7. štev. Novo lïieHto 1. aprila UÍ07. XXIII. letnik. DOLENJSK p NOVIC p Izhajajo 1, in 15. vsacegR meseca. Cena jim je a poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemèijo, Bosno in drnge evropske drtave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino tii ozn;uiilh tiskarna J. Krajec nasi, t Novem mestn. GOSPODARSTVO- o povzdigi mlekarstva v novomeSki okolici. Mlekarstvo iiaprednje danes povsod, kjer so razmere količkaj ugodne za to panogo in sicer po tej poti, da sc gospodarji združujejo in da se ga poprijtinajo s skupnimi raoČmi. Povsod se lahko prepričamo, kako Řivalino se deluje na tem polju in kako se snujejo mlekarne, Kjer 80 razmere ugodne za prodajo svežega mleka, tara ga pošiljajo tako naprej, drugod pa izdelujejo preano maslo in skusajo na ta naČia povzdigniti dohodke mlekarstva. Povsod prodira prepričanje, da je živinoreja se najbolj dobičkonosna, ako je združena z mlekarstvom. Najbolj je napredovalo pri nas mlekarstvo na Notranjskem, ker imamo tam najbolj ugodne pogoje za razvoj mlekarstva, namreč bližino Trata in Reke, ki porabita velike množine mleka in mlečnih izdelkov. 1'rav lepo se razvija mlekarstvo tudi na Gorenjskem, ki je poklicano za to. Najbolj smo pa zaostali Dolenjci, Kaj je vzrok? Vzrok tiči v naših gospodarskih in manj ugodnih tržnih razmerah. Nase raznovrstno sestavljeno gospodarstvo, nase malo in razkosano posestvo s svojimi različnimi potrebami in težnjami močno ovira, da se mlekarstvo ne more tako vspesno razvijati, kakor po drugih krajih. V ugodnejših legah smo pa tudi sami krivi, da mlekarstvo ne napreduje, ker se preveč držimo starih navad, ker nam manjka zaupanja v lastno moČ in ker nam manjka smisla za »kupno delo. Ali tudi pri nas se je začelo daniti in gotovo pride Čas, ko bodcmo drugače sodili, ko bodemo uvideli, da je treba tudi pri nas združenega dela, ako naj mlekarstvo in z njim vred tudi živinoreja bolj napreduje. Pri nas je bilo mlekarstvo do zadnjega časa večjega pomena le v okolici mest in trgov, pa se tam se ni tako razvilo, kakor zahteva napredek časa. Izgled o tem nam daje naše Novomesto z bližnjo svojo okolico. Okolica mesta je poklicana za mlekarstvo in človek bi mislil, da je v tem oziru Novomesto kar najbolje preskrbljeno z mlekom in mlečnimi izdelki, ali v resnici ie vendar ni tako. Ce pregledujemo oskrbo mesta z mlekom in mlečnimi izdelki, se lahko prepričamo, da je mesto le za silo preskrbljeno z mlekom in da trpi v pravem pomenu besede pomanjkanje na finih mlečnih izdelkih, na finem presnem maslu, kakor ga zahteva dandanes kupujoče občinstvo. Neovržena resnica je, da bi se dalo v Novemme»tu več mleka prodati, zlasti pa več presnega masla, ako bi bilo fínejše kakovosti. Zaraditega pa sili zopet in ^nova vprašanje v ospredje, kako bi se dalo mlekarstvo v tem kraju povzdigniti, da bi ne le zadostilo potrebam mesta, ampak da bi tudi kmetu v okolici kaj več neslo. Predno preidem na to vprašanje, zdi se mi potrebno, da ločim novomeško okolico v dva dela, namreč v bližjo ali prvo okolico, ki zalaga mesto z mlekom in v drugo bolj oddaljeno okolico, ki prinaša v mesto presno maslo, smetano, maslo itd. Oglejmo si najprej bližnjo ali prvo okolico, ^'a okolica ima za mlekarstvo posebno ugodno lego in ima že sedaj lepe dohodke, ki se lahko cenijo na 30.000 K na leto. Ti dohodki bi se dali še povzdigniti, ako bi se ta okolica poprijela bolj intenzivne kravje reje. Ali pri sedanjem načinu prodaje je težko napraviti korak dalje, to pa zaraditega, ker je oddaja mleka na novomeške odjemalce ali konte premalo zagotovljena ali z drugimi besedami rečeno, ker se mleko ne more tako gladko oddajati, kakor bi bilo želeti. Danes imamo odjemalec in potrebne konte za mleko, jutri jih nimamo. Danes nam mleko ostaja, jutri ga zmanjkuje. Ko so krave mladovne in ob zeleni krmi, je mleka pri hisi na preostanek. V tem času se mnogo mleka potrati ali porabi za malovredne mlečne izdelke. Po zimi ali kadar ee ustavi mulža, pa zmanjkuje mleka, tako, da ga moramo pri sosedih iskati. Ta neredna in premalo zagotovljena poraba mleka najbolj ovira vspešneji razvoj mlekarstva v novomeški bližnji okolici. Proti temu pa ni druge pomoči, kakor mlekarna, v katero bi se vse mleko oddajalo, ki se pridela v novomeški okolici. In zato se je tudi tukaj rodila misel, da bi se ustanovila mlekarna za novomeško okolico. Ta misel je lepa in dobra ali težko jo je izpeljati v naših razmerah, ker manjka gospodarjem zavednosti, manjka-zanimanja, manjka zadružnega dulia in smisla za taka skupna podjetja. Taka mlekarna bi nudila našim gospodarjem razne koristi. Največ bi bilo to vredno, ker bi jim odvzela vse mleko, kar ga pridelajo. Ta redna in gladka oddaja mleka bi najbolj vnemala naše gospodarje k boljši reji molznih krav. S tako mlekarno bi odpadle pa tudi razne sitnosti, ki jih imajo seda.) z zalaganjem posa-mezuih „koat". Odpadlo bi nadalje mnogo hoje, ki jo delajo sedaj iz vsake hîàe posebej v mesto po večkrat na dan In ki se da v sedanjetu času, ko je taka sila za delavne iiio(M in ko se vsepovsod toži o pomanjkanju delavcev, čim dalje težje opravičevati. Odpadlo bi pa tudi mnogo dela, ki ga imajo sedaj gospodinje doma s pogrevanjem mleka, z izdelovanjem putra itd. Raznovrstne bi bile tedaj koristi, ki bi jih nudila taka mlekarna svojim članom. Koristi od mlekarne bi imeli pa tudi meščani io sicer v tem pogledu, ker bi jih mlekarna veliko lažje in boljše zalagala z mlekom in mlečnimi izdelki kakor jih zalagajo posamezne miekarice. Potrditi pa moram, da bi bili z mlekarno združeni tudi novi stroški, katere bi morali gospodarji oziroma meščani trpeti. Mlekarna bi že sama na sebi precej stala, pa tudi vsakoletni stroški bi bili precej visoki z ozirom na to, da bi se moralo vse mleko večidel na drobno sprejemati in zopet na drobno oddajati posameznim naročnikom. Za pokritje teb stroškov bi se moralo mleko na vsak način podražiti in sicer pri litru saj za 2 h, tako da bi stal liter mleka 16 h namesto 14 h. Kajti nato ni misliti, da bi se gospodarji pri tej ceni, katero ima mleko sedaj, odločili za nove stroške, ki bi jih