Mteljski pravnik. Priobčuje ,,Pedago^iško društTO" r Krškem. (Dalje.) Pravice v materjelnih zadevah. Menjava s službami. V tej zadevi govori § 34 kranjskega zakona z dne 9. sušca 1879 tako-le: ,,Vsled lastne želje se učitelj prestavi, če ali po redu za drugo službo prosi ali če menja za službo. Službo zamenjati dovroli po zaslišanju dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov deželni šolski svet". Na Kranjskem je zdaj ložje s službami menjavati, ker iraa učitelj z ozirom na svoja službena leta povsodi enake dohodke, naj služi kjer koli. Za preselitvene stroške se v tem slučaju šolske gosposke ne brigajo; to se raorata pogovoriti tista dva saraa, katera s službami menjata. Na Štajerskem je še vedno težje s službami menjati, ker so plače še vedno navezane nekoliko na službene kraje. Premeš-cnje iz službenih oziror. Začasno nastavljene ucltelje je lehko premeščevati, ker oni nimajo veliko pravice do svoje službe. Osobito sme okrajni šolski svet v svojera okraju začasno nastavljeneuč. osebe premeščevati, ne da bi jim za to moral preselitvene stroške plačevati. Deželni šolski svet pa lehko še bolj do živega pride začasnim učiteljem, ker lehko mesta, katera oni zasedajo, kar definitivno odda po naraeščenji druge učiteljske osebe iz službenih ozirov, ne da bi imel dolžnost skrbeti, da se preskrbi prejšnji začasno nastavljeni osebi druga služba. Stalno postavljene učitelje (§ 33 zakona z dne 9. sušca 1879) raore prestavljati deželni šolski svet na kako drugo službo le vsled lastne želje, iz važnega službenega ozira ali disciplinarne razsodbe. Iz službenega ozira se učitelj ne sme prestaviti na učiteljsko službo z raanjšo plačo. In § 35 se v tej zadevi glasi: nKedarkoli se učitelj prestavi, če ni nič zakrivil in tudi ne prosil, kakor tudi vselej, če se rabi za pomoč, ima učitelj pravico, da se odškoduje za dokazane gotove stroške, katere je imel pri svojem potovanju in preseljevanju, iz normalnega šolskega zaklada." 0 teh stroških bomo še govorili. Ako bi se kdo branil, odločeno službo nastopiti, je toliko, kakor bi se službi odpovedal, in to brez pravice do pokojnine (upravno sodišce od 14. listopada 1894). Začasno in stalno nastarljeiije ter nadoiuestOTanje. Kdor nima niti prvega (zrelostnega) niti druzega izpita (usposobljenosti), ta ne raore doseci niti začasnega, še raanj pa stalnega imenovanja. Tak učitelj je sarao suplent, in kot tak ima samo pravico, da dobi nagrado, katera se mu odraeri po plači učiteljske službe, katero nadomestuje. Ako je z dotično službo več kakor 900 K plače združeno, dobi 60 °/o. Ker je pa na Kranjskem najmanj 1000 K plače, dobi torej vsak suplent najraanj 600 K nagrade. Ako pa se porabi za nadomestovanje v počitku ali v-pokoji živeč u^itelj, dobi za ta čas nadomeslovanja vrh svoje pokojnine 30 do 40 K mesečne remuneracije. To je določil kranjski deželni šolski svet z razglasom dne 29. aprila 1880. V tem razglasu je tudi govor o nagradah, katere dobe drugi redni učitelji za razna nadomestovanja; toda o tern bode pozneje govor. Kdor ima prvi izpit, tega nastavijo kot začasnega učitelja in kot tak iraa 800 K plače. Pravio do pokojnine in do kvinkvenij nima, niti do stanovanja. Ako je začasni voditelj, pa ima pravico do stanovanja in do opravilne doklade. Dve leti (šolski leti, torej 21 raesecev, v raestu 20), mora biti učitelj v praktični šolski službi, da rau dovolijo drugi izpit delati za splošne ljudske šole, za raešcanske šole pa še eno leto več, in sicer raora prej dostati izpit za ljudske šole. Na splošnih ljudskih šolah imenujejo šolske gosposke, ki so dolžne to storiti*), začasnega učitelja stalno, kedar je dostal drugi izpit, na meščanskih šolah pa, kedar je dostal tretji izpit (za meščanske šole). Radi tega definitivnega nastavljenja se razpiše na Kranjskem (tudi na Stajerskem po novem zakonu) služba, ker to zakon veleva, *) Vendar nima pravice učitelj kljubu temu, da ima vse izpite, da bi se moral definitivno imenovati. Služba mora biti prej razpisana in zanjo se mora prositi (min. odlok od 26. grudna 1879.) toda v razpisu običajno dostavljajo, da se služba radi definitivnega iraenovanja razpisuje, ker je dotična oseba izpit dostala. Da bi kdo prvo svedočbo izgubiti moral, ako si drugega izpričevala ne pridobi, te določbe ni več, kakor je bila v prvotni državni šolski postavi. Da postane učitelj prej ko prej deflnitiven, zato je njegova in šolskih gosposk dolžnost skrbeti, da se stvar ne zavlece brez potrebe niti en mesec ne; zakaj po najnovejšem pravičnera zakonu pridejo uoitelji po številu svojih stalnih službenih let v »štatus". Cim višje je kdo v Bštatusu", tem večjo plačo irna, kakor svedoči novi zakon o učiteljskih dohodkih. (Ako se na Stajerskem definitivno imenovanje nekoliko zavleče, ne trpi učitelj na dohodkih toliko raaterijelne škode, ker mu večjo plačo dajo po zakonu že prvi rnesec po prestani drugi izkušnji). O dolžnostih učiteljer. § 26. Učitelj je dolžan svoj važni posel vestno opravljati, vse naredbe, kar jih zapovedujejo zakoni in ukazi, ter vsa povelja nad njim stoječih oblasti natanko izpolnjevati a šole in svoje službe ne srae napak rabiti v politicno, narodno ali versko vpletanje, ter z bistrim očesom mu je paziti na vse njegovi skrbi izroeene otroke. Kjer imajo šole po več učiteljev, naj bodo složni in spoštujejo naj se raed seboj, da si pridobodo javno doverje (zaupanje) ter tako pospešujejo svoje učilnice napredek in korist. V uradnih stvareh naj bodo ostali učitelji tenko pokorni šolskemu voditelju. § 27. Učitelju je prepovedano, učencem nakladati opravila in dela, katera se ne vjemajo s šolsko odgojo ali se nikakor ne vežejo z učnim namenom. § 28. Kadar učitelj kaznuje, vedno si naj bode v svesti svoje dolžnosti in nravne odgovornosti. Kaznuje naj rajŠi po redkern in manj. § 29. Učitelj naj, uku in odgojevanju na potrebo in korist, bode, kolikor more, v dogovoru z roditelji, s katerimi naj se zložno trudi. Posebno, kadar kak učenec po večkrat prestopi zapovedi, naj se z roditelji ali njih naraestniki pomeni, kako bi ga bilo dalje kaznovati. Učitelju je paziti, da je učilnično prostorje in šolsko orodje vedno snažno; a šolskih prostorov niti sani ne sme rabiti in jih drugim dajati v rabo za kako stvar, katera bi se z namenom teh prostorov ne ujemala. Vsak je sam odgovoren za vse, kar poredno pokvari. Kadar je šolsko orodje treba popraviti ali pomnožiti, naj šolski voditelj pomoči prosi od krajne učilnične oblasti, in če je tukaj ne dobode, od okrajne šolske oblasti. (Dalje).