Dan mrtvih Spet je leto naokrog. Mladina in borci obiskujejo grobove in spomenike, polagajo k njim vence in cvetje in prižigajo luči. Otroci iz osnovnih šol in vrtcev so zasuli s pozno jesenskim cvetjem grobove borcev in talcev na pokopališčih v Velenju, Šoštanju, Smartnem ob Paki in drugod. Podobno kot druga leta se bomo tudi letos, ob dnevu mrtvih, spomnili vseh preminulih revolucionarjev, borcev, talcev in aktivistov, pa tudi prijateljev, znancev in sorodnikov. Tako ne bo groba, na katerem v teh jesenskih dneh ne bi bilo cveta krizanteme ali rože, ki jc v tem letnem času še najdemo. Tako košat cvet krizanteme, kot skromen cvet pozne jesenske rože, bosta izražala isto — spoštovanje, zahvalo in ljubezen. Krajevna združenja ZZB NOV, šolska mladina in druge družbeno politične organizacije pripravljajo tudi letos za dan mrtvih žalne slovesnosti. Te bodo 1. novembra v Pesrju ob 8. uri, v Skalah ob 8,30, nci Partizanski cesti v Velenju ob 9. uri in na pokopališču v Smartnem v Velenju ob 9.30. Komemoracije bodo tudi na Trgu svobode in na pokopališču v Šoštanju ter na pokopališču v Šmartnem ob Paki. ^ / 30. oktober 1970 — Leto VI. 21 (127)—Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini OBISK DELEGACIJE VRHOVNEGA SOVJETA SOVJETSKE ZVEZE Delegacija Vrhovnega sovjeta Zveze sovjetskih socialističnih republik, ki se je mudila sredi oktobra v naši državi na povabilo Zvezne skupščine, je 15. oktobra obi-^kala.4udi Velenje in Šoštanj. Ob prihodu na. velenjsko železniško postajo sta člane delegacije, ki jo je vodil član Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR, Pjotr Maše-rov, v njej pa je bil tudi veleposlanik ZSSR v Jugoslaviji, Ivan Benediktov, sprejela in pozdravila podpredsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije, Marjan Orožen in predsednik velenjske običnske skupščine, Nestl Zgank. Gostje so se z velenjske železniške postaje odpeljali najprej v tovarno gospodinjske opreme Gorenje, kjer jim je zaželel dobrodošlico pomočnik generalnega direktorja, Jože Her-lnh. Po ogledu proizvodnje hladilnikov in pralnih strojev so predstavniki TGO Gorenje Velenje seznanili goste z rastjo Gorenja in Član prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR, Pjotr Mašerov, je spregovoril na priložnostni svečanosti v RŠC Zastave, cvetje, transparenti in nasmejani ljudje, so sprejeli karavano nekdanjih slovenskih izseljencev v Srbiji. • Reportažo o nedavnem obisku v bratski Srbiji objavljamo na 4. in 5. strani. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE z načrti za nadaljnji razvoj, predvsem tudi s prizadevanji, da bi v gospodinjske stroje in pripomočke vgrajevali kar največ elementov elektronike. Član Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR. Pjotr Mašerov, je med pogovori izrekel priznanje vodstvu tovarne in kolektivu za visoko razvojno stopnjo, ki so jo dosegli. Hkrati pa je poudaril nujnost, da se gospodarsko sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo (pa tudi med TGO Gorenje Vele- '(Dalje na 2. slra;.i) SINDIKATI O CENAH KRUHA Pjotr Mašerov (prvi z leve) skupaj s pred sednikom velenjske skupščine, Nestlom Žgankom, in drugimi predstavniki gospodarskega ter družbenega življenja v občini Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje je na zadnji seji razpravljalo o predlaganih podražitvah kruha, v tej zvezi pa tudi o nenehnem zviševanju življenjskih stroškov, ki vse bolj prizadevajo gmotni položaj številnih družin. Življenjski stroški se v zadnjem razdobju povečujejo izredno hitro predvsem zaradi poviševanja cen osnovraih življenjskih potrebščin, ki predstavljajo v skupnih življenjskih stroških že več kol dve tretjini vseh stroškov. Po nekaterih izračunih dosegajo li stroški v šaleški dolini v povprečju že 75 °/o vseh življenjskih stroškov. Ko so člani predsedstva Občinskega sindikalnega svela Velenje razpravljali o predlogu trgovskega in proizvodnega podjetja MERX iz Celja za podražitev kruha, so poudarili, da je treba zadržati ceno črnega kruha pod družbenim nadzorom, cene drugih vrst, kruha in peciva pa naj bi pekarska podjetja oblikovala prosto. Velenjski sindikati predlaga- Kmalu sprejet delovni načrt V rudniku lignita Velenje bodo te dni končali razprave o predlogu izhodišč delovnega načrta za leto 1971 in predlog posredovali v potrditev in sprejem centralnemu delavskemu svetu. Po prvih predvidevanjih naj bi v rudniku lignita Velenje v prihodnjem letu povečali proizvodnjo lignita na 3,600.000 ton, oziroma v primerjavi z letošnjimi planskimi obveznostmi za 400.000 ton. Na večjo realizacijo pa računajo tudi v drugih dejavnostih. O delovnem načrtu za leto 1971 in o izhodiščih za sestavo srednjeročnega programa razvoja rudnika lignita Velenje pa bodo spregovorili tudi na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata ter na konferencah organizacij in akli-vov Zveze komunistov v velenjskem rudniku lignita. jo svetu za blagovni promet Skupščine občine Velenje, da določi ceno za 1 kilogram črnega kruha na 1,85 dinarjev. Ker je ta cena nekoliko nižja (za 0,05 dinarjev) od tiste, ki jo je predlagal MERX iz Celja, bi bilo Ireba zahtevati, da MERX zagotovi vse potrebne količine črnega kruha. Črni kruh gre v šaleški dolini že zmeraj najbolj v prodajo. V velenjski pekarni so lani speklj skoraj 2 milijona kilogramov črnega kruha, drugih vrst kruha pa lc nekaj nad 400.000 kilogramov. Po izjavah tovarišev iz pekarne in celjskega MERX ima pekarna zaradi takšne strukture proizvodnje (prevladuje črni kruh) izgubo. V prvem polletju jo je prikazala nekaj nad 23.000 dinarjev, pri čemer pa, kot zatrjujejo, še niso upoštevali vseh stroškov. Zvišanje cen naj bi zdaj omogočilo odpravo izgube, istočasno pa tudi delno zvišanje osebnih dohodkov zaposlenih v pekarni Velenje^ V kolikor bo svet za blagovni promet velenjske ob- činske skupščine sprejel predlog velenjskega Občinskega sindikalnega sveta, se bo črni kruh podražil za 0,45 dinarjev pri kilogramu. Ceno za beli in druge vrste kruha pa bodo določili sami pri MERX. Velenjski sindikati so ob tem še poudarili, da bi bilo treba spričo pogostega negodovanja potrošnikov izboljšati kvaliteto kruha, ki je naprodaj v šaleški dolini. Predsedstvo Občinskega 'sindikalnega sye.la Vel ep je je na zadnji seji razprav-' ljalo tudi o težavnem gmotnem položaju tistih družin, kjer dohodek na družinskega člana ne presega 550 dinarjev. Teh družin je še vedno okrog 33 % in njihov gmotni položaj se zaradi nenehnega zvišanja življenjskih stroškov slabša. Pristojni upravni in samoupravni organi bi morali po mnenju Predsedstva OSS Velenja storiti vse, da se zaustavi nadaljnje naraščanje cen, javno pa bi bilo treba obsodili samoupravne organe in vodstva delovnih organizacij, ki navijajo cene. GORENJE R0 SOFINANCIRALO GRADNJO TOVARNE PLASTIČNIH FOLIJ V SLOVENJ GRADCU Pred dnevi so podpisali predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in Tovarne usnja Slovenj Gradec predpogodbo z zahodnonemškim dobaviteljem za dobavo opreme in za koriščenje tehnologije za novo tovarno plastičnih folij, ki jo bosta gradila v Slovenj Gradcu velenjska Tovarna gospodinjske opreme Gorenje in tamkajšnja Tovarna usnja. Podpisan pa je tudi sporazum o obojestranskem dopolnjevanju proizvodnega programa in o fina-lizaciji posameznih izdelkov. V novi tovarni plastičnih folij v Slovenj Gradcu bodo začeli po dosedanjih predvidevanjih s poskusno proizvodnjo sredi 1972. leta. Postavitev te nove tovarne pa bo veljala okrog 40 milijonov dinarjev. Investitorja, TGO Gorenje Velenje in Tovarna usnja Slovenj Gradec, pa računata tudi, da bosta del proizvodnje iz nove tovarne namenila za konfekcioniranje, in sicer bi izdelovali kompletne sedeže za potrebe avtomobilske industrije. NAPOVEDI PROIZVAJALCE V IIL A DI L NI KO V SE NISO V CELOTI URESNIČILE Sredi lanskega leta smo lahko s stolpcev dnevnega tiska, preko radijskih valov in s televizijskih ekranov razbrali zaskrbljenost, kaj bomo pri nas v prihodnje s hladilniki, pa tudi z drugimi gospodinjskimi stroji. Naši največji proizvajalci strojev in opreme za gospodinjstva so namreč napovedali povečevanje proizvodnje in odpiranje novih tovarn. V »Šaleškem rudarju« smo takrat, septembra 1969, zapisali, da je težko napovedati, kakšna bo prihodnje leto (to je letos) proizvodnja hladilnikov v Jugoslaviji, predvsem, če se bodo uresničile napovedi nekaterih proizvajalcev glede napovedanega povečanja obsega proizvodnje hladilnikov. Dodali smo, da se utegne zgoditi, da bo »tradicionalno jugoslovansko vroče poletje zamenjalo spričo hiperprodukcije hladilnikov (če se bodo uresničile vse napovedi glede povečanja obsega proizvodnje hladilnikov) hladno poletje proizvajalcev gospodinjske opreme«! V TEM LETU BOMO V JUGOSLAVIJI IZDELALI OKROG 450.000 HLADILNIKOV Lansko leto, sredi poletja, se je dotedanjima proizvajalcema hladilnikov, to je OBOD-u iz Cetinja in tovarni GEORGIJ NAUMOV iz Bitolja, pridružila še tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Gorenje je sredi junija 1969 dogradilo tovarno hladilnikov z najsodobnejšo tehnologijo in z letno zmogljivostjo 400.000 hladilnikov. Cetinj-ski OBOD je potem, ko je z Interexportom iz Beograda sklenil pogodbo o skupnem investiranju nove tovarne za proizvodnjo pralnih strojev, napovedal raz- Čeprav so pravzaprav vsi proizvajalci zatrjevali, da imajo zagotovljen izvoz, je v prvih osmih mesecih tega leta izvažala hladilnike le tovarna gospodinjske o-preme Gorenje Velenje, in sicer jih je do konca avgusta izvozila 33.000. Spričo dejstva, da proizvajajo zdaj