zahtevala mlekarna. Meščani so proti podraženju mleka, kmetje pa proti znižanju sedanje cene. Nekaj bi se pa moralo zgoditi, ako bi se hotela mlekarna ustanoviti. V tem grmu tiči zajec! To je eden glavnih vzrokov, da se mlekarna ne da tako lahko osnovati, dasi bi nudila mnoge koristi za kmeta. tKciiea eleđi.) Nekatere opazke k obdelovanju vinogradov. Ko bo današnja številka „Dol. Novic" izala, bo zelo povsod režnja že skončana, o njej torej molčimo. Za režnjo prišlo bo prvo okopavanje ali prva kop na vrsto, O tem bi bilo priporočati, da naj se okopuje trte v prvič tako, da se ne tira zemljo vzdol, torej proti dolini. Okopuje naj se torej v prvič postrani, bodisi od leve proti desni, ali pa od desue proti levi strani. Se najboljše se pač stori, ako se tako okopuje, da se koplje enkrat od leve proti desni, in takoj zraven pa od desne proti levi nazaj, da delavci-kopaČi s svojim prekladanjem preveč časa ne izgube. Okopavanje po čez, namesto kakor je to obče navadno, navzdol, ima pač to veliko prednost, da se zemljo potom dela takorekoč umetno v nižavo ne tira. V nižavo tirajo že tako nalivi, hoja po vinogradu, osobito pa drugo in tretje okopavanje, katero se zaradi napnencev počez pač vršiti ne more, zemljo, že vec kakor je to želeti, tako da jo vedno prehitro na vrhu vinograda zmanjka. Oim strmejši ko je vinograd, tembolj na mestu je prvo okopavanje počez izvrševati. Z okopavanjem enakočasno gre še neko drugo delo izvrševati, katero se pa pri nas, žal, skoro redno opušča, ia to je odrezavanje takozvanih rosnih korenin. Rosne korenine imenujemo tiste, katere trta tikoma pod površjem zemlje napravlja. Ako se ni v prejšnjih starih, necepljenih vinogradih trtam rosne korenine odstranvalo, to se taka napaka ni bila, ali vse kaj druzega velja o zdajšnih novih cepljenih. Prav mo- goče je namreč, da se je kako, na zeleno cepljeno trto pri zagrubanju že pregloboko grubalo, tako da je prišlo mesto požlahtnitve že kolikor toliko pod zemljo. Mogoče je tudi, da je prišlo mesto požlahtnitve na suho cepljenih trt pri saditvi že kolikor toliko pod površje zemlje. Tn konečno je pa tudi mogoče, da pride s časom mesto požlahtnitve pravilno grubane, zeleno cepljene ali pravilno posajene, na suliO cepljene trte vendarle pod zemljo. To vsled poznejšega gnojenja trt ali pa vsled naraščanja zemlje, osobito v znožjih posameznih oddelkov vinograda. No, kakor hitro pride pa mesto požlahtnitve pod površje zemlje, zažene trta na istem kaj dosti in jako močnih rosnih korenin, katere lahko v par letih vse nižje korenine v rašči premagajo, da, popolnoma zatrejo. Tako nastale rosne korenine pa tudi same v par letih poginejo, ker one vsled napada trtne uši pogni-jejo, in — ob trto je. Vsak kopač bi moral torej za boto Čevljev nož reznik ali pa vsaj pipec imeti, s katerim naj bi trtam, potem ko bo dobro odkopané vse rosne korenine, pazljivo proč pořezal. Da, prav dobro, prav priporočljivo je, take trte potem, ko se jim je rosne korenine pri prvem okopanju porezalo, do druzega okopavanja odkopané, torej nezasute pustiti. Po okopavanju sledi kolitev in vežnja trt. Gledé kolitve ponavljamo to, kar smo že lansko leto v „Dolenjskih Novicah'^ priporočali, namreč, da se naj koli vedno s pomočjo železnega kola (štange), 8 katerim se luknje napravlja, ne pa brez železnega kola. Kolenje s pomočjo železnega kola fsvedra bi se tudi lahko reklo) gre veliko hitrejši izpod rok, in veter poznejši kolja ae podira, kar provzroČuje dosti jeze in posebno skodc. Glede vezatve alt vežnje trt priporočati moremo pač prav nujno to, da se naj napnence, ako le mogoče, dol proti dolini ključi, ne pa gor v reber. V reber ključeni napnenci zaženejo najmočnejše pognanke vedno na koncu, torej na vrhu namestu v znožju. To pa daje neredkokrat pri sledečem drugoletnem obrezovanju povod k popolnoma nepotrebnemu zđaljsanju trt v starem lesu, kar ima v večih letih veliko, preveliko goščavo in torej škodljive sence v vinograde za posledico. Že celo pa ne napnencev naravnost po koncu torej navpik vezati, razun pri takozvanih „přeřezavkah", to je, pri tri do štiri leta starih trtah, katerim se pravilno po en sam napnenc petih, šestih očes nařeže in tega pa vselej navpik poveže. Prerezavke obreže in poveže se pa le za eno samo leto tako in to iz tega namena, da se trto ob enem k rodovitosti in dvignenju od tAl privede. —I— Jabolčni krastovec ali fusikladi. Že več let zaporedoma opazujemo, da so naša jabolka nekam Šarasta, da deloma tudi razpokana. Da, kaj dosti jabolk se pa knialo po odcvetenju kar posuši tako, da jih lahko še zdaj na drevju vidimo, ena so prav drobčkana, druga debelejša. To prikazen pripisovati je neki glivici, kateri pravimo jabolčni krastovec aH z latinskem imenom fusikladi. Ta glivica prezimuje oa drevju na jablanah, in napada, ko se spomladi razvijati prične najprej listje. To postane nekam sajasto, potem rujavo, konečno počrni, postane tudi luknasto, in odpadati prične dosti prezgodaj. Namesto, da bi odpadalo šele mesca oktobra, recimo okoli vsili svetih, odpada že koncem avgusta pričetkom septembra, tako, da je drevje ob vsih svetib že popolnoma brez listja. filivica napada pa tudi sad sam, katerega tako poškoduje, kakor je bilo to že zgoraj povedano, in katera je poglaviti vzrok, le slabim jabolčnim letnam že vec let zaporedoma. Jabolčne letne so pa v dvojnem obziru slabe, namreč le malo jabolk se pridela, in še ta so drobna, sarasta, krastova, razpokana, skratka, trda neznatna in slabejšega okusa. Da opazuje se tudi lahko, da ee mladike na jablanah posuSe, da v drugem letu ne ZHŽenejo, kakor bi morala. Skratka, glivica „fu8Í-kladi" provzroča na naših jablanah zlo vse tiste prikazni, katere provzročnje „peronospora" na naših trtah. Neopravičena ni nikakor bojazen, da utegne jabolčno drevje sčasoma tudi vsihati pričeti, ako se proti temu škodljivcu nič ne ukrene. Kar zamoremo pa proti njemu ukreniti je to, da jablane isto tako z modro galico škropimo, kakor škropimo že več let sem trte. V prvič Stí mora pa jablane že v zimskem, to je neželenem stanu poškropiti, toraj ravno zdaj je primerni čas