanju izrazil in se bo zarad tega centruinu po robu postavil, nimajo druzega namena, kakor katolike po Nemškem zbegati. Vatikan do sedaj ni storil nobenega koraka proti centruinu in ga tudi ne bo, kajti sv. očo nič 110 namerava, kar bi utegnilo centruinu na škodo biti. Pač pa si bo Vatikan nasprotno prizadeval vse opustiti, kar bi katolikom na Nemškem lo količkaj zamoglo škodovati, Da bo res tako, pokazala bo žo bližnja bodočnost." Volitve na Nemškem so popolnoma notranja zadeva, v ktero so nima nihče vtikati in so tudi papež ue bodo. Slep bi moral biti. kdor bi no sprevidel posledic iz tega izvirajočih, če bi so namreč papež res hotel v volitve na Nemškem vtikati. Tu samo vprašamo, kakošno zaupanje bi imeli nemški katoliki v sv. očeta, če bi se 011 sedaj proti njim z Bismarkom pobratil? Kar 110 gre, no gre! liarake, ki so jih Francozje okoli trdnjav ob francosko - nemški moji postavljati jeli, so napetost med Nemško in Francijo šo zdatno povišalo. Nemčija trdi, da to ni druzega, kakor sovražno dejanje, po kterem se mir kali in Nemčija žali. Poslodnja se je namreč žo v teku minulega leta izrekla, da ne bo nikdar Francozov napadala. Tudi nemški vojaški gospodski zdi so zgradba barak izzivalna, in sicer zarad tega, ker jih do sedaj nikdar ni bilo iu tudi Nemčija Francozom ni dala nobenega povoda za to. Vendar pa Nemčija pri vsej svoji jezi in nevolji ue more zabraniti, da bi Francozje ne delali barak. Vojno upravništvo v Borolinu sicer ua to sili, da bi vlada Francozom prepovedala dotično zgradbe, toda taka zahteva je bedasta in niti no zasluži, da bi se še daljo o njej razgovarjali. Da bi so pa tudi vojaškim mogočnjakoin v Berolinu nekoliko vstreglo. jo vendar dala nemška vlada v Pariz razumeti, da želi, ko bi so graditev barak ustavila. Tudi dve drugi velesili želite menda tako. O poslednji trditvi pač jako dvomimo, da bi bila resnična. Kaj li druge velesile briga, kaj Nemčija ob Irancosko-nemški meji težko gleda?! Naj so lo sama porazumi s svojim sosedom. Lahom so v soseščini abosinskega kralja Janeza prav slabo godi. Kolikor telegramov od ondot v Evropo dojdo, se lahko o vsakem trdi, da je Jo-hovo sporočilo. Laški general Gene zahteval jo kakih 600 mož za podporo, s kterimi jo želel divjakom uro uavijati. Minister Robilant pošlje mu namesto 600 mož več nego petkrat toliko vojakov in reči smemo, da jih bo Se premalo, kajti Lahi so jeli presedati abesinskemu kralju Janezu in pa njegovemu vazalu Meneliku Soajskemu. Poslednji si je namreč podvrgel Harar, ter jo s tem menda Lahe žalil ali že celo oškodoval, če tudi niso povedali, na kakošen način. Harar je od Masano tako daleč, da Lahov prav nič no briga, ali naj ondi trava raste ali ne. Pač pa so Lahi menda nameravali velike naselbine ondi napraviti, kar pa zopet kralju Janezu abesinskemu ni bilo všeč. Kakor se čuje, mož odločno zahteva, da se Lahi iz Masaue umaknejo in ta zopet pride v egiptovsko last. Egipčane jo imel Abesinec rad, Lahov pa ne more trpeti. Oe se mu toraj prostovoljno umakuejo bo prav, če pa ne, bo pa že on skrbel, da se bodo. Lahi