hladilnike izključno za izvoz, bo velenjska TGO Gorenje izvoz hladilnikov do konca leta občutno povečala, prav tako tudi proizvodnjo hladilnikov in s tem povečala tudi udeležbo v jugoslovanski proizvodnji hladilnikov. Proizvodnja hladilnikov je v poprečju tudi v letu 1970 enaka kot je bila leto poprej. Lani smo v Jugoslaviji, v prvih šestih mesecih izdelali 217.000 hladilnikov, oz,. v poprečju nekaj nad 36.000 na mesec, letos do konca avgusta pa je pri- širitev proizvodnje hladilnikov po tehnični dokumentaciji italijanskega proizvajalca IGNIS. Tako naj bi v OBOD-u letno izdelali okrog 500.000 hladilnikov, od tega 250.000 do 300.000 hladilnikov tipa SIRIO, za katere je bil, po trditvah iz poletja 1969, zagotovljen tudi izvoz. Iz tovarne Geor-gij Naumov iz Bitolja pa so prihajale vesti, da bodo letos izdelali okrog 500.000 hladilnikov. Po napovedih proizvajalcev hladilnikov v Jugoslaviji bi morali letos proizvesti kar okrog 1,400.000 hladilnikov, oziroma bi naši proizvajalci strojev in opreme za gospodinjstva razpolagali s tolikšnimi zmogljivostmi za proizvodnjo hladilnikov. »Hladnega poletja proizvajalcev hladilnikov« nismo še dočakali. Lansko leto so se namreč mnogi spraševali, da utegne priti ob povečani proizvodnji hladilnikov do hiperprodukcije te vrste gospodinjskih aparatov, posebej še, če si proizvajalci ne bi zagotovili za dobršen del proizvodnje tudi možnosti za prodajo na tuja tržišča. Te dni smo dobili v roke podatke o letošnji proizvodnji hladilnikov v Jugoslaviji. Ugotavljamo lahko, da se napovedi proizvajalcev o obsegu proizvodnje niso uresničile. Kako je torej s statistiko? 1,400.000 296.295 148.500 129.150 18.645 šlo s tekočih trakov jugoslovanskih proizvajalcev 296.295 hladilnikov, oziroma v poprečju nekaj nad 37.000 hladilnikov na mesec. Spremenila se je le u-deležba posameznih proizvajalcev hladilnikov v skupni proizvodnji. Točneje, Gorenje, ki je lani šele začelo s proizvodnjo hladilnikov, se hitro vzpenja s proizvodnjo na najvišje mesto med jugoslovanskimi proizvajalci hladilnikov. In če se poslužimo še ma,i statistike lahko izra-čuramo, da bomo letos v Jugoslaviji namesto napovedanih 1,400.000 hladilnikov izdelali le okrog 450.000 hladilnikov. Res je sicer, da nekatere nove investicije še niso povsem končane. Res pa je tudi, da so bile lanskoletne bojazni glede hiperprodukcijo ne toliko izraz resnične bojazni glede konkurence, ki naj bi zavladala na tržišču, kot pa bojazen pred najsodobnejšo tehnologijo, ki zagotavlja najboljšo kvaliteto in konkurenčne cene ter omogoča, nenazadnje tudi izvoz hladilnikov. Ugotavljati je torej mogoče, da je še precejšen razkorak med napovedmi nekaterih proizvajalcev gospodinjskih strojev in med dejansko proizvodnjo. O-pozarjanja na, vsaj za zdaj navidezno hiperprodukcijo posameznih izdelkov, pa naj bi pogojila morda tudi navidezno administrativno ukrepanje (ki pa je nedvomno preživelo). Pozabljamo, da je edini regulator obsega proizvodnje domače in inozemsko tržišče, posredno pa tehnologija, kvaliteta in cene. To najbolj zgovorno dokazuje primer Spet smo se odločili za uporabo poprečij in izračunali, da bodo poslali letos na tržišče ti trije proizvajalci gospodinjske opreme okrog 210.000 pralnih strojev. Verjetno pa bo ta številka nekoliko presežena, saj je šele pred nedavnim stekla proizvodnja v povsem rekonstruirani tovarni pralnih strojev v Gorenju. ZAKAJ BOJAZEN NEKATERIH PRED HIPERPRODUKCIJO ? Minilo je dobro leto dni od takrat, ko smo dan za dnem poslušali bojazen spričo predvidene hiperprodukcije hladilnikov in nekaterih drugih gospodinjskih strojev v letu 1970. Čeprav so nekateri proizvajalci strojev in opreme za gospodinjstva napovedovali občutno povečanje proiz- Nobenega dvoma ni, da bi morali v prihodnje možnosti za gospodarsko sodelovanje med Madžarsko in Jugoslavijo bolje izkoristiti. To nujnost so poudarili tudi med nedavnim obiskom (14. oktobra) madžarske vladno — gospodarske delegacije, ki jo je vodil pomočnik ministra za industrijo dipl. inž. Istvan Ko-vacs, v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Poročali smo že, da je tovarna Gorenje pred nedavnim sklenila 5-letno pogodbo o kooperacijskem sodelovanju z Madžarsko tovarno IMI, s katero sodeluje TGO Gorenje pri proizvodnji strojev za gospodinjstva in elektromotorjev, ki predvideva menjavo v vrednosti 27 milijonov dolarjev. Med pogovori v Gorenju, ki se jih je udeležil tudi pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo, dipl. inž. Ivo Klemenčič, pa so madžarski gospodarstveniki izrazili željo, naj bi v prihodnje velenjska tovarna gospodinjske opreme, velenjske TGO Gorenje, ki se je — zahvaljujoč tudi izvozu hladilnikov — v letu dni približala obsegu proizvodnje hladilnikov pri do zdaj največjem proizvajalcu, cetinjskem OBOD-u. LETOS BOMO V JUGOSLAVIJI IZDELALI NEKAJ NAD 200.000 PRALNIH STROJEV Pa si oglejmo na kratko še proizvodnjo pralnih strojev pri nas. Ne razpolagamo sicer s podatki o zmogljivostih jugoslovanskih proizvajalcev pralnih strojev, vendar pa kljub temu obseg proizvodnje in udeležba posameznih tovarn v tem dokaj zgovorno kažejo vsaj trenutni položaj. vodnje, predvsem hladilnikov in pralnih strojev, do tega ni prišlo oz. še ni prišlo. In kaj se je skrivalo za tolikokrat izrečeno bojaznijo zaradi hiperprodukcije? Verjetno predvsem strah pred najsodobnejšo tehnologijo, vse večjim vplivom svetovnega tržišča ter s tem v zvezi tudi pred kvaliteto izdelkov in cenami. Kolektivi, kjer vlagajo v povečanje proizvodnje lastna sredstva in ki morajo sami ustvariti denar za investicije, se za povečanje proizvodnje odločajo premišljeno. In predvsem pri teh kolektivih ni bojazni pred vse večjim vključevanjem našega gospodarstva pred vplivom svetovnega tržišča. Ti si tudi ne žele kakršnihkoli administrativnih ukrepov, saj je svetovno tržišče najboljše razsodišče glede kvalitete in cene izdelkov. katere jamstvo kvalitete so nedvomne velike dobave na zahodnoevropsko tržišče, razširila sodelovanje s tovarno IMI, hkrati pa začela s poslovno-tchničnim sodelovanjem tudi z drugimi madžarskimi proizvajalci, posebej še na področju c-lektronike in hladilne tehnike. Pri tem je pomočnik ministra za industrijo, dipl. inž. Istvan Kovacs, poudaril, da bodo madžarske oblasti nudile vso pomoč Ve-lenjčanom pri širjenju sodelovanja z madžarskimi partnerji. Ob koncu pogovorov je generalni direktor TGO Gorenje Velenje, Ivan Atelšek, izjavil, da bodo strokovne službe Gorenja pripravile predlog o tem, kakšno naj bi bilo v prihodnje sodelovanje s sorodnimi madžarskimi tovarnami z osnovnim namenom, da bi bilo v kar največji meri uveljavljeno dopolnjevanje proizvodnih programov in skupno nastopanje na tržišču. — Ma — Letna zmogljivost jugoslovanskih proizvajalcev hladilnikov Proizvodnja hladilnikov v razdobju januar — avgust od tega: Obod Cetinje Gorenje Velenje Georgi Naumov, Bitolj Proizvodnja pralnih strojev v razdobju januar — avgust 140.349 od tega: Gorenje Velenje 119.534 Rade Končar, Zagreb 16.523 Obod Cetinje 4.292 MADŽARSKA VLADNO-GOSPODARSKA DELEGACIJA V GORENJU Obisk delegacije Vrhovnega sovjeta ZSSR Nadaljevanje s 1. strani nje in partnerji v ZSSR) postavi na dolgoročnejše o-snove in da se to sodelovanje okrepi posebej še na področju izpopolnjevanja tehnologije, osvajanja proizvodnje novih izdelkov, in tudi na področju kooperacije in znanstveno tehničnega sodelovanja. Na občinski skupščini Velenje je goste pozdravil sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje, Franc Korun, predsednik občinske skupščine pa jih je seznanil z nastankom Velenja in s predvidevanji za nadaljnji razvoj. Člani delegacije Vrhovnega sov- Člane delegacije Vrhovnega sovjeta ZSSR sta predstavila Karel Šilih, predsednik CDS RLV... jeta ZSSR so se med razgovori na velenjski občinski skupščini zanimali za predvidevanja za razvoj gospodarstva ter podrobneje tudi za razreševanje problemov v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Člani delegacij so se zatem z gostitelji napotili do rudarskega šolskega centra Velenje, kjer so jih pričakali fantje v slavnostnih rudarskih uniformah, dobrodošlico pa sta gostom izrekla direktor rudarskega šolskega centra Velenje, Ivo Jamnikar in pomočnik direktorja rudnika lignita Velenje, Tone Močilnik. V prostorih RŠC je bila priložnostna slovesnost. Po krajšem nastopu dekliškega pevskega zbora gimnazije Velenje, sta pozdravila člane delegacije Vrhovnega sovjeta ZSSR predsednik centralnega delavskega sveta rudnika lignita Velenje, Karel Šilih, in predsednik sveta rudarskega šolskega centra Velenje, Jože Hoh- "kraut, in jih ob tem seznanila tudi z načrti za nadaljnji razvoj velenjskega rudnika lignita in rudarskega šolskega centra Velenje. Gojencem rudarskega šolskega centra, predstavnikom družbeno političnih organizacij, občinske skupščine in delovnih organizacij ter drugim Velenjča-nom, ki so se zbrali ob tej priložnosti, je spregovoril tudi član Prezidija Vrhov- ' nega sovjeta ZSSR, Pjotr Mašerov. Med drugim je poudaril, da so se med obiskom člani delegacije sami lahko prepričali o uspehih, ki smo jih v Jugoslaviji dosegli pri izgradnji socializma. Povabilo jugoslovanske Zvezne skupščine, da naj obišče Jugoslavijo dele- ■ gacija Vrhovnega sovjeta ZSSR, pa kaže po besedah I Pjotra Mašerova na hotenje, da se tudi vnaprej kre- | pi sodelovanje in odnosi med obema državama, za kar so dane realne možno-l sti. Pjotr Mašerov je tudi povedal, da so zdaj v teku dvostranski pogovori oelto-i nomskem in znanstveno tehničnem sodelovanju v. razdobju 1971—1975, ki