• J • «C'^J A iifc CHZKDNALE UHO NALE v» LVw 1/ N.* ! "• I i ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM koroške «home c -Jf ENOTE IGEM GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. INŽENIRING d.o.o. TRGOVINA d.o.o. • Dravograd - Črna -Slovenj Gradec - Mislinja - Prevalje • Nama Ravne - Lena Levec - RAVNE NA KOROŠKEM tel. 0602 287 550 DRAVOGRAD tel. 0602 83 643 VELENJE tel. 063 857 424 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL KIA PRIŠLA J£ NOVA HM S£PHM! VZNEMIRLJIVO DRUGAČNAI Izjemni plačilni pogoji Izjemne cene: že od 1.099.000 SIT že od 1.799.900 SIT že od 2.009.900 SIT že od 2.349.900 SIT že od 2.999.900 SIT že od 2.099.900 SIT lahko vam ponudimo več! KIA PRIDE 1.3i .... KIA SEPHIA 1.5il6v KIA SEPHIA 1.8Ì16V KIA CLARUS 1.8Ì16V KIA SPORTAGE 2.01 KIA PREGIO 2.TD .. Trgovina "GRAD" /gradbeni material/ Javornik 13 Ravne na Koroškem tel./fax: 0602 28 71 81 Ves gradbeni material po konkurenčnih cenah! AKCIJA: KLASIČNI PARKET R.798,30 m2 NOVO! V mesecu juniju odpiramo v Žerjavu novo poslovalnico z gradbenim materialom. NAJDETE NAS OB GLAVNI CESTI V PROSTORIH BIVŠE PRENOVE d.o.o. Tel.: 39-140 Salon kopalniške opreme in keramike Janeče 1 Ravne na Koroškem tel.: 0602 20 759 Velika izbira uvoženih in domačih keramičnih ploščic in kopalniških sestavov! AKCIJA: KOLPA - popust - 15% "Ze osem let le žre, se redi In serjel Vzleti pa ne!" ŽENSKAM USPEH ZAGOTOVLJEN, ČE... Svetopisemska Eva je zaslovela kot zapeljivka s pomočjo jabolka ob asistenci mrzlokrvne kače. Spogledljivka Magdalena si je prislužila naslov svetnice, ko je Jezusu umila noge in jih obrisala s svojimi dolgimi lasmi. Francoska vojskovodkinja Ivana Orleanska je postala slavna, ker je ostala devica... Kar precej žensk se je zapisalo v zgodovinske učbenike, ker so bile ljubice slavnih mož. Vse so bile nekaj posebnega. Skrbne gospodinje in ljubeče matere ter pohlevne zakonske žene pa živijo in umirajo neopazno. Z uresničevanjem ženske vloge se ni mogoče proslaviti. Potrebno je nekaj več. Nekaj več je očitno imela izraelska pevka Dana, da je zmagala na evropskem popevkarskem festivalu. Pred šestimi leti si je dal luškan temnooki mladenič tisto nekaj več odrezati in je postal ognjevita manekensko uspešna popevkarica. Splačalo seje! Našemu Viliju dolga pričeska in mega žur s sloveskimi specialitetami nista kaj prida pripomgla k točkam. Bi že moral dati nekaj več za reklamo, ne le nedolžne poljube, od katerih dokazano omedli le simpatična Desa. Ker se bo v mladi državici vsak čas začela predvolilna kampanja za mnogoštevilne stolčke, bo potrebno prepustiti domišljiji prosto pot. Domnevam, da stranke ne bodo preveč uspešne, če bodo vsiljevale na kandidatne liste dogovorjeno kvoto žensk. Verjetno bodo uspešnejši tisti moški kandidati, ki se bodo odločili za korenite posege in žrtvovali tisto "nekaj več". Uspeh bo zagotovljen! Vendar ne brez medijskega pompa, tiskovnih konferenc o namerah in pogostega poročanja o procesu preobrazbe iz ...v ... Fantje in možje, ki se boste odločili za postopek kandidiranja, premislite o vseh možnih načinih propagande. Še je čas. TIK Na vsaki pameti ne rastejo modrosti. NIKO Iz vsebine: Deset vatukev m Slomške vojsko 4 Koroško v sliki f kad/je dobile novo knjižnico 9 