naj Masano pustd, kjer je in naj si rajši drugod naselbin iščejo, kjer bodo tudi še kaj druzega imeli, kakor pa samo vroč pesek. Spanj ski republikanci razcepljeni so v dva tabora in so zagazili vsled tega v nekako krizo, o kteri se še ne ve, kakošen konec da bo imela. Načelnik jodni stranki je Z o r i 11 a , in sicer jo to frakcija bolj radikalno smeri, drugo vodi pa S a 1-meron. Glede števila je Zorillova stranka večja. Obe stranki skušali ste se zjediuiti v jedno in so se iz tega namena njuni pristaši večkrat zbirali na razgovore. Nasledek teh razgovorov je bil, da so takoj na prvem taboru Zorilli izročili zaupanje, Salmeronu pa nezaupnico z 71 proti 35 glasovom. Na drugem taboru dvignil se je pa Salmerou ter je v pikrih govorih strogo obsojal Zorillovo prevratno politiko. Prijatelji njegove stranke so mu viharno odobravali krepke besede, ker jim neznosna diktatura Zorillova že preseda. Needinost med republikanci je res najboljša obramba za monarhijo na Španjskem, kajti ne d/i se tajiti, da, dokler se bodo med seboj kav-sali, ne bodo imeli časa monarhiji tal spodkopavati. Izvirni dopisi. Iz hribov nad Škofjo Loko, 1. februvarija. Na stotine z jabolki težko obloženih voz vozilo so je meseca oktobra in novembra minulega leta skozi Poljansko in Selško dolino čez Skofjo Loko na železnico. Mislili smo, da je te robe zmanjkalo, a ko so se jabolka podražila, so je videlo, da sosedni Cerkljanski okraj na Goriškem je silno bogat v tej zadevi. Pokazalo so je, da smo v Škofjeloškem in Idrijskem okraju veliko zaostali za Cerkljanskem, kar zadene sadjerejo. Tu pri nas so trese (seka) smreka, a tam tresejo jabolka. Tu bo smrek kmalo zmanjkalo, ker so gozdi neusmiljeno izsekavajo in dobro in potrebno bi bilo, da bi ljudstvo vže naprej skrbelo, da ne zabrede v revščino — v dolgove. Živinoreja daje tu dolincem in hribovcem lepe dohodke, a vendar so skoro povsod vidi in čuje, da lo z izsekavanjem gozdov si kmetje pomagajo največ. Kaj pa, kadar bodo to iztrebili; gozdna postava jih sicer nekoliko zadržuje, a nadzorovanje je posebno po hribih težavno in malo izda. Naj bi se posestniki z vso marljivostjo poprijeti sadjereje. Letos delajo dobro sklepe, ko vidijo, koliko lepih višnjevih desetakov in stotakov so vrli kmetje posebno unstran mejo — na Goriškem — potegnili za jabelka. Pravijo, da zanaprej hočejo za svoje vrtove bolj skrbeti, a jaz mislim, da bodo ostali, kakoršni so bili. Sicer je v našem Škofjeloškem okraju žo veliko čvrstih sadjerejcev, a storilo naj bi se v tej zadevi vsaj desetkrat toliko, kakor do zdaj, potem bi kaj zdalo. Ljudstvo v našem kraju je prav razumno, a manjka mu poduka. Družba sv. Mohora je že veliko storila za kmeta, posebno tudi za sadjerejo, a jaz pa mislim, da bi nam prav veliko pomagal k povzdigi sadjereje g. G. Pire, ako bi se potrudil v naš kraj iu tukajšno ljudstvo vnemal in podučeval v sadje-reji. Naj bi s čvrstim predavanjem razveselil kmete našo v Selcah, v Zireh in v Poljanah I Gotovo bo njegov trud obilno poplačan. Ljudstvo naše so sieor drami, a počasi; želeti bi bilo, da