t / = THE OLDEST AND MOST POPOLAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN TjNITED STArES OF AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za yero In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 58. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. MARCA — SATURDAY, MARCH 24, 1928 LETNIK XXXVIL TRI STO ŠESTDESET MILIJ ONOV DOLARJEV ZA KRITJE MORNARIŠKIH STROŠKOV. - POSLANEC FRENCH PREDLOŽIL TOZADEVNI PREDLOG. — VELIKI IZDATKI TUDI ZA ZRAČNO FLOTILO. Washington, D. C. — V poslanski zbornici so v sredo razpravljali o predlogu, katerega .je predložil poslanec French, republikanec iz Idaho, in se nanaša na določitev izdatkov 360 milijonov dolarjev za kritje stroškov za mornarico, in sicer za leto 1929. To je za vzdrževanje mornarice in za nove konstrukcije. Odkar se je vršila v Wash-ingtonu konferenca za omejitev oboroževanja na morju, se še ni tako ogromne svote zahtevalo za vzdrževanje mornarice. V načrtu je uključena konstrukcija dveh velikih vodilnih zrakoplovov, ki bosta stala $8,000,000, za začetno delo je treba takoj $1,800,000. Kot nujno za takojšnjo zgradbo se navaja v predlogu tudi osem križarjev, in dva pod-mornika, za kar je treba takoj S 18,000,000 in $31,315,000 za avijatiko. Izdatki za avijatiko so to leto prekoračili določeno mero. Z gradnjo vodilnih zrakoplovov se bo pričelo še to leto. $200,000 je določenih za inve-stigacijo varnostnih naprav na podmornikih in za izboljšanje istih. V tekočem letu bodo zgradili 271 novih letal. Zahtevi po zvišanju števila mornariškega osobja se ne bo ugodilo in so določeni izdatki za vzdrževanje le 83,250 mož. premogarske vesti. policijski načelnik napaden. Pri okrožnemu sodišču v Columbiana sta dve ženski streljali na načelnika. — Ob-dolžen je bil umora, a ni bil spoznan krivim. Columbiana, Ala. — H. F. Blake. načelnik policije, je bil obdolžen umora Louise Mon-teabaro, katero je aretiral, ker je prehitro vozila z avtomobilom. Blake trdi, da se je ženska sama ustrelila. Na podlagi njegovega zagovora, ni bil spoznan krivim umora. To pa je dve sorodnici umorjene ženske tako ujezilo, da sta streljali na načelnika, nista pa zadeli, nakar sta planili na njega z odprtimi nožmi in ga težko ranili. Ranam bo najbr-že podlegel. potres v mehiki. 2e več let niso čutili Mehikanci tako silnega potresa. — Panika se je polastila ljudstva. — Več oseb Vanjenih. "Mexico City, Mehika. -— V sredo zvečer so čutili v Mehiki silne potresne sunke. Hiše so se zibale; eno poslopje se je zrušilo in večje število oseb je zadobilo poškodbe. V mestu je vsled kratkega stika, ki je nastal med potresom, vladala tema. Bliskalo se je nepr^tano in ljudstva se j« polastila panika. V nočnih oblekah so prihiteli iz hiš in poklekali na, uli- Zanimiva izpoved premogarja. — V West Virginiji se je pričelo z bojem. — Schwab je bil med prvimi,I ki je pokazal pest unijam. —o— Washington, D. C. — Van A. Bittner, zastopnik United Mine Workers od severnega distrikta v West Virginiji, je pred senatnim meddržavnim trgovskim pododsekom izpovedal marsikaj zanimivega iz bojev med organiziranimi pre-mogarji na eni strani in na drugi Rockefeller, Schwab in drugi veliki podjetniki. Bittner je rekel, da je treba iskati izvora boja v premogovni industriji, v West Virginiji. Leta 1925, tako zatrjuje, so veliki operatorji prelomih kon-trakte z unijo in pričeli obratovati na bazi "open shop,:; znižali plačo delavcem in uničili staro centralno konkurenčno polje ter prizadjali hud u-darec malim operatorjem in obenem tudi premogarskim delavcem. Bethlehem premogovniki, katerih lastnik je Charles H. Schwab, so prvi začeli obratovati z neunijskimi delavci. Tozadevne apelacije na jeklenega magnata so bile brezuspešne. Vendar, Schwab kaj rad pripoveduje o dobrih odnoša-jih med njim in delavstvom. Consolidation Mining korpo-' racija, drugo največje podjetje na polju mehkega premoga, katero kontrolira Rockefeller, je sledilo zgledu Schwab a. Vodstvo Consolidation podjetja se je izgovarjalo, da je bilo primorano to storiti, ker je bilo obdano od neunijskih podjetij in ni moglo delati z dobičkom, dokler je plačevalo po unijski plačilni lestvici. Bittner je rekel, da je 1. 1925! šel k delavskemu tajniku Da-visu in trgovskemu tajniku Hooverju in jima pojasnil zadevo. Davis je rekel, naj se pritoži pri sodišču, in je priznal, da so operatorji kršili pogodbo. Kaj se je zgodilo potem, je vsakomur znano. Namreč, unije niso drugega zahtevale, kakor, da se mora vpoštevati pogodbo, kar pa kompanije niso hotele in ni delavcem pre-ostajalo drugega, kakor odložiti delo. NOVI MOST ČEZ REKO HUDSON. Iz neodrešene domovine. TUDI SLUŽKINJE JE TREBA PRIZNAVAJO, DA SO S BRE SLUŽKINJE. — DR PREMESTITI V ITALIJO.-LOVENSKA DEKLETA DO-UGE ZANIMIVE VESTI. Slika nam pokazuje, kako bo ^gledal most čez reko Hudson v New Yorku, ko bo dovršen, kar bo leta 1932. Most bo stal 60 milijonov dolarjev in bo vezal Riverside Drive na new yorski strani in Fort Lee na Jersey strani. coolidgea še vedno nadlegujejo. KRIŽEM SVETA. Wyominski republikanci le za Coolidgea. — Dasi je že večkrat izjavil, da ne bo kandidiral, ga še vedno nadlegujejo. Washington, D. C. — Everett Sanders, tajnik predsednika Coolidgea, je pismenim potom obvesti L. C. Hinkle-ja, republikanskega voditelja v državi Wyoming, da Coolidge vztraja pri svoji izpovedi: "I do not choose." Wyominski republikanci so predložili predsedniku resolucijo, v kateri so mu naznanili, da hočejo njega kot predsedniškega kandidata, da bi ostal še nadalje v Beli hiši, kot predsednik Zed. drž. Je pa še več drugih držav, med temi tudi država Illinois, v katerih si republikanci ne pustijo dopovedati, da kar je rekel Coolidge, to drži. Odgovor na resolucijo wvominskemu republikanskemu komiteju, volja tudi za ostale države. pakt med grčijo in rumunijo. ARETACIJE KOMUNISTOV NA JAPONSKEM. Tokio, Japonsko. — Po končanih splošnih volitvah na Japonskem so pričeli veliko gonjo proti komunistom. Takoj prve dni so aretirali nad tisoč oseb. cah ter s povzdignjenimi rokami prosili Boga, naj jim prizanese. Od leta 1911 že ne pomnijo tako silnega potresa v Mehiki. O potresnih sunkih poročajo tudi Iz Vera Cruz in Puebla. Nekatera mesta so bila še'bolj hudo prizadeta, od katerih pa še ni natančnih poročil. Ženeva, Švica. — V četrtek sta Grčija in Rumunija podpisali arbitražno pogodbo, po načrtu, ki ga je napravil varnostni komitej razorožitvene komisije. To je prvi slučaj, da je delo varnostnega komiteja rodilo sad. Zunanji minister Nicholas Titulescu je podpisal pogodbo za Rumunijo in grški zunanji ministr Michalacopou-los. za Grčijo. Ker niste Grčija in Rumunija v direktnem kontaktu, ne bo pogodba prav nič spremenila obstoječih od-nošajev med obema državama. Je pa važno radi tega, ker je to prva pogodba na Balkanu po Iokarnskemu modelu, ki bo podreznila še druge države. Govori pa se tudi, da se polaga temelj vzhodni sredozemski pogodbi, v kateri bi bile u-kl j učene Italija, Grčija in Turčija. Tozadevna pogajanja so že bila v teku poprej, a so sc razbila, zdaj, kakor poročajo, so se zopet obnovila. Širite amer. Slovenca i — Montreal, Que. — Doris Mac Donald, ki bi radi soudeležbe pri umoru nekega šoferja v Kanadi morala biti te dni obešena, je pomiloščena v dosmrtno ječo. Njena mati, ki biva v Chicagi, je največ pripomogla, da je Dorjs bila rešena smrtne kazni. — Tokio. Japonsko. — Na Japonskem je poldrugi bilijon dolarjev naloženega v električnih korporacijah. Šele pred desetimi leti, se je na Japonskem začela elektrika splošno uporabljati. — Champaign, 111. — V ^e-tek so priredili tukajšnji lovci lov na vrane. Darila so dobili tisti, ki so postrelili največ vran. — New York. N. Y. — Drugič že, je porota spoznala krivim umora prvega reda. Thomas Morana, ki je umoril dva policista. Zagotovljena mu je smrtna kazen. — Escanaba, Mich. — V St. Francis