bodo prav gotovo predstavljali nov prispevek k razširitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Karel Šilih in Jože Hoh- \ kraut sta članom delegacije podarila simbolična rudarska darila — kladivo in svetilke, zatem pa so si gostje ogledali Velenje jn o-,, biskali termoelektrarno So- t štanj, kjer jih je pozdravil direktor inž. Ciril Mislej in . jih seznanil s potekom izgradnje nove termoelek- i trarne Šoštanj III. Po kosilu v velenjskem' hotelu »Paka« pa so se gostje odpeljali v Ljubljano. — Ma — ... in Jože HohUraut, predsednik sveta RŠC OB SREBRNEM JUBILEJU 25-letnico ustanovitve Organizacije združenih narodov so lepo proslavili tudi člani klubov OZN iz šaleške doline. Prejšnji teden so pripravili člani klubov OZN z osnovnih šol tekmovanje v poznavanju svetovne organizacije, na osnovni šoli Biba Ročk pa so pripravili tudi priložnostno razstavo ob srebrnem jubileju OZN. Zadnjo nedeljo se je 80 članov klubov OZN iz šaleške doline, dijakov gimnazije in učencev RŠC in osnovnih šol, udeležilo osrednje slovenske proslave ob 25-letnici OZN v Idriji. Tam so sodelovali tudi v kulturnem programu. V sredo, 28. oktobra, so v Domu kulture v Veli vrteli ameriški barvni »Koča strica Toma«. Sicer pa pripravlja občinska konferenca klubov OZN Velenje na čast 25-let-nice ustanovitve svetovne organizacije še tekmovanje članov klubov OZN iz Velenja, Trbovelj in Celja, v prostorih avle občinske skupščine pa bodo pripravili razstavo fotografij in dokumentov iz dela OZN. IZHODIŠČA ZA SREDNJEROČNI RAZVOJNI NAČRT SO REAINA IN DOSEGLJIVA ŠE NEKAJ STATISTIČNIH POKAZATELJEV Ze nekajkrat smo omenili, da gospodarstvo Šaleške doline dosega, v primerjavi z letom 1969, dokajšen napredek. To zgovorno dokazujejo tudi tile statistični pokazatelji: 2e nekaj časa razpravljamo o izhodiščih za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja občine Velenje za razdobje 1971—1975. Ker je bilo nekajkrat doslej mogoče slišati tudi mnenja, da so izhodišča za sestavo načrta (predvidevanja) ambiciozna in neuresničljiva, smo se odločili, da predvidevanja primerjamo z letošnjimi dosežki gospodarstva šaleške doline. Primerjava kaže, da so napovedi za razvoj gospodarstva občine Velenje v razdobju 1971—1975 realne in dosegljive, saj gospodarstvo presega predvidevanja. Res je, da na dosežke gospodarstva v tem letu vplivajo inflacijske težnje in nestabilno tržišče, a je vendarle res, da bo mogoče ob še večjih prizadevanjih delovnih skupnosti za bolj- še gospodarjenje dosegati predvideni razvoj tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja, pri čemer bo prišla do izraza še posebej vključenost v mednarodno blagovno menjavo. Za uvod naj navedemo primerjavo statističnih podatkov o nekaterih pokazateljih doseženega in predvidenega razvoja gospodarstva šaleške doline: Povečanje Letna stopnja 1970/1969 rasti 1971/1971 celotni dohodek 34,4 % 23,5 % družbeni produkt 24,9 °/o 23,5—26,5 % izločena sredstva za amortiz. 49,4 % 31—42 % masa osebnih doh. v gosp. 23,2 % 21,9 % število zaposl. v gospodarstvu 14,2 % 10,2 % celotni dohodek na zaposl. 17,7 % 12 % Se pravi, da gospodarstvo Šaleške doline dosega osnovne strateške cilje, ki so zastavljeni z izhodišči za srednjeročni razvojni načrt občine Velenje v razdobju 1971—1975. KAKŠNO JE GOSPODARJENJE DELOVNIH KOLEKTIVOV V TEM LETU Oglejmo si zdaj še nekoliko bolj podrobno, kako gospodarijo letos v delovnih organizacijah v Šaleški dolini. Resolucija o ekonomsko-družbenem razvoju občine Velenje za leto 1970 je predvidevala nadaljnjo visoko stopnjo gospodarske rasti. Predvidevanja so temeljila predvsem na nadaljnji hitri rasti poslovne aktivnosti tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, pa tudi na prizadevanjih drugih delovnih organizacij za poveča-I nje obsega in vrednosti proizvodnje. Z resolucijo je bilo pred-I videno 30% povečanje ce-I lotnega dohodka gospodar-| stva šaleške doline, ugotavljati pa je mogoče, da se je celotni dohodek povečal nekoliko bolj, točneje za 34,2 odstotka, in to predvsem zaradi velikega povečanja celotnega dohodka v TGO Gorenje Velenje. Na rast celotnega dohodka so vplivali večja industrijska proizvodnja (povečala se je za 42,6 odstotkov), večje storitve, višje cene in ne nazadnje tudi večji izvoz (v primerjavi z lanskim letom se izvoz povečuje za 116,8%). Verjetno bi bili dosežki še ugodnejši, če se ne bi tudi gospodarstvo Šaleške doline vbadalo s težavami, predvsem okrog oskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom, manjkalo je železniških vagonov, poslabšali pa so se tudi pogoji prodaje (prodaja na daljši plačilni rok). Porabljena sredstva (večja so za 41,1%) so naraščala nekoliko hitreje kot celotni dohodek. Ekonomičnost poslovanja še vedno nazaduje, celotni dohodek dohodek za razdelitev ostanek dohodka gospodarstvo občine + 34,2 % + 16,2 % + 24,9 % industrija in rudar. + 35 % + 12 % + 7,7 % kmetijstvo + 39,4 % + 16,9 % + 34.1 % gradbeništvo + 57,5 % + 59,5 % + 757,6 % trgovina in gostin. + 19 % + 34 % + 72,6 % obrt + 20,6 % + 9,8 % + 73,3 % stanov.-komun. dejav. + 15 % + 24,4 % + 28,7 % in sicer na račun višjih materialnih stroškov in storitev, zaradi obračuna amortizacije po višjih stopnjah od predpisanih in zaradi novih osnovnih sredstev. OBČUTNO POVEČANJE RENTABILNOSTI Ugotavljati je nadalje tudi mogoče, da je dohodek naraščal počasneje od celotnega dohodka. Izboljšala se je produktivnost dela, ustvarejni dohodek na zaposlenega pa se je povečal za 1,7%. Ugodna je bila tudi interna delitev dohodka, saj namenja gospodarstvo za osebne dohodke 72% dohodka, za sklade pa 28% dohodka. Družbeni proizvod gospodarstva se je v primerjavi z lanskim letom povečal za skoraj 25%. Ustvarjeni družbeni proizvod na zaposlenega znaša 22.602 dinarja in se je povečal za 9,3%. Pomembno je še posebej, da se je povečala rentabilnost, in to kar za 49,8%. Letos dosega gospodarstvo občine Velenje za 29,6 odstotkov večji dobiček kot lani. V prvih šestih mesecih tega leta je doseglo 29,550.000 dinarjev dobička. Lani so v Šaleški dolini dosegli na zaposlenega 2.661 dinarjev dobička, letos pa 3.018 dinarjev, oziroma 13,4 odstotke več. Ugotavljati pa je mogoče, da v nekaterih delovnih organizacijah na področju občine Velenje niso upoštevali priporočila, da naj bi notranjo delitev dohodka uredili tako, da bi osebni dohodki naraščali počasneje kot produktivnost dela. Dokaj različen je bil nivo izplačanih osebnih dohodkov na zaposlenega, saj je znašal pri Projektivnem biroju Velenje 3.265 dinarjev, pri SGP Vegrad pa 850 dinarjev. Povprečni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu pa so se v zadnjem letu povečali od 1.140 na 1.229 dinarjev, oziroma za 7,8%. V tej zvezi naj še zapišemo, da je celotno gospodarstvo šaleške doline povečalo družbeni proizvod za 24,9%, sredstva akumulacije pa kar za 80,2%. DOSEŽKI INDUSTRIJSKIH IN RUDARSKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Zdaj pa si pobliže oglejmo še dosežke industrijskih in delovnih organizacij, saj ti bistveno vplivajo na gibanje celotnega gospodarstva Šaleške doline. V primerjavi z lanskim letom povečujejo te delovne organizacije proizvodnjo za 42,6 odstotkov, in sicer TGO Gorenje Velenje za 68,3%, Tovarna usnja Šoštanj za 23,4 odstotke in Lesna Šoštanj za 16,4%. Na tovarno gospodinjske opreme Gorenje, ki povečuje proizvodnjo za že omenjenih 68,3%, odpade kar 64,3% vse proizvodnje industrije in rudarstva Šaleške doline. Rudnik lignita Velenje povečuje proizvodnjo za 3,5%; v primerjavi z letom 1969 je do konca junija povečal proizvodnjo za 58.000 ton. V Termoelektrarni Šoštanj povečujejo vrednostno proizvodnjo za 5,7%, količinsko pa za 11,9%. Lesna Šoštanj je v primerjavi z letom 1969 povečala proizvodnjo po vrednosti za 16,4%, po obsegu pa za 2,6%. Šoštanjski Polypex dosega za 5,6% večji obseg proizvodnje. Tovarna usnja Šoštanj pa zaznamuje za 23,4 odstotke manjšo vrednost proizvodnje, medtem ko povečuje obseg proizvodnje za 2,4%. IZVOZ SE JE POVEČAL ZA 116,8 % Od 6 industrijskih in rudarskih delovnih organizacij se na področju Šaleške doline kar štiri vključujejo v mednarodno delitev dela. V primerjavi z lanskim letom povečujejo izvoz za 116,8%, izvozili pa so do konca junija za 37,582.000 dinarjev izdelkov. V strukturi celotnega izvoza je TGO Gorenje udeleženo z 91,8%, Rudnik lignita Velenje s 4,7%, Tovarna usnja Šoštanj s 3,1%, Lesna šoštanj pa z 0,4%. Udeležba šoštanjske Lesne se je v strukturi izvoza v primerjavi z letom dni poprej zmanjšala. V Rudniku lignita Velenje povečujejo izvoz, če ga primerjamo z letom 1969, za 170,6%, v TGO Gorenje Velenje za 118%, v Tovarni usnja Šoštanj pa za 143%. Zmanjšal se je izvoz edino iz Lesne Šoštanj, in to za 33%. INDUSTRIJA IN RUDARSTVO DOSEGATA VEČJI CELOTNI DOHODEK KOT LANI Vse delovne organizacije s področja industrije in ru- I. KONFERENCA VELENJSKIH SINDIKATOV občnTzbori do konca leta Pred dnevi je bila v Velenju I. konferenca občinskega sindikalnega sveta, na kateri so obravnavali predlog statuta nove Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, pregledali pa so tudi priprave na občne zbore osnovnih organizacij sindikata. darstva dosegajo v tem letu večji celotni dohodek kot leto poprej. Povprečno stopnjo presegata le TGO Gorenje Velenje in Lesna Šoštanj, druge pa so pod poprečjem. Dohodek se je povečal predvsem na račun TGO Gorenje, Termoelektrarne Šoštanj in Lesne, pri Rudniku lignita Velenje, Poly-pexu in Tovarni usnja pa se je zmanjšal. Na delavca je bilo letos doseženo 18.341 din dohodka, oziroma za 1% manj, kot