bi so hitrejše, ker pomanjkanje hitro za nami postopa. Spod sv. iošta, 2. februvarija. (O vremenu.) Danes jo bila svečnica. In ljudje pravijo, da ta dan medved prihaja iz svojega brloga gledat vremena. Co jo lopo, skrije so zopet na svojo torišče; ako pa po zimi diši, ran ni več mar za luknjo, ostane zvunaj. Na to pravljico sem so spomnil danes, ko sum šel iz cerkve na Dobrni. V obližji isto šo imajo po nizkih ravnicah s snegom pokrito polje. Idoč meril sem snežno skorjo na dveh prostorih, kamor šo Bolnčni žarki no morejo dospevati, bila je debela za sedem centimetrov. Ce si se od cerkve oziral proti severni strani I po naših gorah, ni videti snega več nikjer, izvzemši nekoliko belih krpic na vrhu Kozjaka, ki so pa ostanki žametov. Na potu proti temu kraju se po nekterih delih že „prah kadi", ali vetra danes ni bilo, le na Brdcah tik najvišjega rebra Kozjakovega nas je na spoznanje začel hladiti. Ako z naših gor gledaš proti Dobrni in dalje proti jugu, to brez neznatnih izjemkov vidiš snežno odejo no le po strminah, ampak tudi po vseh ravninah, kolikor jih opaziš iinenito proti Celju. Mere za toploto ne morem povedati, ker po teh hribih toplomera menda nima nikdo drugi, kakor gosp. župnik pri sv. Joštu. Dopisnik ga je o svojem času imel, ali, ko so žeuske ob priložnosti hišo sna-žile, so ga vsled neprevidnosti na kosco razdrobile, ni preostalo drugo, kakor dotična lestvica, ker je bila od železa. To pač lahko bolj natanko povem, ako rečem, da megle po jutrah v področji našega gorovja ni nikjer, toda Savinjska dolina, ona je podobna velikemu jezeru, tam je toraj megla tudi doma, Kakor pri Vas v beli Ljubljani. Ni še sicer spomlad, vendar se, da s pesnikom rečem, po naših gorah že zdaj človeku „srce razširja in duh povzdiguje", imeli smo namreč, posebno danes, toplo vreme, kakor o spomladnem času. Vsaj prijazno solnce nas je na to spominjalo, iinenito zraven pogleda na zelene z žitom obraščene njive, te so dobro prezimile. Ko je solnce zahajalo, govoril sera ravno z nekim znaucein, v treuotku zatona občudovala sva krasno rudeči žar, med tem se je pa skrilo za Solčavsko planine. Ob enem so jo ohladil zrak, ker šo po senčnih krajih precej snega leži. Namesto solnca zasvetil se je bledi mesec. Sedaj, ko to pišem, je ura odbila poldevet, a zvunaj je prijazna tiha noč. Kaj nam toraj, vprašajmo so k sklepu, pravljica o prikazni medvedovi na svečnico uaj prero-kujo? Kdor je daues gledal od juga proti severu, . imel je pred seboj deloma spomladeu, v nasprotnem sraeru pa zimski prizor. Za prve bi se medved bil skril, za druge bi ostal zvunaj. O spomladi bomo lahko prav dali enemu kakor drugemu, ko bodeta pravila, kako sta na svečnico zadela glede vremena. Iz Trsta, 3. februvarija. Štirnajst dni imamo krasno, solučno vreme. Človek skoraj no more verjeti, da smo sredi zime. Preteklo nedeljo trgal sem J blizo novega kolodvora pri sv. Andreju prve letošnje cvetlice. Ako ostano ta toplota, se je bati, da prične prerano odganjati. Kaj lepo so je sprehajati ob morskem bregu. Morjo je belkasto-višnjevo in popolnoma