zato, ko več ne zmrzuje, in dokler drevje še ne ozeleni. Galico kaže pa nekoliko močnejšo kakor za trte napravljati, namreč 2 kg. na 3 kg. apna. Za škropljenje drevja, izdeluje se že posebne škropilne stroje, vendar pa tudi taki dobro služijo, z kakoršnimi trte škropimo že clo za mlado drevje. liaznn zdaj pred ozelenjera, škropiti se mora pa drevje tudi še poznejši in siííer najboljši takoj po odcvetenju, in poznejši najmanj še enkrat proti koncu mesca rožnika. Za drugo in tretje škropljenje zadostuje, da se vzame le tričetrt kilograma galice na 2 kg. apna. Čim skrb-neje in popolneje to delo vsakokrat opravimo, tem go-tovejši bode vspeh. Ako sadnemu drevja tudi dobro gnojimo, utrdimo ga, kar je pač samo o sebi razumljivo, proti fusikladiju še bolj. Toraj ne le trte po vinogradih, ampak tudi jablane po sadovnjakih se je treba lotiti škropiti. — 1— • n— ťolitiííni pregled. Med obema državnima polovicama, avstrijsko in ogrsko, se vrše pogajanja glede obnovitve pogodbe, a kakor vse kaže, se bo to pot pogodba obnovila zadnjič. Jlažari hočejo na vsak način postati najprej gospodarsko samostojni, pozneje pa sploh neodvisni od Avstrije. To bo trd oreh za novi državni zbor. Na Bolgarskem imajo nove ministre. Na Italijanskem se obračajo stvari na bolje v prid cerkvi. Papež in kralj se bolj in bolj zbližujeta med seboj ; namen tega zbliževanja je, potisniti v kot socijalno demokracijo in anarliiste. Seveda nekaterim sovražnikom cerkve to ni všeč, ker nočejo, da bi imela cerkev le količkaj vpliva na javno življenje. Podrl se je strop dvorane, v kateri zboruje ruska duma. Sicer na vse strani preiskujejo, kaj bi bilo temu vzrok, a našli ga ne bodo, kakor tudi ne bodo našli tistega, ki je vtaknil v žep miljon rubljev, določenih za popravo one palače. Nasprotniki vlade pa trdijo kar naravnost, da je vlada hotela na ta način naenkrat pokopati kar celo dumo ter je v ta namen „pustila'^ da se je strop podrl. Ali je res ali ne, se ne da dognati, mogoče je pa vse. — Umrl je Pobjedonoscev, hud sovražnik katoličanov in tudi vsakega napredka in zboljšanja, On je bil zli duh carjev. V Rumungi so nastali hudi kmečki punti, naperjeni 80 proti Židom, ki grdo izsesavajo uboge kmete. Vlada je poklicala na pomoč vojake, a se ne more nanje preveč zanesti. Nemško nasilje zoper Poljake ne miruje. Hrate onih ljudskih šolarjev, ki se nočejo učiti verouka v nemškem jeziku, kar brez vzroka mečejo iz srednjih šol. Hočejo tudi napraviti popolnoma izjemno postavo zoper Poljake, da bi jih oropali njih narodnosti. Zoper zamorce in Poljake Nemci enako postopajo, in to ae imenuje nemška — kultura. Francoske katoličanom oropane cerkve pokupujejo framasoni, da bodo v njih imeli svoje zborovalnice. Francoski duhovniki se z delom svojih rok preživljajo. Volivci, pozor! Kje se voli? Vsakdo voli v tisti otu'iini, v kateri jo vsaj že ciio leto stalno biva] do tinc, ko je bila volitev razitisana, t,orej do-19. svciana 1907. Kdor jc imel v tem letu veè Itivaliíč, sme voliti v tisti obtirii, kjor ima kako javno shižbo (n. pr. ]irofcsor, ki poučuje v mest«, staiiiijc ]>a ÍKVcn mesta) ali kjer izvršuje svoj stanovski posel (n. pr. obrtnik) ali, čc so tiidi ta določba ne more uporabiti, kjer je imel v tem času glavno f)ivali.ščc. Če [la sc tudi te določbe ne morejo iifiorabiti, jiiore si volivec; sam izbrati obĚino, kjer biva in kjer hočp tudi voliti. At! mora vsakdo voliti? iiakon določa, da sme deželni zbor skleniti, da mora vsak volivec tudi v resnici voliti, sieer lii t>il kaznovan. Doslej pa Sc noben deželni zbor, koder bivajo .Slovenci, nî sklenil volivnc dolžnosti. Vendar pa že vest veže vsakega krSčanskej^a, slovonskcíía volivca, da se udeleži volitve in no izj^ovarja s praznimi izj^ovori. Kdaj se voli? Voli se povsod na en dan. O dnevu in času volitve se otivestijo volivci po deždiiih uradnih listih in jia jto raz^'lssîh, ki se morajo nabiti v vseh občinah in na voliščih. Kakor smo žc omenili, bodo letos povsod volitve 14. maja. Le za Galicijo in Dalmacijo veljajo dru^"-« določbe. Volivni Imemki. V vsaki občini mora župan vso volivec zapisati v volivnc imenike po abecednem redu, njih i»oscl in stan in (t« stanovanje. Vsak župan mora napraviti vsaj dva volivna imenika. En izvod ostane tudi j>o volitvi jiri županu, kjer f^a sme vsak čas vsakdo vpogJedati in iz njei^^a tudi delati izpiske. 'J'a nova določba je jako važna, ker posamezne politične stranke se morajo vsak čas poučiti o številu in razmerju volivcev v dotični občini. Kaj mora župan storiti? Ko je župan sestavil vsaj dva enaka volivna imenika, mora oba poslati svojemu okrajnemu glavarstvu, mapristrat jrlavnega mesta pa deželni vladi. Okrajno filavarstvo oziroma deželna vlada pojiravi mogočo nepravilnosti ali napake v imenikih in potem vrne izvod žujmnu nazaj. Župan mora sedaj razpoložiti imenik stirijiajst dni v občinski pisarni, obenem pa razj^lasiti v vseh katastralnih občinah dan, ko se je imenik razfirnil, in pa ure, ko more vsakdo skozi teh štirinajst dni pofrledati v imenik ter si iz njega delati zajiiske. V imenik pa smo pogledati vsakdo, ali je volivec v dotični občini ali na Občine z več kot 5000 duà. Za občine z več kot 5000 prebivalci so v i; lii. nove^ra volivnega reda posebne določbe. Prvič mora v' teh občinah volivni imenik biti razpoložen na vpogled vsak dan osem tir. Dalje ima vsakdo jtravico, tekom osem dni po razpisu volitev, torej do torka, 1Î6. t. m., naznauiti županstvu, da se mu od početka roklamacijske dûbe pvoti povračiJu stroškov izroči en izvod volivneříii imenika. — Vsak naročnik imenika se obveže, da sprejme in jilača stro.