Za domače potrebe kaj.
Kako ravnati, kadar človeka griža napade.
Iz več krajev Krajnskega slišimo, da bolehajo ljudje zlasti pa otroci za grižo, in da jih je tam pa tam že nekoliko pomerlo. Znabiti da je bolezen razširjena tudi po sosednih naših deželah, ker mali in veliki serpan in pa kimovec so tisti trije mesci, v kterih rada razsaja. Zatega voljo bi utegnilo prav biti, da našim bravcem povemo , kako se ravnati v ti bolezni, dokler zdravnik ne pride. Toliko potrebniše se nam pa zdi par besedic govoriti od te bolezni, ker smo se te dni na potovanji po Gorenskem sami prepričali, kako grozno napačno ravnajo nekteri ljudje v ti bolezni; vroče močno vino, černo kavo (kofe) in pa cimet skupaj zmešajo in tako pijačo dajejo grižavim, od kterih že sama kri gre. To pa j e ravno olje v ogenj! Zakaj? bomo berž razjasnili.
Griža se mora ločiti od navadne driske. Čeravno ste si v tem enake, da človeka na blato gonite, ste si vendar v poglavitnih stvareh kakor noč in dan razločne. Ni sicer nikoli in pri nobeni bolezni naš namen, ljudem za-tega voljo kakošen poduk dajati, da bi sami sebe brez zdravnika ozdravi j al i, ker to je nevarno, kakor da bi otroku nož v roke dali. Vendar se bo po danih svetih lože ravnal, kdor ima saj poveršen zapopadek: kaj je prav za prav tista bolezen, ki nas nadležuje.
Grižajevnet niča ali prisad črev;debele čreva, posebno pa mastno ali rit no črevo so pri griži vnete. To je pervo in poglavitno, kar vsem, ki so za grižo bolni ali ki imajo z grižavimi opraviti, želimo prav terdno v glavo in serce vtisniti; nadjamo se, da potem, ko bojo to vedili, bojo lahko razumeli, kaj je pravo in kaj je napačno pri ozdravljanji. Griža je vnetječrev! še enkrat ponavljamo; tedaj je v črevah ogenj, v črevah gori; — kdo bo tedaj, kdor ima zdravo pamet in noče bolnika umoriti, si upal svetovati ali dajati grižavemu kaj takega, kar ta ogenj še huje podpihuje, postavimo, vina, vinskega cveta, kave, cimeta ali kakoršne koli stvari, ktera razgreva in draži vnete čreva!
Hes je, da ne pride griža vselej mahoma, ker včasih ene dni bolnika le driska goni, ktero je že marsikdo zaterl in odpravil s kako vinsko in vročo pijačo. Al brez zdravnikovega sveta je nevarno kaj tacega vžiti, zakaj meje med drisko in grižo ne more spoznati, kdor ni zdravnik. Gotove znamenja griže pa so: Bolnika m raz i, potem ga pa začne vročina kuhati bolj ali manj po stopnji bolezni; šipi i e ga večkrat, pa ga spet jenja; na blato ga dere bolj ali manj pogostoma, včasih v 24 urah lOkrat, 20krat, včasih tudi lOOkrat; od njega gre izperva rujavkasta, zelenkasta , rumenkasta, redka in smerdljiva soderga; kmali le*i kakor voda od njega, potem žlez as ta stvar, včasih plavajo kakor bele cunj i ce po blatu, večkrat je blato s kervjo zmešano, rada pa gre tudi sama čista kri od bolnika, po malem, za eno ali dve žijici na enkrat; tudi gnoj se izceja. Zato je griža dobila različne imena po tem, kar od bolnika gre: bela griža, ru deča (jkervava) griža, čem a griža itd. Je pa tudi griža in sicer zlo nevarna, pri kteri od bolnika nič ne gre, tisi ga zlo in napenja se zlo, pa nič ne pride od njega; to je tako imenovana suha griža in znamenje, da je vnetje po ritnem črevesu hudo in da se bolniku zapeka po črevih/
280
Ravno to t i sanje, ki bolnika sili, da bi včasih v eno mero na posodi sedel, je eno poglavitnih znamenj griže, pa tudi  tega, da je mastno črevo vneto.
Naj bi tedaj naši bravci si pervič to dobro vtisnili v glavo, da griža je prisadna ali v neti ena bolezen.
(Konec sledi.)
Za domače potrebe kaj.
Kako ravnati, kadar človeka griža napade. (Konec.)
Drugo je, naj bi vzroke bolezni dobro poznali in se jih ogibovali kar koli je moč, kadar v kakošuem kraji griža razsaja. V gorkih poletjih in posebno v vročih krajih se mesca malega in velikega serpana in kimovca rado napravi v zraku neko posebno s k ranil o, da potem ljudje, če se prehlade, nezrelo sadje vživajo ali sicer nezmerno žive, se s togo te ali zlo prestrašijo, za grižo zbolijo, kar bi se sicer ne bilo zgodilo, ako bi one posebne kužni ne v zraku ne bilo. Zatega voljo ni griže vsako leto, čeravno se ljudje prehlajajo , nezrelo sadje vživajo itd.
