K N leto X. - Štev. 304 (2923) PHIHDHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. J. gr. TRST, četrtek 23. decembra 1954 Cena 20 lir Tito pri A. Narendra Devu Zunanji minister Martino predsedniku socialistične stranke! 5L Dokument o ker razgovori po važnosti presegajo meje Jugoslavije in Indije razgovorih Tito-Nehru bo mednarodnega pomena,' *°*}ansk.a ^bor»ica ^ jutri verjetno gla- i no voinnvti -s- L. sovala o ratifikaciji sporazumov - Poročila večine m NOVI DELHI, 22. — Pred-sedhik Tito je danes ponovno izrazil svoje prepričanje o možnosti mirne koeksistence tned državami. «Koeksistenca je ne samo možna, temveč je danes imperativ. Drugega izhoda ni. Ali vpjna ali koeksistenca«, je izjavil maršal Tito v govoru na sprejemu, ki ga je v njegovo čast priredil predsednik indijske socialistične stranke Acharaya Narendra Dev. V odgovoru na besede predsednika socialistične stranke, ki je pozdravil predsednika republike kot velikega voditelja jugoslovanskih narodov v vojni in miru, je maršal Tito prikazal najprej jugoslovansko gledanje na mednarodna vprašanja, zatem pa notranji razvoj Jugoslavije, uspehe delovnih ljudi in razvoj socialistične demokracije. «Jasno je. je izjavil predsednik republike, da se socializem ne more graditi po šabloni. Znano je, da je socializem cilj, pota pa so lahko različna«. Na koncu je predsednik republike v imenu delovnih ljudi Jugoslavije izrazil tople pozdrave socialističnemu - gibanju in vsem delovnim ljudem Indije. Program zadnjega dne bivanja predsednika Tita v Novem Delhiju se je pričel z veliko vojaško parado, ki so jo v njegovo čast priredile enote indijske vojske. Predsednik Tito je Prispel Da parado v spremstvu vladnega predsednika Nehruja. Pozdravil ga je poveljnik Parade generalni major Brar. Parado so izvedle pehotne enote iz raznih pokrajin Indije v Pestrih uniformah, enote na kamelah in konjih, motorizirano topništvo, oklepni oddelki in enote rezervne teritorialne vojske. Paradi je prisostvovalo poleg zastopnikov vlade in javnega življenja Novega Delhija in diplomatskega zbora okrog 10.000 ljudi, ki so toplo pozdravili predsednika republike. Po paradi je predsednik Tito obiskal nacionalni laboratorij za fiziko. kjer so ga delavci in uslužbenci po pregledu laboratorija povabili na črno £avoi'" - • Po pdršStilu iz Novega Delhija pripravlja malo planinsko fttesto Simla, kamor bo te dni odpotoval predsednik republike. svečan sprejem. Poleg guvernerja države Pendzab bodo Predsednika Tita pozdravili fneščani in mu izročili posebno Poslanico V čast predsednika republike bo Simla priredila 23. decembra karneval na ledu. BEOGRAD. 22. — V poročilu iz Novega Delhija ugotavlja današnja »Borba*. da Pomen razgovorov Tito - Nehru Presega meje Indije in Jugoslavije. Vlada splošno prepričanje, da je bilo v razgovorih doseženo globoko soglasje ne samo o nekaterih aktualnih Vprašanjih, temveč tudi glede Pogleda na svet kot celoto. ®Borba» ugotavlja, da ta enakost pogledov ni slučajna in da ha gre same za navadne politične razgovore med dvema dr-*avnima voditeljema, temveč *a mnogo bolj globoke in vsebinske stvari. Zato se pričakuje, da poročijo o razgovorih ne bo objavljeno v navadnem komunikeju. Prevladuje mnenje, da bo dokument o razgovorih mednarodnega pomena in da bo za-ugledno mesto v dosedanjih in bodočih naporih miroljubnega človeštva za ohrani- tev miru in za družbeni razvoj. Generalni major Miloš Su-monja. član spremstva predsednika republike, je danes pred višjimi oficirji indijskega generalnega štaba in funkcionarji indijskega obrambnega ministrstva govoril o vlogi jugoslovanske armade v narodnoosvobodilni vojni in o njeni današnji vlogi v obrambi miru. Po predavanju je general Šumonja odgovarjal na številna vprašanja oficirjev. V men Jugoslavije in Zah. Nemčije BONN, 22. — Danes so odpotovali iz Bonna v Beograd člani jugoslovanske delegacije, ki so se v Bonnu pogajali z zahodnonemškimi predstavniki o jugoslovanskih vojnih in povojnih zahtevah. Vodja jugoslovanske delegacije veleposlanik Ivekovič je izjavil novinarjem, da delegacija ni mogla doseči sporazuma o nekaterih važnih vprašanjih, in da je od sklepa obeh vlad odvisno, ali janja nadaljevala. Dr. Ivekovič se ni hotel spuščati v podrobnosti nesoglasij. Začetek pogajanj Gavriiovič-Szilagy BEOGRAD, 22. — Danes so se začela v Beogradu uradna jugoslovansko-madžarska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe in plačilnega sporazuma. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. yiadimir Gavrilovič. svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve, madžarsko delegacijo pa Bela Szilagy, načelnik oddelka madžarskega ministrstva za zunanjo trgovino. Švica zahteva od ČSR voj. atašeja BERN, 22. —■ švicarska zvezna vlada je zahtevala odpoklic češkoslovaškega vojaškega atašeja majorja Ludvika So-chora in dveh njegovih sodelavcev. Sporočilo vlade pravi, se bodo in kdaj se bodo poga-|da je zahtevala njihov odpo- klic, ker so «na švicarskem ozemlju vršili dejavnost, ki ni v skladu z diplomatskimi običaji*. Švicarski tisk že več časa protestra zaradi pretiranega števila funkcionarjev', ki jih v Švici imajo poslaništva komin-formističnih držav. Tisk je večkrat izrazil sum, da utegne biti navzočnost tako velikega števila' osebja povezana z vohunsko dejavnostjo. Makariosov protest pri OZN NEW YORK, 22. — Ciprski nadškof Makarios je včeraj manjšine zunanjepolitične komisije - Scelbovi razgovori med drugim na naslednji način prikazal omejitve, ki . jih pariški sporazumi določajo za nemško oborožitev; nenemško poveljstvo nemške vojske, omejitev števila divizij in oborožitve, prepoved izdelave (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Poslanska zbornica, ki se je na predpoldan-ski seji ukvarjala z vprašanji in interpelacijami in s spremembami nekaterih zakonskih odlokov v zakone, je, popoldne nadaljevala diskusi-! oroz)a ?.a množično uniceva- jo o ratifikaciji pariških spo- ! v.*llklk v03"lh lad« - \ i bombnin letal, nadzorstvo nad v i, 5?0rnlf- je 5e ,Vce' I izvajanjem teh omejitev na raj zaključila splosno diskust- j nem5kem ozemiju, aavzočnost jo tn prešla na razpravljanje zavezniških čet v Nemčiji, o številnih resolucijah, ki so j nemška obveznost spoštova- jth predložili opozicijski po- j nja načel atlantske listine in slanch Te resolucije z najraz-j načela, da Nemčija ne sme ličnejšo vsebino in najbolj! uporabljati sile za premik raznovrstnimi argumenti ugo- i svojih meja na vzhodu ali za varjajo bodisi pariškim spo- j uresničenje združitve nemške- bodisilga ozemlja. Marsanicha, naj italijanska vlada odpove mirovno pogodbo. je Martino opozoril, da je Italija že z noto od 8. decembra 1951 predlagala državam podpisnicam, naj se razveljavijo «kazenska» določila pogodbe. in da so pozitivno odgovorile vse države razen ZSSR in njenih zaveznikov. Z Mljnčeli kariere (Napad na tržaško demokracijo) zatrdilom, da se tudi italijan ska vlada zavzema za mirno J hvali,' da"ga normali- c/Mfitin troH non/Mdi in Ka . ___ Normalizacija odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslaviji je povzročila prvo vidnejšo luknjo v razmajani barki tržaških kominformovskih voditeljev. Postopno razčiščevar nje pojmov v zvezi s tem zgodovinskim sporom med različnima pojmovanjema socialistične prakse in nasprotujočih si gledanj na razvoj socializma v svetu pa bo v vedno večji meri prispevalo k razkrinkanju provokatorske vloge, ki jo je Vidali igral in jo igra v tržaškem delavskem gibanju. Danes smo st že na jasnem, da je ta proces razčiščevanja napravil že dobršen del poti in da je spričo tega razvoja tržaškemu kominformovskemu šefu že danes težko manevrirati v vedno ostrejši protislovnosti svoje protidelavske in protisocialistične akcije. Prvi korak, ki ga je Vidali napravil, da bi obdržal svoj ugašajoči vpliv med svojimi pristaši, je v tem, da jih skuša prepričati, da ni bil agent Sovjetske zveze, ko je izrabil zloglasno resolucijo, ampak dosleden socialist, neke vrste titovec avant lettre. Zato se i razumom kot celoti poslal glavnemu tajniku OZn ! ob^ci tyi N-mrčije bodisi fran- j ^ Poročevalec manjšine je bil nrntpstno hrzniavkn zaradi1 cosko-nemskemu gospodarske- Nenmjev socialist Rtccardo «akciie britanskih voiaknv’mu sodelovanju bodisi raznim i Lombardi, ki je med drugim proti mirnemu prebivalstvu ^gim^ vidikom pariških do-jdejah da^bj^ primeru ^do- otoka, ki je demonstriralo proti odlaganju priznanja njegove pravice do samoodloča-nja*. Na Cipru je tekla kri, pravi brzojavka, in nad 100 oseb je bilo ob tej priliki zaprtih.* Makarios zahteva, naj se njegova brzojavka izroči vsem delegacijam OZN. britve pariških sporazumov Po zaključku razpravljanja! morali zavrniti vse one ka-o resolucijah je zbornica pre- i raktenstike sporazumov ki sla k poročilom poročeva'cevi spominjajo na EOS, zlasti zunanjepolitične komisije. Kot i °oe’ ki se tičejo nadnaeional- prvi je nastopil poročevalec večine Gonella, ki je izrazil in zagovarjal stališče, naklonjeno ratifikaciji- Gonella je Pred odločilnim glasovanjem v francoski narodni skupščini Ted no živahnejši ton med razpravo o pariških sporazumih - £iri me težnja po vzdržan ju - .Inles Modi o nujnosti razorožitve* Jlendes-France ne bo pristal na spremembe aii dodatke, ki bi povzročili novo odložitev PARIZ, 22. — Tudi danes se je ves dan in pozno v noč, nadaljevala v francoski poslanski zbornici razprava o pariških sporazumih. Na govorniški tribuni so se vrstili številni govorniki. Važen je bil govor socialističnega poslanca Julesa Mo.cha, ki je član razo-rožitvene komisije OZN. Moch je omenil ugoden razvoj, ki se je v zadnjem času opazil v okviru pogajam za svetovno razorožitev, in je dejal, da v sedanjem trenutku ni resne nevarnosti za vojno in da se lahko verjame v popustitev medarodne napetosti in v ((odsotnost napadalne volje s strani Rusije*. ((Termonuklearne bombe, je nadaljeval govornik, imajo danes uničevalno silo, ki odgovarja 20 milijonom ton ((klasičnega* eksploziva, medtem ko so atomske bombe leta 1945 odgovarjale 25.000 tonam tega eksploziva. Danes bj zadostovalo kakih 15, termonuklearnih bomb za popolno uničenje francoskega prebivalstva. Napredek na in logično zopet oborožiti Nemčijo* Po Mochovem mnenju bo tako sprejem kakor tudi ('zavrnitev pariških sporazumov globoko motil mednarodni položaj. Ce se sporazumi zavrnejo, je neverjetno, da bi A-merika zopet oborožila Nemčijo brez pristanka Francije, toda verjetno je, cia zavezniki ne bj pristali na konferenco štirih. Ce pa skupščina izglasuje sporazume, bi bilo potrebno, da vztraja, naj se pogajanja. z Vzhodom začnejo pred uveljavitvijo sporazumov. . Govornik je nato vprašal skupščino, ali je gotova, da se bo mogoče pogajati s Sovjetsko zvezo po ratifikaciji sporazumov, ter je vztrajal na potrebi, da se mimo ((anahronističnih* pariških sporazumov doseže mednarodni sporazum o razorožitvi. Mochov govor je prekinil Mendes-France, ki je med drugim izjavil; «Ce skupščina ne odobri" sporazumov, ne bi področju jedrnega orožja jejirn.eia Francija nobene vloge tak da se vsak dan bolj pri-1 ?*c v atlantskem zavezništvu 5Kgr s:?-’£K i r-n S- fcolj država Dri tem : odobri, bo ohranila možnost katera koii arzava pri tem . . ., . ... . ... lahko upala, da bo dosegla monopolistični položaj. Ce bi do katastrofe prišlo, bi ta bila popolna. Ze sedai se govori v primeru enega samega termonuklearnega bombardiranja o deset do petnajst milijonih žrtev. Ni druge izbire za človeštvo razen razorožitev ali pa uničenje. Zato se je treba vprašati, ali je umestno Novi viharji v Severni Evropi Na Nizozemskem in v Belgiji resna nevarnost poplav Slabo vreme je zajelo velik del evropske celine Nad Severnim morjem divja od včeraj nov vihar, ki se verjetno ne bo še polegel. Veliko število ladij je vihar presenetil na odprtem morju in so bi-Prisiljene klicati na pomoč. " Severnem morju se je potopna ena ribiška ladja. Veter je dosegel hitrost 150 kilometrov ds uro. v Rokavskem prelivu J* morje močno razburkano, v “Overnem morju pa so valovi dosegli višino dvajset metrov. Slabo vreme pa ne prizanaša hiti angleškim otokom in evropski celini. V več krajih Jelike Britanije je vihar prizadejal veliko škodo, ponekod pa Je nevarnost poplav. Na Nizozemskem je položaj zelo resen, eeprav so nasipi do sedaj v Klavnem dobro vzdržali pred SI'o morskih valov. Vendar pa *o tu pa tam nastale manjše fazpoke. Ponekod so iz previdnosti odselili prebivalstvo. Ob 'sem sistemu nasipov so ne-Pfestano na delu skupine spe-V‘alistov, zlasti na krajih, kjer •e naval morja bolj nevaren. Veter je močno divjal tudi Avstriji, na Švedskem, v fanciji in na Danskem. Tu pa .'bilo resnih posledic. V Belita! 