bolnišnico je bil pripeljan 45 let stari Fred Krom-bley, ki se je zvijal od bolečin v želodcu. Njegovi prijatelji so izpovedali, da je pil mazilo za konje, ker ni mogel dobiti žganja. Upajo, da mu bodo oteli življenje, dasi je njegovo stanje zelo opasno. — Houghton, Mich. — Poročajo, da se bo 1. maja otvo-rila sezona za lov na postrvi, in sicer v vseh rekah, ki se izlivajo v Portage jezero, Torch jezero in Superior Lake. — Chicago, 111. — Ogenj je nastal na 846 Randolph cesti, ki je povzročil $5,000 škode. Sodijo, da je nekdo zalučal o-gorek od cigarete v korbico za papir, kar je povzročilo požar. — Detroit, Mich. — John McEntee Bowman iz Newyor-ka javlja, da bodo v Detroitu pričeli graditi Tuller hotel, ki bo stal $25,000,000. -— Dunaj, Avstrija. - Rumun-ska vlada je izdala svarilo tu-jezemskim časniškim poročevalcem, naj ne poročajo v svet vesti o notranjih nemirih, sicer bodo izgnani. To se je zgodilo z nekim avstrijskim poročevalcem, ki je dobil odlok, da mora v 24 urah zapustiti deželo. Na intervencijo avstrijskega poslanika, so mu pa dovolili, da še lahko ostane. italijan ustreljen iz avtomobila. Voditelj chikaških Italijanov postal žrtev političnih nasprotnikov. — Dobil je svarilo po telefonu, za katero pa se ni brigal. Chicago, 111. — "Diamond Joet? Esposito, voditelj italijanskih republikancev v Chicagi, je bil v sredo zvečer pred svojo hišo, na 800 So. Oakley bou-levardu ustreljen. Ralp in Joe Varchetti, člana njegove telesne straže, ki sta stala" poleg njega, nista bila zadeta, ko so napadalci s puško iz avtomobila streljali na Espositoja. Zadet je bil v glavo od 58 šiber. V sredo zjutraj je Joe dobil po telefonu svarilo, naj o-dide iz mesta, za katero pa se ni brigal. Sodijo, da sta bila brata Varchetti, z napadalci, ki so bili brezdvomno njegovi politični nasprotniki, v zvezi. V četrtek zvečer pa je zadela enaka usoda 30 letnega Johna Infantina. mrtvega so našli v njegovi spalni sobi. U-streljen je bil zato, ker mu je bilo preveč znano o morilcih Espositoja. Giuseppe Esposito, imenovan "Diamond Joe" radi tega, ker je zelo ljubil zlatnino in dragulje. Ko je bil umorjen, je imel na prstu prstan, vreden $5000. Joe je prišel v Ameriko leta 1895, kot 23 letni mladenič. Tukaj je odprl salun in kmalu prišel do premoženja. Leta 1920 je pokazal tudi svojo moč v politiki, od tedaj je bil voditelj italijanskih republikancev. Fašisti niti služkinjam ne prizanašajo. Fasistovsko uradno glasil.» za Primorsko protestira proti temu, da ima Mar. družba za slovenska dekleta sedež v Trstu, in celo na pustni torek se je drznila prirediti Marijina družba več ali manj versko zabavo, pri kateri so dekleta nastopila v slovenskem jeziku, kakor da bi bili v kaki kraški vasi. Kako se to strinja, se vprašuje list, s progrumom fa-šistovske vlade, ki hoče dati slovenskim krajem zopet nji hovo izvirno latinsko lice? Nadalje ugotavlja list. da se letno "skoro umetno" odpravi v Trjst na tisoče slovenskih služkinj, ki si pozneje ustvarijo lastno družino, ki gotovo ne b» italijanska. To ne gre. "Ta dekleta bi bilo treba odpraviti \ druga mesta na Apeninskem polotoku — če mogoče dale:' od Julijske krajine. — kjer bi prav lahko našla službo radi svoje" znane pridnosti in bi lahko živela daleč od vsak? propagande ter postale dobri' j Italijanke." V Trst pa naj pri-j dejo Furlanke. — Fašisti soj spravili s Primorskega v Italiio! slovenske učitelje, uradnike in železničarje. Tudi problem služkinj bodo lahko rešili p> fašistovsko, oviralo jih bo le-dejstvo. da so v italijanskih družinah samih slovenske slu ž kinje bolj priljubljene kakor Italijanke, ker veljajo splošno za bolj poštene. Problem slovenskih služkinj je na vsak način vsaj tako aktualen kakor problem tržaške pristaniško krize. planinci smrtno ponesrečili. Salzburg, Avstrija. — Skupina planincev, smučarjev, se je spustila po snegu z vrha Kolm gore^ Nesreča pa je hotela, da se je istočasno za njimi utrgal plaz in nesrečneže zasul. Štirim se je posrečilo izkopati se iz snega, trinajst jih je pa našlo žalostno smrt pod sneženo, odejo. V bližini so bili vojaki, ki so imeli tam vaje. Priskočili so na pomoč, a ne-srečnežev ni bilo več mogoče rešiti. "Ko je slovenska duhovščina divjala po Istri. . Napadi proti slovenskim duhovnikom seveda ne izostanejo, ker jih smatrajo fašistovski Tisti za najboljše propagandno sredstvo. "Slovenska duhovščina je žalibog dolgo časa divjala v Istri, na Krasu in v Trstu . . iz Bevilacqua je napravila Vivoda ali Vodopivec, iz Vecchieti Stare, iz Pentola-zi Lončar, iz Lupi Vouk." Fa-' šistovski listi nadalje protestirajo proti "ljubljanskim govo-J ricam", da fašistovska stranka! sili ljudi, da poitalijančijo svo-1 je ime. To ni res, piše uradno glasilo fašistovske stranke. Stranka je le izrazila mnenje, da je dčflžnost vsakega Italijana. da ne nosi še nadalje na sebi dokumenta o neitalijanskem izvoru, ako je njegov priimek tuj, ali sledov divjaškega- početja slovenskega duhovnika, ako ima njegovo ime slovertsko končnico." Glasilo iste fašistovske stranke, ki ne sili ljudi, da si poitalijančijo priimek, piše dalje: "Mislimo, da bodo v bodoče, ko se bo kak državljan potegoval za kako mesto, imela oblastvav pravico vprašati prosilca, ki je obdržal svoje hotentotsko ime: "Ste Italijan"? Mesto je rezervirano za Italijane. In vi s svojim priimkom ste lahko Nemec, Slovenec, Čeh, SrE, Danec, vse kar hočete, toda Italijan niste!" Po fa- šistovskem pojmovanju se t«; ne pravi siliti. -o- "Zadružna zveza" uničena. Kako daleč je že dovedel Zvezo komisar s prefekturnim jamstvom "za nadnljni razvoj." Tekom enega meseca i.t bilo odpovedanih vlog za -000 lir! Komisar je izplača! teh le 300.(UM) lir in sicer vsaki stranki maksimalno 2000 M-tedensko, a nazadnje je izplačevanje ustavil. Enomesečne komisarienje je torej doved?o Zvezo do tega, da je morala ustaviti izplačevanje vlog! S tem so vlagatelji pokazali, koliko zaupajo v prefekturnega komisarja. — Poleg inž. Rust je je komisar odslovil te dni tudi inž. Pegana. Tako so sedaj odstranjene vse tri glavne moči. Pred fašisti niti cerkve niso varne. Postojna. -7. febr. — Ko je včeraj v Trstu v cerkvi sv. Antona starega čital monsg. Kratzig škofov pastirski li—----v Sobota, 24. marca 1928. t 1 = EM5KIH f|4s SV. MISIJON PRI SV. JOŽEFU V FOREST CITY. Forest City, Pa. Čakal sem, da bi se morebiti kak drug oglasil iz naše naselbine. Ali ker ne vidim nič, ne morem pa, da bi se tako važno in pomembno pobožnost vsaj nekoliko ne omenilo, kakor je čas sv. misijona. V tednu začenši z nedeljo, dne 26. febr. do 4. marca, smo namreč imeli sv. misijon v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa. Naš častiti župnik Rev. F. M. Jevnik so nam preskrbeli g. misijonarja Father Odilo Hajnšeka, res moZa izvanredne zmožnosti in po-božnosti. Takoj ob prihodu g. misijonarja smo zaznali, da bo nekaj izvanrednega, ker navdušenost in obenem ljubezen sije g. Fathru že iz oči, toda takega duševnega užitka pa vseeno nismo pričakovali, kakor smo ga doživeli. Večina Slovencev v naši naselbini še danes goypri, da bi Bog dal, da bi se še govorilo, ker to znači, da seme sejano je padlo na rodovitno zemljo in bo rodilo dober sad v prelepem tednu sv. misijona. V nedeljo zjutraj pri prvi sv. maši, 26. febr., je bil začetek z začetno pridigo, pri drugi sv. maši je bila ravno tako pridiga in zvečer ob sedmi pa misijonska pobožnost s pridigo. Vsak dan so bile dve sv. maše in vsak večer pa pobožnost z misijonsko pridigo ob sedmih. Zaključek sv. misijona je bil v nedeljo zvečer, 4. marca ob sedmih s pridigo, sv. blagoslovom in zahvalno pesmijo. V petek je bil blagoslovljen novi sv. križev pot in nato molitev sv. križevega pota. Znano nam je še vedno, da versko stališče naših Slovence^ tukaj v naši naselbini je močno, toda tako velike udeležbe pa vseeno nismo nikdar pričakovali. Daj Bog