Občini Mislinjo in Muto prouujeto 1011 Anketo: lokon je prišel prepozno 13 Muzikontje veselih viž 19 Repnikovo somtorko slikorsko družino 25 Modno pisto zo Korošce 26 Ob rozstovi rovenske Forme vìve 33 ìokoj imojo živo/i provice 35 Koroški koroteisti v Ivropi 36 PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZPVORANC.d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava in filmi: CERDONIS, d.o.o., Slovenj Gradec Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, d.o.o„ Ravne na Koroškem, Prežihova 24. tel.: 0602/22-999, fax: 0602/22-904 Na osnovi mnenja republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis medpro-izvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. 'f Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Nov zagon vojne industrije na Ravnah: DESET VALUKOV ZA SLOVENSKO VOJSKO Serijska izdelava “karantanskih knezov" Minister za obrambo Alojz Krapež in direktor družbe STO dr. Milan Švajger sta nedavno podpisala pogodbo o izdelavi desetih oklepnih vozil valuk 6x6 za potrebe Slovenske vojske. Posel je vreden okoli poldrugo milijardo tolarjev, s tem naročilom za slovensko vojsko pa se na Ravnah na Koroškem pričenja serijska proizvodnja oklepnega bojnega vozila valuk "Pogodba za dobavo desetih vozil, vrednosti okoli poldrugo milijarde tolarjev je za našo družbo v zadnjih nekaj letih daleč največji pridobljeni posel. S tem je zaključeno pet let trajajoče pripravljalno obdobje, ki je zajemalo razvoj, izdelavo prototipa, testiranje in vse popravke. Stroški, ki jih je pokrila sama naša družba, niso bili zanemarljivi. Samo izdelava prototipa je stala okoli milijon mark. Začetek projekta predstavlja nakup licence pri avstrijski firmi Steyr-Spezialfahrzeug, kar je v javnosti pogosto dvigovalo prah, delno tudi upravičeno. Prvotna pogodba je bila dokaj neugodna in ni omogočala resnega pristopa k realizaciji projekta. Danes smo z licenčnim partnerjem v bistveno drugačnih odnosih, ki jih še oblikujemo in kmalu bodo podpisani v obliki, ki bo zagotavljala normalne partnerske odnose,” je ob predstavitvi pogodbe povedal dr. Milan Švajger, direktor železarske družbe STO, Stroji in tehnološka oprema, Ravne na Koroškem. Slovenska vojska je poleg valuka, ki ga je STO razvil iz modela pan-dur 6x6 in ga lahko izdelujejo v 14 variantah (tudi kot ambulantno vozilo in za potrebe mirovnih operacij), preizkušala še oklepnik piranha švicarske družbe Mowag iz Kreuzlingena. Švicarji so v zadnjih dvajsetih letih izdelali več kot 3500 tovrstnih oklepnih vozil, poleg tega je za piranhe v Sloveniji deloval precej močan lobi. V prihodnjih letih se bo pri oboroževanju Slovenske vojske - v ta namen tudi zbiramo obrambni tolar - obračal velik denar, zato tudi ni čudno, da je za te posle tako veliko zanimanje in tudi takšni ali drugačni poskusi lobiranja. Slovenska vojska se bo v prihodnjih petih ali šestih letih oborožila s 60 kolesnimi oklepniki, verjetno pa se pri temu številu ne bo ustavila: po nekaterih ocenah se bo oboroževanje s tovrstnimi vozili vrtelo okoli številke 150, če bi Slovenija postane članica NATA, pa poznavalci omenjajo tudi številko 400. Strokovnjaki trdijo, da je današnja verzija slovenskega valuka povsem enakovredna Mowagovi piranhi III, to je oklepniku, ki