Kadar se je griža pritepla v kak kraj, ni čuda , da otroci pa tudi odrašeni zbole, ki bosi ali sicer slabo oblečeni okoli hodijo, posebno zvečer in pa zjutraj, kadar je hladno, podnevi pa vroče; ni čuda, ak p o legaj o po rosni in hladni travi; ni čuda, da ženice in delavci na polji zbole, ki se vroči in potni nap ij 6 mer z le vode, itd. Prehlajenje dela grižo po sto potih. Naj bi to posebno stariši si dobro zapomnili, in ne pušali zvečer in zjutraj ali ob deževnem in hladnem vremenu bosih otrok in otrok v samih srajcah okoli letati, če jih nočejo na parah imeti. Sploh je bolje se potiti kakor prehladi t i se. Nezrelo sadje škoduje, pa tudi zrelo nezmerno vžito , in vsaka druga nezmernost v jedi in pijači. — Tudi naj se ne togo t i in ne jezi in preveč ne žaluje, kdor želi zdrav ostati ob griži. — Griža se sicer ne more prav za prav k nalezljivim boleznim šteti; vendar se utegne tudi nalesti v takih okoljšinah, kjer v nizkih in soparnih hišah eden ali več gri-žavih se očeja in se smerad ne odpravlja, hiša ne preve-truje in sploh za dobro sapo ne skerbi; tudi po kahljah in sekretih se zamore nalesti; dobro je tedaj, če ima grižav človek vse to sam za se.
Kdor je vzroke bolezni spoznal, bo vedil tudi živeti, da ne zboli. Gorka obleka, posebno zjutraj in zvečer, je potrebna; ne škoduje kos ijanele ali zidana ruta okoli trebuha prevezana; zmerno življenje v vsem je potrebno.
Kakor hitro pa človeka, otroka ali odrašenega, driska napade, ga mraz strese, po čevih šipati začne, naj gre berž v posteljo in v postelji naj ostane, da se spoti. Pri otrocih, za kterimi ne more zmiraj kak varh ali kaka varuška biti, je vselej naj bolje, da se berž spravijo v posteljo in v postelji obderže, da se zunaj ne prehlade. Odenejo naj se pa kar je prav, da v presiini soparici ne leže; čez trebuh naj imajo kaj gorkega; k potrebi naj grejo na kahljo, ktera se berž s pokrovom pokrije in ven nese in čisto pomije; le če hiša in sekret nista na sapi in se bolnik vselej dobro obleče, zamore ven iti k potrebi, pa varovati se je zmiraj prehlajenja.
Pervo je tedaj gorka postelja. Drugo je: postiti se in nič vživati razun čiste juhe (župe), ali če juhe ni, kakega redkega močnika (soka) po malem. Mnogokrat pokvarjeni želodec, vselej pa vneto črevo ne more prenesti navadnih jedil; — nikoli nobenemu bolniku ni še škodovalo, ako je stradal; večkrat pa je pohujšalo bolezen ali pa se je povemila, če je bolnik se pregrešil v jedi Tretje pa je, da bolnik \ živa takošnih pijač, večkrat pa po malem na enkrat in vselej toplih, ktere ne dražijo črev, ampak vnetje v njih tolažijo in jim nadomestujejo zlem (Schleim), kte-rega po griži zgubljajo; zato se prileze takim bolnikom mandeljnova voda (na polič vode se vzame kakih 15 sladkih olupljenih mandeljnov in s cukrom vred se naredi mandeljnova voda) ali ječmenova voda, ajbševa voda, salepova voda; vse pa se mora toplo vživati. V kervavi
284
driski je pomagalo že tudi. če je bolnik spil kozarček mleka berž spod krave.— Če bolnika posebno zlo k potrebi tisi, mu potolaži to tišanje, ako se morska goba v toplo mleko pomoči in mu na ritnik položi; tudi dobro de, ako se v kahljo dene otrobov ali ječmena in polije s kropom, potem pa se vsede bolnik na-njo, da mu topla, pa ne prevroča, soparica gori hlapi in bolečine tolaži, ki so včasih tako hude, da potisnejo črevo ven.
Na pomoč poklicani zdravnik bo dal še druzih zdravil, kakor bo presodil natoro bolezni. Naš namen ni, se tukaj dalje v poduk ozdravljanja spušati; dosti je, ako se le to stori, kar smo tu svetovali; že samo to bode večkrat pomagalo, nikoli pa ne bo škodovalo, in gotovo bo poklicani zdravnik vselej vesel, ko pride in sliši, da se je z bolnikom tako ravnalo kakor je tu svetovano bilo, — lože bo potem še z drugimi zdravili bolezen popolnoma premagal.