Škc, ki odpadejo na izvod imenika. Prvi teden po i>retekii za naročilo določenih osem dni, torej do torka 5. susca, mora naročnik imenika plačati iiolovice stroškov, sicer se na naročilo ne ozira. Unifia jiolovica stroskov se ]>lača, ko se sjirejnie imenik. Od naročnika more žujinnstvo izterjati stroške potom jjolitičiie eksektidje, £'od istimi poi^oji se itioreju zalitevati inorebitin dodatki volivnemii imeniku. Nepravilnosti v imeniku. Dvojne nepravilnosti so mogoče v voJivnili imenikih. Ali so izpuščene osebe, ki imajo pravico voliti; ali )>a so vjiisane v imeniku osebe, ki nimajo voliviie pravice. V obeh slučajih sme ViJJLk voliviii upra\ičenec dotične .skupine pismeno ali ustno zahtevati pri žujianstvu, da se imenik pojiravi. Kdor jc torej iircpričan, da sme voliti, pa je izpuščen iz imenika, moro pri županu vložiti pismeno ali ustno pritožbo ali reklamacijo. Knako pritožbo tnore vložiti tudi za druge volivue npraviČence. Vsakdo tudî lahko zahteva, da se črtajo iz imenika osebe, ki nimajo voiivne pravice. Kako naj se napravi reklamacija? Kakor smo že rekli, pritožba ali reklamacija se napravi pri županu pismeno ali ustno, in sicer za vsak slučaj aji vsako osebo posebej. Ce se hoče kdo ]>ntožiti, da .sam ali dru^ vo-livui upravičenec ni vpisan v imeniku, mora so dokazati, da je spolnil 24r. leto, da je avstrijski državljan in da biva v občini najmanj eno íeto. To se dokaže z rojstnim ali domovinskim listom in potrdilom županstva ali g'ospodarja o bivanju. Vsa ta dokazila in vloj^c v reklauiacijskem itostojianju so koleka proste. .\ko kdo reklamaciji ne priloži teli dokazil, more žujian lýejíovo l>ritožl)o kratkomalo odliiti. ("e je kak iieupravičenec vpisan v imeniku, tnora .se povedati vzrok, zakaj naj se črta. Zupan ])a mora osebi, ki naj se črta iz imenika, n županstvu ali glavarstvu. Kdaj se pritoži? 1'ritožbe ali reklamacije se vlag^ajo pri županstvu ali tudi ])ri íílavarstvu tekom štirinajstih dni od dneva, ko je bik) v o!n;ini razglašeno, da je imenik razpoložen. V sluraju pa, da je vpisana v imenik o.seba, ki je izgubila avstrijsko državljanstvo, ali iz drugih gori štetih razlogov nima volivnc pravice, nioni jo okrajno glavarstvo še 'M ur pred volitvijo Črtati iz niieiuka in to naznaniti županu, da popravi tudi svoj imenik. Župan sam po preteku reklamacijske dobe ne sme popravljati imenika. Vso jiritožbe ali reklamacije mora žujian najpozneje v treh dneh naznaniti glavarstvu, od katerega dobiva navodila. (Je okrajno glavar-stvo zavrne pritožbo, sine so v treh dneh napraviti priziv na deželno vlado, i^roti odloku ilcželue vlade ni dovoljen priziv. Vzorec pritožbe? Županstvo v Brasnicah! Janez 1'rešerti, star 40 let, rojen v Novem mestu ter tudi tjakaj pristojen, bivam že poklruiro loto stalno v Brusnicah kot mlinar ]>ri g. Mlinarju, kar dokazuje priloženi rojstni in domovinski list ter izpričevalo mojega gospodarja. Ker imam torej pravico za volitev državnega poslanca v tem kraju, prosim, da se me vpiše v volivni imenik in ta moja jiritožba predloži tudi C, kr, okrajnemu glavanstvn za novomeško okolico, — V Brusnicah, dne H. sušca 1907, — Janez 1'rešern. ,\ko jt; vpisan neupi'avičenec, glasila bi se pritožba: Županstvo v Honiiču! IVeglcdovaje volivni imenik občine scmiške sem zapazil, da je vpisati med volivce tudi Miba Plantan, blapiic pri Slonu, ki ])a ni avstrijski državljan in tudi ne biva še eno leto v Semiču. l'ro,sini torej, da se ta Plantan izbri,šc iz imenika. Semič. — Vincenc Saunik. Vzorec za priziv. (!!e se pritož!)i ne nj^odi, dopusten je priziv na deželno vlado tekom treh dni. Tako bi n. pr. gori imenovani Janez Prešern napravil priziv tako-le: kr. okr. glavarstvo v Novem mestu. S tamošnjim odlokom z dne 14. su.šca t. 1. se dî ugodilo moji pritožbi, da naj se me vpiše v volivni imenik brnsoiške občine za državuozborsko volitev. Proti temu odloku vlagam priziv na C. kr. nattiestništvo v Ljubljani in se sklicujem na dokazila, ki sem jih jiriložil žc pritožbi na taitiošnjc c. kr. okrajtio glavarstvo. Ker so iz teh dokazil razvidi, da sem n]>ravičen voliti za tlržavni zbor, naj se moj priziv )>redloži c, kr, deželni vladi, ki naj blagovoli ugoditi temu prizivu. Janez Prcšem. Taki prizivi se morejo tudi ustno jiodati na zapisnik pri glavarstvu, (Dilje Bledi.) liste: K. spomini starih dnij. v. Vinogratli rodili 80 obilo dobrega vina, vino je bilu močno, imelo prijeten duh ter dober okus. Ako si ga kozarec ali dvii izpil, čutil si gorkoto po životu, post&l si vesel, a danes izpij ga tudi več, te le zebe. Velika nesreča za našo deželo je, da je prišla trtna bolezen in nam pobrala staro, žlahtno trtje. Ako se človek nazaj spominja, na sadež teh starih ilalitnih trt, to ti je bilo kot hi ga lepo naslikal, kraljevina, tična, muškatelec, Žametijisla črnina, ako si ob dobri letini ta sadež uiiival imel si okus, kot bi bil sladkor pomešan z dišečimi cvetlicami užival. Morete si potem predstavljati iz tacega sadeža vino, to je bila kapljica! Tako dobrega, zdravega vina se je lahko brez skrbi za več let nakupilo. Čim dalje je bilo v kleti, boljše, finejse, močneje je postajalo, zato je bilo pa tudi tisti čas mogoče, da so se dobila fiuejšu vina pa pet, deset in več let stara. Vprašal sem v kiki graščini oskrbnika, kako ravna s takim vinom; rekel mi je: vsako jesen se nekoliko z dobrim. Čistim novim „pošpiža" in enkrat na leto pretoči in vino je kot olje in žganje, A đane.s bi to ne šlo. Ob času teh dobr,h vin nekaj let nazaj je bilo obdelovanje trt čisto priprosto, ravno tako tudi kletarstvo. Mnogo vina sem nakupil, mnogo prodal, mnogo pretočil, im^l sem opraviti z dobrim, včasih tudi s slabim, a žvepla in vseh tac h pripomočkov, ki se danes zahtevajo, nismo poznali pri posodi, ker tega nismo potrebovali, in marsikdo me je vprašal, naj mu povem svojo skrivnost, kaj vendar s svojo poando napravim, da je tako lepo vinsko diaeča in okusna. O kako priprosto je to bilo! Ko je bilo vino potočeno, sem goščo dobro izcedil, gor in dol dobro omil in trdno zabil; tako je bil sod v kleti po 3—6 mescev prazen; ko sem ga rabil, sem ga tisti dan pomil in l)il je vedno enako okusen, imel pravi vinski duh, in so bili sodje za na pipo do 12 estrajhov, V jeseni se je vino iz drožij potočerio domu dobilo. Svečana se je pretočilo in je bilo za celo leto opravljeno; nk» te je posebno veselilo, si ga še o kresu pretočil, ako ne, ni bilo nič slabega. To je bilo priprosto kletarstvo, ali žlahtna kapljica, ki je danes take več ne dobiš. Srednje vrste vino je potrebovalo pol leta, kislo kako leto, in omladilo se je in tako popravilo, da ga