80 v Pripravljenosti, m" J® nastala nevarnost podi i Irskem je začelo tu-močno deževati in na več Cn- u 80 nastale poplave. V ker en Italijan. Pioto močan veter prevrnil Na ei’ s katerim se je vozil. dvQn™ke.m J« b"° Prev . . j- ranjenih šoferjev, ker je veter nanjo zrušil dimnik. V Derby pa se je zrušilo drevo in ubilo nekega kolesarja. Veliko škodo je vihar napravil tudi v Nemčiji. Belgija zahteva od španske vlade izročitev Degrellea BRUSELJ, 22. — Zunanji minister Spaak je v poslanski zbornici sporočil, da je belgijska vlada zahtevala izročitev Leona Degrellea, ki je bil voditelj reksistične (fašistične) stranke in je bil proglašen za vojnega zločinca. Belgijski poslanik v Madridu je dobil navodila, naj ob zahtevi za izločitev poudari, da ((belgijsko ljudstvo z zgražanjem t-_ ..i • udeležbe pri štiristranskih po gajanjih in celo možnost pobude zanje* Pri tem je Mendes-France omenil svoj predlog v OZN za sklicanje konference štirih v mesecu maju m je dodal, da je ugoden odgovor prizadetih držav lahko odvisen od stališča francoske skupščine. Sklep, ki bi ga skupščina sprejela s šibko večino, bi v prihodnjih tednih imel pomen zavrnitve. Dodal je. da se bo vlada stalno trudila, da doseže dva zastavljena si smotra; varnost in mir. Zatem je Moch nadaljeval svoj govor in dejal, da ne dvomi v namene vlade glede pogajanj z Vzhodom- Vprašal pa je, ali imajo francoski zavezniki iste namene jn ali bodo sledili Franciji po poti pomiritve. Samo pod temi pogoji, je zaključil govornik, se ratifikacija lahko sprejme, ker je «poslanstvo Francije uresničiti mir*. Sledil je socialistični poslanec Jacquet, ki je izjavil, da je treba nadaljevati napore za skupno obrambo, ter je dodal, da morebitna konferenca štirih be bi smela razpravljati z združeni in nevtralizirani Nem. čiji. Proti večeru so si govorniki sledili v naglem tempu in razprava je postajala vedno živahnejša. Eden od glavnih pristašev De Gaullea Gaston med eno sejo in drugo je nocoj prevladoval vtis, da čaka Mendes-Francea še trda borba. Nekateri člani izvršilnega odbora . MRP so namreč namignili, da bodo glasovali proti sporazumom, namesto da bi se vzdržali. Radikali in zmerni pa so Začeli kazati zaskrbljenost pred možnostjo, da bi jim očitali pristanek, na nemško oborožitev, in tudi med nekaterimi socialisti se opaža obotavljanje. Vsekakor bo glasovanje, do katerega bo prišlo verjetno jutri pozno zvečer ali pa pojutrišnjem, rezultat številnih posvetovanj in kombinacij. Koordinacijski odbor narodnega centra neodvisnih (odpadniški golisti, neodvisni kmetje in neodvisni republikanci) pa je nocoj priporočal svojim poslancem, naj se vzdržijo glasovanja. Vendar pa so neodvisna republikanca Pinay in Reynaud, neodvisni kmet Mutter in golist Barrachin zahtevali razgovor s člani odbora in zaradi tega bo dokončna odločitev padla jutri popoldne. Na nočni seji, ki se je začela ob 21. uri, je med drugimi govoril poslanec MRP Coste-Floret, ki je izjavil, da bi nemška vojska v času vojne bila pod neposrednim poveljstvom vojaškega poveljnika in glavnega štaba, kar pomeni, da bi nad njo konec koncev imela oblast samo nemška vlada. To pa je posledica dejstva, da je bil sistem integracije zamenjan s sistemom koalicije. Po kratkih izjavah komin-formista Cagnea je govoril radikal Rene Maver, ki je izjavil, da ga rešitev glede Posarja zadovoljuje, obžaloval pa je težnjo bonnske vlade, da dobi meje, ki jih je imela leta 1937, Izrazil pa je prepričanje, da bo Bundestag sprejel nujnost sodelovanja med Francijo in Nemčijo. Seja je bila nato odložena na jutri zjutraj. Ko je zapuščal poslansko zbornico, je Mendes-France izjavil novinarjem: «Ne bom sprejel nobenega predloga za odložitev in tudi ne sprememb ali dodatkov. ki bi zahtevali novo odložitev.* Kal mislijo državniki o prihodnjem latu 1955 «morale verjetno sprejeti najresnejši sklep, ki jih je kdaj koli čakal*. Ce bo nova ameriška vlada, je dejal Knocvland, sprejela ((komunistično doktrino koeksistence*. potem «se bo napotila po pot.l brez povratka* in ZDA bodo postale ((kontinentalna trdnjava v .totalitarnem in komunističnem svetu*. nih ustanov. Lombardi se je obširno ukvarjal z gospodarskimi vprašanji in dejal, da bo uresničenje pariških sporazumov Nemčiji mnogo pomagalo, da vzpostavi gospodarsko hegemonijo v Evropi, ki jo bo hotela spremeniti v politično hegemonijo. Po Lombardijevem poročilu je v imenu vlade govoril zunanji minister Martino. Martino je analiziral kritike, ki jih je bilo slišati med razpravo in dejal, da izražajo dve različni stališči; za ene se pariški sporazumi premalo prilagajajo načelu evropske integracije, za druge pa temu načelu preveč popuščajo- Po njegovem mnenju pa na sporazume ni mogoče gledati statično, temveč s stališča stalnega razvoja, v katerem predstavljajo posebno etapo. Martino je nato polemiziral s trditvami opozicije, da pariški sporazumi niso v skladu z italijansko ustavo. Glede vprašanja nemške o-borožitve je Martino opozoril, da ni treba misliti samo na to, kaj se bo zgodilo v primeru uveljavljanja pariških sporazumov, temveč na to, kaj bi se zgodilo, če bi iz tega ali onega razloga propadli. Orne- sožitje med narodi in da bo tudi ratifikacija pariških sporazumov koj-ak na tej poti, je Martino zaključil svoj govor, nakar je predsednik Gronchi po 22. uri sejo zaključil in napovedal za jutri nadaljevanje in verjetno zaključek debate. Po vsej verjetnosti bo torej Italija druga država podpisnica, ki bo ratificirala pariške sporazume: prva je bila Anglija. Ministrski predsednik Scel-ba je imel danes daljši razgovor z ministrom za industrijo, liberalcem Villabruno o vprašanju reforme ustanove IRI. Sklenjeno je bilo, da bodo objavljene vse študije, ki so bile sestavljene o tem vprašanju, odkar je ustavodajna skupščina načela to zadevo. Scelba je govoril tudi s finančnim ministrom, socialnim demokratom Tremellonijem. A. P. dranje odnosov med SZ in Jugoslavijo prav nič ne briga in prav nič ne skrbi, predvsem pa, da ga v nadaljevanju svoje provokatorske vloge prav nič ne veže. Ce je za resolucijo takrat stala SZ, je to njena stvar — pravi Vidali — in se njega ne tiče; on je to resolucijo samo pozdravil in s pomočjo SZ izgnal titovce iz tržaške KP, kar predstavlja po njegovem «na.ilepšo stvar, ki so jo komunisti kdaj napravili*. In ko bodo voditelji sovjetske KP prej ali slej, v tej ali drugačni obliki priznali, da napad na jugoslovanske komuniste ni bil socialistično dejanje (ampak, recimo, posledica dejstva, da se je sovjetski policijski aparat dvignil nad partijo in nad državo, kakor že sedaj namigujejo), je tudi to zanj postranska stvar, ki nima nobene Voditelj demokratične skupine v senatu Lyndon John- i niVji nato^da "si'bliTVlte =J%rffP?.yLe^.a,I da , bo vilna pogajanja z ZSSR, ki ni-so pripeljala do nobenega rezultata, in tudi, če bi z ratifikacijo pariških sporazumov počakali, se položaj po njegovem pe bi spremenil. V pole leta 1955 ZDA vladalo soglasje med republikanci in demokrati glede zunanje in o-brambne politike- Načelnik ameriške delegacije pri Združenih narodih Henry Cabot Lodge je prerokoval, da Kitajska prihodnje leto ne bo sprejeta v OZN. PO BEOGRAJSKIH razgovorih in sporazumu Interesi jugoslovanske industrije ribjih konserv so v nasprotju z odobritvijo ribolova italijanskim ribičem Zakon o razporoki objavljen v Argentini BUENOS AIRES, 22. — Danes je bil objavljen novi zakon, ki praktično uvaja razpo-roko v Argentini. Zakon določa, da je razporoka avtomatična za tiste zakonce, ki živijo ločeno vsaj eno leto. Zakon sta pretekli teden odobrila poslanska zbornica in senat. miki z Nennijem je dejal, da ratifikacija ne izključuje nobene možnosti za nadaljnje razgovore. Nevarno pa bi bilo samo, če «ZSSR in njeni zavezniki na sporazume ne bi hoteli gledati objektivno*. Nato je Martino prikazal značilnosti ureditve, ki jo predvidevajo pariški sporazumi in končno govoril še o pariškem zasedanju NATO in v odgovoru na obtožbe levice dejal, da v Parizu «ni šlo zato, da bi odločali o uporabi atomskega orožja*, temveč da so samo sklenili, da pripada morebitna odločitev o tem vladam držav članic, V odgo- (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 22. — Sporazum in protokol, ki sta bila podpisana v soboto zvečer v Beogradu med Jugoslavijo in Italijo predstavljata, po mišljenju v Beogradu, nov korak k izboljšanju medsebojnih odnosov. Sporazumno, v duhu medsebojnega razurrtevanja in v prijateljskem ozračju, so bila rešena vsa gospodarska in finančna vprašanja, ki so nastala z mirovno pogodbo (1947), z rimskimi sporazumi (1950) in londonskim sporazumom (1954). Ostalo je delno nerešeno samo vprašanje dela (40 odst.) lastnine italijanskih optantov, ki bo predmet naknadnih pogajanj. Istočasno sta se obe delegaciji, v preliminarnih razgovorih za sklenitev nove trgovinske pogodbe, sporazumeli, da je za povečanje medsebojne trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja potrebno skleniti: Večletni sporazum o trgovini in plovbi, enoletni tr- razgovorih v Beogradu pokazala veliko zanimanje za plasma izdelkov svoje industrije v Jugoslaviji. Italijanska vlada je pripravljena dati italijanskim podjetjem celo jamstvo za morebitne kredite jugoslovanskim podjetjem pri nakupu blaga. Z druge stranirpa bi Italija želela, da se zadrži dosedanja struktura jugoslovanskega izvoza v Italijo. Ona se prvenstveno zanima za uvoz lesa. živine in prehrambenih artiklov. Dejstvo, da je razvoj jugoslovanske industrije izmenjal strukturo izvoza, v katerem industrijski izdelki zavzemajo vedno večji obseg, in da so možnosti za prevzemanje novih kreditnih obveznosti omejene, zaradi drugih aranžmajev, bi lahko predstavljalo oviro za povečanje trgovinske izmenjave, če Italija ne bo pokazala zanimanje tudi za uvoz drugih jugoslovanskih artiklov. Kar se pa tiče vprašanja krajevne obmejne trgovine, kaže. da se italijanska vlada zanima za regionalni trgovin vor na zahtevo neofašista De vodstvom dr. Storonija, je v govinskt in plačilni sporazum, j sporazum samo na gori-sporazum o gospodarskem sodelovanju: pospeševati krajevni obmejni promet in proučiti možnost ureditve ribolova na Jadranu. Italijanska delegacija pod Eden o atlantskem zasedanju in vprašanju evropske obrambe Ponovno potrdilo, da bodo o morebitni uporabi atomskega orožja lahko sklepale samo vlade - Adenaurjevo mnenje o letu 1954 LONDON, 22. — Angleški zunanji minister Anthony E-den je danes govoril v spodnji zbornici o pariškem zasedanju ministrskega sveta NATO. Eden. ki je bil po povratku iz Pariza zaradi rahle obolelosti dva dni v postelji, je izjavil, da se je v tem letu moč atlantskih sil tiredno povečala*, da pa je treba še mnogo storiti, «preden bo o-pravičljivo zaupanje, da lahko «Look» objavlja v svoji zadnji številki članek, ki povzema mnenja raznih osebnosti o možnosti mirnega sožitja : med vzhodom in zahodom v Palewski je zahteval, naj se Ie*u Predsednik franco- 1 t . ..i( ... i I r 1, A f.l A 1 A * J _ uveljavitev pariških sporazu- ske vlade je izjavil sodelavcu mov odloži do 1. decembra 1955 zato da se medtem temeljito prouči možnost sporazuma s Sovjetsko zvezo. Sledila sta dva znana predvojna ministrska predsednika Paul Reynaud in Edouard Da-ladier. Reynaud je ostro kritiziral sporazume, a je sporočil, da se bo pri glasovanju vzdržal. Do- gleda na katero koli zaščito, ki | dal je, da bo samo obljuba se daje navadnemu zločincu in izdajalcu*. Degrelle je bil 27. decembra 1944 obsojen na smrt v odsotnosti. Med vojno je prevzel mesto «obersturmbann fuehrerja* in je vodil valonsko legijo na rusko fronto. Več let se ni vedelo, kje je. toda preteklo sredo se je pojavil v javnosti, ko je prisostvoval parad; spanskih povratnikov iz Rusije in je dal intervju neki spanski reviji. Ta vest je povzročila v Belgiji val Zgražanja: zunanje ministrstvo je dobilo kupi brzojavk in NEW YORK, 22. — Revija H,* * d 0 zauPan)e- da lahko ,ook» objavlja v svoji z.ad-1 ,‘ teko zavezni«tvo dokončno vzame pogum morebitnemu napadalcu*. Moč atlanske skupnosti, je dodal angleški zunanji minister, se bo povečala zlasti z zahodnoneraškim prispevkom, ki bo v prihodnjih letih postopoma vse večji. Nadaljeval je; «Po zaslugi novega orožja, s katerim se začenjajo opremljati sile NATO. bo dosežen še večji napredek*. Nato je Eden opozoril na Dullesovo izjavo o rezultatih atlantske konference in zlasti na besede, da so bili «v Pari- Mendes-Francea. da bo ostal zvest zahodnemu zavezništvu, j stvo za ohranitev miru*. Ce zadržala njega in njegove pri- | ho ta sloga obstajala, «na-jatelje, da ne glasujejo proti. I sprotmk ne bo mogel storiti Izjavil je tudi. da bodo pa- j ničesar, veliki sen o pravič-riski sporazumi dali politično j nem miru pa se bo približa! hegemonijo Veliki Britaniji in i uresničenju.* vojaško hegemonijo Nemčiji. I Voditelj demokratične stran-Nemčija pa se bo odslej vpra- ! ke Adlai Stevenson pa je iz-šala, ali ni njena združitev od razil mnenje, da so odnosi visna v prvi vrsti od Sovjetske med ZDA in ZSSR nvpraša-zveze. _ | hj* so-obstoja ali ne-obstoja revije «Ohranitev miru je občutljiva naloga in ne smemo tvegati, da zapravimo vse z vdajanjem pretiranemu upanju in prehudemu razočaranju. Ta naloga zahteva natančno oceno namenov, ki si jih zastavljamo, in sredstev, s katerimi razpolagamo.