toraj, da bi ne pozabili lepih pridig in verskih naukov g. misijonarja in si tudi tako naše življenje uravnavali za našo večno srečo. Kako je bilo krasno videti male nedolžne otročiče, katecfc smo morali radi pomanjkanja prostora spraviti čisto pred oltar. Da, res, uresničile so se besede večnega Učenika: "Pustite male k meni!" Krasna sli- veseljem vas bomo zopet pozdravile kot dobrodošle sestre. Ne pozabimo, da smo pred oltarjem Najsvetejšega obljubile, da bomo skupno hodile k spovedi in k sv. obhajilu. Ne vemo kaj in kdaj nas kakšna reč zadene, zatorej bodimo pripravljene. Upam, da se boste vse udeležile spovedi in obhajila. Vabljene ste tudi na sejo, ki se bo vršila v nedeljo popoldan. Potrudimo se, da dobimo nekaj novih članic. Slovenske žene v Indianapolisu, pridite in pridružite se nam! Bodite vse prisrčno pozdravljene, želeč vam veselo Alelujc Članica Maternega društva. vojnišpoEni gen. ludendorfa. (Dalje.) ka je bila, g. misijonar v sredi malih nedolžnih otročičev vsak večer, cerkev pa natlačen j polna vernega ljudstva, poslušajoč krasne, pridige in verske nauke in to večer za večerom, tako da na sklepni- pobožnosti v nedeljo ni bilo mogoče niti dobiti prostora za stati. Kako smo bili zadovoljni z uspehom, da bi bil še tako uspešen v duševnem oziru, potem smelo rečemo: hvala večnemu Bogu za take velike milosti sv. misijona. Sedaj pa še Vam, nepozabni nam g. misijonar: Hvala Vam tisočkrat za trudapolno delo, katero ste storili v naši naselbini. Nepozabni nam bote osta-li v naših srcih, in samo prosimo ljubega Boga, da bi Vas o-hranil še mnoga leta v vinogradu Gospodovem v splošno korist človeške družbe, posebno pa za zveličan je naših ne-umrjočih duš. Kako Vam bomolni fronti. hvaležni, ako zopet o prvi priložnosti nas obiščete. Kakor so naš g. župnik rekli v nedeljo po sv. misijonu: "Sami smo o-stali, nič več ne slišimo milega glasu Fathra Odila," toda trdno upamo, da še pridete nazaj in nas razveselite z Vašim milim glasom in takrat pa ž1 sedaj vabim tiste, kateri so morebiti še sedaj ostali izven cerkve, pridite vsi. Bog še živi in velike so milosti božje; vse se hporavna, zatorej nazaj k Bogu, vera naših očetov je biser, katerega moramo varovati kakor punčico v očesu. Zatoraj še enkrat: Hvala Vam, Bog Vas živi in blagoslovi Vaše delo, ne samo v naši naselbini, ampak povsod. Živeli! Faran. -o- pozor Članice dr. kat. mater in žena V indianapolisu! » Indianapolis, Ind. Tem potom naznanjam vsem članicam dr. Kat. Mater in Žena, da bomo imele dne 24. marca skupno spoved in v nedeljo, 25. marca zjutraj skupno sv. obhajilo. Zbrale se bomo skupaj v nedeljo pred prvo sv. mašo v novi šoli, in sicer skupno s članicami dr. sv. Ane. Od tam bomo šle skupno v cerkev. Prošene ste, da pridete vse, tudi tiste, ki ste že dalje časa zaostale, da se niste udeležile skupne spovedi in sv. obhajila ter društvenih sej. Vrnite se nazaj, ker vsako pogrešamo. Z Leto kriz. Tudi Italija je bila_ silno te-pena leta 1917. Po naši skupni avstro-nemški ofenzivi je bila na mah vržena od Soče in s Krasa tja za Piavo. Po nesrečnem slučaju, ki je bil odvisen od situacije na zapadni fronti, zlasti radi bitke Flandriji, ki je divjala brez presledka od junija do novembra, nisem na noben način bil v stanu poslati dovolj nemških čet na italijansko fronto, cTa bi tam za vedno skončali z Italijani. Vendar leto 1917, dasi polno samih kriz, je poteklo s številnimi upanji za Nemce. Zatem, ko smo se znebili Rusov na vzhodu in ko smo dobro potolkli Italijane, smo dobili proste roke na zapadu ^ za našo najtežjo nalogo, da potolčemo zavezniške armade na z a pad- Ko sva jaz in polni maršal Hindenburg odločila za veliko ofenzivo na zapadu, tedaj je politična, vojaška in psiholo-gična situacija naroda zahtevala hitre in odločilne akcije. Vsi smo uvidevali, da ako A-merika aktualno poseže v vojno in vrže na tehtnico svoje moštvo in svoje neizčrpne vire. da je za nas vojna zgubljena. Čas', kar je bilo vedno, je bil zopet zoper nas centralne sile. Potapljajoča morala doma je zahtevala takojšne remedu-re proti zastrupljevanju iste. ki je prihajala radi neprestane blokade, radi brezvestne sovražne propagande in pa radi revolucionarne agitacije. Resen problem. Vojake zmage same bi kmalu odvrnile slednji dve nevarnosti, ki so ogrožale narod doma in obenem bi dala narod-j neomajano zaupanje v svojo vojsko in tisto patriotično stanovitnost, ki je potrebna za nadaljevanje vsake vojske. * Naši slabotni zavezniki Av-stro-Ogrska, Turčija in Bolgarija, niso bili več v stanu nadaljevati vojske. Slednji so vse svoje upanje stavili na nas Nemce, ki smo pa dobili s prihodom Amerikancev na za-padno bojišče novega opasno-ga in močnega sovražnika. Nismo niti malo mislili, da bodo Aemrikanci tako hitro zavzeli svoje mesto na bojišču v taki obsežni meri kakor so. Sklenili smo udariti na Angleže in Francoze čim hitreje, zavzeti Pariz in francosko o-brežje, predno bi mogla stopiti Amerika v večjo akcijo na bojišču. S tem, da smo sklenili z Rusi v Brest-Litovsku premirje, je nam prišla na razpolago vojaška sila, ki je doslej operirala proti Rusom. Naglo smo, jih premeščali Spomladi 1. 1918. na zapadno bojišče. Vendar smo bili že pozni in prepozni, ker Amerikanci so bili že v Franciji in v vedno večjem številu prihajali. Priznati je treba seveda, da nemške armade so tekom štirih let tudi utrpele velike zgube. Cvet najboljšega moštva je padel. Moč naših armad ni bila več na tistem standardu kot pred štirimi leti. Vendar pa je bila naša vojaška moč še velika, veliko boljša, kakor pa Angležev, Francozov in Italijanov. Kajpada, če bi imela vojska trajati še dolgo časa, bi' začele moči naše vojske padati, kajti leta 1918 smo rekrutirali vse, karkoli je bilo sposobno le za količkaj kakšno službo. — Zmanjkovati je jelo tudi konj in kar je najhujše, tudi raznih življenskih potrebščin. Ena izmed najbolj važnih lastnosti, ki je potrebna vsakemu višjemu komandantu, je poznavanje njegovih ljudi. O samemu sebi lahko rečem, da sem imel precej te lastnosti in sem precej dobro vedno vedel za razpoloženje naših vojakov. Predobro sem poznal njihove skrbi in težave, želje in nade. Pred ofenzivo. Več kot tri dolga leta so se nemški vojaki borili z neodjen-Ijivo voljo proti Angležem in Francozom. Naše moštvo .jo tvorilo tako trdo nakovalo, po katerem so naši sovražniki zastonj in brezuspešno tolkli cela tri leta. Končno smo spomladi 1918 pripravili vse za veliko ofenzivo. Izurili smo moštvo za napad in isto v največji meri pod-vzeli. Naši vojaki v zakopih so predobro vedeli, da le vojaška zmaga more prinesti mir, po katerem smo vsi že željno hrepeneli. Vedeli so pa tudi, da prilike do zmage ne bo, če ii" bomo izsilili odločilne bitke zri zmago. Polni maršal Hindenburg in jaz sva čutila, če bitka prinese naši vojski srečo, da bodo »narodi zaveznikov in njih javno mnenje omahovali in bodo silili svoje vlade, da sklenejo mir. Kajti javnost vedno favorizira zmagovalce. (Dalje prih.) lindbergh dobil častno kolajno. kongresu, je predsednik Coo-lidge s primernim nagovorom pripel junaku zraki, kongresno častno kolajno. To je največje odlikovanje v Ameriki in Lindy je tega odlikovanja deležen radi tega, ker se je izkazal, da je pogumen in spreten, ker je preletel sam kot prvi letalec Atlantik. IZLETNIKOM! Vsem onim, ki so se priglasili za skupno potovanjt v stari kraj s parni kom I le de France, ki odpluje dne 19. maja t. 1. iz New Yorka v Havre in so prejeli že vsa potrebna navodila in pojasnila, naznanjam, na.L sedaj ne odlašajo z nabavo potnih listov in drugih stvari, ki si jih morajo preskrbeti za potovanje. Onim, ki ste oddaljeni od jugoslovanskih konzulatov, uredi vse te stvari slovenska tvrdka Zakrajšek & Češark, 455 W. 42nd St., New York, M. Y., kateri smo izročili v oskrbo naše potovanje, to je nabavo voznih listkov itd. Čas beži, čez dobrih sedem tednov bomo že na morju. Nabava potnega lista včasih vzame več časa. Zlasti nabava potrebnih permitov (dovoljenj) za povratek v Ameriko za lie-državljane potrebuje več časa. Treba je najmanj 30 dni pred odhodom vložiti prošnjo z tak povrat. Zatorej ne odlašajte s temi stvarmi na zadnje dni. Obenem ponovno naznanjam vsem onim. ki bi hoteli potov.it: \z našo izletniško skupino v st.