mirno. Za odhajajočimi parniki delajo se dolgo brazde, kojo se kaj lepo svetijo pod žarki solnčnirai. Mirno jo morje in cela narava komaj čaka, da so vzbudi k novemu življenju. Ljudstvo pa nikakor ni v soglasji z mirno naravo, ampak vzburjeno je vsled strahu pred vojsko. Tudi na naši borzi provzročujejo vojevita poročila strah in polom. Skoraj vsi listi prerokujejo bližnjo vojsko. Toda kljubu tem neugodnostim se mladi svet prav pridno zabava. Meter dolgi plakati po voglih naznanjajo razne veselice in zabavo. Marsiktera stvar romala bodo to dni v zastavljavnico. Vse toži o slabih Časih, a zabave rasto iz tal, kot gobe v jeseni. Kolera se je skoraj popolnoma pozabila. V mestnem zboru končala se jo s tem, da so dovolili vže tako predobro plačanim uradnikom razno renumeracije. Med drugimi dali so vodju magistrata g. Gaudussi-ju 500 gold. letne doklade, da si ima mož nad 3000 gold. letnih dohodkov. Priznati moram, da jo magistrat storil vse, kar zahteva vednost in previdnost, da bi ugonobil nemilega gosta. Toda to jo bila sveta dolžnost dotičuih uradnikov in to toliko več, ker so dosti boljše plačani, nego li cesarski uradniki. — Znamenje, da imajo denar.' Domače novice. (Vodnikova sijajna veselica) v Ljubljanski čitalnici v torek zvečer jo bila silno elegatua in prijetna. Poslednjo lastnost ji je vtisnilo to, da ni bilo letos gnječo, kakor druga lota, da bi bil človek človeku na poti. Veselico so počastili s svojim pri-' hodom najvišji civilni in vojaški dostojanstveniki. (V mestnem odboru) potečo letos odborniška doba sledečim gospodom: V I. razredu dr. vitezu Bleivveisu iu Vasu Potričiču. V 11. razredu: Josip Benedikt, Iv. Gogala in dr, Iv. Tavčar. , V III. razredu: Josip Geba, Srečko No 11 i, Ivan Počivalnik, Jakob Škrbinec in Ignacij Valentinčič. (Dopolnilne volitve) v mestni odbor bodo menda meseca aprila t. 1. (Slovenska predstava) v tukajšnjem gledališči bode v nedeljo, 6. februvarija t. 1. Dramatično društvo oriredi ta večer pustnemu času primerno igro: „Danes bomo tiči!" burko s petjem v štirih dejanjih. Po Nestroy-u poslovenil Ivan Želez-nikar. Ker je ijmeujena igra že mnogokrat napolnila gledališče, bila bi vsa daljna priporočila nepotrebna. Ulogo znanega hlapca Melhiorja prevzel je g. Kocelj. — Da se občinstvu neprilik, kakoršne so se, žal, vršile pri dveh zadnjih predstavah glede sedežev v parterji, ue bode v prihodnje več bati, odpustilo je dramatično društvo vstopničarja ter oskrbelo nove vstopnice za sedeže. (Razpisana) je služba učitelja na Dobravi pri Kropi. Sola je onorazredna in nese 430 goldinarjev n stanovanje. Prošnje do 25. marca 1887 c. kr. 