ga je Mowag predstavil pred dvema letoma. STO je skupaj z Izraelci naredil v razvoju še korak naprej, kajti Izraelci zaradi zagotavljanja svojega obrambnega ščita hočejo vedno biti pred ostalimi. Količina 60 oklepnih vozil, za katere je MORS dalo ponudbo, je za STO preskromno število in ciljajo na izdelavo tisoč oklepnikov. Seveda pa bi za družbo STO Slovenskih železarn bilo izjemno pomembno, da bi dobili posel za slovensko vojsko in si na ta način doma pridobili reference. Tudi vsi tuji proizvajalci kolesnih oklepnikov so vozila najprej izdelovali za domače potrebe, za tem pa prodrli na tuje. Posebna komisija pri ministrstvu za obrambo republike Slovenije pa se je na osnovi testiranj in primetjalne analize vendarle odločila, da valuk 6x6 najbolj ustreza zahtevam in potrebam Slovenske vojske. Ta posel pomeni za družbo STO kar v začetku 20 novih delovnih mest, približno toliko pa jih bodo prerazporedili znotraj podjetja. Konkretne komercialne aktivnosti za izvoz na druge trge bodo dobile z zagonom proizvodne dodatno pomoč, saj bodo potencialnim kupcem lahko pokazali proizvodnjo v živo. Dolgoročno načrtujejo v okviru novega programa okoli sto delovnih mest. Če bo na začetku v tem vozilu domači delež znašal okoli 40 odstotkov, pa v prihodnosti načrtujejo 70 odstotni delež. Razgovori o začetku razvoja proizvodnje sestavnih delov z domačimi potencialnimi dobavitelji so že v teku. Prvega valuka 6x6 bo družba STO Slovenski vojski dobavila čez nekaj mesecev, preostale v obdobju enega leta od podpisa pogodbe. Sicer pa se 68 pandurjev nahaja v avstrijski armadi, ZDA dobavljajo za potrebe Kuvaita in tamkajšnje nacionalne armade 70 pandurjev (podjetje AV Technology International iz Michigana), v Belgiji pa izdelujejo 54 kolesnih oklepnikov vrste pandur, nedavno pa so Belgijci dobili naročila za novih 400 oklepnikov. Thdi za vsa ostala podjetja nekdanje železarne Ravne je serijska proizvodnja valuka velikega pomena, nenazadnje je vojna industrija tista, ki določa korake razvoja jeklarski industriji in sorodnim industrijam nasploh. (mp) VALUK 6x6 Zmagovalec Licenciran v Sloveniji in naročen za Slovensko vojsko. Izredna mobilnost Močna oklepna zaščita Maskirna tehnologija Onboard računalniški sistem Enostavno vzdrževanje Modularni koncept vozil ki sega od oklepnih vozil za prevažanje pehote/APC do vozila za podporo s topom 90mm/ARFSV STEYR-DAIMLER PUCU SPP7IALFAHRZEUG Bil ]e maj 98 Nov prometni zakon ne velja na železnici, tam velja nov vozni red Včasih je bil maj mesec mla-au*d: danes se še komaj kdo spominja praznovanj 25. maja, zato pa bo letošnji maj vsem voznikom ostal v spominu po novem oziroma spremenjenem zakonu o varnosti v cestnem prometu. Z njim naj bi se približali evropskim državam, toda le po znatno višjih kaznih, vedno dlje pa smo od Evrope zaradi slabih cest. V celoti pa velja ta zakon pozdraviti, saj je znatno umiril promet na koroških cestah. Z novinarskim kolegom slovenske televizije Slavkom Bobov-nikom sva se v maju podala na akcijo, s katero sva skušala ugotoviti, kolikšen je časovni prihranek pri hitri vožnji, ki hkrati pomeni neupoštevanje prometnih predpisov in tveganje bližnjega srečanja s policaji. Bolj kot to je pri nevarni vožnji kajpak pomembno vprašanje