ni bilo poznati od prej. To ravnanje je bilu pa le mogoče pri stari, zdravi trti, a danes to staro kletarstvo ne velja več pri novi trti, ki je tolikanj boleznim izpostavljena, treba se je ravnati po naukih vinarske Šole; ako ne boš danes po naukih te šole trte obdeloval, ne boš sadeža imel; ako boš v kleti po starem delal in ne umnih umetnih pripomočkov rabil, kakor ti šola svetuje, boš imel namesto vina. godlo v kleti, ker danes nima vino tiste moči in snovi v sebi, kakor pri stari, zdravi trti, da bi se samo obdržalo io samo boljšalo, treba ga je z raznimi pripomočki zboljšati in obdržati. Poprejšno staro vino je imelo toliko moči, da ko si ga po pol kozarca starejšim bolnim osebam dajat, so okrevale brez zdravil, danes je to kaj težko za bolnika pravo vino dobiti. NaroČil ptujih vin naši krčmarji takrat niso poznali. Mesca novembra in decembra so boljši krčmarji nakupili za celo leto, tudi več, iz naših goric vino, le mali krčmarji si> čez leto vina iskali. V jeseni so prišli t naše gorice po vino Daši Eočevarji, Ribnicanje in kaki Gorenjec; vinska kapčija ni bila daleč razvita, promet je bil težaven. Eo je naš kmet v jeseni našemu krčmarju vino prodal, ker to ni bdo nekaj vsakdanjega, bilo je to zanj in njegovo hišo nekak praznik. tndi otn>ci so se tega dneva veselili. Običaj pa je bil, da že pri „glihengi" se je neiialia dolžnost izgovorila, da ko on zvečer vino pripelja, mora on ter voznilii biti od krčmarja z dobro večerjo puslreieni. Ako bí àel sam toĚit, ai bil od gospodinje dobro pogoščen, moral si ji pa kaki toUrček v roko stisniti, otrok nisi smel pozabiti, nosaćev tudi ne, kakor tudi ne gornika, on bil je važna oseba, ki je vino meril iia estrajh, da je pošteno meril, ker tisti Cas je bil malokak sod cementiran. To pućasni» merjenje v hudi zimi, to je pa bolje, da pozabim. Bil oein mnogokrat tudi v daljavi po već noći zunaj, ne vem, je bil to slučaj ali običaj, većitioma, kjer sem toÉil, je bil tudi dotične občme župan pri obedu. Zvečer, ko so vino pripeljali, v pozno jesou je po navadi slabo vreme, bariglje tnoki'e, po noči razklitdanje nevarno, tudi je kakikrat za razkladanje ljudij primanjkovalo, krčmar v zadregi puslie po „eksekucljonarje", oni doile se druge, da so zložili. Kmet pripeljal je več „pn-trihu" tako imenovanega stohovajn, to se je pri večerji izpilo; ko so bili zložili, šli 90 namreč vsi k večerji prej ne. Krčmarica napravila je popolno kosilo: jnha, meso, pečenka in potica ni smela Ttiaiijkati; krčmar je pazil, da so bili vsi dobro p istre-ieui. Ko je bila gospodinja y kuiiinji gotova, je prišla k mizi, razvil se je Kivalien pogovor, tudi se je kaka zapela, a spo-rekli se niso nikoli; a danes brez tega ne bi mogel večer minuti. Ko so bili „pntrihi" izprazneni, dal je še moi za kak bokal na čep. Ta večerja je trajala do 11. ali 12. ure po noči; ako je pa to kak godec zavohal, pa se tudi dalje. Pri večerji pripoveduje kmet vojakom, da ima ěe mnogo vina za prodati, ima doma ženo in Itćere, Urško in NeŽko, postal je dobre volje ter pravi: pojdimo še vsi v kavarno; vojak pravi: no „futer", to besedo ste mi pa iz ust vzeli, tudi jaz stim te „majenge" le pojmo; bili so nekaj časa tam, ko se kmet poslovi, pravi vojakom: veste „eksekudjonarji", vas iraam rad, „faj" fanta sta, pri razkladanju se dobro razumeta, ako še v mesto vino pripeljam, mi morata zopet pomagati. „Oj foter nič bati, bova gotovo, samo ne pozabite ta veliki patrih seboj pripeljati, ^a kaj će tudi dva, povabim vus h sebi v goro, pa še druge seboj pripeljite, bomo dobre volje" „Bomo prišli, materi pa naročite, da naj kaj na mast vrže, da bo kaj ocvrla", „gotovo da bo". Sedaj pa lahkonoč foter, pozdravite doma mamo, Urško in Nežko, recite jim, da se bomo kmalu videli. Kmet sede na voz, pjžene kojniča, še enkrat na trgu zavriska ^laliko noć eksekucijonarji", „labko noč foter". (Konec aiedi.) DomaČe vesti. (Konferenca aodalitatis) za novomeško dekanijo se bo vršila v Štnihelu v Četrtek, dne 4. aprila ob 10. uri. Tvarina: sbod dekanov. (Odlikovanje.) Duhovnim svétnikom je imenovan i. g. Ignacij Šalehar, vpok. župnik v Kandiji. (Narodna Čitalnica v Novem mestu) priredi v ćetrtek, dne 6. aprila ob 8. uri zpečer v svojih društvenih prostonli izvanredni občni zbor s sledečim vaporedom: 1, Sprememba društvenih pravil. 2. Povečanje oz. preureditev čitalničnih prostorov. 3, Nadomestne volitve v odbor. — Za odbor narodne čitalnice v Novem mestu, dne 22. marca 1907. Kohrmann, t. č predsednik. B. Skalický, t. Ć. tajnik. (Enodnevni praktični tečaj) v stratificiran ju ali kalenju cepljenih ključev priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, B. Skalický, v četrtek, dne 11. aprila 1907 ob 9. uri zjutraj pri državni osrednji trtnici v Bršlinu pri Ku-dolfovera, Ker bi bilo v namen hitiejfie in cenejše prenovitve naSili opustošenih vinogradov nujno treba, da se tudi pri nas ta nov in zelo prikladen način cepljenja vdomači, ieleti je obilne vdeležbe od strani vinogradnikov, zlasti zastopnikov ozir, voditeljev kmetijskih podružnic, društev, občin itd. Vsak udeleženec dobi obširno navodilo o tem načinu cepljenja (z mnogimi slikami) brezplačno. Prinesti je seboj dober, ostro nabrušen nož. (Premestitev uradnih prostorov,) C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Riidolfovem premesti s 1. aprilom t. 1. svoje uradne prostore iz hiše št. 12tí na Florjanskem trgu v hiBo št. 82 na stari Karlovski cesti blizo nekdanjega lesenega mostu čez Krko. (Semen j v Kandiji) dne 21. sušca je bil izvanredno dobro obiskovan. Bilo je lOO voz praš Čev, 500 glav goveje Živine in 15 konj Želeti je take udeležbe tndi za prihodnji semenj, ki bode na dan sv. Marka 26. aprila 1907. (X. Občni zbor posojilnice in hranilnice v Kandiji) se je vršil 21. marca ob precejšnjem številu zadružnikov, Občni zbor je pošetil todi preč. gosp. kanonik Virant, ki se je pri ti priliki prijavil kot novi član zadruge. Načelnik g. Appe pozdravi navzoče člane ter ugodivši običajnim predpisom preide k dnevnemu redu. Vsled primanjkanja prostora v današnjem listu navajamo t« le kratek posnetek. — Da si jirihrAnimu ponovitev letnice, naglašamo, da se spodaj omenjene številke nanašajo na přetečeno 1. 