'okrajnemu šolskemu svetu v Radovljici. (Učiteljska služba) v Ratečah na Gorenjskem je razpisana z letuo plačo 430 gld. Prošnje do 25. marca t. 1. (Porotne obravnave) pri c. kr. okrožni sodniji v Novem mestu prično se dne 14. februvarija t. 1. (V Krškem) je napravil ondotni „g o d b e n i k 1 u b" s prijaznim sodelovanjem možkega pevskega zbora dne 2. februvarija v spomin prvemu slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku slavnostni koncert. Prostori „braluega društva" so bili do zadnjega napolnjeui, — rekel bi, natlačeni! Cel koncertni vspored vršil se je povsem izborilo, kar gotovo čast dela godcem in pevcem. Občinstvu so posebno ugajale skladbo: »Hej Krčanil", koračnica, na novo vglasbil za Krški godbeni klub gosp. V. Parma, »V boj", koračnica iz opere „Zriny", in »Spomin na Kranj", kvadrilja, sestavljena iz narodnih slovenskih pesni od g. V. Parme. Tudi pesni »Slovan", »Slovenec sem", »Jadransko morje" iu »Domovini" (Beseda sladka domovina) so pevci prav dobro peli. Vrlim godcem iu pevcem pa kličemo: »Le tako naprej!" Omeniti moram še, daje bilo vse že pred polunočjo končano in vsi smo se na to kmalo ločili iu podali k počitku v nadi, da bi nas godci in pevci kmalo blagovolili z enakim programom oveseliti. - — Plesalo se ni! —a—. (Dnliovske .spremembe v Lavantinski škofiji.) C. g. Miha Korošec, župnik v Cirkovcah, preseli so za župnika v Loko pri Zidanem mostu. C. g. Jožef Sorglechner, župnik Loški pa gre za župnika v Cirkovce. (Presvitli cesar) daroval jo 300 gld. šolskim sestram v Mariboru, da si poravnajo dolgove, nastale pri zidanju nove cerkve. (Dijaška kuhinja) v samostanu čč. gg. oo. mi-noritev v Ptuj i je podarila meseca januvarija t I. revnim dijakom 5G(> porcij ter imela S4 gold. 90 kr. stroškov. V letošnjem šolskem letu začenši z 20. septembrom razdelilo so jo že 2139 porcij v vrednosti 320 gld. 85 kr. Zares lep uspeh! Došli so z nova nastopni darovi: Slavni okrajni zastop Ormožki 80 gold.; preč. g. Jurij Matjašič, stolni prošt v Mariboru, 5 gld.; Mariborski dijaki 4 gld. 50 kr. Vsem ljubiteljem in dariteljem človekoljubnega podjetja slava! Bog plati! Nadaljue railodare vsprejema č. g. o. Ben ko Hrtiš, gvardijan na Ptuji. (Porotno obravnave) pri Celjski okrožni sodniji prično so 14. t. m. iu bodo trajalo do 20. t. m. Zatožeuci so vseskozi moškega spola. (Človeška glava), ki so jo na Hrvaškem ob Savi našli, je Malusova. Sodnija in znanci ranjkega so jo spoznali ter so jo v Celje prepeljali, kjer sta nezvesta žena ranjkega in njen gabiti zaprta zarad zavratnoga umora ranjcega, kterega sta obdolžena. (Za Dolinarjev spominek) nabranih jo do sedaj 152 gld 5 Va kr- (Zaprli) so v Trstu Lloydovega kapitana Scarpo, ker je na sumu, da je v zvezi z velikimi defravdacijami, ki so so pri Lloydu pred nekterimi leti vršile. V preiskavo pride še več drugih kapitanov. (Živini) naj nikdo no daje soli, ki jo kupuje za gnoj. Kemiki trdijo, da ima v sebi škodljive snovi, ki so življenju nevarne. Razne reci. — Koliko prometa je pri poštnih nakaznicah. Iz uradnih izkazov se razvidi, da je bilo v prvih sedmih mesecih pri poštnih nakaznicah samo vplačanih: za domače gl. 31,795.840-16 na Nižjeavstrijskem . . „ Gornjeavstrijskem in Solnograškem . . . „ Tirolskem in v Vor-arlbergu . . . . „ Štirsko-Koroškem „ Kranjskem in v Pri- morji ... v Dalmaciji . . . . na Češkem . . . . . ,, Moravskem in v Sleziji v Galiciji..... „ Bukovini . . . . pri c. k. poštah na Turškem za tuje dožolo gl. 1,433.397-30 8,813.404-34 7,732.363 59 17,181.922-57 