lansko leto, kar kaže, da je produktivnost padla. Ugotavljati je tudi mogoče, da se je pri vseh delovnih organizacijah (izjema je Termoelektrarna Šoštanj) poslabšala ekonomičnost poslovanja. Ob povečanju družbenih obveznosti za 16,6% ter neto osebnih dohodkov za 8,5% se je ostanek dohodka v industriji in rudarstvu povečal za 7,7%. Na to so predvsem vplivali TGO Gorenje, Termoelektrarna Šoštanj in Rudnik lignita Velenje, medtem ko se je ostanek dohodka najbolj zmanjšal v Tovarni usnja Šoštanj. Družbeni proizvod industrije in rudarstva se letos povečuje za 23%. Ustvarjeni družbeni proizvod na zaposlenega je znašal 24.764 dinarjev in se je v letu dni povečal za 8,7%. Povečanje zaznamujejo v TGO Gorenje, Lesni šoštanj in Rudniku lignita Velenje. Vse delovne organizacije s področja industrije in rudarstva, izjemi sta le Termoelektrarna šoštanj in Po-lypex, obračunavajo amortizacijo po višjih stopnjah od predpisanih. Za financiranje razširjene reprodukcije so imele industrijske in rudarske delovne organizacije na voljo kar 76,3% več sredstev kot leto dni prej. Število zaposlenih se je povečalo za 13,2% oziroma na 7.566, predvsem na račun TGO Gorenje Velenje. Pod lanskoletno raven se je zmanjšalo število zaposlenih le pri šoštanjskem Po-lypexu. IN ŠE PODATKI O OSEBNIH DOHČDKIH IN PRODUKTIVNOSTI DELA Delovne organizacije s področja industrije in rudarstva so dosegle letos poprečni osebni dohodek 1.301 din. V primerjavi z lanskim letom se je poprečni osebni dohodek na zaposlenega povečal za 6,6%, produktivnost dela pa se je zmanjšala za 1%. Ta podatek mora nedvomno spodbuditi samoupravne organe in strokovne službe v delovnih organizacijah, da storijo vse, da se produktivnost dela spet poveča. Ugotovili so, da potekajo priprave na občne zbore zadovoljivo, treba pa bo zagotoviti, da bodo zbori opravljeni do konca leta, da bi lahko samoupravni organi delovnih organizacij pri sprejemanju finančnih in drugih načrtov za leto 1971 upoštevali tudi predloge in mnenja osnovnih organizacij sindikata glede posameznih vprašanj. Na konferenci so pregledali organizacijske, kadrovske in vsebinske priprave na bližnje občne zbore ter določili člane občinskega sindikalnega sveta ter vodstev odborov sindikatov delavcev posameznih dejavnosti, ki bodo sodelovali z osnovnimi organizacijami sindikata v pripravah na občne zbore in na samih delovnih dogovorih. Na I. konferenci občinskega sindikalnega sveta Velenje se je razvila živahna razprava o predlogu statuta nove Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, kar kaže, da je bila odločitev predsedstva OSS Velenje, da uvrsti predlog statuta v dnevni red povsem utemeljena. V razpravi smo slišali več predlogov za dopolnitev oz. drugačno oblikovanje določb statuta, ki jih bodo morali sestavljalci statuta vsekakor upoštevati, če pa jih ne bodo, pa bodo morali podrobno in dokumentirano pojasniti, zakaj predlogov niso upoštevali. Ena od osnovnih ugotovitev, ki smo jih slišali v razpravi o predlogu statuta nove Skupnosti zdravstvenega varstva delavcev Ravne na Koroškem je bila, da je povsem utemeljeno, da postane skupnost poslej bolj samostojna, in to v vseh ozirih, tudi pri določanju obveznosti in obsega pravic. Vendar pa bo treba zagotoviti, da se izhodišča za oblikovanje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev določijo s kar najširšim družbenim dogovorom med občinskimi skupščinami, občinskimi sindikalnimi sveti in gospodarskimi delovnimi organizacijami. Sicer pa je največ razprav zadevalo vprašanja v zvezi z višino in načinom določanja denarnih nadomestil, nego družinskih članov, posebej otrok, nadalje soudeležbo zavarovancev pri plačilu stroškov, odločitvami o pravicah zavaro- vancev itd. Več razpravljal-cev je poudarilo, da je nesprejemljiv predvsem način določanja višine denarnih nadomestil, to je povprečje osebnega dohodka v zadnjem letu dni, posebej v pogojih hitrega naraščanja osebnih dohodkov. Čeprav je res, da ne kaže z denarnimi nadomestili stimulirati bolezenske izostanke, pa je vendarle res, da je tisti, ki je bolan, vsekakor potreben pomoči oz. si zasluži ustreznejše nadomestilo ošabnega dohodka. Ukrepati pa bi morali odločneje proti tistim, če se to seveda dogaja, ki izkoriščajo bolniški stalež. Po mnenju Velenjčanov bi morala posebna komisija, ki bo pripravljala statut, ponovno preučiti določbe o denarnih nadomestilih, prav tako tudi o nadomestilu osebnega dohodka ob začasni odsotnosti z dela zaradi nege obolelega otroka. Sedanje določbe priznavajo nadomestilo za nego le za otroke do 3 let starosti. Ker pa je v Velenju precej družin, kjer sta zaposlena oba zakonca, v vrtcih ni posebnih bolniških sob, težko pa je dobiti osebo, ki bi pazila na bolnega otroka, bi morali določbo nedvomno spremeniti. Živahna je bila razprava tudi okrog participacij. Večjih ugovorov zoper participacijo pri zdravilih ni bilo. Po razpravi sodeč tudi ni ugovorov proti predlagani participaciji za 7.clravljenje poškodb, ki so nastale pod vplivom alkohola oz. za koristno zdraviliško zdravljenje. Treba pa bi bilo sprejeti tak sistem participacij, da bi zavarovance, ki imajo nizke osebne dohodke os. pokojnino, oprostili te soudeležbe. Slišati pa je bilo še vrsto drugih predlogov in pobud. Na I, konferenci velenjskega sindikalnega sveta so sklenili, da morajo organizirati osnovne organizacije sindikata no vseh delovnih organizacijah razprave o predlogu statuta nove Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem. Prav vsi zavarovanci morajo biti seznanjeni s statutom, pri organizaciji javnih razprav pa bo pomagal osnovnim organizacijam sindikata, kot smo slišali na I. konferenci, tudi Občinski sindikalni svet Velenje. SESTANKA VODSTEV SINDIKALNIH ORGANOV Prihodnjo sredo, 4. novembra, se bosta v Velenju sešla medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje — Mozirje in občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje. Na seji medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti bodo spregovorili o izvedbi občni' zborov osnovnih orga- nizacij sindikata, spreieli pa bodo tudi program dela tega medobčinskega odbora. Vodstvo ob^ijlskogi odbora sindik-.ur. d"J?." v in dustrije in rudarstva pa bo obravnavalo rezultate gospodarjenja delovnih organizacij v prvih devetih mesecih letos, pregledalo pa bo še potek priprav na bližnje občne zbore osnovnih organizacij sindikata. km sSP Ste® Im m4 žM M m Ste® m m ste® m š&s s# m ^ tp Wn Ste® p mi sM- fP jMN §e ms ste® 0) li ftž s4c\ &B SJs® m m* Wr NA OBISKU V SRBIJI S KARAVANO BREZ KAPLJICE »ZDRAVJA« DOMOV Blizu 700 udeležencev karavane »Bratstva in enotnosti« je bilo na večdnevnem obisku v Srbiji 0 Slovence, zlasti pa nekdanje izseljence, so nadvse prisrčno sprejeli ® Cez dve leti spet nasvidenje V Vrnjački Banji je izrekel dobrodošlico predsednik občinske konference SZDL, Milan Peric Iz Vrnjačke Banje, tega velikega in najbolj obiskanega jugoslovanskega turističnega mesta sem se vrnil domov, ne da bi poiskusil osnovni izvor njenih jeder — mineralno vodo »Vrnjci.« Pa vendar sem doživel tolikšno toplino sprejema, širokogrudnost in čustvenost ljudi, ki so me obdajali in mi ponujali dobrote, kot da bi bil že od davna) njihov najboljši prijatelj. Dejansko sem jim po srcu tudi bil, čeprav se še nikoli nismo srečali in videli. Bili smo znanci že iz tistih turobnih dni, ko so leta 1941 sprejemali pod svoja okrilja in v goste naše izgnance, ko so bile neštetokrat izrečene prisrčne besede: »Dobro nam došli, bračo Slovenci«. In ta »dobro došli« je ostal do današnjih dni, do časa, ko smo se pripeljali ponovno v goste k njim, v Srbijo, v slikovito Šumadijo. SPOMINI NISO LE TO Ostaja nekaj, kar zob časa ne more nikoli izbrisati. Tudi na zunaj manifestirana gesla tradicionalnega prijateljstva in enotnosti vedno ne povedo kar občuti srce in zazna rosno oko. To povedo le dejanja in besede ob veličastnih in gostoljubnih sprejemih: »Nikad te nišam video, pa ipak si mi brat.« Zato spomini, ki smo jih udeleženci letošnje karavane bratstva in enotnosti prinesli s seboj nazaj, niso le nova znanstva in sklenjena prijateljstva, niso Je bučni sprejemi in izgovorjene besede številnih govornikov; dejanski spomini na obisk v Srbiji so naša notranja doživetja in pretresi, ki prepričljivo kažejo na tesno povezanost in enotnost Jugoslovanov, čeprav smo eni od drugih oddaljeni na stotine kilometrov. Vzdušje ob sprejemih je bilo veselo, ganljivo in prisrčno MILAN ŠTERBAN, predsednik občinske konference SZDL Velenje, se je prebivalcem Vrnjačke Banje zahvalil za čudovit sprejem TAKO JE BILO POVSOD Velenjčani, tisti, ki smo bili v ta-koimenovanem »uradnem delu obiska«, smo skupaj z Ormožani in še skupino nekdanjih izgnancev potovali v Vrnjačko Banjo. Pred odhodom so nam nekateri dejali, da tja tudi sodimo, ker nam bo mineralna voda in zdraviliško okolje najbolj dobro delo. Niso pa vedeli, da v Vrnjački Banji točijo, poleg zdaj že kar dobro znane naravne vode »Vrnjci«, še ljuto rakijo, šumadij-ski čaj, pa župsko ružico, stomak-lijo in manastirko. Zase, zavoljo tolikšne izbire, dobro vem, da se nisem prekršil in poizkusil one, ki blagodejno vpliva in zdravi »bubre-ze i mokračne puteve«. Iz gostoljubne Vrnjačke Banje sem odšel brez da bi popil kapljico tiste prave in na prospektih tolikanj hvaljene »zdravilne ^ode«. Kako pa bi tudi resnično izzvenela zdravica: »Živio bratje Slovenci«, če ne bi bila zalita s pridelkom, ki raste po obronkih Zupe in ga Šu-madijci sami bolje cenijo kot vo- VJfJ^JfJ^JfJ^JflfJS^/fJ}^ '//"/1 \ ''//v I \ /"7r71 i »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« do iz Banje. Nas o tem seveda ni bilo potrebno posebej prepričevati... Ne morem opisati vseh pripovedi slovenskih izseljencev, ki sem jih slišal med potjo na vlaku. Vse se razlikujejo, v bistvu pa so si enake. Nekdanje slovenske izseljence ob njihovih pripovedih, zalivajo solze, lepi spomini pa jih kljub temu ve-drijo. Nasmeh na ustih in solze v očeh, resni pogledi in s premislekom spregovorjene besede, so obenem izraz trpljenja in vesel ja. Zdaj, ko so se po tolikih letih spet vračali v kraje izpred tridesetih let, so njihovi občutki povsem drugačni. Povsod, v Čupriji, Kruševcu, Trste-niku, Vrnjački Banji in Kraljevu, kjer se je vlak ustavil, je bilo vse v cvetju, zastavah, ljudje pa so se smejali, objemali in prepevali. To niso bila več tista leta, ko so jih na poti spremljali gestapovci, sami pa niso vedeli ne kod ne kam jih vodi pot. Zdaj je bilo povsod drugače. PRISRČNI SPREJEMI Karavana medvojnih slovenskih izseljencev je bila deležna veliko pozornosti že na topčiderski postaji. Igrala je godba, dekleta v narodnih nošah pa so nam prinesle pakete z dobrotami. Po nočni in utrujajoči vožnji je bil sprejem pravcato razvedrilo. Z gostitelji, ki so nas tu pričakali, pa smo navezali tudi prve tesnejše stike. Nadvse veličasten je bil sprejem v Čupriji, kjer so izstopili Celjani. Cvetje, pesem, godba in dobrodošlice so se zatem vrstile do zadnjega kraja, do zadnje srbske vasi, kjer smo bili Slovenci v gosteh. Tudi v Vrnjački Banji, pred hotelom Zvezda, so priredili Ormoža-nom in nam nepozaben sprejem. SLOVENCI V POZORNOSTI SREDIŠČU Sicer pa smo bili Slovenci v Vrnjački Banji vse dni sredi pozornosti. Na številnih slovesnostih in manifestacijah, ki so jih priredili ob 26-letnici osvoboditve Vrnjačke Banje, so nas posebej pozdravljali in ponovno zaželeli dobrodošlico. Bili so to izrazi pozornosti in gostoljubnosti, ki jih nikoli ne moremo pozabiti. Izredno presenečeni pa smo bili, ko so na slavnostnem zasedanju obeh zborov občinske skupščine podelili občinama Ormož in Velenje najvišje občinsko priznanje oktobrsko plaketo v znak nadaljnjega dobrega sodelovanja. Naš obisk v Vrnjački Banji je sovpadal z. obletnico osvoboditve in je bilo zato slavje še veličastnejše. Trajne vezi, sklenjene v vojni vihri, niso le ostale, ampak so se še okrepile. VRNJAČKA BANJA DANES Kraj leži pod gozdnatimi obronki Goča in je pravcati naravni lepotec v tem delu Šumadije. Bujni gozdovi omogočajo ugodno podneb je, ki je toplo in sveže, tako da je možno razvedrilo in oddih skozi vse leto. Zato je Vrnjačka Banja dobro obiskana kot zdravstveno in rekreacijsko središče. V kraju je zdravilišče za bolezni, ki jih zdravijo s kopelmi in pitjem mineralne vode. Lepo urejenih in negovanih pa je v Vrnjački Banji blizu 60 kilometrov parkov, ki nudijo lepe sprehode. Občina Vrnjačka Banja ima 22.000 prebivalcev in 3.140 zaposlenih. Pričakujejo, da bodo v občini do kanca leta ustvarili 210 milijonov dinarjev dohodka, turističnega prometa pa za 150.000 dinarjev in imeli 1,300.000 nočitev. SREČANJE NE BO ZADNJE Obisk v Vrnjački Ban ji smo zadnji dan izkoristili za tehtnejše razgovore s predsednikom občine Bo-roljubom Vukovičem in njegovimi sodelavci. Dogovorili smo se, da borno sodelovanje vsestransko razvili in da nadaljnja srečanja ne bodo ostala le pri obiskih nekdanjih slovenskih izseljencev v Srbiji in po-vratku gostiteljev v Sloveniji. Velenjska in ormožka delegacija ter nekateri izseljenci smo preživeli vse dni v Vrnjački Banji. Vsi dnevi so bili izpopolnjeni z bogatimi programi. Ogledali smo si tudi samostan Ljubostinje, kjer so nas postregli s 23 let staro ma-nastirko. Kot vidimo na sliki, je nekaterim dobro prijala. Predsednik občinske konference SZDL Velenje, Milan Šterban, je na razgovorih o sodelovanju povedal: »Prepričan sem, da srečanje ne bo zadnje in naši stiki ne smejo ostati samo pri srečanjih ob raznih slovesnostih. Imamo veliko skupnih nalog, ki bi jih lahko reševali s konkretnimi akcijami in sodelovanjem skozi vse leto. Zato se naj naše sodelovanje vsestranska okrepi.« Tako okrepljeno sodelovanje bo prispevalo, da se bo prijateljstvo, skovano med vojno, poglobilo in preneslo na mlade. Takšne in mnoge druge želje pa smo prinesli s seboj iz Srbije udeleženci letošnje karavane bratstva in enotnosti. Vezi se ne smejo pretrgati, ostati morajo čvrste in stalne ... Lj. Naraks Prvi sprejem so nam priredili že na Topčideru. Igrala je godba, dekleta v narodnih nošah pa so nas postregla z grozdjem in paketi v katerih so bile dobrote in prvo okrepčilo Na kraju, kjer je okupator samo 29. junija 1943 ustrelil 324 zavednih ljudi iz Kruševca in okolice, je postavljen edinstven spomenik svobodi in revoluciji. Spomenik se imenuje Slobodište Skozi bakreni krog Sončnih vrat na Slobodištu ■H K spomeniku 42 padlih borcev iz Popine bitke (v njej je sodeloval in jo preživel tudi Velenjčan Vlado Valenčak) smo položili venec — na sliki Filip Lesnjak in Franc Novak polagata venec ..................... .„„. ...... . ...... — , 'i , '/ ; ,; , v r, , :< .'V ,!, ,/, ,. I. .... I, ,.'/„■, h i,i., // . .. ' . i, ' > . 11 'UM 'V.....'/... / Ir;/. ., ______ __________________ , - , p5 y\>T3 5p vhs M trn -M P 4>š \1ki-3 m P vik p VžsS m Vhz. m SžŽiZ p ViiZ p P P m m m p p P P vhl p VSfelš p vke P p P U!>T3 vfc: P m p m Vžte p p Mpi V&č p v;?,« % P P P p p P P p P II m p p JF&vE p p P p 'M rt? p p p p p p p p M V&K ■sm DRUŽBENI DOGOVOR O ŠTIPENDIRANJU KMEČKO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE IN NJEGOVE TEŽAVE Čeprav je lansko leto Komunalna skupnost kmetov Ravne na Koroškem sklenila z izgubo nekaj nad 21.000 dinarjev, pa je edina skupnost v Sloveniji, ki je pokrila vse primanjkljaje iz prejšnjih let. Lanskoletno izgubo je v celoti pokrila iz sredstev rezervnega sklada. Tudi v Šaleški dolini je, podobno kot v vsej Sloveniji, v polnem teku razprava o predlogu družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov. Sklenitev takšnega dogovora so predlagali vsi republiški dejavniki. Sicer pa so prispevne stopnjo na ravenskem področju, ki zajema obcjine Dravograd, lladlje oh Dravi. Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje;, praktično najnižje na Slovenskem. Prispevek znaša H % od katastrskega dohodka in 200 dinarjev na posamezno gospodarstvo, drugod, na primer v Celju, Novi Gorici in Ljubljani, pa so prispevki znatno višji. Omeniti velja, da je komunalna skupnost kmetov Ravne na Koroškem tudi odločila, da gredo v celoti v breme zdravstvenega zavarovanja kmetov tudi stroški za daljšo bolnišnično zdravljenje, in sicer od 31. dneva naprej. Potem, ko je bilo zdravstveno zavarovanje kmetov uvedeno kot obvezna oblika. je bil dosežen napredek v organiziranem zdravstvenem varstvu kmečkega prebivalstvu. Osrednji problem, s katerim se v tej zvezi srečujemo vsako leto v šaleški, Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini pa je, da namreč ostaja zaradi neplačanih prispevkov precej kmečkih zavarovancev brez zdravstvenega varstva. V večini primerov gre za socialno ogrožene osebe, pri reševanju te problematike pa bi bila v prihodnje več kot potrebna pomoč širše družbene skupnosti. Na pod ročj ti ravenske Komunalne skupnosti kmetov je po zadnjih podatkih nekaj nad 3.000 nosilcev kmečkega zavarovanja, od tega 974 kmetov — borcev, in nad 11.300 zavarovanih oseb. Med zavarovanimi osebami jih je kar 30% starih komaj do 13 let, 38% zavarovanih oseb je starih med 16 in 64 let, 12% pa več kot 63 let. Starostna struktura oseb je torej neugodna, saj prevladujejo osebe, ki so manj sposobne za delo, in pa otroci. Tudi sicer je največ kmetij, skoraj 65%, s srednjim katastrskim dohodkom od 2.000 do 7.000 dinarjev. Med zadnjo akcijo so na področju ravenske Komunalne skupnosti kmetov potrdili zdravstvene izkaznice 9.933 zavarovanim osebam oziroma nekaj nad 86% vseh zavarovanih oseb. Brez zdravstvenega varstva je ostalo 1.576 oseb oziroma skoraj 14% zavarovanih kmečkih oseb. In še nekaj podatkov za občino Velenje: V šaleški dolini je 396 nosilcev kmetijskega zavarovanja in 259 kmetov — borcev, skupaj torej 655 nosilcev zavarovanja. Zavarovanih oseb pa je skupaj 2.297. V letu 1968 je plačalo prispevke 76,38 °/o kmečkih gospodarstev, lani pa 78,43%. Zaradi neplačanih prispevkov pa je brez zdravstvenega varstva 255 osel) oziroma 1,10% kmečkih zavarovancev. Zaradi slabega ekonomskega položaja kmetov so torej nenehne težave pri plačevanju prispevkov v sklade zadravstvenega zavarovanja. Težave pa so tudi zato, ker še ni urejen status kmeta in ker še ni določena kategorija kmeta. Predvsem v višinskih predelih, kjer prevladujejo na področju ravenske skupnosti, je sila težko organizirati tako prozvodnjo, da bo prinesla denar za plačilo davkov in prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Prav zdaj so v teku razprave o uvedbi starostnega zavarovanja kmetov. Prevladuje splošno mnenje, da bi bilo na vsak način treba uvesti tudi starostno zavarovanje kmetov, vendar .je hkrati slišati tudi stališče, da to zavarovanje ne ho mogoče izpeljati na osnovi samofinanciranja kmetov, pač pa ho potrebna na vsak način tudi poinoč širše družbene skupnosti. O predlogu družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov je razpravljala tudi komisija za štipendiranje pri velenjski občinski skupščini, pripravljeno pa je bilo tudi posvetovanje predstavnikov delovnih in družbeno političnih organizacij, na katerem je bilo sklenjeno, da bodo predlagali samoupravnim organom vseh delovnih organizacij