* Ameriški državni tajnik, John Foster Dulles pa je' iz- ! *u sprejeti nekateri ukrepi, ki javil, da je ((Sloga svobodnih j bodo zagotovili takšno obliko narodov najbolj gotovo sred- varnosti, ki bo stremela pred- cttrA -m ek** «it ai, - - - J a _ .. — — . i _ vsem za ohranitvijo miru, ki pa bo v primeru vojne omogočila evropski celini, da je ne bo treba ponovno osvobajati*. Eden je dejal, da «v celoti odobrava te besede*, in zanikal glasove o nesoglasjih med vladami ip vojaškimi oblastmi NATO. Zunanji minister je nato po- ’ Daladier, ki je vodil Fran-i v tej dobi atomskih in vodi- noft^za . od go v o r- cijo za časa Monakovega. je j kovih bomb*. Voditelj repu- obrambnih načrto ° lzvajan^u izjavil, da bo glasoval proti, blikanske skupine v senatu! sovražnosti sSm^lad?m"r£ pisem, v katerih Poudaril je. da je treba poga- | Wtlham Knowland pa je v ja! le tudi Js V njihove avtomobile, j poslanci, združenja bivših bor I janja z Vzhodom začeti p ed ; običajnem bojevitem tonu iz- atlantskih drža« ta n«,1?8'1 v Angliji jr bila ubi | cev in zasebniki zahtevajo iz- ratifikacijo in ne potem. ! razil prav nasprotno mnenie. pariškim («isni,„m f Petletna deklica, ker se je 1 rocitev Degrellea. \ Med razgovori po hodnikih 1 Dejal je, da bodo ZDA ieU j »olitikS Ifn niso našli nobenega razloga za mnenje, da se je sovjetska grožnja za svobodni svet zmanjšala*. Sovjetska politika je nadaljeval Eden, nadaljuje s poskusi sejanja razdora in zmede med zahodnimi državami, da bi jih razdelila in ošibila. Po Edenovih izjavah je sledila kratka debata, med katero je bivši laburistični o-brambni minister Shintvell vprašal, ali spada sklep o u-porabi atomskega orožja v o-kviru atlantskega zavezništva še vedno v pristojnost vlad. Eden je potrdil, da je tako, in nato v odgovor na vprašanje nekega konservativnega poslanca dejal, da med zadnjim zasedanjem atlantskega sveta ni razpravljal o možnosti sprejetja »splošnega načrta psihološke vojne*. V odgovor na vprašanje o nedavni sovjetski noti angleški vladi, pa je državni podtajnik v Foreign Officeu Robert Burton izjavil, da angleška vlada ne sprejema ruske teze, po kateri so pariški sporazumi neskladni z obveznostmi, ki jih je Velika Britanija sprejela s sovjetsko-angleško zavezniško pogodbo iz leta 1942. Podtajnik je dodal, da se vlada »od podobnih groženje ne bo pusti ia zavesti k temu, da bi opustila politiko, ki jo je izbrala, politiko krepitve varnosti in stabilnosti Zahod-De Evrope*. Eden je v svojih izjavah govoril tudi o odnosih z dežeia-mi Srednjega vzhoda in mej drugim napovedal, da bo Anglija v finančnem letu 1955-56 dala Jordaniji pomoč 2.500.000 funtov šterlingov. Eden je dodal. da so med nedavnimi sn-«in I gieško-jordanskimi pogajanji proučili petletni načrt za razvoj jordanskega gospodarstva, ki sta ga obe vladi začeli pripravljati leta 1953. Zahodnonemški kancler A-denauer pa je zatrdil v uvodu k poročilu svoje vlade o njenem delu v letu 1954, da je bilo to «leto preskušenj*, da je zavrnitev EOS ((sprožila v Evropi in v vsem svetu hudo krizo*, da pa pomeni dejstvo, da je bila ta kriza premagana, »dokaz, da je evropski duh živ*. Adenauer dodaja, da v Zahodni Nemčiji «in dveh drugih državah podpisnicah pariških sporazumov* (Francija in Italija) ((dozorevajo odločitve parlamentov*. Za Nemčijo, nadaljuje Adenauer, pomeni ratifikacija »svobodo in neodvisnost ter možnost, da zbere vse svoje sile, da bi dosegla združitev v miru in svobodi*, pa tudi možnost, da «dela za utrditev demokratičnih ustanov, ki je nujna za plodno sodelovanje pri obrambi evropskega in svetovnega miru*. V Moskvi je današnji tisk objavil proglas sveta protestantskih baptistov v ZSSR vsem baptistom v tujini in ((milijonom ostalih protestantov* s pozivom, «naj dvignejo svoi krščanski glas proti oborožitvi Zahodne Nemčije, nevarni za vse evropske narode in za vse človeštvo*. Proglas hvali nedavno izjavo z moskovske varnostne konference in nadaljuje; »Ce bo 2&hodna Nemčija oborožena, bo z atomsko bombo visela nad Evropo grožnja, da se utegne v nekaj dneh spremeniti v puščavo*. Kot je znano, je nedavno izdal podoben proglas svetj sinod ruske pravoslavne cerkve. škem področju in da ne gleda ugodno na regionalni sporazum, ki bi zamenjal sporazum med jugoslovansko vlado in bivšo anglo-ameriško vojno u-pravo v Trstu in pospeševal trgovinsko izmenjavo med Jugoslavijo in Trstom. Na pogajanjih, ki se bodo nadaljevala januarja v Rimu, bodo verjetno razpravljali tudi o vprašanju ureditve ribolova na Jadranu. To vprašanje ni tako enostavno kot se zdi na | prvi pogled. Interesi jugoslovanske industrije ribjih konserv in jugoslovanskih ribičev govore proti odobritvi ribolova v vodah jugoslovanskega področja. Kapacitete jugoslovanske konservne industrije so zaradi zmanjševanja ribolova, kot posledica vedno manjšega števila rib v morju, nezadostno izkoriščene. Odobritev ribolova v jugoslovanskih vodah ni v interesu jugoslovanskega gospodarstva. temveč v škodo konservne industrije in ribičev, Ce bo Jugoslovanska vlada, ki je vedno kazala razumevanje za resno stanje italijanskih ribičev, pristala na sporazum o ribolovu, bo to nov prispevek, nova žrtev Jugoslavije v želji, da prispeva k izboljšanju odnosov z Italijo. Ing. B. BOŽIC Še en „primer John“ v Berlinu BERLIN, 22 — Vzhodno- nemško notranje ministrstvo je sporočilo, da je bivši načelnik berlinskega urada za-hodnonemškega komisariata za obrambo (ki je zasnutek bodočega obrambnega ministrstva), Jakob Kolb, zaprosil za zatočišče v Vzhodnem Berlinu. Kolb je bil poprej funkcionar v državnem uradu za varnost (protivohunska služba). Zahodnoberlinska policija je sporočila, da je Kolb verjetno opravljal vohunsko delo za ZSSR. V Angliji grozi stavka železničarjev LONDON, 22. — Britanska vlada je imela danes sejo, na kateri je razpravljala o nevarnosti stavke 400.000 železničar .iev, ki se ima začeti polnoči 9. januarja. Za danes je bil sklican tudi sestanek voditeljev državne u-stanove za železnice. zveze z njegovim snajlepiim dejanjem*. Ta poskus je povsem jalov. Tržaški delavci mu ne bodo verjeli samo na njegovo lepo besedo. Ce SZ danes že postopno priznava, da je z napadom na Jugoslavijo skušala izgnati iz delavskega gibanja dosledne socialiste, odnosno, da je s tem skušala zamašiti usta dosledno socialističnim težnjam v svetovnem delavskem gibanju, potem je jasno, da je Vidali izgubil še zadnjo oporo za svoje «naj!epše dejanje*, ki ga je takrat pred delavci opravičeval z zvestobo SZ. In ne samo to: s tem »najlepšim dejanjem* namerava on celo nadaljevati. Zamislite se nad tem paradoksom: med SZ in Jugoslavijo se poglabljajo odnosi; SZ dopušča, da v Jugoslaviji grade socializem, le da imajo jugoslovanski socialisti svojo pot v tej graditvi — Vidali pa nadaljuje s provokacijo proti socialistični državi in poziva italijanske fašiste in reakcijo na obrambo pred njo. To je sicer bedasto, a v tem je hkrati ves njegov socializem. Ta Vidalijev »socializem» je ustvaril pri nas položaj, ki ga vsi poznamo. Najbolje ga poznajo tržaški delavci, ki so od leta 1948 skor-o brez moči pred ofenzivo industrijcev; Enotni sindikati, ki so nekoč predstavljali močno orožje za zaščito tržaškega delavstva, so danes na tleh in CGIL skuša to stanje popraviti z iniciativo, ki jo Vida-lijevi opričniki v sindikalni organizaciji skušajo sabotirati, itd. Tak je torej položaj, ki ga dolgujemo temu Vida lijeve-mu ttsociolizmun. Namesto močne sindikalne organizacije imamo mrtvilo in pasivnost večine tržaškega delavstva; namesto močne demokratične ljudske fronte, edina more doseči dosledno spoštovanje tudi tistega londonskega sporazuma, za katerega se tudi Vidali frazer-sko zavzema, imamo politično razcepljenost sil, ki v to fronto spadajo, itd. Vidali pa javno izjavlja, da te protifašistične demokratične fonte vsega tržaškega delovnega ljudstva jiOčc in bo s svoje strani storil vse, da do nje ne pride. V ta namen je vrgel v javnost novo protijugoslovansko provokacijo, ker dobro ve, da se na tej osnori ne da doseči enotnost tržaških demokratičnih sil. Kakor je v letu 1948 enotnost tržaških demokratičnih množic razbil s sovjetsko protijugoslovansko provokacijo, tako meče danes (po normalizaciji, odnosov med SZ in. Jugoslavijo) v javnost svojo — v bistvu protisovjetsko — protijugoslovansko, hkrati pa protisocialistično .provokacijo, da bi do te e.iiStTtosti tržaških demokratičnih sil ne prišlo. Ker pa mož m neumen, je potrebno to protisocialistično provokacijo oviti s «socioli-stičnim» ovojem. Tako govori o nekem tržaškem demokratičnem gibanju (ki sestoji v glavnem iz njegovih pristašev), ki naj okrepi borbo proti fašizmu (s provokator-$ko gonjo proti Jugoslaviji!), ker ostale samozvane demokratične stranke naredijo malo ali nič — kakor pravi on sam; frazersk o se zavzema za dosledno spoštovanje londonskega sporazuma (v okviru misinskega «jadranskega» programa), za prosto cono, za enotnost vseh delavcev (s sabotiranjem pobude CGIL, ki je odklonila samovoljno priključitev njihove Zveze dela; ker to ne vodi h krepitvi sindikalne organizacije tržaških delavcev, in ki namerava zato samo sklicati ustanovno zborovanje vseh tržaških sindikatov, da bi se tako premostilo dosedanje sindikalno mrtvilo); zavzema se za. mimo sožitje med narodi in za mednarodno pomiritev (s provokatorskim nastopanjem proti naši najbližji socialistični sosedi!), in končno za skupno borbo italijanskega in jugoslovanskih narodov za mir, neodvisnost in blagostanje (vedno na isti sovini-stično-fašistični osnovi!). C.e odvzamemo to socialistično frazo, ki jo Vidali pristavlja na koncu svojega govora, kaj nam ostane? Ostane jedro; protijugoslovanska fašistična provokacija. Socialistična fraza je tu samo zato, da delavstvo ne bi moglo videti jedra. In da je za Vi-dalija to jedro glavna stvar, je dokaz v tem, da je on govoril najprej in pretežno o tem. To pa je vse. kar ima on povedati tržaškemu delavstvu: kaj brezposelnost; . kaj sindikalna razdrobljenost, vir tvoje nemoči; kaj borba proti izkoriščanju, kaj borba za zboljšanje tvojega gmotnega položaja: kaj borba proti socialnemu in narodnostnemu zatiranju, kaj borba proti fašistični nevarnosti; kaj vse to — tvoj sovražnik je socialistična Jugoslavija in glej, da se nikoli ne vključiš v vrste tistih, ki hočejo mirno sožitje in sodelovanje med obema državama. To protislovje med fašističnim jedrom in socialistično frazo je pri Vidali ju tako prozorno, da ga vsak delavec vsak demokrat z lahkoto odkrije, ker je vsakemu jasno, da ni mogoče biti za mirno sožitje in mednarodno sodelovanje, hkrati pa hujskati proti drugi državi. In da je pri njem to hujskanje vse, socializem pa nič, je tudi jasno. Tako se je po normalizaciji odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo Vidali skotalil na najnižjo stopnjo preprostega protisocialističnega provokatorja, ki more v svoji akciji računati le na podporo ostankov fašizma in šovinističnih protijugoslovanskih krogov italijanske reakcije. Povsem primeren zaključek za kariero moža, ki mu je socializem le sredstvo za uveljavljanje njegove o-sebne ambicije. — 2 — 23. decembra 1954 iFttUtlMBKI DllliVI Na dan-asn-ji dan )e leta 1942 Sercerjeva brigada napadla belogardistične postojanko v Rudarskem. Danes, ČETRTEK 23. decembra Viktorija, Ugrislav Sonce vzide 7.44 iti žatdtoe ci> 16.24. Dolžila d#eva B4D. Luna vzide ob 6.U in zatohe 60 14.48. Jutri, PEiTEK 24. decembra Adam iift fiVa, Du-tlja SKLENITEV PROGE POGODBE MEP LADJEDELNICO .3. MAJ. IN CRDA ZA 2 MILIJARDI rešklh ladjedelnic pri CRDA SHupna vrednost obeh jugoslovanskih naročil znaia nad 3 milijarde lir - Trst igno* riran pri dobavljanju blaga, hi spada v okvir izplačila italijanskih dolgov Jugoslaviji S SINOČNJE SEJE MIUSHEOA OBČINSKEGA SI/ETA Diskusija e v tržaškega p Otvoritvena predstava Dramskega gledališča Goldoni: »Premetena ženska« Med GRDA in ladjedelnico «3. maj« z Reke je bila podpisana okvirna pogodba za novo obširno naročilo, ki se giblje V skupni vrednosti 3 milijone dolarjev. Detajlne pogodbe ta posamezne dele pa še nadalje proučujejo in bodo podpisane v kratkem To j6 drugo večje jugoslovansko naročilo tržaški lad-jedelniški industriji, katero so podpisala zainteresiraha podjetja letos. Prvo naročilo pogonskih strojev za ladje je bilo sklenjeno poleti ih se je njegova vrednost gibala okrog 2 milijona dolarjev. Skupno znašajo torej jugoslovanska naročila v CRDA sedaj okrog S milijonov dolarjev ali okrog 3 milijarde lir, To drugo naročilo se deli na dVa dela. Prva skupina vsebuje pogonske stroje za ladje, katere gradi ladjedelnica «3. maj« in ostalo ladijsko opremo; druga skupina pa obsega pristaniške naprave za potrebe reške luke. Pritožbe glede polnih listov V zvezi z izjavo kvestorja dr. Marzana in šefa oddelka za. potne liste na tržaški kvesturi dr. Otta, ki sta ju dala našemu uredniku glede časa izstavitve potnih listov in ki sta bili ločeno objavljeni v našem listu, smo prejeli številne pritožbe. Citatelji nas opozarjajo, da traja procedura od vložitve listin na policijskem komisariatu do izstavitve potnega lista mnogo več kot obljubljenih 6 ali največ 10 dni, tako da nekateri čakajo na potni list že več bot mesec dpi. Podobne pritožbe smo dobili tudi od onih, ki so potni list le obnovili. Najbolj so pri vsej stvari seveda prizadeti trgovci, ki jim zavlačevanje pri izstavljanju potnih listov onemogoča redno trgovsko poslovanje. Neki trgovec, ki je zaprosil zti prepustnico za prehod na bloku Škofije, je dobil dovoljenje le za enkratni prehod v enem tednu, čeprav bi ga zaradi svojih poslovnih zvez potreboval vsak dan. Naš urednik se je zaradi tega ponovno obrnil na šefa oddelka za potne liste dr. Otta, ki, je pohdvil svojo