— ri kraj v prijaznem cvetočem majniku, naj se čimprej pri-glase in pošljejo opcijo (aro) za prostor na parniku. Naše skupno izletniško potovanje se vrši z najmodernejšim francoskim parnikom "lie de France" dne 19. maja 1928. Priglast, <> se na podpisanega ali direktno na tvrdko Zakrajšek &Češav'.. New York, N. Y. John Jerich. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' Ob navzočnosti višjih uradnikov in voditeljev v kongresu, je Coolidge pripel junaku zraka medaljo. Washington, D. C. — V sredo je bil za Col. Charles A. Lindbergha zopet veliki dan. Ob navzočnosti višjih uradnikov in voditeljev republikanske in demokratske stranke v Selma Lagerlof: DEKLE Z MOCEVJA. (Dalje.) Med drugim je čitala tudi o nekem pretepu, do katerega je prišlo na velikem trgu v mestu med tolpo pijanih kmetskih fantov in nekaterimi delavci. Kakor hitro se je prikazala policija, so pretepači zbežali; samo eden izmed njih je obležal nirtev na trgu. Odpeljali So ga na policijo in ker niso zapazili na njem ni-kakih zunanjih poškodb, so ga skušali oživiti. Ves trud je bil zaman in končno sq odkrili, da tiči v glavi ostrina noža, ki je pro- drla skozi lobanjo v možgane in se je odlomila. Morilec je z ostalim nožem pobegnil. Ker so pa ljudje, ki 90 sp udeležili pretepa, policiji dobre znani, je bilo upanje, da jih kmalu dobe. Dočim je mati Ingeborg to brala, je potegnil Gudmund iz žepa nož in ga prav mirnodušno pogledal Hipoma pa se je zdrznil, obrnil nož in ga s tako naglico vtaknil v žep, kot da bi se ob njem opotekel. Ni se dotaknil več kave, temveč je sedel dolgo nem in globoko zamišljen. Čelo je nagrbančil. Jaeno se je vicjelo, da se trudi na vso moč, da bi se nečesa domislil. Končno je vstal, se zlekpil in za?4ehal ter odšel počasi proti vratom. "Moram se nekoliko razgib^i. Ves dan se §e nisem gapil iz hiše," je rekel iji z^ftji-stil sobq. istočasno se je dvignil tudi Erland Office of County Clerk of Cook County, Illinois. State of Illinois ) County of Cook ) ss. Pursuant to the provisions ol Section of the Primary Election Law of Illinois, I hereby certify that the color of the paper to be used for the primary ballost of the respective parties for the Primary Election to be held in the county of Cook, outside the City of Chicago, the City of Chicago Heights, the Town of Cicero and the Village of Summit, on Tuesday, April 10th, A. D., 1928, shall be as follows: Democratic Party---Pink Republican Party - - White Independent Republican Party ----- Blue In Witness Whereof, 1 have hereunto set my hand and affixed the seal of the County of Cook, this 22nd. day of March, A. D., 1928. k or, BR T M. SWEITZER County Clerk of Cook County, Illinois. Erlandsson. Popušil je svojo pipo in je-šel v čumnato po nov tobak. Ko je stal in basal novo pipo, je videl iti Gudmunda mimo. Okno čumnate ni bilo obrnjeno na dvorišče kakor ono v družinski sobi, temveč na mal vrtiček, kjer je stalo nekaj visokih jablan. Za vrtičkom se je nahajalo močvirje, kjer je bilo v pomladnem času precej mlakuž, ki so se poleti popolnoma osušile. Malokdo je šel fcdaj tja. Erland Erlandsson se je vprašal, kaj pač im^ Qudmund tam ppraviti in je gledal za njim. Ted^j je videl, da je vtaknil njegpv sin rqfco v ?ep, izvlekel iz njega neki $>r.ed met in ga vrgel v močvirje. Nato je š_el n3 vri, preskocjJ ograjo in ocišel. K$kor hitro sina ni bilo yeč videti, je zapustil fcland hišo in šel fc močvirju. Gazil pp flil^nži, se sklonil ^ tJo^ \n nekaj Rfttesail iz vwfr, Č£S£r se # ^oi^Upil z no-gft- Bil je velik £ep$i i*pž, čig^r večj^ ostri- na je bila odlomi jena. Obrnil se je na vse strani in se natančno ogledal, dočim je še vedno stal v vodi. Nato ga je vtaknil v žep, toda še parkrat ga je potegnil ven in ga pazno ogledoval, preden se je vrnil v hišo. Gudmund se je vrnil domov, ko so že vsi legli. Šel je takoj spat, ne da bi se dotaknil večerje, ki je bila pripravljena na mizi. Erland Erlandsson in njegova žepa sta ležala v čumnati. Proti jutru se je zdelo Erlahdu, da sliši pod oknom korake. Vstal je, odgrnil zavese in videl, da gre Gudmund proti mopyirju. Sezul je čevlje in nogavice, šel v vodo, brodil semtertja, kakor fcdo, ki kaj išče. Dolgo je tako brodil, nato je šel k bregu,'pa se j6 kmalu vrnil in iskal d^Ije. pelo uro je oče stal in ga gledal. Nato je šel Qudmuntf v hišo in legel zopet spat. Na binkoštno nedeljo se je hotel peljati tjudmmifi v cerkev. Ko je začel kopja vpregati, je prišel preko dvorišča oče. "Pozabil si osnažiti vprego,' je reki sinu. *'Imel sem preveč drugih skrbi," je za-godrnjal Gudmund in se odpeljal. Po službi božji je spremil Gudmund svojo nevesto v Alvakro in ves dan ostal tam. Zbrala se je množica mladih ljudi, da bi praznovala Hildurin dekliški večer. Piesali so pozno v noč. Tudt pili so mnogo, a Gudmund se ni dotaknil pijače. Ves večer ie izpregovoril komaj par besedic. Divje pa je plesal in se hkrati glasno krohotal, ne da bi kdo vedel čemu. Gudmund je prišel ob dveh zjutraj domov. Kakor hitro je konja odpeljal v hlev, je šel k močvirju za hišo. Sezul je čevlje, zavihal hlače in brodil po vodi. Bila je svetla poletna jioč in oče je stal za zaveso ter opazoval svojega sina. Videl je, kako je globoko sklonjen nad vodo gazil semtertja in iskal kukor prejšnjo noč. Sobota, 24. marca 1928. » ************* i t i * II ŽENSKI SVET Urejuje Mrs. Fannie Jazbec. na delo za nove podružnice! Ker se bojim, da ne bi bilo komu "dolg čas" po mojih člankih, se zopet oglašam, in sicer imam namen apelirati na vse naselbine, kjer še ni po-.družnic. Zadnji mesec se je v So. Chi cago ustanovila postojanka, ki ima št. 16 SŽZ. Slišim, da imajo že blizu 50 članic. Mrs. Josephine Schlosar iz West A His, Wis., me je pred kratkim zagotovila, da dobimo podružnico še ta mesec. Ravno ko to pišem, sem dobila poročilo od glavne tajnice, da so ustanovile podružnico, ki je dobila št. 17 SZZ. Vsa čast in srčna zahvala vsem tistim pogumnim ženskam v So. Chicago in West Allis, ki so šle na delo za novo podružnico. Iz West Park, O., mi je pisala rojakinja Mrs. Cecilia Brodnik, da upa, da se bo tudi tam u .anovila podružnica. Če se to uresniči, kar Bog da.], jih imamo že 18. Ker pa je 20 tako lepo okroglo število, bi jaz želela, da pridemo do tega števila. To pa posebno zato, da bi ob izdaji naše prve knjige, ki bo ameriškim Slovenkam po-klonjena, se naša Zveza lahko postavila z 20. podružnicami. Ali se to lepo ne sliši? Za št. 19 bi jaz sugerirala Waukegan - No. Chicago. Od tam je "Opazovalec" poročal v svojem dopisu, da se čudi in vprašuje, zakaj še ni podružnice v tej naselbini. Oh, kolikokrat sem se že jaz čudila in se vpraševala, zakaj je ni. Pisala sem večini ondotnim ženskam, da se naj potrudijo in podružnico ustanovijo, pa ne veni. ali nisem na prave zadela, ali pa res ni zanimanja. Slednje jaz ne morem verjeti, ker je ta naselbina znana po svoji zavednosti. Ce je treba moške kam na fronto postaviti, ali če jc treba koga "bitati", ali ni Waukegan in No. Chicago prvi? Zato pač ne verjamem, da bi ondotne ženske zaostajale za moškimi. Ker mi torej ni znano, katera bi se hotela potruditi in podružnico ustanoviti, zatoraj kar tukaj apeliram na najbolj korajžne, da začnejo. Če hočete informacij, se kar obrnite na sestro gl. tajnico ali pa na mene. Vse potrebno vam bomo povedale. — Začetek je res malo bolj siten, a delovanje je lahko, ko je enkrat podružnica ustanovljena. Če drugače ne bo šlo, pa vprašajte vašega "Opazovalca" ki vse vidi in vse ve, bo gotovo tudi vedel, kje se nahajajo ženske, ki se za Zvezo zanimajo. Toraj na plan! Za št. 20 bi pa želela imeti — CLEVELAND. Tolikokrat se mi je že stavilo vprašanje, zakaj nimamo podružnice v Clevelandu. Jaz sama ne vem za pravi vzrok. Obrnila sem se na več mojih znank s prošnjo, da naj začno. Da nisem bil * uspešna, je razvidno, ker^e nima Cleveland podružnice, dasi je od vseh strani obkoljen od njih. In še toliko drugih naselbin je brez podružnic SŽZ. Pitts- burgh na primer. Bridgeport, Lorain, La Salle, Joliet itd. Zdi se mi, da je največ vzrok, da še nimamo povsod podružnic, ker še večina našega naroda ni bila na jasnem, kaj hočemo in kam hočemo. Po mojem mnenju pa mora biti že vsakomur jasno naše stremljenje in tudi to, da imamo bodočnost, katero se nam je tako dolgo odrekalo. Veliko jih je pričakovalo, da nas bo slara vzela. "Da, Zveza je sicer vzklila, a gotovo, da bo ravno tako kmalu tudi usahnila." Pa noče napraviti ne eno in nc drugo. Tako da so sedaj žf največji pesimisti prepričani, da nas res ne bo za ugnati. Postajamo čedalje bolj močne. Da je bilo naš^ ženstvo v Ameriki tako dolgo brez svoje lastne organizacije, je velUc narodni greh. Koliko bi se dalo v teh zamujenih letih napraviti' Ne bi se sodilo naše ženske za nevešče, ne bi se nas krivično obsojalo, kot se nas je. Zato je naša sveta dolžnost, da hititnc zamujeno popraviti. Kdor bi nasprotoval ženski organizaciji, je slab narodnjak. Zakaj so Nemci prišli do take veljav" 7 Zato, ker so bili organizirani, so bili složni. Le naj poskusi kdo proti Nemcu kaj čez njegov narod zabavljati! Srečen bo, če bo dovolj hitro ušel. Ali tudi mi tako držimo na svojo narodnost? Ker je poskus posameznika, priboriti veljavo in ugled našemu narodu nemogoč, zato se moramo poslužiti organizacij, v katerih lahko skupno nastopamo in skupno zahtevamo, da se nas spoštuje in ne prezira. Ker smo bile Slovenke v A-meriki večkrat omalovaževane je naša dolžnost, cLa prepričamo Amerikance, da nismo i": slabše od njih, v več stvareh še boljše. Vse to pa moramo edino le napraviti, če smo organizirale. Zato pa povsod ustanavljajte podružnice in skušajte priti v dotiko z Amerikanka-mi in jih seznanite z našimi o-bičaji in z našimi dobrimi lastnostmi. Le na ta način boste sebi in narodu, iz katerega izhajate, priborile pravice in u-gled, ki mu gre. Pozdravljene! Marie Pri$lai}d, predsednica S.Ž.Z. -o- IZ URADA TAJNICE KNJIŽEVNE MATICU S.Ž.Z. Chicago, 111. Danes prihajam s poročilom o uspehu kampanje radi oglasov v naši knjigi "Ameriška Slovenka". Sicer ne morem podati natančnega poročila, ker še ni zaključeno in nekatere podružnice so ravno zadnji čas pridno na delu, bo ko-nečno najbrž drugačen rezultat. Vsled tega tudi ne priobčim svote posameznih podružnic, pač pa se to stori ob zaključku. Pripomniti pa moram. da je zaključek nepreklicno v soboto, 31. marca 1928. To pa velja za oglase, slike in zgodovino podružnic. Današnje poročilo, ki je bilo zaključeno v sredo, 21. marca, je sledeče: Vsega skupaj do sedaj nabranih oglasov za okrog $1500. Na prvem mestu je podružnica št 1, Sheboygan, Wis., ki ima nabranih oglasov za $319.000, na drugem mesttu je podružnica št. 2, Chicago, III., na tretjem št. 10, Collin-wood, O., na četrtem št. 5, Indianapolis, Ind., na petem št. 12, Milwaukee, Wis., na šestem št. 8, Steelton, Pa., na sedmem št. 11, Eveleth, Minn., na osmem št. 14, Nothingham.. Ohio, na devetem št. 13, San Francisco, Cal., na desetem št. 6, Barberton, O., na enajstem št. 4, Oregon City, Ore. Nekatere podružnice so poročale, da imajo toliko m toliko oglasov nabranih, vendar pa moram imeti oglase na rokah, predno morem priobčiti. Odkrito povedano, nisem pričakovala tako lepega uspeha. To pa iz dveh razlogov, prvič b3 to naša prva knjiga ir. vsak hoče vedeti, kakšna knjiga to bo. Drugič pa smo Slovenci tako malo poznani pri Amerikancih, da nam ne zaupajo. Od večih strani so mi namreč pisale, kako težavno da je nabiranje oglasov, ker s j večinoma se izgovarjali, da ne vedo, kdo da so Slovenci. Vidite, kako potrebna je bila SŽZ., ki si ho prizadevala seznaniti Slovence pri Amerikancih. Ko bi imeli slično organizacijo zadnjih 10 ali 20 let, bile bi razmere v marsičem drugačne. Nobene težave bi ne bilo dobiti oglase, ko bi Amerikanci znali, da smo mi izobražen narod. Ko bomo enkrat to dosegle in ko bomo organizirane v močno organizacijo ,bo naša pot gladka in nobene težave ne bo dobiti oglasov za dvakrat ali trikrat toliko kot sedaj. Bodočnost bo pokazala, imam prav ali ne. Sedaj ko se eno delo približuje h koncu, nas pa čaka drugo, namreč nabiranje naročnikov za knjigo. Knjiga gre v tisk takoj po Veliki noči. Po-pred bi pa rade znale, koliko AMERtKAN&Čt SLOVfeNEC J. II Ti Willi "\mmmrnrnm BUB V izvodov približno da moramo1 naročiti. Ne bi rade videle, da bi knjig zmanjkalo, kak9r tudi ne, da bi jih preveč ostalo. Veliko naših članic bo knjigo poslalo v stari kraj. Vse te se naj takoj zglasijo pri tajnici podružnice, koliko izvodov dj. hočejo. Ravno tako naj tudi nečlanice in drugi rojaki takoj naročijo knjigo pri podružnici, ako jo imajo v bližini. Podružnice naj pa potem poročajo, koliko izvodov da hočejo imeti. Cena knjigi je določena na 50 centov. Do tak onizke cene so nam pripomogli oglasi. Brez teh bi bfla cena $2.00. Sicer bo knjiga v resnici toliko vredna, kajti take knjige še nismo imeli Slovenci. Torej, kdor hočf. dobiti knjigo, naj se požuri, kajti lahko se pripeti, da bo takoj razprodana. Sicer bo izdana v veliki množini, ali zanimanje za njo je že sedaj veliko. Sesterski pozdrav, Julia Gottlieb, tajnica Knj. Matice SŽZ. -o- IZ GL. URADA S.Ž.Z. Podružnica št. 17 SŽZ., West Allis, Wis., sprejeta v Žvezo 20. marca 1928. Imena članic ustanovnic so: Mrs. Josephine Schlosar, predsednica; Mrs. Antonia Gruden, podpredsednica; Miss Jennie Windišmann, tajnica; Mrs. Mary Sorcec, blagajničarka; Mrs. Rose Bizjak, zapisnikari-ca; Miss Josephine Schlosar, Justine Lanovšek, Josephine Kovačič, Mary Petrich, Jera Pugel, Mary Schvigel, Mary Janezek, Frances Mohar, Katarina Murn, Mary Grul, Frances Janezek, Sophie Može. Anna Bašel, Mary Lepaglav-šek, Josephine Pauček, Frances Imprle. Sesterski pozdrav, Julia Gottlieb, gl. tajnica. -o- IZ URADA PODRUŽNICE S.Ž.Z. ŠT. 13. San Francisco, Cal. Naznanjam žalostno vest, da je preminul Mr. Matija Troje, soprog blagajničarke naše podružnice, Slarije Troje. Smrt je nastopila c|ne 6. marca. Zapušča žalujočo vdovo in otroke. Članice naše podružnice smo kupile lep venec z naoi-som "S.Ž.Z." v zlatih črkah. Vsak, ki je venec videl pri mrtvaškem odru, je izpraševal, od kod je. Vsakdo je pa tudi zve-"del, kaj je SŽZ. Sosestri, ki jo je zadela nesreča, izrekamo članice podružnice najiskrenejše sožalje, pokojnemu pa večni mir in^po-koj! Bara Kramar, tajnica. -o- ZAHVALA PODRUŽNICE ŠT. 2 S.Ž.Z. • Podružnica št. 2 SŽZ. je priredila svoj prvi "Bunco Party" v četrtek, 15. marca 1928. Z bojaznijo smo šle na delo, kajti vsled slabih časov nismo pričakovale povoljne udeležbe. Toda dvorana je bila nabito polna. Ker smo imele nad sto dobitkov, in to po večini zelo krasnih, so se udeleženci razšli v popolno zadovoljnost. Da se je to tako lepo obneslo, smo dolžne zahvalo vsem. ki so na en ali drug način k temu pripomogli. Lepa hvala vsem članicam, ki so darovale dobitke. Lepa hvala pa tudi vsem udeležencem. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so se v lepem številu vudeležile naše so-sestre Hrvatice, članice njihove nove organizacije "Hrvatska žena br. 1." Lepa Vam hvala! Ob priliki Vam vrnemo Odbcr -o- RUSI ARETIRALI ŠPIJONKO. Moskva, Rusija. — V Pskov, v bližini rusko-estonske meje, so aretirali Anastazijo Ser-gev-Mitrofanov, vohunko iz Estonije, ki je skozi osem let bila na čelu vohunske organizacije in pošiljala informacije v Reval. NA PRODAT 1UU ak. farma, poslopja, voda. dobre ceste, blizu mesta; 24 ak. rži. 500 čreš. dr., 1200 jablan. S2000 takoj, ostalo po možnosti. — J. E. Gamble, Hart, Mich. 104-O HUMORISTIČNI LIST "Čuk na palci*9 ki je dostopen lahko vsakemu otroku, brez pohujšlji-vih slik, izhaja v Celju vsako drugo nedeljo in Stane celoletno samo $1.00. »Naročila se ppšilja na naslov: UPRAVA "ČUI^A", CELJE, JUGOSLAVIJA. Poskusite to za vašo LEPOTO "Leta sem trpela z neredno prebavo, katera je povzročala, da je bila moja koža lojene, pikaste barve. Danes, hvala Trinerjevemu grenkemu vinu, moja koža je lepa. Čista, rudeča in moja pre-bavnost je popolna." Mrs. D. V. F. Whiting, Ind. (Ime in nasl&v lia zahtevo) V OZADJU VSAKE LEPOTE OBLIČJA Mora biti zdrav in zadovoljiv želodec V devet od deset slučajev je vzrok rumeno lojene pikaste barve kože nered-nost prebave — netočnost in nepravilno izločevanje prebavljenih jedil povzroča zastrupljenje krvi. Zunanje zdravljenje kože, mogoče skriva vzroke, ne more pa odpraviti vzrokov in tudi ne narediti naravne lepote. Ni to kaj jeste, ampak to skozi kaj mora je vzrok ne le za vašp lepoto, temveč tudi za vašo moč in energijo. Da ojačate vaš sistem, držite vašo kri čisto. Vživajte poleg vaše jedi tudi Trinerjevo grenko vino in odpravite za-prtnico in njene strupe. Veliko lepše in bolje je to, kot postati navezanec na razne stalne odvajalne sestavine. To je visoko cenjeno pravo čisto kalifornijsko vino, laskara in druga dobra zelišča.. Lahko za vživati — prijazno ojače-valno za želodec in čreva. , Ne odlašajte več niti dneva za po-skušnjo. V vseh lekarnah — steklenica stane $1.25. steklenica RPI77DT A run za poskušnjo okezrlaviw TR1NER-JEV0 VINO Pošljite na Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111., za steklenico na ■ poajcušnjo BREZPLAČNO. * Prilpžite 10c za poštnino ?n zavitek. Ime ............................................. Naslov .................................... t Kraj ------------------------------------- o nasi tekmi! Joliet in Milwaukee se dobro mečeta, enkrat je eden na vrhu, drugič je drugi. V zadnjem poročilu je bil Joliet prvi, danes je zopet Milwaukee. Oba sta korenjaka, oba dobro delata in na vsak način hoče eden drugega prekositi. Mrs. Gregorčič iz Milwaukee nas kar preseneča s svojimi pošiljatvami, in ko smo jo vprašali, kako ji je vendar mogoče doseči take uspehe, pa nam odgovarja: "Pravega prepričanja je treba in pa zavesti, da delamo za dobro stvar nesebično, s pravo požrtvovalnostjo za vero in narod. Bog da svoj blagoslov in uspeh je dosežen." Mimogrede bodi povedano, da je ona sama pridobila to lepo število naročnikov, kakor kaže lista. Bog živi take tekmece! Dalje moramo povdarjati, da se naša tekma zaključi nepreklicno koncem tega meseca, kakor je bilo oznanjeno. Dodali bomo samo en dan, nedeljo 1. aprila, ker je v nedeljo veliko več prilike za agitacijo, kakor druge dni. Zato se nam zdi primerno, da se tekma zaključi v ponedeljek, 2. aprila. _ Toraj, vse pošiljatve, ki bodo nosile poštni pečat 2. aprila, se bodo štele v kredit tekme. Pozneje doposlane pošiljatve pa ne bodo prišle v poštev pri določanju prvih nagrad. Zato posebej opozarjamo tekmece prvence, da na to pazijo, da ne bodo radi zamujene pošiljatve oškodovani. Tekmeci, na noge toraj, in dobro porabite še ostale dni za agitacijo, veliko se še lahko doseže v enem tednu, in ravno ta zadnji teden bo odločilen. Vsako večjo spremembo med prvimi tekmeci bomo takoj objavili. Pazite toraj na poročila v našem listu! TEKMECI. Dosedaj imajo skupaj kredita za sledeče število naročnikov: ilrs. Lucija Gregorčič, Milwaukee. Wis.......................................130 - Mr. Joseph Ancel, Joliet. Ill............................................................1 ti Airs. Ivanka Urankar, Milwaukee, Wis...........................................52 Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo...........................................4U Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Munt....................................... Air. Poklar, Cleveland, 0...................................................................19 Mr. Michael Progar, Sheboygan, Wis.............................................16 Mrs. M. Glavan, Collinwood, 0.........................................................14 Mrs. Dorothy DermeŠ, Steelton, Pa.............................................12 Air. Anton Bakše, So. Chicago, III................................................11 Mr. Geo. Pavlakovicli. Denver, Colo...............................................10 Mrs. J. Kastellc, Eveleth, Minn.......................................................10 Mrs. Frank Ulčar, Gilbert, Minn................................................ 7 Airs. Tony Rozinka, Eveleth, Minn............................................... 7 Air. Michael Kapsh. Colorado Springs, Colo............................ 6 Airs. Jennie Intiiiar. Noble, 0. ....:...................................................... 6 Airs. An ha Lopcrt, Steelton, Pa.................................................. 6 Mrs. Josephine Arch, West AUis, Wis..........(j Air. Alarko Bhith, Joliet. 11!..................................... ZZZ'Z (. Air. Frank Ursich, Milwaukee, Wris...................................5 Air. Frank Al/Šjak. La Salle. Ill...................... ..........""""" 5 Air. Jos. Sicherl. Chicago, III........................................ZZZZZ! 5 Air. John Kovačič, West Allis, Wis............................................. 4 Mrs. Angela Laurich. Milwaukee, Wis.................................... 4 Airs. Anna Lunibert, Farrcll, Pa.............................ZZZZZZZZ 4 Air. Alike Tomšič, Houston, Pa.................................................... 4 Airs. Alarie Prisland. Sheboygan. Wis.......................................... 4 Airs. Alary Plantan, West Linn, Ore............................ "" 4 Air. John Kavšek, Eveleth. Minn...............................ZZZ!! 4 Mrs. Anna lireznick. Forest City, Pa.....................•{ Air. Anton llabich. Aliquippa, Pa................................................ 3 Airs. Ursula Ivšek, Rock Springs, Wyo 3 Air. J. J. Peshell, Ely. AIinn..................ZiZZ.ZZZ.ZZZZ— 3 Rev. I). Ambrozich, O.F.Al., Detroit. Alich 3 Air. A. Štrukel, La Salle. Ill.............................Z.ZZZZZZZZZZ 3 Air. Louis Sinrekar, Joliet, 111.......................................... 3 Air. .John Bartol. San Francisco, Cal........................................... 2 Air. Frank Kurnik, Clevelant, O................ ZZZZZ.......Z" 2 Air. Marcus Golavasich, Wslkesbarrc, Pa" 2 Airs. Alary Alihelicli, Lorain, 0..........................................................2 ,Alr. Luke Terhlen. Chishohn, Minn............................................ 2 Air. .John Tise!. West Allis, Wis. Z.ZZZZZZZZZZZZZZZ! 2 Air. Anton Zakrajšek, Kansas City, Kans...................ZZZZZ! 2 Rev. K. Begelj, New York, N. Y................................................... 2 Air. John Gričar, St. Charles, Alich. ................................ 2 Mr. John Poljak, Argo, III................ ............................................. Air. M. Žugčl, Chicago. Ill..............ZZZZZZ!ZZ__— 2 Airs. B. Globocnik, Chisholm, Alinn..............2 Air. Jos. Fabian. Joliet, III.................ZZZZZ!"...................Z........ 2 Air. Joseph Grdina, Cleveland. O. ... ZZZZZ...................... 2 Airs. Anna Dolinšek, Galesburg. Ill 2 Air. Jacol) Drasler, Aloon Run, Pa 2 Airs. Jennie Stirn, Chicago, 111................ZZ!................................ 2 Mr. Joe Urajnar, Sheboygan, Wis.........ZZZ............................. 2 Air. Anton Udovich, Alilawukte. Wis! ZZZZZZZZ!................... 2 Air. Anton Zorman, Chicago, III. ZZZ...................................... 2 Airs. John Starovasnik, Park Citv, Utah........1............................ 