v Šaleški dolini, da sprejmejo in potrdijo ta družbeni dogo- DRUŽBENI DOGOVOR — OSNOVA ZA DRUŽBENO POLITIČNO AKCIJO NA VSEH RAVNEH Na osnovi dolgoročnega razvoja SR Slovenije ter ob upoštevanju ekonomskih gibanj in razvojne stopnje gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, kritične kadrovske in izobrazbene strukture ter še posebej socialne in regionalne strukture učencev in študentov, vzrokov osipa na vseh stopnjah šolanja in padca vpisa na posameznih visokošolskih zavodih ter nekaterih drugih aktualnih vprašanjih položaja in razvoja vzgoje in izobraževanja sprejemajo vsi podpisniki dogovor o štipendiranju in kreditiranju kot osnovno za družbeno politično akcijo na vseh ravneh, tako v republiki, občinah in delovnih organizacijah. Podpisniki dogovora se sporazumejo in zavežejo, da bodo skupaj reševali vprašanja, ki so povezana z materialnimi možnostmi posameznika za izobraževanje po kriterijih sposobnosti in socialnega položaja. Prizadevanja bodo usmerjena v izenačevanje materialnih osnov in v selekcijo po spo- i! 11111111111111111111M1111111111111111111111111IIIM1111111111MII1111IIIM1II11111111MI i II111111111UIII11111 NARAVA SE JE POIGRALA — Na njivi Antonije Roč-nik v Topolšici, sta zrasla dva korenja in stvorila čudovito naravno kompozicijo strele sobnosti. Prizadevali si bodo, da bo vsakemu mlademu človeku z družbeno pomočjo dosegljiva tista izobrazba, ki njegovi sposobnosti in nagnjenju najbolj ustreza. Materialna pomoč pri šolanju naj temelji na kadrovski politiki organizacije in združenj v okviru slovenskega ekonomskega prostora. KAKŠNE SO OBVEZNOSTI PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA? Podpisniki družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in dijakov se zavezujejo, da bodo razširjali temeljna načela, ki naj v določenem obdobju ustavijo in preprečijo socialne razlike, ki bi ne bile pogojene z delovnim prispevkom posameznika in temu ustrezne nagrade, da bodo vedno in povsod zastopali stališče, da je znanje mladih ljudi temeljno bogastvo naše družbe in mora biti zato primerno nagrajevano, izobraževanje pa selekcionirano po sposobnosti vsakega posameznika, in da bodo v skladu s plani razvoja Socialistične republike Slovenije omogočali pospešeno vlaganje sredstev v izobraževanje kadrov, ki so potrebni za enotni razvoj vsake delovne organizacije. Nadalje se podpisniki družbenega dogovora obvezujejo, da bodo vsako leto v dogovoru z drugimi podpisniki določili minimalne zneske v skladu z ugotovljenimi življenjskimi potrebami učencev in študentov. Kot osnovno načelo za podeljevanje materialne pomoči bodo uveljavljeni ugotovljeni življenjski stroški, ki znašajo toliko, kot vsakoletni cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka. Pri tem bodo upoštevali, da mora podeljena socialna pomoč predstavljati razliko med polovico dohodkov na člana družine prosilcev za materialno pomoč in njim pripadajočega otroškega dodatka in ugotovljenimi življenjskimi stroški. Pri podeljevanju materialne pomoči bodo uveljavljali prednost tisti učenci in študenti, ki dosegajo boljši učni u-speh, so pa v slabšem materialnem položaju. Hkrati si bodo prizadevali, da bodo posebne oblike nagrajevanja učnega uspeha pomenile le nagrado in se ne bodo upoštevale pri omenjenem načinu ugotavljanja višine materialne pomoči. Dolžnost podpisnikov družbenega dogovora bo tudi, da KMETIJSKE NOVICE IZ ŠMARTNEGA OB PAKI © Na področju kmetijske zadruge Šoštanj, obrat Šmartno ob Paki, se je osem posestnikov odločilo, da bodo začeli kot kooperanti zadruge vzrejati brojlerje, oziroma kure nesnice. Dva od teh že vzrejata brojlerje in to vsak po pet tisoč komadov v enem turnusu, torej približno petdeset tisoč perjadi letno. Ostalih šest, vsi so namreč iz Paske vasi, pa bodo začeli z vzrejo zgodaj spomladi in to vsak po deset tisoč v enem turnusu. Ti pa se še niso odločili ali bodo vzrejali brojlerje ali pa kure nesnice. Piščance in jajca bo prevzela »Emona« iz Ljubljane, posojila rejcem pa je pod ugodnimi pogoji nudila kmetijska zadruga Šoštanj. 6 V zadružnem hlevu v Smartnem ob Paki redijo sedaj oseminpetde-set glav živine, največ telet, ki jih odkupujejo od okoliških kmetov. V hlevu je sicer prostora za sto glav živine, vendar je lahko redijo samo šestdeset komadov, kajti oni, ki so hlev načrtovali, so pozabili, da zadruga nima toliko krmne baze, ki bi zadoščala za sto glav živine. ® Oddaja mleka se zadnje čase nekoliko popravlja in znaša sedaj nekoliko nad dvesto litrov dnevno. © Sadna letina je bila na tem področju letos slaba, pa tudi krompir je srednje obrodil. V začetku ga je zadruga odkupovala po 70 par za kg, sedaj pa se je odkup ustavil, ker ni interesentov za nakup krompirja. 0 Hmeljska letina je bila kar ugodna, vendar pridelovalci pričakujejo, da bo cena višja kot lansko leto, kajti tudi stroški so bili letos večji kot lani. če se to ne bo zgodilo, se je bati, da se bodo površine nasajene s hmeljem, v bodoče zmanjšale, kar pa bi bilo za »Hmezad« neprijetno, ker bi v tem primeru ne mogel izpolniti pogodb, ki ga vežejo s kupci hmelja. Upamo, da se to ne bo zgodilo. Z. Kotnik vsako leto v skladu s povečanjem življenjskih stroškov valorizirajo že podeljene štipendije in posojila na nove dogovorjene minimume, ki bodo ugotovljeni skupno na podlagi uradnih podatkov o povečanju življenjskih stroškov. Štipendistom in posojilojemalcem bodo po končanem šolanju omogočali zaposlitev na najustreznejših delovnih mestih za enak čas, kot so prejemali štipendijo oz. posojilo, oziroma jim omogočali sklenitev delovnega razmerja že v času študija. Po kriterijih iz družbenega dogovora bodo podpisniki omogočali neprekinjeno dopolnjevanje in verifikacijo znanja že zaposlenih. S posebnim nadzorom pa bodo preprečevali prevzemanje štipendistov in posojilojemalcev in tako omogočili enakopravno uresničevanje kadrovske politike. DRUŽBENI DOGOVOR — TUDI V OBČINI Družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov v Socialistični republiki Sloveniji dopušča, da zaradi specifičnih potreb in razmer v delovnih organizacijah, sklenejo družbeni dogovor v okviru občine. Izoblikovan je že predlog družbenega dogovora, ki naj bi veljal na področju občine Velenje. Družbeni dogovor naj bi pripomogel k uresničitvi naslednjih izhodišč oziroma nalog v zvezi s štipendiranjem in kreditiranjem v Šaleški dolini v prihodnje. • Skrbna kadrovska politika se mora začeti že v osnovni šoli, zato bomo posvetili posebno skrb nadarjenim učencem. Odličnim učencem, ki živijo v težkih socialnih prilikah, bi od petega razreda naprej zagotovili brezplačna kosila, pomagali pa bi jim tudi z učbeniki in po potrebi še z obleko. • Da bi odprli mladini pota na višje in visoke šole ter tako zagotovili potrebne kadre delovnim organizacijam v občini Velenje, bodo materialno podpirali in štipendirali učence že v srednjih šolah. Te naloge se mora še posebej zavedati gospodarstvo. • Ob planiranju perspektivnega razvoja občine je treba izdelati plane potreb po kadrih, ki bodo služili vsem štipenditorjem, šolam in tudi mladinski organizaciji, da bodo lahko uspešneje opravljali usmerjanje mladine v poklice. ® Učencem in študentom, ki dobivajo štipendije pri štioenditorjih izven občine Velenje, bodo delovne organizacije iz Šaleške doline omogočile delovno in počitniško prakso. Na ta način bodo skušale vplivati na mlade, da se vračajo v občino in se aktivno vključijo v razvoj Šaleške doline. • Delovne organizacije bodo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Velenje združevale denar za štipendiranje tistih kadrov, ki jih same trenutno ne potrebujejo, a so šaleški dolini potrebni. Višina teh prispevkov bi se postopoma zviševala tako, da bi prihodnje leto odvajalo gospodarstvo v ta namen po 0,08% od izplačanih bruto osebnih dohodkov, leta 1974 pa 0,24%. S tem prispevkom pa bi dosegli raven števila štipendistov na srednjih šolah, ki je predviden s srednjeročnim razvojnim načrtom občine Velenje. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE ZAKLJUČENE V domu kulture je bil v okviru zabavno glasbene revije domačih ansamblov tudi svečan zaključek delavskih športnih iger občine Velenje s podelitvijo pokalov, kolajn in diplom najboljšim ekipam in posameznikom. Letošnje tekmovanje, ki ga organizira komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, je bilo že četrto po vrsti. Tokrat je več kot siOO delavcev-športnikov iz štirinajstih delovnih kolektivov tekmovalo med seboj v devetih športnih panogah — smučanju, namiznem tenisu, streljanju, šahu, odbojki, rokometu, malem nogometu, kegljanju in plavanju. Največ uspeha so imeli tekmovalci TGO Gorenje, ki so osvojili kar pet pokalov za ekipne zmage in 9 kolajn (6 zlatih, 1 srebrno in 2 bronasti). Drugo mesto v skupnem seštevku so osvojili športniki rudnika lignita Velenje, ki niso osvojili nobenega pokala, dobili pa so G kolajn. Tretji so bili tekmovalci rudarskega šolskega centra z osvojenim pokalom (šah) in 8. kolajnami. Termoelektrarna šoštanj je zavzela 4. mesto z dvema osvojenima pokaloma (kegljanje, smučanje) in štirimi kolajnami. Pokal v nogometu pa je pripadel ekipi SGP iz Velenja. Na peto mesto so se uvrstili uslužbenci občinske skupščine, ki so osvojili štiri kolajne. Komisija za oddih in rekreacijo si bo v bodoče prizadevala, da bi v tovrstno športno rekreacijsko dejavnost pritegnila še večje število delavcev, predvsem za tiste športne panoge, ki ne zahtevajo posebne telesne pripravljenosti. Pri tem predvsem mislijo na kegljanje, streljanje, šah, smučanje, plavanje. Končni vrstni red: Točke 1. TGO Gorenje Velenje 1285 2. Rudnik lignita Velenje 1135 3. RŠC Velenje 1040 4. Termoelektrar. šoštanj 965 5. Skupščina obč. Velenje 580 6. Prosveta Velenje 400 7. Tov. usnja šoštanj 385 8. Polypex šoštanj 370 9. Društvo telesnih delovnih invalid. Velenje 205 10. Gozdna uprava Velenje 200 11. Vino Šmartno ob Paki 140 12.