staro izjavo: da traja postopek okoli 10 dni, če se pa zavleče, je to krivda prosilcev, ki niso predložili vseh zahtevanih listin ali pa agencij, ki ne vložijo listih pravočasno na komisariat, Dejal je. da bi bilo bolje, če bi prosilci vložili listine na komisariatu sami. Menimo, da je dosedanji birokratski postopek pri reševanju prošenj za izstavo potnih listov povsem odveč, saj je bila izjava kvestorja dr. Mar-zdha dovolj jasna. Tak policijski sistem pri reševanju prošenj škodi predvsem trgovski dejavnosti domačih trgovcev ter vsem onim, ki se morajo iz poslovnih razlogov posluževati potnega lista. Čas bi bil, da se izstavljanje potnih listov res poenostavi! O Komisariat javne varnosti v Ul. Hermet se je preselil v Ul. delPUmiversita 1, tel 35-311 in 36-856. Vest o obsežnem jugoslo-1 sen spomenik Velikih ŽrtčV vanskem naročilu je brez dvo- slovenskih in italijanskih trža- ških antifašistov, ki SO SO Bd-rili proti italijanskim in nemškim fašistom. Na tem polju bi morali zgraditi tudi velik kamnit ali bronast spomenik tržaškim antifašističnim bor-čem, ki so padli po Vsej Evropi. Poraz fašistov na univerzi V preteklih dneh so bile na j tržaški univerzi letne volitve za študentovsko zastopništvo in za novega tribuna. Zmagala je lista «Svobodna zveza« (Unione libera), ki je prejela 66 odstotkov vseh glasov (029). Demokristjanska oz. katoliška lista je dobila 24 odstotkov (232 glasov) fašistična 8 odstotkov (61 glasov) ter monarhistična 3 odstotke oz. 32 glasov. Za tribuna je bil potrjen dosedanji Ninilo Lo Martire. Žmaga liste ((Svobodna zveza« predstavlja u-speh napredno usmerjenih študentov raznih političnih skupin, našprOtho pa SO tako katoliki kot tudi fašisti in monarhisti nazadovali. Izid Volitev predstavlja še posebno poraz za skrajne desničarje, ki so še nadejali, mnogo večjega števila glasov. Pokazalo pa se je, da njih fašistična demagogija tudi med študentarijo nima več privržencev. Na prihodnji seji bodo glaiovtili tudi o resoluciji tov. Vatovoa o vprašanju kmetijstva v IHiljskih krikih ma zelo razveseljiva za obrate GRDA, ki so v zadnjem času bili zelo slabo zaposleni in niso izkoriščali niti polovice naprav, To naročilo omogoča znatno ugodnejše izkoriščanje naprav in vpliva na Zaposlitev delavcev. Možnosti gospodarskega sodelovanja med Trstom in Jugoslavijo pa s tem naročilom seveda še niso izčrpahe. Saj je prav sedaj jugoslovanska ladjedelnlška industrija podpisala vrsto pogodb ža graditev 10.000-tonskih ladij Za daljno plovbo, za katere bojo povečini pogonske Stroje uvozili. Poleg tega je bil v Beogradu podpisan sporazum o dolgovih med Italijo in Jugoslavijo. Kot je znano, določa omenjeni sporazum, da bo Italija plačala razliko V Vrednosti 30 milijonov dolarjev. Ra. zUme se, da Italija ne bo plačala te vsote v dolarjih, temveč v blagu —- z izdelki svoje industrije. Poseben protokol določa, kako bodo porabili vsoto 30 milijonov dolarjev. Ta protokol j ' “ “ ........ kate^ega^bo*itaC™ lok POLIC!TJA RA7GAN1AT A npf AVPF treh let dobavila Jugoslaviji, i rV/LIVWJi JfiLH, l/LL/iVUL Seznam tega blaga ni bil ob- j javljen in se ve le, da bodo I italijanska podjetja dobavila | tri kompletne električne ter-mo-centrale, opremo za hidro-centralo, opremo za daljnovode, reprodukcijski material kot na primer žveplo, gnojila, avtomobilske dele itd. Ze tako površno naštevanje blaga, katerega bo italijahska industrija dobavila v okviru omenjenega sporazuma, priča, da je bil Trst pri teh hftro-čilih po vsej verjetnosti po- Komisija za obmejni promet za praznike prekinila delo Jugoslovansko-italijanska komisija za ureditev obmejnega prometa, ki je imela svoje sestanke V Vidmu, je zaradi praznikov prekinila delo, Člani jugoslovanske delegacije se bodo danes vrnili v domovino. Pogajanja se bodo nadaljevala po noVem letu. Sinoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta, na kateri so v glavnem razpravljali o resoluciji svetovalca Bertocchi-ja glede vprašanja tržaške luke, mnogo časa pa so zgubili pri čitanju zapisnikov zadnjih dvčh sej. Zaradi tega je neki svetovalec predlagal županu, naj bi odslej tajnik sestavil zapisnike. katerih prepise bi nato izročili predstavnikom raznih političnih skupin še pred sejo, da bi tako prihranili čas. Če ne bo tehničnih ovir bodo tako uredili, V cušKusiji o omenjeni resoluciji je demokrščanski svetovalec Marin dejal, da občinski svet ni pristojen, da bi o tem diskutiral in odločal medtem ko je njegov kolega Visintin na kratko opisal razvoj tržaškega pristanišča, ki je cvetelo pod avstrijsko monarhijo, ko je imel veliko zaledje, a zdaj so drugačne razmere. Izrazil je tudi sVoje mnenje, da bi ustanovitev proste cone povzročila velik dotok tujcev in bi bilo tako nemogoče nuditi vsem domačinom zaposlitev. 2upan Pačco se je skliceval na Me- DEMONSTRATIVEN PUHOD DELAVCEV REKVAUEIKACIJSKIH TEČAJEV ki so zahtevali božično nagrado Včerajšnja stavka kovinarjev v ladjedelnicak CRDA in Arzenalu - Pogajanja v Rimu zaradi odpustov v konopljarni? V rekvalifikacijskih tečajih vlada že dalj časa vznemirjenje, ker se bodo redni tečaji, ki trajajo šest mesecev, končali konec decembra, s čimer zabljen. To je tem bolj 000-!»° *a*ih 40? brezposelnih de-nn W le Tret bil deležen laveev Z0,P^ cesti- Kot je znano, plačujejo tem delav no, ker je Trst bil deležen nekaj naročil iz prvega obroka plačil reparacij 1948. leta in ker bi v sedanjem ugodnejšem ozračju naročila še mnogo bolj pričakovali, Poleg tega brez dvoma obstajajo objektivne možnosti, Tržaška podjetja kot so ILVA. CRDA, številne specializirane mehanične delavnice itd. bi lahko dobavila za Jugoslavijo zanimive izdelke. Prav ta podjetja pa poleg tega sedaj preživljajo hudo krizo. Za traino orouice psalm anmasistou Na torkovi seji občinskega sveta je svetovalec Gombač vprašal župana, kdaj mislijo urediti grobove padlih borcev za časa osvobodilne borbe, ki so pokopani na pokopališču pri Sv. Ani, Zahteval je, da se Vsi padli borci proti nacifašizmu pokopljejo na polju 20 in da se ti grobovi proglasijo za večne. Zupan Bartoli je odgovoril, da so na to že mislili in da bo vprašanje baje rešeno prihodnje leto ob 10-letnici konca vojne. Tej zahtevi se pridružujejo vsi demokrati in antifašisti in še posebno svojci padlih borcev. Polje 20 tržaškega pokopališča mora postati neizbri- SMRTNA NESREČA VESPISTA PRI DOMJU Po trčenju v kolesarja podlegel t bolnici poškodbam Ponesrečeni zidar Josip Prašelj iz Doline je izdihnil, ne da hi se zavedel - Kolesar dobil le malenkostne ; Malo po 19 uri so sprejeli na I. kirurškem oddelku nezavestnega 81-letnega zidarja Josipa Prašlja iz Doline, kateremu je službujoči zdravnik Ugotovil hud udarec na glavi, zaradi česar se ni izjavil. Skoraj poldrugo uro kasneje pa se je oglasil v bolnišnici 44-letni Candldo Cettul stanujoč pri tržaški opekarni, katerega so po zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 2 dneh. Agenti prometne policije so povedali, da je Prašelj med vožnjo z vespo v bližini Dom-ja podrl na tla Cettula, ki je vozil s kolesom po isti cesti. Ob 22.30 je Prašelj podlegel poškodbam, ne da bi se prej zavedel. IZPRED kazenskega sodisca Sovražnik uniform in prijatelj vina... iR-letni Emilijo Bi uma t Iz Ul CaVazženi je bil 27. novembra letos precej vinjen ko sta stopila v gostilno »Baldas-sare« v Ul. Crosada dva ageh-ta javne varnosti, Uniforma novih agentov Brumatu verjetno ne ugaja in mož je besen kot razjarjen bik pred rdečo ruto prijel za stol, ga zavihtel po zraku in zagnal proti agentoma. K sreči sta še slednja dva umaknila in takoj stopila k Brumatu ter ga odvedla iz gostilne. Preden pa sta ga peljala na Poveljstvo sta morala mimo Bolnišnice, kajti Brumatu jč Z Obraza curljala kri in v bolnišnici so mu ugotovili rano, katero Si jo je povzročil sodeč po izjavah obeh agentov, med padcem. Drumat je seveda končal v zaporu in sedaj se je moral zagovarjati ne le zaradi napada na agenta, temveč tudi zradi pijanosti v javnem lokalu. Kljub izgovoru, da stola ni vrgel, temveč da ga je le držal v rokah ter ga nato. čim je videl moža postave izpustil, je sodišče Brumata spoznalo za krivega in gtt obsodilo na 6 mesecev zapora ter na plačile 3.000 denarne kazni. Imel pa je srečo, kajti sodišče mu je privolilo pogojnost kazni, katere mu ne bodo niti vpisali V kazenski list. Preds. * Gnezda, tož. - Arno* deo, zapish. - Magllacea, o-hramba - odv. Paleoner. Na parniku «Gavarone» se je ponesrečil 3&-letni Andrea Gallas iz Ul, Orlandi tu, ki je padel z ladijskih stopnic. Takoj po padcu so moža odpeljali v bolnišnico, kjei so ga zaradi izpaha imge ter prask po obrazu in šoka sprejeli na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij bo Gallas, ki je bil zaposlen kot mehahlk, okreval V 16 ali najkasneje V 40 dtleh. S sekiro se je„, Med cepljenjem drv se je 43-lathi Giuseppe Pagnaceo pošteno ranil s sekiro, zaradi česar se je zatekel V bolnišnico, kjer so ga (Udi. pridržali. Po mnenju zdravnikov bo možakar, ki stanuje v tli. B Angelico, okteVal V 12 dneh. cem po 110 lir na uro kar ŽnašS okoli 0000 lir na teden, s čimer seveda ti delavci ne morejo preživljati svojih družin. Zato zahtevajo izplačilo božine nagrade, da bi se vsaj malce opomogli. Ker niso doslej Še nič dosegli s pogajanji, so delavci včeraj dopoldne zapustili delo in šli v sprevodu po mestu na Trg Unitžl pred prefekturo. Delavci so nosili transparente. Policisti so jih skušali že pri stadionu pri Sv. Ani pregovoriti, naj ne hodijo v mesto, toda hiso imeli uspeha. Na Trgu Pestalozzi pri Sv. Jakobu je policija (cele-re) razgnala delavce, ki pa so se kmalu zopet zbrali in nadaljevali pot do omenjenega trga. Tudi na samem Trgu Unita je policija razganjala delavce. Delegacija petih delavcev je šla na prefekturo, kjer jo je najprej sprejčl dr. Santini, nato pa komisar dr. Palamara, kateremu so delavci obrazložili svoj resni gmotni položaj in ga seznanili s svojimi zahtevami. Palamara je delegatom obljubil, da se bo za stvar pozanimal. sS n r,i Včeraj je bila v ladjedelnici Sv. Marka in v Tržaškem arzenalu enourna stavka kovinarskih delavcev, medtem ko so v ladjedelnici SV. Roka V Miljah stavkali pol ure. Stavko je napovedala Delavska zveza, Delavska zbornica pa se ji ni pridružila. Po podatkih Delavske zveze naj bi stavkalo v ladjedelnici Sv. Marka 95 odstotkov delavčev, v ladjedelnici Sv. Roka in V Tržaškem arzenalu pa 80 odstotkov. Za časa stavke so bili v ladjedelnici Sv. Marka sestanki delavcev po posameznih oddelkih, v Tržaškem arzenalu pa je bilo skupno zborovanje. Kot smo že pišali, je Delavska zveza napovedala stavko v zvezi z zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe za kovinarsko stroko in po zvišanju poenotenih mezd. Kovinarji dobivajo sedaj namreč najnižje mezde izmed vSeh ostalih industrijskih strok, o * Vprašanje odpuBtov v Tržaški Konopljarni je pred novim razvojem. Italijanska zveza tekstilnih delavcev CG1L je posredovala pri ministrstvu za delo v Rimu, ki se je obvezalo, da bo sklicalo prizadeti stranki, da bi razpravljali o 130 odpustih. Ždi se, da bo v Rimu na ministrstvu za delo sestanek predstavnikov podjetja In sindikatov že prihodnji teden, to je še pred začetkom napovedanih odpustov. * # Si Na Zvezi industrijcev so razpravljali o zahtevi ladjedelnice Felszegg iz Milj, da odpusti 10 delavcev. Pogajanja so bila brezuspešna in sindikalne organizacije so sklenile, da se obrnejo na urad za delo. Hov odlok o obvernosiih tiskarskih podjetij Tiskovni urad vladnega generalnega komisarja opozarja vsa tiskarska podjetja s sedežem v Trstu na nove predpise o »izročanju obveznih izvodov od tiskovin in publikacij«, ki jih vsebuje odlok vladnega generalnega komisarja št. sz, objavi len. v uradnem vestniku st. 8 z drie 21. t. rti. in ki je stopil v veljavo Istegu dne. 8 tem ukazom se ukinjajo zadevni predpisi, ki jih je izdala bivša ZVU, in Se raztegne na Tržaško ozemlje veljavni lt-li-jenski zakon (ntmiestniški zakonodajni odlok z dne 31, aVgusta Id45 Sl. r,6(j) t nekaterimi spremembami. Po novih predpisih je vsak tiskar dolžan Izročit« tiskovnemu uradu vladnega generalnega komisarja 5 izvodov vsake tiskovine oziroma publikacije, 6. izvod pa neposredno državni pfdkura-turi. Ce je vsebina ali oblika kakorkoli spremenjena, je uri vsaki nadaljnji izdaji oziroma ponatisu treba izročiti isto število izvodov, pri točnem ponatisu pa le en izvod tiskovnemu uradu. Te obvezne Izvode je treba izročiti ob objavi tiskovine, oziroma ko jo tiskarna izroči naročniku. Tiskarska podjetja se opozarjajo še na druge predpise, ki jl'h vsebuje italijanski zakon in so novi v primeri z doslej veljavnimi predpisi na Tržaškem ozemlju, prav posebno še na sankcije, ki jih predvideva čl. 4 za tiste tiskarje In založnike, ki se predpisov ne bodo držali. Priporoča se tttd-i redno vodenje tiskarskih registrov, ki jih predvideva osnovni zakon Z dne 2. februarja 1939 št, 374, spremenjen z namestnišklm zakonodajnim odlokom z dne 31, avgusta 1945 št. 660. iz mladih let sam služiti kruh, Delal je pri raznih podjetjih, v ILVI, zadnja leta pa pri tržaški občini. Bil je zelo marljiv in skrben družinski oče; s prihranki svojih žuljev si je leta 1927 sezidal skromno, a čedno hišico, svoje tri hčerke pa je vzorno vzgojil. Bil je zares v vsakem pogledu tnož ha svojem mestu. Že iflorandum. ki predvideva sklicanje mednarodne konferenc^ držav, ki So zainteresirane pri tržaškem pristanišču in je poudaril, da je ddlžnost občinskega sveta, da se za ta problem zanima. Svetovalec Bertoechi je podprl trditve v svoji resoluciji in je navedel nekaj podatkov o konkurenci drugih pristanišč na škodo Trsta. O njegovi resoluciji bodo glasovali na prihodnji seji, kakor tudi o resoluciji tov. Vatovca e vprašanju kmetijstva v milj-ski občini. Svetovalec Marassi je ob zaključku razprave o županovem poročilu omenil, da so zaradi nove razmejitve v Miljskih hribih ostali zdaj prebivalci čampor in Starih Milj brez pokopališča in je priporočil občinski upravi, da bi se zavzela za rešitev tega problema. Prihodnja seja bo 5. januarja 1905 ob 19.30. ( GLEDALIŠČE VERDI) Pni blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnilc za parter in balkone za prvo predstavo VVagnerjeve opere «Leteči Holandec«, Mi bo za red A v parterju in na balkonih ter za red C na galerijah prihodnji četrtek ob 20.30 Opero bo dirigiral Molirvari-Pradelli, v glavnih Vlogah pa bodo nastopili: Olgliola Frazzonl (Šema). Bruna RobChtnl -3 H. Berlioz: Faritadti*-t simfonija; 18.00 Okrto v “J 3g Pese*” -t-ue-Hn#! l0:"’ cert: sveR 18.10 »Rešem skozi stoletja#! 