2 Air. J. Resnik, Cleveland, O............................................................. 2 Air. Frank Kovačič, Cleveland, O. Z............................................ 2 Air. Balantich. Chisholm, Alinn........................""ZZZ............. 2 Airs. Jennie Gcrbeck, Indianapolis, Ind. ZZZ............................ 2 Air. Anton Grdina. Cleveland, O.............. .................................. 2 Air. Stefan Kolmanich, Cleveland, O. ZZZZZ........................ 2 Air. Andrew Košir, Waukegan, III.....ZZZZZZZZZZZZZZ 2 Airs. A. Mlakar, Redore, Minn. _ ............................ 9 Airs. AL Okičič. Pueblo. Colo. ......!!.......................-........................... 9 Air. Frank Roblek, Chicago, III..........ZZZZZZZ 2 Air. A. Satkovich, Cairn brook. Pa......................J....................... 2 Airs. Alary Sever. St. Clair. Pa.....ZZZ...............~.................. 2 Airs. A. Schneller, Virginia, Alinn................................................. ? Airs. Alary Strukel, Cleveland, O........ .................................... 2 Air. John Vranichar, So. Chicago, III.....................................~........ 7 Air. John Wcrlich, Cleveland, O. ... ............................~....... ? Air. Anton Darovic, Cleveland. oZZZ.................................~...... 2 Air. Alartin Alurota, Chicago, 111.....ZZ.......................................... 2 Air. Jos. Kranjec. Montreal, Canada"I.......................................... 2 Air. J. Sagadin, Chicago, III.................. .................................... 2 Mrs. Anna Plemel, Northomt, Minn.........................................."""" 2 Airs. A. Okolish, Barbertor,, O.........Z Z Z "ZZZ!.................. 2 Airs. N. G. Kasun. Photnix. Ariz. ........................ Mrs. Frances Novak. Eveleth, Alinn.'.............................................. 2 Air. John Breznik, Karviell, Alo. Mrs. Angela Allak^r, Redore, Alinn. Air. Tom Petev.r.ell, Rice, Minn.................................. 1 ^ Air. Jacob Pastor, Sheboygan. Wis. .. ..................................... 1 "> J°s- 7^hg, Calgari, Alta., Canada ......ZZ...................... 1 Mr. P. ^I'ajcrlc, Kansas Citv, Kans. ......... 1 Mr. F rti 11 k Gabriel, W. Pullman, 111. ........................ \ Mr, Louis Russ, Pueblo, Colo..............................."Z Z................ f M'r. Steve Vučko, Hamilton, Out., Canada.................... , Airs. U. Ambrose, Joliet, III....................................................j Mr.' Frank Bizjak. Chicagor III........ ZZZZZZZ"................ 1 Air. Frank Cemas. Homestead, Pa.........ZZZZZZZ................. 1 7T Airs. Angela Resnar, Grand Haven, Mich.................................... 1 — Air. Grzetich, Argo, 111. .............................. "'"""'..........J........... j — Air. Stephan Jenko, Bulger, Pa...............ZZZZZZZZZZ.............. 1 Air. Anton Alalesich, Steelton, Pa....... ..............................................................................f Air. Anton Okolish, Barberton, O. ZZZ..................................................................................1 ! Air. Frank Perme, Cleveland. * O. ____7......................................................................................1 Air. Anton Slauc, Neelyville, Alo. ......................... ..........1 Mr. John Iller, Fordson, Mich.....ZZZZZ!!!!........Z ZZ 1 Mrs. Johanna Kocjan, Sheboygan^ V/ls!....................................... * 1 Mr. Louis Koshier, Mellen, Wis..........ZZ........... ...j Air. Al. Končan. Brooklyn. N. Y„ ............................~ 1 Air. Geo. Polak, Girard, O...........ZZZZZZZ....................•............ 1 Airs. Angela Berus, Conneaut, Ohio ZZZZZZZZZ!................. 1 Stran AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 24. marca 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine pfevel Dr. Rudolf Mole. "Imeli boste še težke trenutke: iz Krako-va prihajajo težki topovi, spremlja jih dve sto pešcev. . . Eden je posebno težak razbi-jač. . . Nastopili bodo grozni naskoki. . . Toda to bodo zadnji napori. . . Zdržite še to, zakaj že prihaja rešitev k vam Pri teh rdečih ranah božjih vam pravim, da pridejo, kralj, hetmani, vojska, vsa ljudovlada na pomoč svoji Zavetnici. . . Evo! Kaj vam pravim. . . pomoč, rešitev, slava. . . ni več daleč!" Tu'se je razjokal pošteni šlahčič in slišalo se je splošno ihtenje. Ah! Ta utrujena peščica braniteljev, ta peščica zvestih'in pokornih služabnikov je že zaslužila boljšo vest in nekako tolažbo od tam zunaj! O. Kordecki je vstal s svojega prostora, se približal gospodu Šladkovskemu in široko razprostrl roke. Sladkovski se je vrgel vanje in dolgo sta se objemala; drugi so sledili njihovemu zgledu, se začeli objemati, stiskati in poljubovati in čestitati, kakor da je Šved že odstopil. Naposled je rekel o. Kordecki: "V kapelico, bratje moji, v kapelico!" Tn šel je prvi, za njim pa drugi. Prižgali so vse sveče, ker se je že mračilo na dvorišču, in odkrili čudežno podobo, od katere je odsevala sladka obila svetloba. O. Kordecki je pokleknil na stopnicah, potem redovniki, šlahta in preprosto ljudstvo; prišle so tudi žensko z otroki. Od utrujeno'sti obledeli o-brazi in objokane oči so se dvigale proti podobi; toda za solzami se je že kazal na vseli smehljaj sreče. Nekaj časa je trajalo molčanje, naposled je začel o. Kordecki. "Pod Tvojo varstvo bežimo, sveta božia Porodnica!. . ." Daljše besede so mu ostalo v ustih : utrujenost, davno trpljenje, trajni nemir, združen z radostno nado rešitve, vse to je skipelo v njem liki ogromen val, zato mu je stok potro-sel prsi in oni mož, ki je nosil usodo vse dežele na svojih ramah, se je sklonil kakor mal otrok, padel na obraz in med neizmernim jokom je mogel zaklicati le: "O Marija! Marija! Marija!" Jokali so z njim vred vsi, a podoba je sipa-la od zgoraj prejaspe žarke. . . Pozno v noč so se šele razšli redovniki in šlahta na obzidje, o. Kordecki pa je ostal vso noč ležeč razprostrt v kapelici. V samostanu so se že bali, da bi ga utrujenost ne položila, toda on se je drugi dan na vse zgodaj pokazal na bastijah, hodil med vojaki in posadko vesel, spočit, in ponavljal tu pa tam : "Otroci! Še pokaže najsvetejša Devica, da je močnejša od težkih topov, in potom bo konec vaših skrbi in utrujenosti!" 1 Še isto jutro se je približal čenstohovski meščan Jakob Bžuhanski, preoblečen v Šveda, obzidju, da potrdi novico, da so na potu Ji iz Krakova veliki topovi in da se bliža h an z ordo. Poleg tega je vrgel pismo iz krakovskega samostana od očeta Antonija Paškov-skega, v katerem opisuje strašne okrutnosti in lopovstva Švedov ter prosi in roti očete jasnogorske, da naj ne zaupajo sovražnikovim obljubam in da naj vztrajno branijo sveto mesto pred predrznostjo brezbožnikov. "Nobene mož-besede ni pri Švedih (tako je pisal o. Paškovskih), nobene vere. Nobena božja, nobena človeška stvar ni za njih sveta in nedotakljiva; ničesar ne pogodb ne javno razglašenih obljub — niso navajeni se drža-* ti." Bil je baš dan Brezmadežnega spočetja. Nekoliko oficirjev in vojakov izpod pomožnega poljskega praporja je dobilo po neod-jenljivih prošnjah do Muellerja dovoljenje, da smejo iti v trdnjavo k sv. maši. Morda je MuelleV računal s tem, da se pobratijo s posadko in da bodo z novico o težkih topovih raznesli strah, morda ni hotel z zavrnitvijo prošnje podnetiti isker, ki so živo tlele, ki so i brez tega delali razmerje med Poljaki in Švedi vedno bolj nevarno — dovolj, dovolil je. S temi vojaki torej je prišel neki Tatar, izmed poljskih Tatarjev, mohamedan. Ta je ob splošni osuplosti navduševal redovnike, naj ne oddajajo svetega mesta umazanim ljudem, z gotovostjo trdeč, da'bodo morali Švedje v kratkem odstopiti osramočeni in ponižani. Isto so ponavljali tudi vojaki, potrjujoč v vsem novice gospoda