Gospodarske stvari. Reja prsutnikov. Smoter prešičje reje je lahko trojni. Jeden se zamore s prešičorejo s tem namenom baviti, da odprodaja takozvane plemene prešiče. Plemeni prašiči so tisti mladi prešiči, kateri so namenjeni za daljno rejo, bodisi resnično plemeno, ali pa pitalno. Drugi se bavi s preSičjo rejo z namenom, dorastle, kar le mogoče velike m rejene pitane prešiče doseči ter jih odprodajati. To rejo zvati moramo pitalno rejo v ožjem pomenu besede. Tretji gosdodar se pa ukvarja lahko z rejo tako zvanih »pr š utniko v«. Pršutniki so komaj na pol, ali pa toliko ne dorasti, kakor pitani pa ne dopitani prešiči. Oni so pač dobro mesnati, pa ne špehnati, tako da se zamore njih rejo, njih pitanje, bolj po pravici pitanje na meso, kakor pa pitanje na masti imenovati. V najnovejšem času prifiela se je pa tudi reja prSutnikov pojavljati. Proda se jih kakor skušnja na vsakem sejmu uči, vehko ložje, in v primeri k popolnoma dopitanim preSičem, tudi veliko dražje kakor poslednje. Zahteva se pa bele, toraj angleške, ali vsaj s temi križane pršutnike: za črne trgovci ne marajo. Kako prava da je ta reja pršutnikov, ali reja nedoraslih prešifiev le na meso pitanih, je lahko umevno, ako se zve, da so oni na našem najpoglavitnejšem trgu, na Dunaju, najbolj zahtevani, skozi celo leto zahtevani, in najbolj plačani. Povdarjati pa moramo še enkrat, da se zahteva na Dunaju le bele angleške prešiče, ali pa bele križance, kateri so za to rejo tudi pri sicer jednaki krmi vedno veliko bolj mesnati kakor pa domači. Kako prava, gospodarsko opravičena da je reja pršutnikov, postane pa še umevnejSa, ako se pomisli, da je mogoče v tistem času, kateri je potreben za dopitanje doraščenega prešiča na inast, pršutnika dvakrat, da še clo trikrat na meso dopitati, ter prodati. To je pa mogoče vsled tega, ker se zahteva na Dunaju le 25 do 30, ali k večem 70 do 90 kilogramov težke prSutnike. Na to težo doseže se prav lahko z pravo pasmo v treh oziroma v šestih uiesecih, medtem ko potrebuje dopitanje doraslega, na mast pitanega prešiča, celo leto, pa tudi Se več. Računajmo, da doseže na mast celo leto pitani prešič 170 kg. Prodan po 34 kr. znese 57 gld. 80 kr. Ker se pa v teku leta dva prSutnika lahko doredi, udobi se za obadva res da le 47 gld. 60 kr., toraj 10 gld. 20 kr. manj, kakor popolnoma na mast opitanega, leto starega prešiča. A zato se sme tudi računati, da je pršutnik le polovico tiste hrane potreboval, kakor popolnoma na mast dopitani leto stari prešič. Pomisliti gre pa tudi, da je pri reji prSutnikov denarni obrat za polovico hitreji, riziko za mogoče nesreče za polovico manjši. Vse to pa, toraj veliko manjša potreba krme, veliko manjša postrežba, hitreiši denarni obrat, za polovico manjši riviko za mogočo nesrečo: vse to doprinaša k temu, da se reja pršutniku boljše izplača, kakor pa reja popolnoma doraščenih, ter na mast dopitanih prešičev. Zato smatram za napredek v naSi domaM preSičjereji to, da so se po nekaterih krajih že reje pršutnikov polotili, in želeti je le, da bi se še bolj razširila. »D. N.«