'jL,, Modni kotiček; 18.40 9kSad»eTr. vene-kih avtorjev poje jTlza ski komorni zbor; 20,00 aktualnosti; 20.15 «ČetrtkOv y, čer« domačih pesmi i-n na'PžZac-21.30 Spored popu-larn-ih straln-ih skladb. Mali oryli*i MLADO DEKLE lepe žun»j|J?J išče kakršno koli sprejme službo tudi za pfaznl Naslov »a upravi lista. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU. UL. VALDIRIVO M tel, 27512- 3803?., Prokurator RAVNIK Ž>J?/AjgP' ADEX IZLjli Kleti, ki bi morali biti 31. decembra 1954, L 2. januarja 1955 za in Rovinj, so prene#®' na 8. in 9. januarja izleti za Tomaj, Dutovlje, Komen in Kostanjevico, ki so bili naP°L,' dani za 31. decembra In 1. januar 1955, preloženi na «• Januar 19Vši ostali izleti Bofl0 ob novem letu- Vsa pojasnila Prl »ADRIA-EXPHBS. Ul. Cicerone st. 4, Pr Telefon 29243 ZAHVALA KrrtloV PRIMORSKI DNEVNIK 23. decembra 1954 OB TRINAJSTI OBLETNICI JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Vedno v službi neodvisnosti domovine in miru na svetu Državni tajnik za narodno obrambo general Ivan Gošnjak o nadaljnji krepitvi obrambne sposobnosti JLA in drugih aktualnih vprašanjih narodne obrambe socialistične države p1 - Sf 'J. -v#... ■ “trti fSb Ob Dnevu JLA je državni tajnik za narodno obrambo tfcneralni polkovnik Ivan Goš-Pjalt odgovoril na nekaj vprn-sanj uredništva časnika «Narodna armija». Na vprašanje, Katere izkušnje je treba poudariti iz prakse enotnega po-, Veljstva v jugoslovanski voj* jKi, je generalni polkovnik Gošnjak odgovoril: «Ko Se IdtevafflO tega problema, moramo nujne upoštevati, drt je UpOsfbvitev enotnega poveljstva v naši vojski sed tako nadaljnje rasti vojske v moderno oboroženo si-' 16 (predvsem s stališča kakovostne rasti naših kadrov), kakor tudi sad graditve socializma v naši državi (predvsem z upostavljenimi novi-dii družbenimi odnosi in na-raščanjem socialistične zavest' množic). Sadovi, ki jih je rodila organizacija so očitni. Predvsem je komandni kader, to *e pravi za enoto najbolj od-' Sovorni starešine od komandirja voda in čete, so postali V pravem pomenu vzgojitelji Podrejenih starešin ln vojakov. To je nedvomno še bolj Povečalo ugled in veljavo komandantov in komandirjev. dvofna, da bo to zahtevalo od njih v prihodnje še k°lj intenzivno delo tudi za l&stfio politično in splošno kulturno izobrazbo. Brez tega ne bodo mogli biti dobri ih vsestranski vzgojitelji. Na orugi strani pa so se lahko Pomočniki komandantov in IVO BRJSČIČ ^limitirani ju SJi zaprtimi i/rati» Ze kot kronisti ne moremo thimo knjige, ki jo je izdala Cankarjeva založba v hjublja-Pi. Gre za izbor esejev Iva Hrnčiča, ki so izšli pod naslovom «Generacija za zaprti-Vh vratin. Toda ni samo liro-’*'*ttčna dolžnost, da sprego-*°rimo o knjigi. 2a mladega književnika in kritika v času med obemd Vojnama gre, za mladega pi-,atelja in esejista Iva Brnčiča, Ki je s pošteno prizadevnost-j°, na čvrstem materialistič-*ern temelju in s prodornim pogledom, in *eveda, z obširnim znanjem, T osvetljeval in usmerjal na-problematiko, posebno ie Kulturno. In ker gre za našemu primorskega človeka, Istra-*a, ki je po očetu istrski ”r«at, po materi Slovenec, povezoval slovensko in hrvatsko Književnost, je treba o knjigi e toliko prej zapisati vsaj JJelcaj besed. In končno: brid-usoda, pravd lz u življenjska ronija usode, ki se je kon-nla s tragično smrtjo, mnogo obetajočega slavista in književnika. , Najprej nekaj besed o Brn-"‘oeuem življenju. Rodil se je pk pred prvo svetovno vojno. o vojni se je oče pred fašisti Il0ra! uthakniti v Ljubljano. J1u je Iv o Bračič študiral, slavistične študije pa je dovršil n.a zagrebški univerzi. Toda *‘užbe, zaradi svojega napred-?e9a mišljenja in Zdto, ker je osumljen komunističnega delovanja, ni dobil. Preživljal je s priložnostnimi zasluž- le dokler ni šele ' tik pred °j no dobil službo na neki °'| v bližini Šibenika. Toda V°jna ga je spet začela pre-Punjati, Bil je mobiliziran v zvatsko domobransko vojsko, nekaj časa zaprt zaradi *Vez s partizani in skušal na- 0 Pobegniti k njim. Toda na n V so vso skupino zajeli čet- ‘ki in joj pobili. Med njimi udi Iva Brntiča. Brnčičevo literarno delo je o.oširno in obsega Pse Zvrsti 1 crarne umetnosti. Pisat je resmi, napisat dramo, ki So J igrati tudi v ljubljanski B ttmi, napisal okoli deset no- in pripravljal tudi daljše ovedne tekste. Izbor iz 1eH0t> ega leposlovnega dela Cmerava izdati Cankarjeva *atožba. Toda zdaj je izšel iz-,or ie Brnčičevih esejev in vr^k, ker je bil Brnčlč kljub "ernu vendarle v prvi vrsti o*ejist in literarni kritik. tijiga »Generacija za zaprti-■ i Prati« obsega enajst esejev v študij, ki so pred vojno iz* k' v slovenskih revijah in v fterih obravnava avtor p ro- bi eme umetnosti, intelektual- , -r probleme slovenske liri* j in v treh esejih Cankar-^ oo umetnost. Razen tega je c knjigi deset knjižnih re-p,n*'j* ki pa so več kakor sa-pr° ocene novih izdaj, To so kotel *aK° eseji, s katerimi je tudi )nveljavil novi realizem. Mk napraaen človek, knjtžev-fi .*» kritik ter esejist je lja,,j„ Pomagal pri uveljavit naši je se . “»tor pripomoči, da bi st j v ‘ V slovenski književno- kn"iU nnove smeri ,l'eVn°sU‘ ,n v tem je nje-največja zasluga. organi za moralno in politič-, no vzgojo š še večjo vnemo lotili obravnavanja vprašanj vzgojnega dela, te se pravi, da so še temeljiteje in še bolj sistematično delali za politično v^gojb pripadnikov Vojske* m ŠS ’' lotevali tega Vprašanja na podlagi analiz' moralnega stanja v eflotah. Iz teh dveh momentov sledi, da postaja vzgojno delo v enotah dejanska skrb slehernega starešijse in da Mora priti to delo še bolj do veljave prek celotnega dela, ne pa samo ob določenih Urah V enotah«. V odgovoru na vprašanje, nanašajoče se na nadaljnjo strokovno izobrazbo oficirjev, je general Gošnjak odgovoril: »Večina oficirjev, ki so končali osnovno šolanje, se bo Podi V Oficirskih šolah ali v akademijah še izpopolnjevala ali pa se se izpopolnjuje. V teh šolah se oficirji vseh rodov in Vrst Vojske usposabljajo za osnovne kortandne položaje. Nekateri so že razdeljeni na nižji in višji tečaj. V nižjem tečaju se šolajo komandirji čet, komandanti bataljonov in oficirji s tema dvema položajema. V višjem tečaju se šolajo komandanti polkov in oficirji štabov po činu in položaju enaki le-tem. Ro končanem osnovnem šolanju bodo prirejeni višji tečaji v tistih šolan, - v katerih jih doslej m bilo. Sole za izpopolnjevanje oficirjev nudijo aktivnemu oficirskemu kadru več vojaškega strokovnega znanja tako s področja organizacije in vodstva v mirnem času, kakor tudi s področja poveljevanja Ustreznim enotam v vojni. Ta sistem šolanja je bil Upostavljen leta 1951 in pokazalo se je, da je zelo koristen. Ob koncu osnovnega šolanja pa bodo ustvarjeni še ugodnejši pogoji za razvoj in dejavnost teh šol, Razen omenjenih šol, ki delajo po bolj ali manj standardnih programih, bomo, imeli tudi več raznih taktič-i nih, štabnih in tehničnih tečajev, in sicer stalnih, krajših ali daljših. Po potrebi bomo imeli tudi posebne periodične tečaje. Kfer šol za izpopolnjevanje oficirjev, .zlasti višje vojne akademije, ne bodo mogli obiskovati -vsi oficirji, bodo ti tečaji osnovni sitem nadaljnjega izpopolnjevanja večirte aktivrtSga o-flcirskega kadra. Cilj točajev je nuditi oficirjem širše in temeljitejše znanje iz določenih praktičnih ih teoretičnih vprašanj ali pa jih tudi specializirati in morda prekvalificirati«. Na vprašanje, kako je treba v luči sedanjih- mednarodnih stikov, za katere je značilno ravnotežje med silami in popuščanje napetosti, presojati nadaljnjo kčtfpitev obrambne sposobnosti Jugosla-vije na SploŽfio' in JLA pose-, bej, je generalni polkovnik Gošnjak poudaril, da znaša proračun izdatkov JLA za prihodnje leto 175,880,000.000 din ali 15 odst. narodnega dohodka, «kar je«, je dejal tov- Gošnjak, «hkrati najnižji odstotek za narodno obrambo v zadnjih letih. Glede na plan za letošnje leto pomeni to zmanjšanje za 3,8 odst., ker je znašal letošnji proračun za narodno obrambo 18,8 odst. narodnega dohodka. Največji odstotek glede na narodni dohodek smo iifieli leta 1952, ko je znašal 22,2 odst. Letos pa še nismo mogli znižati absolutne vsote izdatkov za narodno obrambo. Kako bo v prihodnje, je težko napovedati, to je v glavnem odvisno od nadaljnjega razvoja v mednarodnih stikih. Če bo napetost na sVe-tu š§ popuščala, kar vsi želimo, se bo to nedvomno Zrcalilo tudi v višini izdatkov za narodno obrambo. Vse kaže, da lahko s tem računamo. Ne glede na mednarodni položaj pa potreb za narodno obrambo ne smemo zanemarjati. Našo vojsko mOramd nenehoma krepiti. Zaželeno pa bi bile, da bi lahko za to potrebna sredstva razdeliti na več let, da bi spričo teh izdatkov Čutili čim manjši pritisk na gospodarstvo In življenjski standard naših ljudi«. »r Jugoslovanski vojak, stoji stalno budno na straži SMER, KI BI UTEGNILA KORISTITI MIKU V SVETU Sedanje japonske razmere terjajo azijsko politiko Jošidove vlade ni vrgla opozicija, ampak javno mnenje in potrebe Japonske, ki je zaradi izolacije, v katero jo je privedla dosedanja politika opiranja na ZDA, zašla že v gospodarsko krizo S padcem Jošidove Vlade se je končal določen politični razVOj, ki je na Japonskem dolgo in počasi dozoreval, Na površje so se pririnile one sile, ki zahtevajo, da se dosedanji kurz japonske zunanje politike v precejšnjem obsegu zamenja. Uporna borba med Jošidovo liberalno (oziroma konservativno) stranko, ki je zaradi svoje razcepljenosti zelo ošibela in opozicijo, ki so jo sestavljale noVa demokratska stranka (liberalni disidenti) s sedanjim predsednikom vlade Hatojamcm na čelu, nadalje progresivna (v bistvu spet konservativna) stranka predvojnega in sedanjega ministra za zunanje zadeve Sigemicuja in leva socialistična stranka Japonske, Neonacistična goni a proti odredbi o dvojezičnih šolah Neonacisti so napadli celo deželnega glavarja socialista Wedeniga/ker je zahteval izpolnjevanje odredbe ■ Tudi avstrijski prosvetni minister dr. Drimmel je obijubil izvajanje odredbe Ureditev jugoslovansko - avstrijskih odnosov, ki se zadnji čas lepo in dobre razvijajo, naj si bo to na področju gospodarskih, naj si bč političnih kot kulturnih stikov, je rezultat dosledne potrpežljive akcije in ni prišla naenkrat. Tako avstrijska kot jugoslovanska vlada sta Vložili precej truda in dobre volje, da se je lahko to uresničilo. Kot se spominjamo, so bili odnosi med omenjenima državama še pred kratkim zelo, z^lo hladni, kar je obema povzročalo hudo gospodarsko in politično škodo. Eden osnovnih razlogov tega spora je bil tudi v nerešenem manjšinskem vprašanju koroških Slovencev, v kolikor le-tem tudi po zlo-rrtu nacizma niso bile priznane najosnovnejše narodne pravice. Obljube, ki jih je bila ob priliki ureditve jugoslo-vansko-aVstrijskih odnosov dala avstrijska Vlada, so nakazale nove, boljše pogoje za slovensko manjšino, Odpravljen jš bil osnovni kamen spotike Med obema sosedama ter postavljene trdne osnove za nadaljnje koristno sodelovanje. Bilo je poleg drugega zagotovljeno, da se bodo natanč-nt> izpolnjevale obveze glede dvojezičnih šol, t. j. pouka slovenskih Otrok, ki se je na o-shovi že prej sprejetih obveznostih imel vršiti tričetrt v nemškem in četrt V sloveh-skem jeziku. Od strafli kompetentnih organbv in oseb so bila izrečena zagotovila, ki so zbujala videz toliko večje veljavnosti, kolikor so bili in so še vedno udeleženi v državnem vodstvu tudi predstav- Dvojezično ozemlje po šolski odredbi z dne 3. okt. 194*. V črtkanih predelih naj bi bila ta odredba po osnutku novega šolskega zakona, ki ga je sprejela koroška deželna vlada pred dobrim letom in sicer 10. decembra Uni, ukinjena je glede tega vselej zastopala naprednejše stališče od drugih. Omenjena pravica koroške slovenske narodne manjšine je bila zagotovljena Že s šolsko odredbo, ki jo je izdala koroška deželna Vlada 3. oktobra 1945, zatem S čl. 7. oshutKa državne pogodbe z Avstrijo, dalje