ogrožanja lastnega in tujih življenj. K temu vendarle velja dodati pripis, da je bila vožnja avtorja teh vrstic, ki mu je žreb določil pritiskanje na plin, sicer hitrejša kot so dovoljevali predpisi, vendar še nekje v “mejah normale”. To pomeni, da si tudi s to vožnjo ne bi prislužil kazenskih točk. Slavko Bobovnik je vozil v duhu novih pravil in na razdalji od Črne do Radelj ob Dravi je bil prihranek vsega pet minut, če bi pot nadaljevala do Maribora, bi bil se sicer časovna prednost nekoliko povečala, gotov pa ne za deset minut. Če bi potovala proti Ljubljani, bi s hitro vožnjo morebiti dosegli 15 minutne prednosti. Koroške ceste so pač take, da večinoma vodijo skozi vasi in je obvoznice le za kilometer ali dva. Tako je pot od Črne do Radelj ob Dravi posuta z omejitvami hitrosti na 90 kilometrov na uro na dolžini 27 kilometrov, s 50 kilometri na uro na dolžini 16 kilometrov in s 40 kilometri na uro na dolžini treh kilometrih te poti. Kakorkoli, srečno in trezno vožnjo. Koliko so trezni v slovenski vladi in slovenskih železarnah, pa bo pokazal čas, “pijejo” tako in tako na račun davkoplačevalcev. Dr. Matic Tasič je bil po mesecu dni vodenja koncerna že na težki preizkušnji, saj so mu zaradi afere “žoga” nekateri v nadzornem svetu koncerna že rezali vejo. Na njej se je obdržal, od politike pa je odvisno, kako dolgo. Zdi se, da je iz te preizkušnje zaenkrat izšel celo močnejši in da se je pri tem še najbolj opekel minister Dragonja, ki mu ne gre niti v Železarnah, še manj pa v virmanski aferi z Lekom in Slovensko ljudsko stranko. Če je bil minister pri železarnah resnično “zaveden ”, pri ljudski stranki pa je sponzoriranje najprej zanikal in ga nato priznal, je njegova kredibilnost resnično že precej narušena. V železarskih okoljih večina daje prav Tasiču in vsem tistim, ki zagovarjajo, da naj železarne sponzorirajo tudi šport. Ko je Tasič hotel donatorstvo narediti pregledno (“transparentno”), se je nanj usul plaz obtožb s strani države. Ali to pomeni, da prej financiranje športa ni bilo pregledno, torej je potekalo pod mizo? Naj to ugotovijo organi pregona. Lepo bi bilo, če bi davkoplačevalcem tudi odgovorili, ali in kolikšne so provizije pri tem sponzoriranju in kdo jih je dobival. To pa vsaj za obdobje zadnjih petih let, ko so bile železarne sanirane z državnim denarjem. Vendar na to kar lepo pozabimo, vsaj dokler bo slovensko državo obvladoval takšen voluntarizem in diletantizem v samem političnem vrhu. Že v časih, ko smo maj praznovali kot mesec mladosti, je bil maj tudi čas novega voznega reda na slovenskih železnicah. V zadnjih letih pomeni novi vozni red tudi novo ukinjanje vlakov. V letošnjem letu se je na Koroškem obetal kar velik poseg v obstoječi železniški promet, vendar so železničarji na Koroškem ukinili “samo en vlak", to je od Prevalj do Podvelke (prej je ta vlak odpeljal s Prevalj ob 22.08). Vsaj za letos je še vzdržala prometna povezava s Pliberkom, ki bo prihodnje leto zaradi skromnega prometa gotovo spet na udaru. Svet koroške regije, ki je na račun nameravanega ukinjanja vlakov dvignil vik in krik, si lahko pripiše, da je njihov pritisk rodil sadove. Vendar le delno, kajti ljubljanski železničarski šefi so zviti: najprej ponudijo v ukinjanje tri vlake, po