1906. — Posojilnica šteje 1692 članov. Skupni denarni promet znaša 1,811.237 64 K in sicer v prejemkih K 906.46 62 K, v izdatkih 904 779 12 K. Nasproti 1. 1905 se je promet zvišal skoraj za pol miljona. Skupno stanje hranilnih vlog znaša 859.318 08 K. Vložilo se je 1379 vlog v znesku 526,775 12 K Dvignilo pa 1220 vlog v znesku 288.692 97 K. Obresti znašajo 29.176-41 K. Naloženo je na 1240 knjižic, Skupno stanje posojil inaša 1,011.329 25 K. Prošfnj za posojilo je bilo 876, odklonilo se jih je le 60. Ďisti dobićek (namreć po odbitku vseh stroškov) znaša 8495*76 K. Le ta se je razdelil na zaklad za slučaj izgube, potem na penzijski, rezervni in jubilejni zaklad. Jn bilejni zaklad se vporabi za dobrodelne vseobče koristi in sicer: 1.) na^kraj Kandijo (za kanalizacijo), 2.) na ljudske šole občine Šmihel-Slopiče za prispevke šolskih potrebščin in kar je gotovo pohvale vredno, 3.) na kraje (cele Kranjske) prizadele po morebitnih ujimah in 4.) na šolsko kuhinjo v Novem mestu in Šmiheln. Seveda S9 bo izven tega po možnosti oziralo tudi na druge občekoristne naprave, kakor n. pr. bolnico usmiljenih bratov v Kandiji itd. Na ta način posojilnica želi, da bodi nje dobiček tudi dobiček naroda, in da s tem doseza svoj namen: Dajmo narodu, kar je narodovega! Nadomestna volitev ni med dosedanjimi člani v bistvu ničesar spremenila, omenjamo le, da so se v novo nadzorno svetovalstvo izvolili sledeči gg. Jakob Ogrizek, kaplan v Mirni Peči; Josip Dular, dež. poslanec, Jurka vas in Frane Dular, nadnčitelj v Vavti vasi. (Ti trije gg. namesto itžrebanih, ozir. odstopivših gg. J, Barle, Fr, Ciber in Jos. KošiČek.) Namesto izžrebanega nadom eatnîka nadz. svet. g, St. Terškana (kaplan v Prečni) se soglasno izvoli g. Ignac Hladnik kapiteljski organist in znani naš sloveči glasbenik. Preč. gosp. dull, svetnik Peterlin kot načelnik nadz. sveta p)roća, da je imelo nadzor-nistvo 4 seje, knjige in račune se je med letom petkrat pregledalo, ter vsakokrat vse v najlepšem redu našlo. Vspričo tega izreče zahvalo načelništvu ter tajniku gosp. Fr. Mervarju na njegovem vzornem in vestnem poslovanju. Konečno naj še omenjamo, da se namerava posojilnica preseliti že 18, avgusta t. 1. v svojo novo zgradbo „Posojilnični Dom". Na prošnjo g. načelnika in soglasno odobravanje občnega zbora, je preč. gosp. duhovni svetnik Anton Peterlin, Župnik v Šmihelu rado-voljno obljubil, da ob priliki otvoritve blagoslovi novo stavbo, (i. načelnik se konečno še enkrat prisrčno zahvali vsem p. n. Članom zadruge posebno pa voditeljem podružnici: č. g. župniku v Stopičah, Vavta vhs', ,Brusnicah, ter kaplanoma Terikanu v Prečni in Lav(arju v Št. Petro. Na to zaključi občni zbor. Mislimo, da bi bilo odveč temu poročilu kaj dostavljati. Kajti iz poročila posnete številke in podatki služijo javnosti kot najbolji dokaz, da stuji zadruga ne samo na trdni podlagi, marveč, da od leta do leta Čimdalje bolj napreduje, (Devetnajst Marijinih pesmi) za solospeve in spremljavo orgelj. Zložil Igu. Hladnik. Op. 61. Cena 2 K. Tisk .T. Blasntkov nasi, v Ljubljani. Dobiva se pri skladatelju v Novem mestu in v Kat. Bukvami v Ljubljani. (Nove pravdne knjige!) Dr. E. Volčič je uredil in izdal: 1. Civiinopr avdni zakoni (civilnopravdni red, sodni pravilnik, i. t. d ). Knjiga je popolen zbornik omenjenih velavnih določil. Obseg: XII in 909 strani ; cena vezani knjigi 8 K, poštnina 65 h. 2. Odvetniška tarifa, določila o rabi slovenskega in hrvatskega jezika pri sodiščih, sodne pristojbine. Obseg: 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 h, poštnina 10 h. Dobiti je v knjigarni J. Krajec nasi, v Kudolfovem. (Današnji list obsega deset strani. Gospodarske stvari. — (Oddaja modre galice.) Kmetijska podružnica v Novemmestu bo dobila modro galico iz Ljubljane ta mesec, na kar se opozore županstva in pusameztil naroćnikt. Kedaj se bo razdelila na noTomeěkem kolodvoru, se bo pravočasno naznanilo. Galtco bo seve takoj na kolodvoru plačati. Opozarjamo že danes vse naročnike in županstva, da se galica določenega dne razvzftme, ker podružnica pri mnogih poslih v trtuici in drevesn ci nima Časa, da bi se več dni mudila z razdelitvijo modre galice, — (Oddaja plemenskih prašižkov jorksirake pasme.) Kmetijska družba bo oddala to spomlad večje število mrjasčekov in svinjic za pleme. Kdor želi dobiti mrjasieka ali svinjico z mrjasčtkom vred, naj se zglasi pri glavnem odboru C. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Prašički se oddajajo po 10 in več tednov stari in so prodajne cene določene za polovico nižje, kakor jih kupuje družba. — (Pozna pomlad.) Vsled dolge in trde zime se bo letos vse delo na polju in po vinogradih močDO zakasnilo. Bati se je zaraditega da bodo zaostala tudi dela po travoikih in deteljiačib, kar bi ne bilo prav. Skrbimo, da se vzlic obilnemu delu, ki ga bomo imeli na njivah in vinogradih, ne zanemarijo travniki. Travnike treba na vsak način očistiti od mahu. Prevleči je pa tudi deteljiáča, da bo kaj več pridelka. Skrbni gospodarji so trosili tudi umetna gnojila po detelji, kar je vse hvalevredno. Naj bi jih posnemali tudi drugi sosedi. — (Kokošje pleme „Viandotke" se čimdalje bolj razširja ne le po Nemákem, ampak tudi pri nas v Avstriji, To pleme je ameriško in je prišlo iz Amerike najpre na Angleško, kjer je sedaj močno cenjeno. To pleme se odlikuje po tem, da je precej veliko in da je za vse dobro, za jajca in za meso. To pleme daje lepe in težke piščance in kokoši, ki so dobre za nesenje in tudi za valjenje. Kokoši so cenjeno tudi kot zimske jajčarice. Pri tem so jako trdne in se hitro privadijo v drugem kraju. Poprečna teža kokoši znaša tri in pol kilogr. Mesa so finega in okusnega. Jajca so bolj okrogla, nekoliko rjavkasta, posebno okusna in težka po 66 do 70 gr. Viandotke se v mladosti hitro razvijajo. Poznamo jih po lepi barvi, po nizkem rožnatem grebenu in golih rumenih nogah. Tudi k jun je rumen. Barve so bele, fazanasto-rjave ali sivo-bele. Fazanasto-rjave kokoši se imenujejo zlate