potrjena ob priliki ankete v prostorih deželne vlade v Celovcu, t. j. 6. oktobra 1953, ko so se zastopniki vseh političnih strank, vsi strokovnjaki in šolniki Izjavili za spoštovanje omenjene pravice. Navzlic temu pa se v praksi ni nikdar natančno izvajala. Ob izboljšanju jugoslovanskih odnosov je bilo Upravičeno pričakovati, da se bedo izboljšal# tudi razmere in po- niki socialistične stranke, ki goji slovenske manjžine na KER GREDO REZERVE PREMOGA H KONCU Svojevrsten in drzen podvig nemških rudarskih inženirjev Nasprotovanja poljedelskih strokovnjakov in rame ovire, ki pa jih ne jemljejo preresno Inženirji nemške premogovne industrije so se lotili podviga, ki po svoji dfzndstl prekaša sedanja rudarska n tehnična dela v Evropi, izvajanje tega načrta se je že začelo, Na poljih severno od Koelna so že postavljene globinske črpalke, iz katerih cevi, ki so po nekaj metrov široke, vre voda in se zliva v Ren in po njej se ta voda odteka v severno morje. Ce načrt uspe, hi iz zemeljskih globin izčrpali nad 4 milijarde kubičnih metrov globinske vode in nato bi pt,*i-šli do črnega premoga, katerega je v tej pokrajini, seveda V Velikih globinah, vec debelih plasti. Večina nemških električnih central uporablja samo črni premog, v vsem Porenju pa je to ceneno pogonsko blago zelo potrebno. Hkrati pa je v zadnjem času črnega premoga vedno manj in rezerve, ki so še na razpolago, bodo že čez nekaj let že povsem izkoriščene. In kaj potem? Strokovnjaki premogovne industrije zatrjujejo, da je premoga še za, sto let. Toda do teh rezerv je treba šele priti. Oni so skovali sledeč načrt: na področju kakih 3'JO kv. Kilometrov je treba izkopati velikansko jamo in nato hi se črni premog mogel kopati kot pri dnevnem kopu, Toda pri lem načrtu sta dve oviri. Erya je voda, ki v širokih tokovih prekriva sloje premoga pod zemljo. Ta voda bi ogražala tudi podzemeljske rudniške hapfaVe. Te vode tečejo V smeri Rena. Ce pa bi po Vsej tej pokrajini črpali vodo iz Zemlje in jo odvajali v reko, bi vode končno, po mnehju strokovnjakov, zmanjkalo Ir, Velikanski bagerji bi lahko začeli z drugo etapO. Ti bagerji bi morali hajprej skopati sloj zelo plodnega apnenčevega blata, ki bi iz te pokrajine napravil žitnico Nemčije. TO plodno zemljo bi namreč prč-našli kam drugam, kjer bi jo obdelovali, Nato pa bi prišli na vrste «mamuti», te je stroji, ki v osmih urah lahko prŽMaknejo do sto tisoč kub .fnstrov zemlje in 1.1 bi prodirali vse globlje ih globlje do čtnega premoga, 'Ztdaj pa , še druga težava, ki pa ni nič manjša od prejšnje. Gre namreč za , ljudi. V manjših naseljih in posameznih gospodarstvih živi na tem področju kakih 80 do 100.000 prebivalCČv. Vsi ti ljudje bi niGrali v t|ku 50 let zapustiti svoje domove in si poiskati drugje novih domov. Industrija črnega premoga je pripravljena zgraditi tem ljudem na drugem kraju nove domove, seveda če bi ti bili pripravljeni zapustiti svoja sedanja bivališča. Toda tako prebivalci ‘eh predelov, kot tudi predstav- niki zveze poljedelcev gledajo na ves ta načrt s precejšnje Zaskrbljenostjo. Strokovnjaki namreč menijo, dš ni odstranitev 4 milijard KUb metrov podzemeljske vode moglo privešti do katastrofe, ki bi zavzela neslutert obseg. Posebno Velja to Za pOrurske področje kjer je suša že štar :n zelo neprijeten pojav. Razen tega bi se na ozemlju kakih 2000 kv. km posušili vsi studenci in izginili bi vli potoki. Morda bi celo reka Ren, ki teče skozi to področje, začela prodirati skozi podzemeljske kanale in bi zato padla njena normalna raven vode, kar bi bilo zalo škodljivo Za vše gospodarstvo, ki se razvija ob tej veliki reki. Toda inženirji in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem velikanskim načrtom, se na vse te pripombe nič kaj preveč ne ozirajo kajti Ohi so trdno odločeni, da ta všako ceno izvedejo svoj poizkus. Ti strokovnjaki Zatrjujejo, da rastlinstvu ne grozi nobena nevarnost, kajti rastlinstvo ne živi Od globinske vode, ampak od padavin, Kar se pa tiče pomanjkanja vode, se to vprašanje itak ne more rešiti z globinsko vodo. Ho njihovem mnenju je treba poizkusiti vse, da se pride do črnega premoga in v sk.cajnem primeru izvesti tudi «operacija» zemlje. Koroškem, posebno, ker so tudi vši avstrijski odgovorni či* tlitelji poudarili to potrebo. Saj bi v tem primeru ne šlo za pOVsem razumljivo demokratično obveznost, ki bi z njo povojna Avstrija same deloma popravila Ogromno škodo, ki so jo koroški Slovenci morali utrpeti zaradi divjaške genocidne politike nacistov, potem ko so le-ti zasedli Avstrijo. Dasi je bilo to, kot rečeno, pričakovati, se ta pričakovanja niso izpolnila, in to zaradi tega ne, ker so koroške deželne, kakor tudi dunajske osrednje kompetentne ustanove pokazale premalo odločnosti pri izvajanju potrebnih ukrepov, mimo in proti nasprotovahju nekaterih najbolj reakcionarnih političnih struj, ostankov nacistične preteklosti, ki bi hotele povratek na staro, posebno kar zadeva' politiko nasproti koroškim Slovencem, Sprožila se je gonja proti dvojezičnim solaM, ker bi to po njihovem predstavljalo prvi korak uspešnega raznorodova-fija in postopne germanizacije slovenskega življa. Omenjene reakcionarne skupine, med katerim; je seveda najbolj dejavna skupina Neodvisnih (neonacisti), so sprožile zadnji cas pravcato kampanjo proti dvojezičnim šolam, navajajoč prj f tem, da je dvojezičnost plod vsiljene zasedbene zakonodaje, sklicujoč se dalje na tako imenovani «Elternrecht», t. j. »pravico staršev«, da sC poučuje samo v nemščini, kar pa v resnici ne mora biti niti najmanj izraz njihove resnične Volje, pag pa v večini primerov izraz njihove ekonomske odvisnosti od nemških delodajalcev in pa strahu pred represalijami. In temu se ni Čuditi, č: pomislimo, da so se iz Vrst omenjenih ekstremističnih elementbv celo upali napasti deželnega glavarja dr. Wedeniga (socialist) kot izdajalca, ker je stal na stališču, da je treba odredbo o dvojezičnosti šol hatančno izpolnjevati, Kot račeno so tl Skrajno nestrpni elementi začeli z načrtno gbnjo, pri čemer so organizirali tudi šolske stavke V znak protesta proti dvojezičnim šolam. Na Vsa načine se trudijo, da bi sprožil val javnega mnenja, neperjen proti dvojezičnemu pouku in s tem omogočili, da bt jo oblasti pod pritiskom odpravile. Razumljivo, da je slovenska javnost na Koroškem zaradi tega vznemirjena in ogorčena. Na Koroško je dopotoval tudi prosvetni minister dr. Drimmel, ki se je že ob priliki proračunske debate v parlamentu izrazil, da bi rad šolske razmere na Koroškem proučil na kraju samem. Sprejel je med drugim predstavnike koroških Slovencev rdti noVim nošllčem germanskega hipernaciOfiallzma, ki ne samo da post&jaje čedalje dr, Zwittra, dr, Luko Sieno- j bolj nesramno drzni, ampak nika in druge, ki so mu ! se edo vritijajo V vrste so-predložili svoje pritožbe v • CiallštoV, da bi tudi tu sejali zvezi s položajem dvojezičnih šol, ter izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče gonje skrajnih nacionalističnih elementov, ki postajajo V svojem protislovenskem besu čedalje hujši. Avstrijski prosvetni minister jim je obljubil, da se bo odredba o dvojezičnosti šol spoštovala in da se zmedo iti razpihovali zhane hitlerjevske strasti, kakor kale primer urednika koroškega socialističnega glasila sDle Neue Zeito, ki je glede dvojezičnosti šol zavzel stališče, ki so ga zavzeli avstrijski neonacisti. Usoda nas, slovenskih manjšin je torej trpka in kjerkoli bodo njihove pritožbe upo- j smo, smo na udaru. Saj tudi števale. Vprašanje je, koliko pri nas ni nič bolje. Nasprot-bo tega v praksi izpolhjeho, no, primer je celo hujši, ker se zakaj obljub je bilo dovolj, nase pravice na pr. glede odločnosti pa premalo. In v šolstva ne spoštujejo, čeprav tem je vsa Stvar. V prvi vrsti I je tu statut, ki nam jih za-pa bi bilo treba pristriči pe-1 gotavlja. se je vodila dejansko le okoli enega vprašanja in sicer, ali naj se Japonska v sedanjem trenutku tako politično kot gospodarsko preusmeri bolj k Aziji ali pa, kot se je doslej poudarjalo, naj se tudi za naprej opira na politično in gospodarsko pomoč ZDA, odnosno zapadnih držav? Z drugimi besedami: spor se je vodil okoli vprašanja, ali so pogoji že zreli, da Ja ponska vodi bolj japonsko, to je azijsko politiko, ki bi u-strezala položaju te države na Daljnem vzhodu in V Aziji nasploh, ali ne. Zatrjuje se, da je JošidOV padec povzročilo predvsem javno mnenje in šele V drugi vrsti odločno stališče opozicije. Pa naj bo kakor koli, v dosedanjih opožlciOnalnih strankah in tudi v dobrem delu javnega mnenja je že dozorela zamisel, da je Jo-šida s svojo polnih sedem let trajajočo politiko izključnega usmerjenja na Washing-ton, že odigral svojo vlogo: na Japonskem je bil ukinjen okupacijski režim, ki je bil določen z japonsko mirovno pogodbo. Te dovčerajšnje o-pozicionalne Stranke so poudarjale, da je Japonska, Zaradi enostranske politične m gospodarske orientacije kljub zelo močnim povojnim ameriškim finančnim podporam pri azijskih državah zašla v nekako izolacijo in hkrati prišla tudi že v resno gospodarsko krizo. Ce se temu doda še precej resno protlame-riško razpoloženje, ki Vlada na Japonskem in ki je prišlo posebno ha dan zaradi posledic atomskih izžarevanj, ki so jih utrpeli jšpOnškl ribiči pri letošnjih poletnih poizkusih z vodikovo bombo na Pacifiku, potem je bila situacija na japonskem Zares tako težka, da je moral Jo-šlda na Vs6k flgčifl podati ostavko. Njegov poizkus, da bi s potovanjem okoli sveta Ustvaril JaponsRi nove zveze in ji vrnil stare se je končal s tem, da se je stari politični voditelj vrnil s precej -prazno- malho samih obljub 6 pomoči, ki naj bi jo Japonska imela komaj dobiti, To je bil samo znak, da g3 bo opozicija dočakala s še večjimi in ostrejšimi zahtevami, kot fflU jih je pokaza-ia. ko se je stari predsednik odpravil na pot. Prav gotovo da gledišča Sedanje ttatojamove vlade, ki So bila prikazana tik pred padcem Jošidove vlade in v deklaraciji pred parlamentom, vodijo mnogo več ra-ČUfta o sedanjih realnih razmerah na Daljnem vzhodu ih v Aziji, hkrati vodijo tudi več raduha o potrebah Japonske, kot je to delal Jošida v svojih sedmih letih vlade. Nova japonska vlada, ki bo po vsej verjetnosti ostala na oblasti do novih parlamentarnih volitev, to se pravi do sredine prihodnjega leta, ne bo v tem kratkem roku mogla izvesti nikakega obsežnejšega programa, toda ona meni, da mora Japonska po- kazati več iniciative v obnavljanju svojih političnih in gospodarskih odnosov z Azijo, kar pa je v popolnem nasprotju z Jošidovo pasivnostjo v tem pogledu. Zato sta Hatojama in SigemicU tudi govorila o neposredni nujnosti, da se Vzpostavijo diplomatski in gospodarski odnO-si s pekinško Kitajsko in tudi s samo ZSSR. Zanimivo je, da te težnje v politiki nove japonske vlade ne podpirajo samo one Stranke, ki so na Oblasti, ampak tudi Obe socialistični stranki, nadalje sindikati itt celo gospodarski krogi, ki menijo, da so azijske države in predvsem še Kitajska, najprirodnejše tržišče Za izdelke japonske industrije. Te nove zunanjepolitične težnje Hatojamove japonske V hrvatskih naselbinah v Južni Italiji Tako se glasi naslov kra-jepisne, dialektološke in folklorne razprave, ki jo je napisal naš sotrudnik Rihard Orel, potem ko je pred kratkim obiskal vse hrvaške naselbine v Južni Italiji, o katerih se je doslej pri nas le malo vedelo, čeprav so jih obiskali že mnogi etnologi in jezikoslovci. Ta zanimiva razprava bo izhajala kot podlistek v nadaljevanjih na 4. strani našega lista, opremljena s pregledno zemljepisno karto, mnogimi fotografijami in nekaterimi notnimi primeri hrvaških narodnih pesmi, ki jih tamkajšnje prebivalstvo še vedno poje. vlade vsekakor označujejo važen prelom v japonski politiki. To pa v nobenem primeru še ne pomeni, da se sedanja japonska vlada želi odpovedati podpori, ki jo je doslej dobivala z Zapada in predvsem iz ZDA. Take izjave so bile dane tudi že pred parlamentom, Prelom v bistvu obstaja le v naporih in poizkusih, da bi Japonska Vodila samostojnejšo medna-rodhč in predvsem bolj azijsko politiko. V kolikor be nova japonska vlada šla po tej poti, bo to pomenilo, da se s padcem Jošidine vlade dejansko končuje eho obdobje povojne japonske politike in da se začenja novo, zelo zanimivo Obdobje, kar bo seveda odvisna od tega, Kaj se bo izvajalo Od Vsega, kar Se dahei obljublja. Glede na današnji položaj V sVetu in glede na splošne težnje po miru je jasno, da bi nove težnje Jo-Sidovih naslednikov lahko pripomogle normalizaciji odnosov na Daljnem vzhodu. To pa bi bil zelo važen moment v urejanju razmer v tem delu sveta, ki danes krije v sebi največ potencialnih nevarnosti za mir. 30 LETNICA OBSTOJA ZANIMIVE ZAP^UaE V LJUBLJANI Lovska zadruga z trgovinami, delavnicami in fazanorejo Članek Iz slovenskega strokovnega lista „Loveo", glasila Lovske zveze republike Slovenije - Zadruga šteje nad 8000 6lanov V jeseni 1924. leta je bila ustanovljena LoVska *adruga v Ljubljahi, Dvojen je nil njen rtaffieh: Varuje naj ge-spodgrlkt koristi svojih Čla-nov-žadrUžnikov s skupno 130 deleži po 100 din. Takrat lovska zadruga še ni imela svojih poslovnih prostorov, Priložnostne akcije so izvrševali člani njenega u* pravnega odbora. Tako se je delovanje