Šladkovskega. Vse to skupaj je dvignilo pri obležencih pogum do take višine, da se niso prav nič bali ogromnih razbijačev, da, vojaki so se med seboj še celo norčevali iz njih. Po službi božji se je začelo obojestransko obstreljevanje. Bil je neki švedski vojak, ki je pogosto prihajal pod obzidje ter z grmečim glasom zasramoval Bogorodnico. Često-krat so tudi obleženci streljali nanj, a brez uspeha. Ko ga je bil Kmitic nekoč vzel na muho, mu je počila tetiva, vojak pa je postajal čim dal je bolj predrzen in je še druge izpodbujal s svojim pogumom. Govorili so o njem, da mu služi sedem satanov, ki ga varujejo in krijejo. Tega dno je zopet prišel zasramoval, toda obleženci, zaupajoč, da bodo imeli čari na dan Brezmadežnega spočetja manjšo moč, so sklonili, da ga končno kaznujejo. Streljali so nanj precej 'dolgo, a brez uspeha, naposled je topovska krogla, odbita od ledenega nasipa, priskakljala po snem liki ptica ter ga zadela v same prsi in razčesnila na dvojo. Branitelji so se tega razveselili in hvaleč se vpili z obzidja: "Kdo bo še zasramoval Najsvetejšo ?" Toda oni tam doli so prestrašeno zbežali za svoje nasipe. Švedje so streljali na zidove in strehe.-Toda njihove krogle niso moglo prestrašiti braniteljev. Stara beračica Konstaneija, ki je stanovala v skalni razpoklini, je hodila kakor v za-smeh Švedom po vsem pobočju, pobirala v predpasnik izstrelke in od časa do časa grozila vojakom s palico. Ker so jo imeli za čarovnico, so se bali, da jim ne stori kaj žalega, zlasti ko so opazili, da se jo krogle no pri-m ejo. Dva dneva sta minila v brezuspešnem streljanju. Metali so na strehe ladijske vrvi, zelo nasičene s smolo, ki so letele liki ognjene kače. Toda vzorno urejena straža je pravočasno preprečevala nevarnost. In nastopila je tako temna noč, da obleženci niso mogli ničesar videti razen sodčkov s smolo in ognjenih priprav o. Lasote. Medtem je vladalo med Švedi nekako nenavadno vrvenje. Slišal si škripanje koles, šum človeških glasov, včasih rezgetanje konj in različne druge glasove. Vojaki na obzidju so lahko uganili, kaj se godi. "Topove so pripeljali, ni mogoče drugače"!" so govorili nekateri. "In delajo nasipe, tu pa je tema, da ne vidim prstov na lastni roki." (Dalje prih.) Za nadaljne informacije vprašajte kateregakoli Cunard agenta ali pilite v vašem jeziku na JUGOSLAV DEPARTMENT CUNARD LINE 346 No. Michigan Blvd., Chicago, III. VELIKI IZLET V JUGOSLAVIJO (PREKO CHERBOURGA) NA Berengarfiji<5222*ton) odpluje 12 new yorka v torek 15. maja. Ali želite videti vašo domovino to spomlad ali poletje? Zdaj je čas, da se pripravite za dolgo zaželjeno potovanje pa se pridružite vašim rojakom izletnikom, ki pojdejo na S. S. BERENGARIJI. Gospod Vuko-vič od našega urada v New Yorku, bo spremljal izletnike skozi do Ljubljane. On bo skrbel za vašo udobnost in tudi za vašo teško prtljago. Priključite se temu izletu, da boste potovali brez skrbi. ■ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo < PISANO POLJE i ck>o-ch>ck> j Trunk oooooch5 Naznanilo in zahvala. S tužnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je nam 9. marca po kratki bolezni ugrabila kruta smrt, našo dobro mamo oziroma ženo Mrak, roj. Dolinar % po domače Prikovo staro mamo. Rojena je bila pred 77 leti na Tratah pri sv. Antonu nad Škofjo Loko. Eolrja je bila le en teden. Pokopali smo jo na pokopališče sv. Jožefa, dne 12. marca ob 10. uri z requem sv. mašo, katero je daroval Rev. L. Za-plotnik ob asistenci Rev. Walsha in Rev. Sullivana, ob veliki u-deležbi prijateljev in znancev. Vsem, ki so nam staii ob strani pri naši "izgubi, izrekam srčno hvalo, kakor tudi vsem tistim, ki so na en ali drug način pomagali nam. Posebno pa se zahvalim našim čč. gg. duhovnikom ter Altarnem Dr. Sv. Ane in Dr. Sv. Rožnega venca ter Knights of Columbus, ki so prišli moliti k rakvi umrle in vsem drugim, ki so jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Hvala vsem. ki so darovali za mnše za dušo ranjke ter onim. ki so darovali krasne cvetlice. Hvala članicam Altarriega društva, ker so jo spremile iz hiše žalosti do cerkve. Pokojna je bivala zadnjih 15 let tukaj pri svojem sinu Johnu. Zapušča soproga, dva sina, štiri hčere, 16 vnukov in 1 pravnuka ter eno nečakinjo in mnogo drugih sorodnikov. V Pcnnsylvani-ii zapušča več nečakov in eno nečakinjo ter enega brata. John Dolinarja. ako je še med živimi. V stari domoviri pa zapušča enega sina ter eno vnukinjo in popolsestro Johano Vodnik ter veliko število sorodnikov in prijateljev. Vi pa, draga nam mamica, spavajte v miru in večna luč naj Vam sveti. Molite za nas. dokler se ne snidemo, sai sveti križ nam govori, da snidemo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: JAKOB MRAK,-soprog; sinova JOHN in ANTON MRAK z družinami tukaj ter JAKOB MRAK z družino v starem kraju; hčere. MARIiA JANCHER z družino, ANA PETROS z družino. JOIIANA VE-HAR z družino in APOLONI J A MRAK. Rock Springs. W\<>. 17. marca 1 °2S. Pri tem bo pa težko kaj uče-njaške slave. Ruski učenjak, profesor dr. Ivan Pavlov, je dobil Nobelovo nagrado za svoje delo "Pogojni refleks". Gotovo jo je zaslužil. Zdaj se poroča iz New Yor-ka, da je prinesel tja film "Mehanika možganov", na katerem je delal 28 let z raznimi mogli misliti, da je res vse tako. in bo tako. Leto pa gre za letom. Izpremembe na političnem polju ni nobene, niti kakega upa na povrnitev starih slavnih časov, za te kroge pač slavnih in sladkih. Spomin na minule srečne dneve je pa menda izmed vseh spominov najžalostnejši. Dnevi sami se nočejo povrniti, treba je nekaj storiti. Na kako poskusu j a mi. Poročilo pravi: ( "Dr. Pavlovff s contention is jmilitaristično akcijo ni misliti, that thought, wether in human P" bil° preveč riskantno, a po-i beings or in lower animals, is a purely mechanical process— da je mišljenje pri človeku in živalih nekaj čisto mehanične- ' skusimo na drug način, z vplivanjem na širšo javnost, s propagando. M a žari. ki pač najtežje proga". Možgani bi toraj mislili, na$ajf) |ZjrUl>o svoje slave. sr. si in ker ima tudi žival možgane. !pridobili angleškega lorda Robi tudi žival mislila, človek in Wrmera. Mož je lastnik več žival bi toraj imela dušo, ne. |Vplivnih časopisov, bogat, znan kake duše ni nikjer, tako bo diplomatičnih in političnih bolj točno. krogih. Z njegovo pomočjo so Da človek misli skozi in poiMažari zanesli propagando tu-možganih, ve vsak otrok, goto-jdi sem v Ameriko, in na vse vo tudi učeni profesor, ako ho-|kl.ipI|,, hotvjo amerikansko dokazali, da je za mišljenj • javnost prepričati, da se jim rajl/MJft Joseph Lassick & Co. I2L I 1 m tu 1609 WEST 19th STREET, CHICAGO, ILL. Res. 1847 West 22nd Str. Phone Roosevelt 4397 — Res. Canal 2115 SHEET METAL WORKS, F I? IIX ACE AND VENTILATING, SKYLIGHTS & GC'ITEUS ter vsa druga kleparska dela. — Cene zmerne. DELO PRVOVRSTNO IN TRPEŽNO. Phone: CANAL 5903 JOSEPH P AVLAH PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNI K V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob Času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. I, eba samo !<■ možganov, pojem bo e.p pri takem "mehaničnem ' mišljenju" zelo mal' slave. Glede živalskega "misije-1 nja" naj bi bil ruski profesor šel vprašat francoskega učenjaka Fabra. katerega je celo Darwin imenoval "nedosegljivega opazovalca — an uncom-|j parable observer", ta bi mu bil ijiia podlagi svojega opazovanja bučel temeljilo popravil mnenje o živalskem mišljenju. Pri znani amerikanski piit-os; i v resnem modroslovju bo morda našel nekaj vernikov, resno in temeljito modroslovju ga mora odkloniti. * -I- Neko pomoč imajo. Deset let .je približno, odka> j so se izvršile v Avstro-Ogrsl i velike politične izpremembe. i , . i ... i nevednost se na jde tiri Ijimen, Hitro ie prišlo, nepričakovano.!,. . • •.....i „ J 1 jkt ima to v javnosti besedo. — \ prvem hipu. tako