Viandotke, dočim se imenujejo sivobele tudi srebrne Viandotke, Kdor bi hotel napraviti poskus z zlatimi Viandotkami, ima sedaj najlepšo priliko priliko, da si preskrbi potrebna jajca za valjenje. — (Pesa po pesi.) Pri nas je navada, da se sadi pesa po več let na enem in tistem prostoru, nekako tako kakor zelje. To je sicer ugodno, ker so taki prostori bolj Čisti in dobro gnojni in ker s tem vse obdelovanje zlajša. Ali resnica je pa tudi, da se po takih mestih ne pridela najde-belejša pesa, ampak raje nasprotno, to pa zaraditega, ker ne ugaja pesi, ako se leto za letom sadi na tisti prostor. Pesa je v tem oziru bolj občutljiva in ljubi premembo. Zato naj se pa pesa prideluje v kolobarju in Šele po preteku većih let zopet na tisto mesto. Zahvala. Odbor „Dol. Sokola" izreka povodom KRbtivnih večerov itne 16. in 19. TOBca t. J. tf. I. PoinikovI, CTd". P. Koiinovi, H. LavrenĚiéívi, fi. Príato nijevt in F. Vaupotlćevi isa iitiumonio iti vtiestraunku HOdeiuvaujtí, ulnDu I>jub Ijanskef^a Sukula ur. Brinîoku sa dTakratni breKpIaÛiii nastup, g. I. Andresu neutrnilljivemn režiserju, cen), rodbinam nastup „Sokoliks' in .Sokolić" K. ilanom orkestra za. neuiuorno HTiranJ« ter vsem ostalim damam In gospo dom. ki so soiteliirali pri alegoriji ali kakoruuli prispeli k iispeitii ve úeroT, Bvojo iskreno aahvalo, V Novem mestu, 27. suica 1907. Odbor „Dol. Sotiola". Pravjepj^ biliCil Darovi za dijaško kuhit^jo v Novem mestu. Slavna posojilnica v Črnomlju 80 K. M, Ravnik ic B, Bistrice 4 K. A. Dolinar, župnik v LnĚinah 2 K. Dr. Slane, odvetnik v Novem meatn lOG E. Bog plačaj ! Anton Žlogar, kanonik, nam. oskrbnik đijaike kuhinje. Loteryske številke. TRST, Ifi. marca 33 14 45 35 77 GRADEC. 23. marca 89 34 52 29 33 ki se hoře iiciti in (93-U-l) sprejme Jos. Pavlin, krojač v Kandiji pri Novem mestu. ěele 8 mescev starega, križanca Bimodolske pasme, iraa na prodaj deželna kmetijska šola na Grmu, Ravno tam za oddati je tudi se dosti (95 0-1) praî krepkih îisokoflebelnatili jablan, po eo vin. komad. Iz proste roke so proda pri Škoci j anu na Dolenjskem H lepo posestvo, am Hiša, mlin, poden, cimer, 4 svinjake, klet in štala, vse v dobrem stanu, potem njive, travnik in gojzd. Na leui posestvu se lahko 2 konja, 4 krave, ve4 preSiĆev in petntnine redi. Omenjeno poslopje je od fare éetrt ure oddaljeno, leži na lepi legi in oh prav dotri cesti. Proda se skupno, ali pa tudi na drohno. Veè se izve pri posestniku in gustilniiarju JANEZU RABZELJ v Škocijann. (94) Mliostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner?* Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dohite vtanj vreden pORviemrk hrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva Kneippova sladna kava Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva dobivate pristno Kathreinerjevo kavo z^olj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova slad-na kava« in s aliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. llaeunski sklep mestne obeiue novomeške za leto 190i>, I, Mestna imovina. Dohodki. Posebej I. Uprava v obče. а) pristdjliina iiiesùatmko pravú . , I)) pria tu i li i 11 a za, oglede...... C) pristojbine in razglasi...... б) odgoB........... (l| žisiDShi putni liiti....... «■i redarstvo.......... It ) razno........... II. Uprava mestne imovine. a) Dřijumiiiím od poslopij...... b) DBjetniiliia od zemljinŠ...... d) néitniita.......... skujiil« aa matcrijal in rekvizite . . e) doklade pri davkariji...... f) ({ostaŇčIna.......... k) triiim HtADtiiioa......... b) tržna priHtojbiiia....... i) tuetitQi t(ir.......... j) pasji davek......... k) goxdtii doliodki........ 1) priziianila.......... la) kopaliSûe.......... u) obresti od obligacij...... o) obresti od aktivnih glavnic . . . p) razuo ........... 111. Ceste, ulice, trgi. ii\ razni doli o d ki......... IV. Zdravstvene In blagotvorne zadeve. n) boluica silo........ b) Dilanûeva ustanova....... dj Dolholuva imtanova....... e) konjaiï........... O razno ........... V. Šole. s) zaklad za etavbo dekliške iole . . . b) obresti od Arkotuve netaiiove . . . obrtna nadaljevalna Sola , . . . d) ramo i'ubđ. Šmibel'StopiSe) . , . . VI. Vojaàka nastanitev. al poTToiilo vojaStva....... VII. Izredno. izredni doiiodki........ VIII. Prehajalno. n't preljajalni duhodki . ;..... 40 104 134 230 31 e 247 iao4 11476 26 3340 6 9G50 S036 879 32IÍ8 90 351; 7411 6 1188 1058 60 h 64 76 04 50 61 150 — 34 48 16 &0 40 40 26 66 84 60 96 Rlaarajniški ostanek dae 81. deit, 1905 . 244 S«3 90 2 77 01 47 60 .'iO 515 295 1560 400 138 10019.^ 448 20 6Î1 20 62 I. Redni dohodki. a) obresti od obligacij io liran. knjižic , b) obresti od aktivnili glavnic .... li} prostovoljni doneski, volila, novoletne odveznice ......... č) dražbeni odstotki ....... d) pristojbine ;!a godbo, licence, ienit- vanske zglagnice....... e) globe........... Ill TBEllO........... i) vmene glavnice........ II. Prehajalni dohodki. a) podpore tujim ubožcem,..... b) povračila za blagotvorne vožnje . . n> razno ........... ' 1944 16 ; 276 W 1218 71 27 72 179 05 'i 2473 48 28 — 1 4949 — ; 602 40 44 03 ■ 350 — BiagajniĚki ostanek due 31. dec. 190S . Skupaj Stroški. Posebej Skupaj K h K h K 1 h 1. Uprava v obče. 1 ] a) funkcijske pristojbine...... 1000 — 1 1733 29 ! 3880 — 1 Ù) prižigalec.......... 780 — 208 — 1 e) obleka stražnikov....... 663 28 i 2S77 55 pisarniške uradne potrebi Sine . . . 3134 45 b) odgou ........... 833 03 bolniška blagajna....... 239 92 1 128 99 1 12100 96 II. Uprava mestne Imovine, a) davki in ekvivalent....... 3281 05 ' b) vzdrževanje mestnih poslopij . . , i 1333 49 1 c) nakup zemljišč........ 80 — ■ d) nakup in poprava orodja in rekvizit . 79 1 38 f) zavarovalnina......... 162 ^ ■ 77 gozdni stroški........ 320 ' 1 88 2267 09 , i) sejmišůe .......... 810 20 1 8334 86 III. Ceste, ulice, trgi. ] a^ ûisienje meata........ 926 05 1677 66 42057 65 : C) kanali in jarki........ 181 12 ĚJ gramoz in pesek....... 686 80 1 3661 18Î 23 : 74 150 - j IV, Zdravstvene In blagotvorne zadeve. 1 a) bolnica za silo........ 69 88 263 57 I i c) Gizelina u^tauova....... 100 ! — gimnazijska jubilejna ustanova . . 