Zadruge omejevalo na sodelovanje z ljubljanskim velesejmom, ki je vsako leto pod geslom «Divja koža« organiziral sejme in dražbe kožuhovine, ki so bile najpomembnejše v Jugoslaviji in znane uvoznikom kožuhovine v Evropi in Severni Ameriki. Takratna Lovska zadruga je skrbela tudi za uvoz kamene soli za parkljasto divjad in za uvoz divjih zajcev iz čehoslovaške. Med okupacijo Lovska zadruga ni delovala. Njen Zadnji občni zbor je bil 1940. leta. V začetku 1946. leta pa sta tako takratna Zveza lovskih društev v Ljubljani kakor tudi iniciativni zadružni odbor za slovenijo ugotovila, da je treba Lovsko zadrugo Oživiti. Tako je bil 4. avgusta 1946. leta V Ljubljani izredni Občni zbor Lovske zadruge, ki pa se ga je udeležilo le maloštevilno članstvo. Na tem občnem zboru so bila sprejeta nova pravila, ki so bila sestavljena v duhu pridobitev narodnoosvobodilna borbe. Zahtevalo le je, da morajo v Lovsko zadrugo pristopiti kot zadružniki vsi lovci, zadruga pa mora zajeti čim širše področje. V tistih časih je bila pereča zlasti nabava in distribucija lovske municije in opreme ter prodaja kožuhovine po primernih cenah, primanjkovalo je zlasti municije. Lovska zadruga je tudi pozneje pogosto intervenirala, da so se cene za lovsko produkcijo zviševale, zniževale pa cene lovskih potrebščin. Tako je Že v začetku 1947. leta padla cena lovski municijl na četrtino, cena kožuhovini pa se je dvignila na dvojno ceno. Takih intervencij na tržišču je Lovska zadruga napravila še mnogo, zadnjo pa v letošnjem letu pri prodaji divjačine. Se lansko leto lovci niso mogli prodati divjačine po primerni ceni, Gostinska podjetja so nudila zanjo manj kot 100 din za i kg. Letos je Lovska zadruga organizirala odkup divjačine po znatno višjih cenah. Tako *o bili primorani plačati primerno ceno tudi drugi kupci. Tako je Lovska zadruga v največjem pomanjkanju lov. ake municije in pribora ven- darle za silo oskrbela lovce, z intervencijami pa jim je prihranila milijone dinarjev. Takflj po izrednem občhem zboru 1946, leta je pričelo število članstva hitro rasti. Danes šteje Zadruga nad 8000 članov; vendar tretjina članov še ni doplačala razlike za zvišani delež. Prva leta po vojni je imela Zadruga mnogo premajhne in nezdrave poslovne prostore. Zato se v mnogočem ni mogla razvijati kakor bi se sicer lahko. 1983. leta se je šele preselila v lepe in večje prodajne in pisarniške prostore na Titovi cesti 31. Zal pa so ti prostori še vedno premajhni; skladišča, delavnico za izsekavanje čepov, kemični laboratorij za izdelovanje strupov za zastrupljevanje pernatih in dlakastih škodljivcev pa ima raztresene po vsej Ljubljani. Zlasti pa so ji potrebni večji prostori za moderno opremljeno puškarsko popravljalnico. Treba bo združiti Vse delovne Zadruge pod eno streho. Področje Lovske Zadruge se je tako zelo povečalo, novim potrebam in razmeram pa so se prilagajala tudi zadružna pravila. Tako je danei področje dela Lovske zadruge naslednje; trgovina, ki je založena z loVsko municijo in priborom, s puškami, oprano za pta, strokovnimi knjigami itd.; komisijska trgovina, ki posreduje med članstvom prodajo in nakup rabljenega lovskega orožja in ribiške opreme; ribiški oddele; odkupni oddelek, ki se ba-vi z zbiranjem kožuhovine, rogovja, žive divjadi za razplod in divjačine; izvozni in uvozni oddelek, ki izvaža kožuhovino, divjačino, živo divjad za razplod, plemenske ribe, ikre, uvaža pa lovsko orožje in municijo, lovski in ribiški pribor, živo divjad za razplod, lovske pse; kemični laboratorij, ki pripravlja cianovodikove ampule in fosforno emulzijo za zastrupitev Škodljivcev; puškarska popravljalnlča, ki pa predvsem potrebuje večje prostore, da bo lahko izvrševala tudi večja popravila. Omeniti je že, da je Lovska zadruga postavila pred leti prvo fazanorejo v Bistri-Ta fazanoreja je bila pozneje združena z fazanorejo republiške lovske zveze v Vurber-gu. Lovska zadruga je po navodilih Republiške lovske zveza lzvršavala lovljenja, dodeljevanje in razpošiljanje žive divjadi za razplod. Zadruga se je tako v zadnjih letih zelo razvila in močno razširila področja svojega dela. 'IBST, četrtek 23. decembra 1054 Vm MijWM Ml Vremenska napoved za danes: Oblačno z vmesnimi padavinami; hladno vreme, — Včerajšnja naj višja temperatura v Trstu je bila 8,5 stopinj; najnižja pa 6.3 stopinj. PRIMORSKI DNEVNIK R A MIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 17.55: Rahmaninov: Trije simfonični plesi. — Trst I.: 11.45: Operna glasba. — Koper: 21.05: Richard Strauss: Alpska simfonija op. 64. — Slovenija: 13.10: Opoldanski koncert: Vasilij Mirk: Simfonična suita. | ŠPORTNE VESTI I Hud poraz Dinama Hajduk-Spartak 1:0 Kot plaz so se vsipali napadi domačih. Vse to pa je bilo za. man. Obramba gostov je izvrstno vzdržala strahovit pritisk. Niti za hip ni klonila. Ce-| prav je bil Dinamo po 65. min. V nedeljo je bila v Zagrebu odigrana prijateljska mednarodna tekma med češkoslovaškim prvakom špartakom iz Prage in jugoslovanskim prvakom Dinamom. Češkoslovaški prvak se je v j popoln gospodar na igrišču, se Zagrebu predstavil kot izvrst- mu spričo izvrstne obrambe no moštvo. Vsi igralci so zelo l gostov in neiznajdljivosti svo-borbeni, požrtvovalni, hitri in I jih napadalcev ni posrečilo iz-dobri tehničarji. Silno spretno j boljšati rezultata, izvajajo napadalne akcije, po- j SPLiT) 22. — Pred 10.600 gle-gosto spreminjajo mesta in tak- ; dalcj >e danes Hajduk na blat. tiko. Po vsem. kar se je videlo ; nem terenu v izvrstni igri pre-na nedeljski tekmi v Zagrebu,; magai češkoslovaškega prvaka je Spartak pokazal tisto, s či- spartaka iz Prage z rezultatom ■■HI m mn .ni,m —MIH II I II ntm na mmtm ŠE Z ZADNJE SEJE OORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA IPO ODKLONUVI PLDRONiJhVL RESOLUCIJE mer so se že davno pred vojno odlikovala vodilna moštva Prage. 1:0 (1:0). Split še dolgo ni vi' u del igre na tako visoki ravni. Gostje so pokazali, da zmaga Ko so gostje v četrti minuti nad Dinamom v Zagrebu ni po napaki Horvata dosegli bila slučajna. Kljub dobri igri prvi gol. ni nihče mislil na to, pa niso bili kos razigranemu da se bliža katastrofa državne- 1 Hajduku, ki je zlasti v prvem Edini ga prvaka. Vsi so bili prepričani, da bo Dinamo prešel v silovit napad in da bo nasprotnika strl. Vendar pa so se motili. V prvih 40 minutah Dinamu sploh ni uspelo, razen v dveh. treh primerih urediti polčasu nadigral goste, gol je dal Rebac. Catania-Atalanta 1:0 C AT ANI A, 22. V zaostali svojih vrst. Na igrišču so go- tekmi serije A je danes Cata-spodovali igralci v rdečih dre- (nia premagala Atalanto z 1:0. sih. Kazalo je. da jih je več! Catania je sedaj na sedmem kot enajst. Praški nogometaši I mestu za Torinom in pred In-so igrali nekaj časa s kratki- terjem s 13 točkami, mi žogami, nekaj časa pa z dolgimi. To je seveda docela zmedlo Dinamovce, zlasti pa srednje vrsto, ki je v tem delu igre v celoti odpovedala. Izvrstna igra Spartakovcev se je seveda pokazala tudi v rezultatu. Od 32. do 40. min. so dosegli tri gole in s tem je bila tekma odločena. Dinamo se je predramil šele tik pred kon- Košarkarska tekma med univerzitetnima reprezentancama Trsta in Ženeve se je včeraj zvečer v Športni palači (velesejem) končala z zmago domačih v razmerju 50:33. Svetovalci SFS ponovno poudarili potrebo poživitve obmejnega prometa V razpravi o proračunu so na seji posvetili posebno pažnjo gradnji šol, za katere so določili večje kredite kot lani Po enournem odmoru, ki je sledil razburljivi seji goriške-ga občinskega sveta v ponedeljek zvečer v Gorici, je ob 21. uri občinski svet ponovno zasedal in razpravljal o proračunu za prihodnje leto. Obrazložitev proračuna je čital dr. Poterzio, ki je nakazal upravičenost izdatkov go-riške občine in nujnost državne pomoči za spopolnitev občinskega proračuna. Njegovim izvajanjem so sledile diskusije številnih občinskih svetovalcev, med katerim; sta nastopila tudi slovenska svetovalca zastopnika SFS tov. Šuligoj in tov. Pavlin. Tov. Šuligoj je v diskusili o javnih delih nakazal potrebo po pokritju kanala« vzdolž Ul. sv. Gabrijela do državne meje. Tov, Pavlin pa je zaradi nujnosti izboljšanja gospodarskega stanja v goriški občini po- udaril potrebo, da se poživi obmejni promet med dvema sosednima državama in da se v zvezi s tem razgovori v Vidmu dobro zaključijo. Govornik je med drugim tudi izrazil misel, da se širijo govorice o privolitvi nekaterih goriških osebnosti k predlogom za povečanje obmejnega prometa, čemur pa naj bi nasprotoval videmski prefekt in to iz strahu pred gospodarsko osamosvojitvijo Gorice. V tej zvezi je župan Bernardis izrazil, da je ponovno imel stika z u-pravo državnih železnic glede vzpostavitve železniškega prometa med Italijo in Jugoslavijo skozi Šempeter. Ostali diskutanti so posvetili precej pažnje vprašanju šolskih gradenj, za katere je bila v predloženem proračunu nakazana večja vsota kot lansko leto. Na seji je bilo govo- ra tudi o gradnji stanovanjskih poslopij in je pri tem nastopil svetovalec Batti. ki je omenil, da bi bilo potrebno v tem pogledu upoštevati stanovanjske potrebe prebivalstva v Podgori in Pevmi. Obisk goriškega- župana V torek popoldne je goriški župan dr. Bernardis obiskal prostore nove moderne pralnice v civilni bolnici v Ul. Brigata Pavia. Pohvalil je podjetje, ki je namestilo vse potrebne naprave za moderno in hitro pranje bolniškega perila. Goriška demokratična javnost je sita šovinistične gonje Partizanski spomenik v Pevmi bo ostal kljub vsem spletkam na svojem mestu ZUERICH. 22. — Včeraj zvečer je v tukajšnji Športni pa-cem polčasa; iz nagle akcije je! lači sovjetska reprezentanca v Lipošinovič z močnim strelom j hokeju na ledu premagala svi-dosegel gol. | carsko s 6:2 (3:1, 1:1, 2:0). Gle- dalcev je bilo 14.000, kar je rekord obiska take prireditve. Začetek drugega polčasa ni obetal nič dobrega. Cehi so ze v prvih minutah izvedli nekaj nevarnih napadov. Angleški atlet Gordon Pirie, Šele v 65. minuti se je Dina- ki se mudi zdaj na specialnem mo naposled znašel. Po veliki treningu pri znanem nemškem gneči v kazenskem prostoru trenerju Gerschlerju. je izja-gostov, ko je več domačih vil, da je začel s pripravami, igralcev zaporedoma streljalo, po katerih misli v kratkem se je Ferkoviču posrečilo s črte , podreti svetovni rekord v te-kazenskega prostora najti pot j ku na 10.000 m. Kakor je zna-zogi v mrežo. Stadion je oži-; no, brani to znamko sedaj Ceh vel. Dinamo je krenil v napad.! Zatopek s časom 28:54.2. Rezultati tekmovanja kmetovalcev za povečanje zemljiškega donosa Med drugimi sta dobila nagrado tudi Anton Stekar iz Števerjana in Karl Jarc iz Doberdoba ŠAHOVSKE VESTI Od 1. II. v Novem Sadu jugoslovansko državno prvenstvo Šahovska zveza Jugoslavije je izdelala propozicije za X. šampionat Jugoslavije. Turnir bo v Novem Sadu od 1. februarja 1955 dalje. Pravico udeležbe ima 22 igralcev, in sicer velemojstri: Pirc, Gligorič. dr. Trifunovič, dr. Vidmar in Kostič, mednarodni mojstri: Ivkov. Matano-vič, Puc. Rabar, Fuderer in Milič. mojstri: Janosevič. Nikolac, Bogdanovič, Bertok, Djurasevič in Trajkovič ter mojstrski kandidati: M. Vukovič, Segi Sme-derevac, Vospernik in Matulo-vič. Prest dan bodo imeli po vsakih treh kolih. Jugoslovanski šahisti v inozemstvu Mednarodni mojster Milič bo sodeloval od 8. do 16. januarja 1955 na mednarodnem turnirju v Bevervijku na Holandskem. Fuderer se bo udeležil zelo močnega mednarodnega turnirja v Hastingsu, ki se začne 29. decembra ob udeležbi dveh sovjetskih velemojstrov, dalje Pahmana. Szaba, Unzickerja in še drugih. Mojster Janoše-vič potuje januarja na turnejo po Švici, kjer bo odigral ne- koliko simultank in produkcij i na slepo v Baselu, Ziirichu, Luzernu itd. RESHEWSKY — FUDERER šahovska zveza Jugoslavije je načelno sprejela predlog j predsednika ameriške šahov. 