-13. Projekt, biro Velenje 120 12.-13. Prosveta Šoštanj 120 14. SGP Vegrad Velenje 100 Predsednik občinskega sindikalnega sveta Teodor Jelen izroča prehodni pokal predsedniku osnovne organizacije sindikata »Gorenje-« Jožetu Kovaču i mm -f Jgjf A- Iv** Prejemniki športnih odličij RIBIČI SO TEKMOVALI Več kot 100 ribičev se je zbralo na Marnovem jezeru v Velenju na I. meddruštvenem tekmovanju za šaleško-savinj-ski pokal. Tekmovanje so organizirale ribiške družine Šoštanja Šempetra in Velenja. Lova so se udeležili ribiči iz Novega mesta, Kostanjevice Ljubljane, Črnomlja, Vevč, Štor, Laškega, Sladkega vrha, Radeč. Celja, Šoštanja, Šempetra in Velenja. Tekmovali so v lovu s plov-cem. v članski konkurenci je ekipa iz Novega mesta ulovila 438 rib (4,27 kg), pri posameznikih pa Milan Bratuš (NM) 219 rib (2,19 kg). Med mladinci pa je bila najboljša ekipa iz Velenja (Vlado Vidmajer in Jože Voglar) 291 rib (2,84 kg). Najboljši posameznik je bil Iztok Podrgajs (NM) 178 rib (1,50 kg). Prehodni pokal I. meddrušt-venega tekmovanja šaleško-sa- ligaska tekmovanja PRVA ZMAGA ŠMARTNEGA Nogomet Kar devet kol je bilo treba čakati, da so nogometaši Šmartnega dosegli svojo prvo zmago. Na svojem igrišču so premagali moštvo Osankarice iz Slovenske Bistrice z rezultatom 2:0 (1:0). Gole sta dosegla Kosovinc in Podgoršek. Moštvo Šmartnega ob Paki so sestavljali — Vreš, Lukner, Berdnik I (Prašni-kar), Drev, Berdnik II, Podgoršek I, Hohnec, Podgoršek II, Kolenc (Polak), Kosovinc, Benetek. Iludar je gostoval v Slivnici. Po nekaj zaporednih zmagah so tokrat ostali Velenjčani brez točk. Moštvo Rudarja je prikazalo lepo in zrelo igro, vendar pa so v zaključnih akcijah bili premalo iznajdljivi. Domačini so jih presenetili z efektivnim golom ob koncu prvega dela igre. Za Rudarja so igrali — Devič, Dragič, Podojsteršek, Nežmak, Kabaklič, Hanže-kovič, Kovačič (Zmazek), Pašič, Vizovišek, Topčič, Majdak. V naslednjem kolu se bosta pomerili na velenjskem stadionu ob jezeru moštvi Rudarja in Šmartnega. Ne glede na razvrstitev na lestvici obeh nasprotnikov bo to zagrizena borba za zmago. Ostali rezultati: Steklar : Pohorje 3:3 (0:2) Olimp : Fužinar 1:1 (1:0) Dravinja : Peca 3:1 (2:0) Dokležovje : Kovinar 4:1 (1:0). Na lestvici zavzema Rudar 6. mesto z 11 točkami, Šmartno pa je predzadnje s 4. točkami. KOŠARKARJI ZA POKAL Košarka V okviru tekmovanj za košarkarski pokal sta v prvem kolu bili v Šoštanju dve tekmi. Najprej je moštvo Torpeda izgubilo s košarkarji Trnove z rezultatom 47 : 78 (25 : 37). Naj- boljši pri domačinih je bil Beno Lukman. Elektro pa je premagala ekipa Ježice (Ljubljana) z rezultatom 83 : 69 (50 : 34). Najbolj sta se izkazala Rudi Jerič in Marjan Koren. ELEKTRA : SLOVAN 85 : 81 (42 : 40) V telovadnici RšC sta se v drugem kolu pokalne tek- me srečali moštvi Elektre in bivšega zveznega ligaša Slovana iz Ljubljane. V zanimivem srečanju so z boljšo igro v zadnjih minutah igre zmagali šoštanjčani z rezultatom 85 : 81 (42 : 40). Za Elektro so dosegli koše — Jerič 31, Dobovičnik 24, Koren 12, Pokleka 8, De Costa 6, Lukman 4. Zmaga in poraz Šmartnega Po zmagi nad ekipo iz Radeč z rezultatoih 20:14 so se Šoštanjčani pomerili v Ljubljani z vodečim moštvom na lestvici — Slovanom. Domačini so bili premočan nasprotnik, saj so zabeležili visoko zmago z rezultatom 35:14 (17:7). Gole za Soštanjčane so dosegli Požun in Bubik po 5, Hribernik 2 ter Hajsek in Zager po enega. Po dolgem času sta se sestali vodstvi rokometnih klubov Rudarja in Gorenja ter se dogovorili, da bodo v bodoče delali pod »skupno streho«. To je vsekakor za pozdraviti, saj bodo s skupnim delom lahko dosegli boljše uspehe tako z moško kot z žensko ekipo. V tekmi štajerske cone so Velenjčani premagali Kamnico z rezultatom 15:13 (6:5). Največ golov sta dosegla Oblak 6 in Silovšek 5. Rokometašice Gorenja pa so v Mariboru visoko premagale drugo ekipo Branika z rezultatom 19:6 (10:4). Najboljše strelke so bile Zavolovškova in ševškova po 5 golov in Le-skovškova 4 gole. w Se vedno brez ekipne zmage V nadaljevanju šahovske lige (II. slovenske lige) se je ekipa Velenja pomerila v II. kolu s šahisti Ptuja. Zmagali so Ptujčani z rezultatom 6: 2. Za Velenjča- vinjskih ribiških družin je osvojila ribiška družina iz Novega mesta. Tekmovanje je bilo odlično izvedeno in naj postane vsakoletno srečanje ribičev v Velenju. Ob tej priliki so izdali tudi prospekt o ribiških revirjih šaleške in Savinjske doline. Rezultati: Člani — ekipno (tekmovalo 22 ekip). 1. RD Novo mesto II 438 rib (4,27 kg) 2617 točk; 2. RD Novo mesto I 353 rib (8,14 kg) 2579 točk; 3. RD Celje 352 rib (3,52 kg) 2112 točk; 4. RD Kostanjevica 302 ribi (3,52 kg) 1862 točk; 5. RD Velenje 276 rib (2,36 kg) 1616 točk; 6. RD Paka, šoštanj 242 rib (2,52 kg) 1462 točk. Posamezno; 1. Milan Bratuša (NM) 219 rib (2,12 kg) 1307 točk; 2. Jjistin Vanovšek (Celje) 140 rib (2,10 kg) 910 točk; 3. Ivan Kunčinič (Črnomelj) 148 rib (1.60 kg) 900 točk; 4. Niko Snoj (Ljubljana) 155 rib (1,17 kg) 892 točk; 8. Ivan Bizjak (Šoštanj) 123 rib (2,63 kg) 878 točk. Mladinci — ekipno 1. RD Velenje 291 rib (2,84 kg) 1739 točk; 2. RD Barje Ljubljana 231 rib (2,73 kg) 1428 točk; 3. RD Kostanjevica 226 rib (1,60 kg) 1374 točk; 4. RD Mura - Sladki vrh 122 rib (1,45 kg) 755 točk; 5. RD Paka šoštanj 118 rib (1,34 kg) 724 točk; 6. RD Celje 56 rib (0,63 kg) 343 točk. Posamezno 1. Iztok Podrgajs (NM) 112 rib (1,17 kg) 677 točk; 2. Vlado Vidmajer (Velenje) 153 rib (1,45 kg) 910 točk; 3. Srečko Beševič (Kostanj.) 112 rib (1,17 kg 677 točk; 4. Iztok Nakrep (Sladki vrh) 106 rib (0,90 kg) 620 točk; 5. Jože Voglar (Velenje) 99 rib (0,92 kg) 587 točk; 9. Rudi Mešič (Šoštanj) 52 rib (0,60 kg) 320 točk. 10. Zdenko Vede (šoštani) 50 rib (0,52 kg) 302 točki. M. V. SMUČARJI Kot že nekaj let nazaj, bo tudi letos sejem rabljene smučarske opreme. Smučarji preglejte svojo opremo in jo dopolnite še pred zapadlim snegom. Starši opremo svojih otrok, ki so jo prerasli, prinesite na sejem. Sejem bo v prostorih osn. šole Miha Pintar-Toledo v Velenju, v soboto in nedeljo, 21. in 22. novembra 1970. ne je osvojila točke Jana Hudomal, remizirala pa sta Rado Sivka in Boris Bre-šar. V tretjem kolu pa so se srečali z Lendavčani. Rezultat srečanja je bil 4 1/2: 3 1/2. Zmage za Velenjčane so dosegli Jana Hudomal, Boris Brešar, inž. Vinko Preložnik, remiziral pa je Slavko Vilič. Po treh kolih šahisti Velenja še niso uspeli zmagati. Na drugem jesenskem brzoturnirju je tekmovalo 12 šahistov. Prvo mesto z 10 točkami je osvojil Ivan Mihelič pred Ferdom Gorjancem (9 točk) in Jankom Osolnikom (8 točk). Ostali pa so se zvrstili: 4—5 mesto Boris Brešar — Godec 7,5, Drev 7, ing. Vinko Preložnik 5,5, Hojan in Močilnik 3, Vengust 2,5, M. Brešar 2 in Hinko Bola 1 točko. NAJBOLJŠI VELENJSKI UČENCI Na velenjskem stadionu je bilo v organizaciji aktiva te-lesnovzgojnih pedagogov in atletskega kluba Velenje prvenstvo v krosu za šolska športna društva osnovnih šol. Največ uspeha so imeli učenci osnovne šole Miha Pintar-Toledo. ki so v skupnem seštevku točk osvojili prvo mesto in pokal občinske zveze za telesno kulturo Velenje. V posameznih konkurencah je v teku na 600 metrov pri starejših pionirkah zmagala Marjana Hpjan (osn. šola MPT). V konkurenci mlajših pionirjev pa v teku na 400 metrov Danica Stropnik (osn. šola KDK šoštanj) na 600 m pa Ivan Zep (osn. šola MPT). Nastopilo je bilzu 130 najboljših tekačev osnovnih šol iz Velenja Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Rezultati 600 m — starejše pionirke 1. Marjana Hojan GŠ 2. Metka Šmidhofer GŠ 3. Vida Ježovnik MPT 4. Jožica Raz SP 5. Dragica Rajšter BR 6. Rozika Florjane KDK 7. Milena Vodišek MPT 8. Marjana Navodnik MPT 9. Alenka švarc BR 10. Jožica Rajšter BR 800 m — starejši pionirji 1. Lado Mlinar MPT 2. Dani Cepelnik KDK 3. Daniel Zagorc MPT 4. Miran Hriberšek MPT 5. Franc Krevsl ŠP 6. Zvonko Gradišnik GŠ 7. Ivan Zgovec GŠ 8. Vili Bovha MPT 9. Rajko Šumnik KDK 10. Ivo Srlovršnik KDK 400 m — mlajše pionirke 1. Danica Stropnik KDK 2. Martina Brunet ŠP 3. Natalija Goršek KDK 4. Anica Brvar 5- Irena Zemljak GŠ 5. Nanika Pozvek GS 6. Marija Zaje BR 6- Franja Krevselj MPT 7. Marjana Podjavoršek ŠP 8. Jožica Tamše MPT 9. Betka Hriberšek BR 10. Štefka Golup KDK 600 m — mlajši pionirji 1. Ivan Zep MPT 2. Boris Rezek MPT 3. Bojan Mikek GŠ 4. Zeljko Voglar MPT 5. Rok Podvratnik KDK 6. Rudi Ravljen KDK 7. Vojko Miklavžin MPT 8. Zvonko Globačnik KDK 9. Branko Jug BR 10. Bojan Ojsteršek Gš Ekipno 1. Osnovna šola Miha Pintar-Toledo Velenje 2. Osnovna šola Karel Destov-nik-Kajuh Šoštanj 3. Osnovna šola Biba Ročk Šoštanj i. Osnovna šol-« Gustav Sitih Velenje o. Osnovna soia Jožeta Leto-nje-Kmeta Smartuu oo t*aki ATLETI ŠE TEKMUJEJO Na republiškem tekmovanju v orientacijskem krosu, ki ga je v Mozirju organiziral Partizan Slovenije, so nastopili tudi velenjski atleti. Največ uspeha je imela ekipa mladincev AK Velenje, ki je osvojila prvo mesto v svoji konkurenci v sestavu Osman Hasič, Ivan Zalaznik in Janko Sušnik. POKAL ZA GIMNAZIJO Na velenjskem stadionu so se v počastitev občinskega praznika pomerili med seboj učenci RSC in gimnazije za pokal, ki ga je darovalo Gorenje. Skupni zmagovalec je bila ekipa gimnazije z rezultatom 150:121 (dekleta 76:57, fantje 76:57). Nekaj boljših rezultatov posameznikov: M. Pesjak (gimn.) v daljino 510; D. Po-lovškova (RSC) v skoku v višino 140; B. Krofi (gimn.) v višino 169; Pungartnik (gimn.) v daljino 584; M. Čas (gimn.) v teku na 1000 m 2:45,1. L. O ŠALEŠKI RUI)AR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik l.JUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita. Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografi} ne vračamo — Tisk in klišeji: Cetis Celje \ Začetek delovnih pogovorov mladih V Šaleški dolini deluje sedaj 24 aktivov Zveze mladine, in sicer jih je 8 v delovnih organizacijah, na šolah jih je 7, na terenu pa 9. KREDITNA BANKA CELJE Nagradno žrebanje Kreditne banke Celje, podružnice Velenje, v Šoštanju, dne 9. oktobra 1970. Izžrebane so bile naslednje številke hranilnih vlog: S konferencami aktivov Zveze mladine v SGP Vegrad, v elektrokovinarskih obratih Rudarskega šolskega centra, Zavodnjah, Ga-berkah in na gimnaziji v Velenju so se začeli letošnji delovni dogovori mladih s področja velenjske občine. Konference bodo končane, kot računajo, do srede novembra. Na konferencah aktivov Zveze mladine v delovnih organizacijah bodo v središču pozornosti vprašanja v zvezi s položajem mladih in problemi, ki jih težijo. V rudniku bodo spregovorili o življenju in počutju mladih, posebej zategadelj, ker ugotavljajo, da precej mladih potem, ko konča šolanje v Rudarskem šolskem centru Velenje, zapusti rudarski stav. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje bodo govorili tudi o realizaciji mladinske organizacije, saj je v načrtu, da na j bi v prihodnje v okviru TGO Gorenje Velenje delovalo kar 7 aktivov Zveze mladine. Vaška mladina bo govorila tudi o tem, kako se bo v prihodnje v večji meri vključila v družbeno življenje na vasi, posebej še v akcije krajevnih skupnosti. Doslej so namreč namenili v glavnem vso pozornost kulturno-prosvetni in športni dejavnosti, katero pa vsekakor tudi v prihodnje ne bi smeli zanemariti. Nagrada 250 dinarjev: nesrečeA 4072 4545 5389 2385 5024 6085 2442 1328 1622 2201 2722 3842 3645 3200 100520 3616 3787 C-9 ■ 102779 70 B 2098 3323 809 5636-P -5100 5237 2336 201 611 Velenje ■ Šoštanj Šoštanj ■ Velenje Velenje ■ Šoštanj Velenje Velenje Velenje Velenje Velenje ■ Šoštanj Šoštanj Šoštanj ■ Velenje Šoštanj Šoštanj Velenje Velenje Velenje Velenje Šoštanj ■ Šoštanj Velenje Šoštanj Šoštanj Velenje Velenje Velenje 925 — 202-A — 133-A — 2582 — 4672 — 3333 — 5535 — 5414 — 3905 — 1798 - 5138 — 1881a — 4704-P — 1888 — 1729 — 5382 — 4641 — Šoštanj Velenje Velenje Šoštanj Šoštanj Velenje Šoštanj Šoštanj Šoštanj Velenje Šoštanj Velenje Velenje Velenje Velenje Šoštanj Šoštanj Nagrada 500 dinarjev 103048 — Velenje Nagrada 1.000 dinarjev 1261 — Velenje 3991 — Šoštanj Nagrada 3.000 dinarjev 1474 — Velenje BANKA VAŠEGA ZAUPANJA KREDITNA BANKA CELJE KOLESARJA ODPELJALI V BOLNIŠNICO > Martin Lenart iz Hrastovca 1, je vozil 8. oktobra ob 13,20 kolo s pomožnim motorjem na cesti Šoštanj—Velenje. Pred odcepom ceste za Pesje pa ga je prehitel Bogdan Lamut z osebnim avtomobilom CE 317-61 in zavil v desno proti gostilni. Kolesar je zadel v desni blatnik avtomobila ter padel po cesti. Dobil je lažje poškodbe na glavi. Odpeljali so ga v bolnišnico. Na vozilih je škode za 1000 dinarjev. DEKLICA SKOČILA PRED AVTOMOBIL 5-letna Jožica Kotnik iz Velenja, Pešernova 3, je 18. oktobra ob 9.45 v križišču Šaleške in Kidričeve ceste stekla pred avtomobil CE 254-52. ki ga je upravljal Ivan Skorjanc iz Tu-riške vasi 8. Voznik je storil vse, da bi preprečil nesrečo, vendar je deklico zadel z levo stranjo avtomobila, pri padcu si je zlomila desno nogo. TRAKTORIST ODPELJAL PO NESREČI Po cesti Slovenj Gradec—Velenje je vozil Alojz Drev iz Vinske gore 18 neregistriran traktor kmetijske zadruge Šoštanj. V Paki je prehiteval parkiran tovorni avtomobil in takoj zavil na desno ter pri zavijanju zadel kolesarja Franca Lampreta iz Pake 72. Kolesarja .je zadel s stopalko nakladalca v zadnje kolo ter ga zbil po cesti. Kolesar je dobil poškodbe po stegnu in rebrih in bil odpeljan v bolnišnico. Traktorist je odpeljal naprej in se izgovarjal. da ni vedel, da je zadel kolesarja. Na konferencah aktivov Zveze mladine na šolah pa bodo obširneje spregovorili posebej še o tem, kako bi v prihodnje še bolj razvili in utrdili šolsko samo-upraov, govora pa bo še o pripravah programov za mladinske ure. V Rudarskem šolskem centru pa bodo obravnavali tudi predlog za ustanovitev nekaterih novih aktivov Zveze mladine. V prihodnje naj bi delovalo v okviru RŠC Velenje 5 aktivov Zveze mladine, s čimer bi nedvomno zagotovili še večjo razgibanost v delu Zveze mladine v tem izob nževal-nem zavodu. PREKLICI 0 Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicuje-jo: Valentin Vodovnik, Dobrič 30; Stjepan Og-njan, Jenkova 6, Velenje in Ivan Boršič, Jenkova 6, Velenje. STANOVANJA # Sobo v Velenju, z dvema posteljema in hrano, iščeta dva mirna fanta. Naslov: Srečko Štumberger, rudarski šolski center Velenje. PRODAM ® V Velenju prodam gospodarsko poslopje, delno preurejeno v stanovanje, primerno za obrtnika. Naslov v uredništvu. IZGUBLJENO 0 16. oktobra sem izgubil denarnico na avtoousu, ki pelje v Celje oo 14,33 Poštenega najditelja prosim, da jo vrne ua naslov, ki je na solski izkaznici. VEGBAD /.VKLJUČUJE BELA V BEOGRADU Gradbeno podjetje »Vegrad« končuje v Beogradu gradnjo stanovanjskega naselja Julino Brdo. iNovo stanovanjsko naselje sestavlja U nebotičnikov, v katerili je 62? stanovanj. Dela bodo predvidoma končana do konca leta. Skupna vrednost vseh del znaša 70 milijonov din, od tega jc »Vegrad« skupno z ljubljanskim »Tehnogradom« realiziral 24 milijonov din po stečaju »Tenograda« pa je »Vegrad« od srede leta 1969 sam realiziral še nadaljnjih 46 milijonov. Z gradbene plati potekajo dela v redu in po planili, težave pa so z obrtniki, ki se ne držijo rokov. Velike težave so tudi na področju financiranja zaradi spora investitorja »Betonjerke« z banko ter nerazčiščenih odnosov omenjenega investitorja s poslovnim združenjem »1MOS«. Trenutno pa se že dela na pripravi novega gradbišča v Beogradu in to s približno 800 stanovanji, kjer hi se dela izvajala tja do leta 1974 in katerih vrednost bi znašala več kot 15 milijard din. ., P. H. zahvala Ob bridki in težki izgubi ljubega moža in očeta Stanka Pšeničnika se iskreno zahvaljujem kolektivu rudnika lignita Velenje in tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, sorodnikom, govornikom, rudarski godbi ter pevcem za zapete žalostinke, sosedom in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti Žalujoči: žena, hčerka Marija in brat Polde ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega predragega sina, brata in strica VILI J A ČASA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu pomagali lajšati njegovo mučno trpljenje in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kralju, dr. Menihu in dr. Pirtovšku. Hvala upravi rudnika lignita Velenje, častni straži rudarjev, tovarišem Cirilu Grebenšku, Karlu Šilihu, ing. Janezu Grašiču, Albinu Medvedu ter rudarski godbi, rudarjem, pevcem, govornikom, darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom in znancem. Hvala vam, plemeniti ljudje! Žalujoči: starši, sestra Nada por. Tajnik z družino ter brat Jože z ženo Metko ZASTAVA NA DIMNIKU Graditelji nove Termoelektrarne Šoštanj III, največje jugoslovanske termoelektrične enote, so dosegli oktobra že drugo pomembno delovno zmago. Medtem, ko so 2. oktobra uspešno opravili prvi tlačni preizkus gornjega aktivnega dela visokotlačnega dela kotla, pa so delavci zeniške Vatrostalne v ponedeljek, 26. oktobra, zabetonirali zadnje kubične metre betona v 150,7 metrov visok dimnik za novo Termoelektrarno Šoštanj III. Kot je poveclal Filip Perovič, vodja gradbišča zeniške Vatrostalne v Šoštanju, so začeli z betoniranjem dimnika 18. avgusta letos. Delali so vse dni, tudi ob nedeljah, in 26. oktobra delo končali. Dnevno so zabetonirali 2,5 metra dimnika, ki ima v premeru na zemlji 12 metrov, na vrhu pa 6,5 metrov. Za gradnjo dimnika so porabili 1.300 m3 betona in okrog 85 ton armatur. Na gradbišču je bilo zaposlenih največ 37 delavcev, pri gradnji pa so uporabljali poljski sistem — dvigovanje opaža z mehansko glavo. Zanimivo je, da se pri gradnji dimnika ni dogodila nobena nesreča, niti enega delovnega dne pa graditelji niso izgubili zaradi boleznin. Kot je povedal Filip Perovič, je nov dimnik v Šoštanju četrti takšne višine, ki jih je gradila zeniška Vatrostalna v Jugoslaviji. Takšni dimniki so še v Obre-novcu, Zenici in Banja Luki. Sedaj montirajo še lestve na zunanji strani dimnika, po 1. novembru pa bodo začeli obzidavati notranjost tega 150-metrskega dimnika, in sicer s kislinsko odporno opeko. Računajo, da bodo zato porabili okrog 700 ton opeke. Po besedah Filipa Peroviča jc mogoče pričakovati, da bo zeniška Vatrostalna nov dimnik za Termoelektrarno Šoštanj III povsem dogradila do konca letošnjega leta. TEŽKO POŠKODOVAN MOTORIST V Pesju pri hiši št. 47. je 12. oktobra ob 19,40 hotel obrniti traktor z vzvratno vožnjo na dvorišče Alojz Škruba iz Podkraja 59. Ni se prepričal, če je cesta prosta. Prav takrat je pripeljal iz velenjske smeri motorist Franc Pirnat iz Pre-log 10. Ker Pirnat ni videl luči na traktoju, je z motornim kolesom zapeljal med zadnje in sprednje kolo traktorja. Motorista je vrglo preko traktorja in je obležal težko poškodovan. Bil je prepeljan v bolnišnico, na vozilih pa je za 3000 dinarjev škode.