100 — d) jubilejna ustanova povodom 50 letnice ! C77 68 Njega VeliĚ. cesarja Franoa Josipa I. ! (za gimnazijce)....... 200 — jubilejna ustanova povodom 50 letnice Njega VeliE, cesarja Franca Jožefa 1. I (za mestne reveže)...... 200 2710 20 fj podpore raznim druStvom .... T60 — g) konjBu........... 89 80 Dolhofova ustanova ...... 80 — 138 56 ^ 22650 36 < 11) razno........... 165 — 24548 61 100193 20 V. Šole. 1 a) deSka Sola.......... 896 62 448 Ú2 b) dekliška šola......... 1859 83 1860 — 4B46 zaklad za stavbo dekliške šole . . 230 — 46 VI. Vojaška nastanitev. 114 a) nastanitev......... . 114 63 63 Vil. Izredno. 13980 30 2. „rotovž" .......... 6491 66 80637 78 VIII. Prehajalno 292 18 looeoi i 89 146653 25 1 , 163699 H 36 Ostanek gotovine dne SI. dec. 1906 . . , 3180 1 156879 61 1 150879 1 G1 Ubožni zaklad. 1. Redni stroški. a) stalne podpore........ 232S — b) občanne pi)dpore . '..... 267 26 e) pokop uhožoev ........ 68 40 f) razno........... 52 — ! v hranilnico naložene glavnice . . . 6782 59 j 9443 26 II. Prehajalni stroški. ' a) podpore tujim ubožcem..... 162 — 1 b) blagotvorne vožnje....... 66 82 11096 61 1 ol razni preliajalni troĚki..... 360 — 588 82 905 43 l' 1 12003 04 : 1 10032 07 221 81 1 Rlag^niSki ostanek ilne 31. dec. 1906 . |i 2192 78 12224 85 : J 12-324 85 Prav lepo sadno drevje, močno vhoreninpe trte Riparia Portails ill cepljeiike iiíijboljšili trtnili vrst ima na prodaj Kmetijska podružnica v Novem mestu. Drevje se prodaja po 70 h za élane, po 1 K za nečlnne; bilfe (koreDjaki) Riparia Fortalis po 30 E tisoč in cepljenke španjols, veltlmca, silvancs, rizlinga po 20 h komad. (»i) ^ Poshusifc i'' priporocifc li' ^ izdclhe ^ jTydroDetoparnehranili pPrtigi VIII. Cinocnilizjstciij Smarnice. Premišljevanja o Srcu Uarije, napisal Ladislav Hravat sd Se dobiti v nekaterili iïvoilih v knjigami J.Krajec nasi t Novem mestu 8 poStninn vred po K~I-90. MMH^^^H« obstoj« Če iz treh sob, kuhinje, shrambe, kleti in drvarnice, se odda s 1. junijem v hiši g. Košaka T Rudolfovem na Ljubljanski cesti. i97-3-l) Ugodna prilika! Na Cirnihu, eno uro od Mirne proti Vel. Loki na Dolenjskem je na prodaj Prelesnikovo, posestvo meri 14 juhov m obstoji iz his« št. 13, pri kateri je pod, hlev in »vitijak sredi lepega sadnega vrta, tega se MÀ tri Řtuke dolga njiva, od 35—40 mernikov posetve gladto brez kamna. Konec njive dva zaraščena gozda, okoli njive velika košenica za petero goveje živine rediti. Vsi tu navedeni delt se skupaj drže in je le ena parcela. Vse to se kupi za 1600 gld., polovtco tega je plačati takoj, druga poluvica se lahku obrestuje pet let s 57o obresti, ^89.3-si) Kazlcaže in pojasnila daje o tem MIHA OMAHEN, trgovec v Višnji gori. obstoječe iz štirih sob in vsemi pritiklinami je s 1. junijem oddati v g. Bergmann-ovi hiši na Glavnem trgu v Rudolfovem. Natančneje ravnotam. (87-0-3) Lepo soinčno stanovanje je za ûddati v hiši rokodelskega doma v Novem mestu. Natančneje pri upravnistvu Dol. Novic. (96-0-1) pa? Hiša št. 242 na Loki tik pod novo žensko bolnico v Novem me^tu se proda iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji. (84.o-2> Več pri lastnici: Alojzija Pintar, gostilna „pri Lipi" v Kandiji, V Št. Jernejski fari (83-2-2) je na prodaj lepo posestvo, katero obstoji iz lepe zidane z opeko pokrite biše, kuhinje, kleti in hleva. Zraven spada lep sadni vrt, 4 njive, travnik in del hoste. Cena se izvé pri lastnici Antonji Paulin na Cadrežu št. 8. p. Št. Jernej (Dolenjsko). Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega l'^a-i-'-'i) Ih C uroda jailli istrijansliega vina, I '■f belega in črnine, refošba, muškata, potem rakije no prii 80 za oddati v najem v Rudolfovem na Vel. trgu v hiši i»l. Ficlitenaii. Ravno tam ae dobi več let staro 162-0-3) Žganje tropovec in drožnih v večji množini. Služba ccstarja na ohrajni cesti fiersIjín-Gorenja Straža je razpisana do 1. aprila t. 1. Prošnje so vložiti na okrajni cestni odbor Rudolfovu, {88-0-2) belega in črnine, refošba, muškata, potem rakije po primerno nizkih cenah na prodaj. Za pristnost in solidno postrt-žbo se jamči. Ivan Pujman, trgovec in posestnik vinogradov v Vodnjann-Dignano, drž. železnica, Istra. # ip Stanovanje, (79-0-3) obstoječe iz sobe in kuhinje z vsemi pritiklinami in nekoliko vrta, je takoj za oddati v hisi št. 157 mej vrti v Novem mestu. V RudolfouBin (PauserjEuo poleg rotovža) popolnoma opravljeno za špecerijsko trgovino proda Ema Toporiš v Ribnici. (823-2) Hišo DOLENJSKE NOVICE. 77. Stanje hran. vlog nad 3.000.000 K. Rezervni zaklad nad 130.000 K. Mestna hranilnica v Novem mestu sprejema Iiraoilne vloge vsak delavuik od 9, do 12. ure dopoldne, ob tržnih dneh tudi od 2. do 4. ure pop. in jih obrestuje po 4 7o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta L kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina novomeška z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico ■ _______ tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi a a ai ss H sî SF! ÎÎ »! se pri tem obrestovarye prekinilo. ïswsaïssissaa Denarne vloge sprejemajo se tui\i po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hranilnice račun ût. 31 624. l'osojilii so dajejo na /eniljišča na 57« obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako pa poplaCa dolinik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. (86-0-2) it^ Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Organist in cerliveniii I^S Í8Če službo na kakšni večji fari, najraje na III Dolenjskem. Nastop laliko takoj. Naslov 111 pri upravniitvu „Dol. Novic", si-2-2) V Zagradu, obćina ýmarjeta je lepo posestvo na prodaj. (74-3-g) Islo sestoji iz zidane Lise v dva konca, kleti, 4 hlevov, njiv, travnikov, gozda in »inograda. Proda se tudi nf'kaj voz in druzega blaga. Ve6 poye posestnik Matija Orešnik, t Zagradu st, 6. raíSacL:!' dři 6 dni jn díla ne ř najnovejšimi leta19Û5in Oeïgrajenimi vel i Kjn sitimi pami((,i „ paii""" JY ^hsKorJo-od^-vtlil^ parnK^iB-BiOJtonami izjasnila daje zastopnil^ QCU HÎ Q j^bljaiXa ](^lodvor4c-uliceštv,28 Odhod iijiubljafie v£íI(í poneđeitK .lorekin čdrtřK v