1 ske zveze o organizaciji šahov-^ skega dvoboja Fuderer - Re-shewsky. Dvoboj bi bil v New Vorku. Udovčič pri na turnirju v Zagrebu Na jubilejnem turnirju ŠK Zagreba ob 50-letnici obstoja je zasedel med 14 udeleženci prvo mesto Udovčič z 11 točkami, njemu pa slede: Rabar 9.5. Petek, Bertok in Puc 8.5, Dimc 7, Zaradič 6.5, Filipčič in Ar-hanič 6, Cernjak in Horvat 5 itd. * « * šahovski turnir za prvenstvo Maribora se je končal z zmago Longerja, ki je v 13 partijah dosegel 11.5 točke. Izgubil ni nobene partije. Končno stanje na turnirju: Longer 11.5, Kukovec 10.5, dr. Nemec 9.5, Mavrin 8.5. Babič 7, Cerpnjak 6. Mavrič. Ljupša, Kac, Krepek 5.5, Ketiš, Kuščer 4.5, Studnička 4, Rupar 3. Drugo državno tekmovanje za povečanje zemljiškega donosa se je kljub slabi letini, predvsem kar se tiče žita, dobro končalo. Pokrajinskega tekmovanja pri nas se je udeležilo več majhnih, srednjih in večjih posestnikov in obdelovalcev zemlje. Izbrani še niso prejeli nagrade, vendar pa vseeno navajamo njihova imena po kategorizaciji. V prvi skupini velikih posestev je SATCA iz Krmina, ki 'bo prejela 250.000 lir nagrade, zatem «La Gava«, posestvo Antonina Turca iz Gradeža, in druga. V drugi skupini srednjih posestev pa je med nagrajenci tudi Anton Stekar iz Steverja-na, kateremu je pripadala četrta nagrada v znesku 60.000 lir. V zadnji skupini majhnih posestnikov pa je bilo nagrajeno kar 23 kmetovalcev, med katerimi je 4. nagrado odnesel Karl Jarc iz Doberdoba, v znesku 25.000 lir in še številni drugi kmetovalci iz Krmina, Tržiča, Turjaka, Viles in Ro-mansa. Obvestilo ZSPD v Gorici obvešča, da bo za nedeljo 26. t. m. org» nizirala poseben avtobus v Trst na premiero SNG Ferdinanda Rogerja «3 +ena«. Vpisovanje na sedežu in v kavarni Bratuž do četrtka. Vpisnina 600 lir-Odhod, izpred kavarne Bratuž ob 14. uri. Začetek pred-stane bo ob 16. uri. Zaradi padca po stopnicah si je zlomila desno rame Rešilni avto Zelenega križa je v torek zvečer okrog 21. ure odpeljal v bolnišnico Bri- gata Pavia 68-letno Clorindo Molinari iz Ul. Mazzini, ki je doma nesrečno padla po stopnicah. V bolnišnici so ji ugotovili verjeten zlom desnega zamena, za kar so jo pridržali na opazovanju. Umik brivcev za praznike Zveza obrtnikov goriške pokrajine obvešča, da bo za praznike za frizerje in brivce veljaven sledeč urnik: v soboto 25. t. m. (božič) bodo frizerski saloni in brivnice zaprti ves dan; prav tako v nedeljo 26. t. m, V ponedeljek 27. t. m. bodo odprti od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19. ure. Na novo leto. v soboto, bodo saloni ves dan zaprti: v nedeljo 2. januarja, pa bodo odprti od 8. do 13. ure. Seja q’avnega odbora podpornega društva v Gorici V torek je bila ob 20. uri na sedežu društva v Goric; seja glavnega odbora podpornega društva. Člani odbora so razpravljali o pripravah za običajni letni občni zbor, ki naj bi bil v drugi polovici januarja. Obravnavali so tudi številne prošnje za pomoč najpotrebnejšim in določili pode-“itev pomoči v okviru bližnjih praznikov. Šolski patronat pripravil darila za šolske otroke Šolski patronat v Goric je kot vsako leto tudi letos pripravil številna darila za šolske otroke. Danes dopoldne jih bodo delili otrokom v osnovnih šolah v Standrežu. Podgori, Pevmi. St. Mavru, v Ločniku in na Majnict. V petek dopoldne pa bo razdelitev daril med goriške otroke v kinu Centrale. Vest o razširitvi škandala U V Vidmu prvo zborovanje o avtonomiji Furlanija Julijska kr. V dvorani gledališča Puccini je bilo v nedeljo dopoldne sklicano zborovanje vidnejših osebnosti iz Vidma, Gorice, Pordenona in drugih krajev videmske in goriške pokrajine. Namen zborovanja je bil, sklicati vse one politične osebnosti, ki se zanimajo za ustvaritev avtonomije, obljubljene v ustavi v členu 116. V glavnem s> se po vabilu iniciativnega odbora odzvali člani KPI in PSI. Referat o potreb; ustanovitve avtonomije je imel dr. Giobatta Angeli. V diskusiji so se oglasili tudi številni drugi javni delavci, med njimi tudi nekateri člani PSDI iz Vidma, zatem Zanfagnini iz Vidma, ter nekateri zastopniki goriške kominformistične federacije. Ob zaključku zborovanja sta bili sprejeti dve resoluciji. Kot javlja neki lokalni časopis, naj bi po vesteh iz Rima državni svetnik dr. Ugo Severini po naročilu ministrstva financ začel raziskovati aktivnost 1NGIC tudi v vi-demski in goriški pokrajini. Znano je, da se je ta ustanova pri svojem poslu ukvarjala z umazanimi špekulacijami z raznimi političnimi strankami in s tem oškodovala državo. Vsekakor se bo, v kolikor je vest resnična, cela zadeva razjasnila v nekaj dneh. Seja 10 SFS v Gorici V torek zvečer je bila v Gorici seja izvršnega odbora SFS, na kateri so člani odbora razpravljali o raznih vprašanjih in se podrobno pomenili o bodočen delu organizacije. Šolske počitnice Šolske počitnice zaradi božičnih praznikov in Novega leta bodo letos trajale od petka 24. t. m. do 7. januarja 1955. Sklep zadnje seje goriškega sveta in njegov odmev med goriškim prebivalstvom, posebno pa med Slovenci in vsemi naprednimi Italijani, je bil take vrste, da bi si ga monarhistični prenepetež in razgrajač, avtor ponesrečene resolucije ne mogel nikoli niti od daleč zamisliti. Ze v samih besedah župana in nekaterih drugih svetovalcev je bilo rečeno,, da ni sedaj ugoden moment (takega momenta pravzaprav ne bi smelo nikoli biti) za javno razpravljanje o tem predmetu in to po desetletnem molčanju in v času. ki nam nalaga, da napnemo vs* moči za u-stvaritev boljših odnosov s sosedno republiko. Pedroni je hotel svojo nalogo razdiralca teh, za oba naroda tako nujnih odnosov, izpolniti do konca, zato je v svojem govoru, potem ko je uvidel, da mu treznejši ljudje v občinskem svetu niso nasedli. nadaljeval s tem, da je blatil narodnoosvobodilno borbo , in vse antifašistične žrtve, ter skušal prikazati skromni pevmski spomenik, posvečen borcem za svobodo iz Pevme. Oslavja in St. Mavra, kot znak nekega «imperializma» s katerim po njegovem vsekakor «častnem» mnenju ne more biti govora o pomiritvi in: o sporazumih med Italijo in Jugoslavijo. Zato bi bil odgovor slovenskega svetovalca zastopnika SFS, lahko odgovor vseh miroljubnih ljudi v Gorici. Ti ljudje pravijo, da je po tolikih letih šovinističnega hujskanja v javnosti in še posebej v občinskem svetu, kjer je bila beseda Pedronija vse preveč spoštovana, potrebno enkrat za vselej prenehati z razširjanjem sovraštva med tu živečima narodoma in med sosednima državama. Pevmski spomenik padlim antifašističnim borcem za svobodo bo ostal na svojem mestu v opozorilo sedanjim in prihodnjim generacijam, da se pravice vsakega naroda morajo spoštovati in da se mora vsakemu človeku dodeliti v družbi tisto mesto, ki mu pripada. OBVESTILO Igralnice loterije bodo ta teden zaključile svoje delo v četrtek ob 18. uri in ne v petek kot po navadi. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 16.30: «Kruh. ljubezen in ljubosumnost«, V. De Sica in G. Lollobrigida. VERDI. 17: »Rihard Levjesrčni«. G. Sander in V. Mayo. CENTRALE. 17: ((Lastnik parnika«, W. Chiari. VITTORIA. 17: »Indijska zve-j zda». C. Wilde in J. Šanson, barvni fijm. MODERNO. 17: »Tajna služba«. Sestavljena m najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ea S let Zahtevaj!« jo pri svojem urarju! predvaja DANES 23. t. m. z začetkom ob 18. uri iiim: ((Človeška srca® JAMES STEVVART PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE SI NA|IH 500 RAZLIČNIH VZORCEV UL. GINNASTICA 22 - TEL. 95998 mm hsle dobro po naiifdneji cena MotoGuzzi., ZN1ZANE CENE AIRONE TURIZEM 230 . . . . . . . . 349.000 AIRONE ŠPORT 250 . ...... 364.000 8 ZIGOLO 98 ccm ........................... 149.000 A ZIGOLO 98 ccm luksuzni ................ 163.000 8 CAFDELLINO 65 ccm..................... 99.500 » FALCONE 500 ccm.......................... 399.000 s FALCONE 300 ŠPORT.................. 419.000 8 GALLETTO 192 štiri prestave . . . . 289.000 8 Franko Trst. TOVORNI MOTORJI ZVRNLJIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKI11 IN DIESEL MOTORJEV. Izključni predstavnik: CntM A5CO* TRST - Ul F. Severo 18 * Tel. 38903 Magazzini UAIICIR UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEI 441 85 JE VAŠA TRGOVINA V njej dobite: OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 Ur naprej-Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV ln TELOVNIKOV. ~ JOPICE od 2.950 lir naprej. - VOLNENE HLAČE po 1.350 lir. ~ Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah m po uajnižj:h cenah-AMERIŠKE PLATNENE HLAČE. AMERI^3 JOPICE za delo. NOGAVICE. PULOVERJE POSKUSITE! .............u n.................im....i,.,..............................................................................................................................................................................................................iiimnmiiiiinl......m......................i...................................1.1111................................ minitnim"111"1 ^ V hrvaških naselbinahv Južni Italiji 1. Ni nam bilo neznano, da Vstajajo v Južni, oziroma •j so obstajale tudi v Sred-ji Italiji, t. j. v Abrucih, ekatera, v malih etničnih točkih, raztresena naselja užnoslovansitih jezikovnih kupin, hrvaških in bulgar-kih razen albanskih in gr-kih, ki pa so bolj na jugu. 'o smo vedeli že iz raznih r.anstvenih publikacij, pa udi po pripovedovanju ti-tih naših vojakov, železni-ar.iev, učiteljev in drugih radnikov, ki so jih takrat-11 fašistični oblastniki pre-nestili v samotne vasi Sred-je in Južne Italije »Primorski dnevnik« z dne 5 septembra 1953 je obja-il pod naslovom «Tri hrva-ke vasice v Južni Italiji« ale članek: Po natančnih truda polnih raziskovanjih so prišli znanstveniki do ugotovitve. da so okrog Pescare v srednjih Abrucih živeli slovansko govoreči ljudje že zdavnaj. Za one v Apeninih (meni namreč južneje ležeče) pa obstaja mišljenje, da so prišli z druge strani Jadranskega morja v drugi polovici 15. ali v začetku 16. stoletja«. Dalje opozarja pisec na nekatere pesmi, ki jih je že univ. prof. Milan Rešetar zapisal s tekstom, in pove, da so tamkajšnji prebivalci o-hranili celo nekatere pesmi, ki jih zelo radi pojejo. To poročilo me je opozorilo. da se moramo tudi z naše strani odzvati ter znanstveno in folklorno proučiti te kraje, saj je bilo že zdavnaj mnogo znanstvenikov, folkloristov in raziskovalcev tamkajšnjega narečja v teh naselbinah, jih natančno raziskalo in proučevalo, ter tako pridobljeno gradivo objavilo v raznih jezikih, zlasti pa v hrvaškem. In to me je nagnalo na delo v te kraje, posebno pa še, da posnamem vse. kar imajo iz vokalno -glasbene folklore, ker je to področje še neobdelano. Pregledal sem prej obširno in temeljito disertacijo dr- Milana Rešetarja, pismo v nemškem jeziku; »Serbokroati-sche Niederlassungen in Sti-ditalien, Wien 1907 Veriag Alfred Hdlder, ki mu je pridobila stolico slovanske filologije na dunajski univerzi, da tako lahko primerjam izsledke in razne podatke v zvezi z današnjim, posebno jezikovnim, narodnostnim in političnim stanjem. Ker so se te naselbine danes skrčile samo na tri bližnje vasi v deželi Molise, kakih 40 do 50 km od morja, sem se odločil, da izberem za izhodišče obmorsko mestece Termoli, ker so od tu ugodne zveze z notranjimi goratimi predeli. Preden začnem z opisom teh krajev in prebivalcev, bom rvekoliko seznanil čitatelje tudi z zgodovino teh naselbin, ki jih je bilo ob njihovem nastanku kakih deset in so se po več stoletjih skrčile samo na tri Nastanek teh naselbin je pripisati dobi, ko so Turki po zavzetju Carigrada leta 1453 zagospodarili tudi na Balkanu. Zaradi turškega navala in njegovih grozot je mnogo slovanskih družin od- J EQKOLI SGiacomo d.Sch MOHTENLftO D! BISACC/A GUdUONtfl Montedh Mofatdo nno Mont&mifro _ Tav‘ FtJtct Acauavira MOKTETAICOM Porfoconrt S. Martino in Pvrsihs asre/ Ouardtolf/e/rj LABIN jadralo iz Dalmacije v Italijo in se tam naselilo v nekaterih vaseh v notranjosti, kjer so še daneš v zmanjšanem številu. To naj bi se zgodilo ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja, torej ne-kako od leta 1468 do 1520, kar je tudi dognano po listinah, Niso se pa vsi preselili samo zato, da bi se izognili turškemu navalu in prodiranju. temveč so nekatere navedli k preselitvi Benečani, ki so tamkaj sklepali kupčije in imeli tudi posestva. T' kraji so bili namreč zaradi kuge v 14. stoletju precej zapuščeni, tako da so Benečani potrebovali delovno silo za obdelovanje zemlje. Zaradi podobnih okoliščin so se izselili tudi Albanci ter ostali zvesti svojim izročilom in jeziku še danes V petih vaseh, kjer prebivajo v neposredni bližini slovanskih vasi. prvotna domovina slovanskih naseljencev je bila Datmacija, in sicer kraji med Velebitom in Neretvo. To dokazujejo ženske noše in narečje, o čemer bomo pozneje š« razmotrivali. - Pred dvema stoletiijma.^ bili m govorili se ,-ječib ikavsko narečje v s ,jh). vaseh .(oni rečejo v gr Prva glavna vas je 1 . mo jo v italijanski1 ' Cr(r obliki) AcvuaViJa Coi uu cc, ki ji v domačem na pravijo na Kruču ali .P" f,g. mo Kruč; druga je M" lice Slavo ali dec tere ime je ostalo do ta v tej obliki, zatem 50 lice del -iltono. seda) ^ Felice del Molise P° '^Ijje dežele, domačini _’n.. ?° fjlic pa jo imenujejo S/ihc. -e ali. Sne Filič; tretja . Montemrtro, po domače dimitar. f0 V minulem s,ole,;U fele se jezikovno ke fa- vasi: Tavenna (iz rin_■ 0. verne), ki meji na - nekaj tem Ripatta, sedaj *« ., desetletij Mafalda (SP drJj, na hčer bivše kralje žine). San Gtocomo ^ o(J Scfiinooni, ki je Prv®fln Bin-Termoli la navzgor. - ^g.n. pr dalje v notranjost. u tenero Petacciato pri železniški postaji- (Nadaljevanje *Ie<* oaeovorio uredni* STANISLAV KbNKU - UKEUNISTVO ULICA MONTECCHI Sl «. III. uaO - Telefon Številka la J4-63S - Huglul predal SOZ - UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA Sl. Z0 - Telefonska Številka 37-338- OGLASI: od 8. do 12.30 In od IS - 18 — Tel. 8T-338 — Cene oglasov: /.» vsak nun vlSine v tirani 1 stolpe* trgovski 60 fimmCno upravni 100 uwnrtii.ee »O lir — Za PLKJ za vsak nar, »irine I Stolpca ta VS* vrste oglasvtv po ZS.. din — Tiska Tiskarski zavod 7,Tl — Pudružn Goric« Ul. 8. Pellico 1-11 Tei IMJ — Rokonlst s* n- vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 800 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud cepub. JugosiaviJ*: Izvod tO, glov* Poštni tekoči račun ta STO ŽVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.9374 — Za FLRJ: Agencij* demokratičnega Inozem. tiska Ort. ** mje. Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel 21-828 tek. račun pri Narodni banki e Ljubljani 604 . T . 379 — Izdaja tržaikega ttska t din.