protestu lokalne skupnosti ukinejo “le" enega in vsi so zadovoljni. To se ponovi spet prihodnje leto in tako še prihodnjih deset let, vse do dokončne likvidacije te železnice. A smo se za to borili? Tako so se sredi maja spraševali tudi borci, vse več pa je tudi mladih, ki so se na Poljano prišli spomniti zadnje bitke v Evropi. Vedno več jih je, po letu 1985 jih je bilo letos celo največ. Tistim najbolj vztrajnim, ki so v začetku devetdesetih let hodili na poljanske proslave, ko je takratna občinska oblast komajda dala Piše: Miro Petek, novinar Večera pokositi travo in izobesiti kakšno sprano zastavo, se je zahvalil tudi ravenski župan Maks Večko. Korošci se nimajo kaj sramovati: tod ni bilo ne belih ne plavih, Koroška ni poznala organizirane kolaboracije, demokratič-na Evropa pa seveda že več kot pol stoletja dobro ve, kdo je bil na pravi strani. “Pridiga ” naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča je bila na mestu. Tudi kakšni visoki cerkveni dostojanstveniki, nenazadnje tudi generalni državni tožilec Anton Drobnič, bi se ob Grmičevih besedah lahko kaj naučili. KOROTAN TRGOVSKA DRUŽBA D.D. RAVNE NA KOROŠKEM PičiaftuMt cto&er Korotanovi prodajalni PAPIRNICA na Čečovju in KNJIGARNA na Prevaljah že zbirata naročila za nakup učbenikov in delovnih zvezkov za šolsko leto 1998/99. Za vse šolske potrebščine nudimo plačilo na 2-3 obroke. Za učbenike in delovne zvezke se prvi obrok poravna ob naročilu. V obeh prodajalnah vam nudimo tudi bogat izbor igrač, izdelkov iz porcelana, namiznih prtov in ostalega pisarniškega materiala. Fotokromka PREPIH Zelo slovesno je bilo ob prazniku podjetja Nieros Metal, ko so proslavili 250 letnico obstoja in dela tovarne. Na sliki Heinrich Niederberger (lastnik podjetja) čestita direktorici Savinki Geratič. Posnetek: Foto Tabor V Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu so se srečali mladi pesniki in pisatelji na območnem srečanju s Koroške in Celjskega. Šest literarnih ustvarjalk, ki sta jih predstavila člana žirije Andrej Makuc in Helena Horvat, se bo udeležilo medobmočnega srečanja, kjer bodo izbrali literate za srečanje najboljših v državi. Na prireditvi sta s krajšim literarno-glasbenim recitalom nastopila Blaž in Valentina Prapotnik ter predstavila mladim avtorjem svoje poetično ustvarjanje. Posnetek Sebastijan Apačnik V podjetju Johnson Controls v Slovenj Gradcu so maja odprli novo linijo za izdelavo novih avtomobilskih sedežev. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Metod Dragonja. Posnetek: Foto Tabor Rdeči križ Mežiške doline je dostojno proslavil 45 let krvodajalstva v Sloveniji in v Mežiški dolini. Ob tej priložnosti so podelili priznanja krvodajalcem za njihovo požrtvovalno poslanstvo. Posnetek: Foto Ocepek Prvič po petindvajsetih letih smo v Slovenj Gradcu lahko videli predstavitev urejanja pričesk koroških frizerskih salonov. Popularni modni frizer Mare Filipič (predavatelj na Akademiji za frizerstvo v Ljubljani) je izvedel seminar "Korak za korakom do svečane pričeske", Koprski mojstri pa so predstavili film Nevihta in utrinke modnih pričesk iz Italije in Velike Britanije. Posnetek Sebastijan Apačnik Na Igriščih Tenis centra Murko je Zavarovalnica Triglav izvedla tradicionalni koroški turnir