9,596.93609 5,050.881.54 51,433.80609 24,198.172-74 22,641.354-57 2,723.817-62 350.016-62 588.475-41 471.899-40 545.301-76 73.636-05 1,900.991 SO 567.729-51 411.40908 225.501-28 vkupaj gl. 182,510.764 98 gl. 15,819.992-60 Za sedem mesecev vkup I9S,336.757 gl. 50 kr., za celo toraj okolo 340,005.870 gld. 13 kr. kot na-kazna vplačila, toraj skupni promet 700 do 800 milijonov goldinarjev za vplačila in izplačila. To kaže le en del poštnega prometa. Pri tem pa niste še Bosna in Hercegovina. Telegrami. Dunaj, 4. febr. Posla niška zborli i c a. M a u t li n e r in tovariši interpelirajo ministerskega predsednika, ali so se razmero naše države nasproti inostranskim velesilam v poslednjem času kaj spremenile in če jo tudi sedaj šo upanje opravičeno, da se nam mir obrani. Poslanca Schwab in Bobaty prijela sta pravosodnega ministra zarad za-plenbe uradnega sporočila o seji Liberške trgovinske zbornice, v kterem se jo izjavilo nemškim poslancem češkega deželnega zbora priznanje. Gorica, 3. febr. Trgovinska zbornica izvolila si je danes barona Evgena Ritterja za predsednika in Ivana P a t e r 11 o 11 i - j a za podpredsednika. London, 4. febr. Curchill zapustil je Angleško, ker je bolan. Podal so je na sovet zdravnikov v južno Evropo. Pariz, 4. febr. Chartum je pripravljen pripoznati egiptovsko gospodstvo. Rim, 3. febr. Danes je odšlo 800 mož iz Neapolja v Masano. Drugi odidejo dne 8. t. 111. Ras Alula imel bo z armado Neguševo vred blizo 40.000 mož. V notranji Abesiniji nahaja se ravnokar laška zuanostna ekspe-dicija, kterej na čelu je grof Salimbeni. Bukarešt, 3. febr. Kamora je dovolila soglasno, da se kraljevina oboroži. Umrli »o: 2. febr. Ivarol Veleč, brivcev sin, 15 mes., Mestni trg št. 3, božjast. — Quido Brancheta, trgovčev sin, 8*/2 let, Kongresni trg št. 7, jetika. 3. febr. Franc Grebene, trg. pot. sin, 6Vj let, sv. Jakoba trg št. 9, škarlatica. — Matilda Černič, delevčeva hči, 41', let, Kravja dolina št. 1, jetika. Vremensko sporočilo. g" J Čas Stanje .S 3 s ----Veter Vreme J2 | „„„,„„„.,;,. zrabomera toplomera .S opazovanja v )nra p„rCeiziju S g 17. u. zjut.l 743 5(5 — 8 2 Ijrezv. megla 3.2. u. pop. 745-12 — 1-8 si. zap. jasno 0 00 |9. u. zvee. 748-87 — 3-2 si. zap. Zjutraj megla, potom jasno, zvečer zarija. Srednja temperatura — 4-4" za 3-4" pod normalom. Hftuiftitjska borim.. (Telegratično poročilo.) 4. febiiuivarlja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 74 gl. 80 kr. Sreborna ,. b% „ 100., (s 16% davka) 77 „ 10 „ 4 % avstr. zlata renta, davka prosta 104 „ 70 „ Papirna renta, davka prosta 93 „ 80 „ Akcije avsir.-ogerske banke . 831 „ — „ Kreditne akcije ... . 265 „10 „ London.......128 „ 65 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoloond......10 „ 18 „ Ces. cekini.......6 „ 11 „ Nemške marko . 63 „ 05 „ (1) v privatni hiši išče za dobro plačo samo-stalen gospod. Ponudbo z adreso sprejema upravništvo „Slov." do 7. februvarija. Da omogočim vsakemu omisliti si, kaljo v vsaki sobi naj-praktičnejo in najlepšo, nastavil som svojim d Ivanom za malo času nizko ceno 3*5 gl