Triglav tenis 98. Masters turnirja v Portorožu se bodo udeležili zmagovalci: Ivo Beliš (posamezno do 45 let), Mirko Derča (posamezno nad 45 let), Janko Kranjc in Cie Hajtnik (dvojice do 45 let) ter Milan Kotnik in Hrabro Perger (dvojice nad 45 let). Posnetek Franjo Murko Svečanosti ob spomeniku Svobodi in miru na Poljani, ki je bila v okviru praznovanja praznika občine Ravne-Prevalje, se je udeležilo skoraj triti-soč ljudi. Spravno mašo je daroval mariborski nazivni škof Vekoslav Grmič in na njemu lasten način nanizal vrsto zgodovinskih resnic. Med udeleženci proslave je njegov govor požel nedeljeno odobravanje. Posnetek Stanko Hovnik Gost uspelega debatnega večera v Dravogradu je bil predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor. Predstavil je vizijo in program stranke, s poudarkom na predlogih reševanja aktualnih problemov, ki tarejo mlado Republiko Slovenijo. Posnetek Kristl Vaiti V Slovenj Gradcu so organizirali okroglo mizo z naslovom Šport v mestni občini Slovenj Gradec, s poudarkom na izvajanju zakona o športu in pripravi na nacionalni program športa v RS. Na sliki: govor predsednika Športne zveze Slovenj Gradec Bogdana Gabrovca. Posnetek Stanko Hovnik V Srednješolskem centru za poklicno izobraževanje na Muti so pripravili srečanja učencev prvih generacij in jim pripravili zanimivo predstavitev sedanjega dela. Med drugim so podpisali tudi poseben sporazum o sodelovanju učencev ter na strokovnem in pedagoškem področju med Šolskim centrom Muta in sorodno šolo za poklicno izobraževanje iz Velikovca. Posnetek Kristl Vaiti V Vuzenici se je zaključil prvi krog revije otroških pevskih zborov z območja upravne enote Radlje. Razigrano so zapeli otroci iz vrtcev Brezno, Podvelka, Ribnice na Pohorju, Remšnika, Vuhreda, Stadiona, Radelj, Mute in seveda letošnji gostitelji, otroci vrtca Vuzenica. Polna je bila, skoraj premajhna vuzeniška telovadnica in mnogi so rekli: “Saj to je vendar lepše kot na Evroviziji!” Posnetek Kristl Vaiti >4K Moški pevski zbor KOPE je 22. maja obeležil 15 obletnico delovanja. V tem času so potrdili svojo kakovost in sodelovali na neštetih prireditvah doma in tudi na širšem območju. Posnetek Stanko Hovnik Veter v laseh - s športom proti drogi je slogan, ki je med mladimi že dobro poznan. V Dravogradu so v okviru prireditve organizirali tudi okroglo mizo mladih, na kateri so spregovorili o problematiki zlorabe drog, o izkušnjah, težavah in stiskah, ki vodijo do uporabe mamil... V športnem delu so se med drugim v košarkarski tekmi pomerili znani Korošci proti ekipi znanih slovenskih novinarjev in glasbenikov. Posnetek S. Apačnik Na letošnjem razpisu gibanja Mladi raziskovalci Koroške je sodelovalo 45 dijakov iz vseh štirih koroških srednjih šol. Slovesna razglasitev rezultatov je bila v prostorih Gimnazije Ravne na Koroškem. Posnetek Franc Jurač Prvi med kandidati za župana ene od koroških občin, ki se bodo pomerili na volitvah v pozni jeseni, se je uradno predstavil gospod Vinko Poderžan, neodvisni kandidat za župana občine Dravograd. Tako na novinarski konferenci kot na javnem razgovoru s krajani je široko predstavil svoje videnje razvoja Dravograda in program, s katerim bi on in njegova ekipa uresničevala ta razvoj v prihodnje. Posnetek Kristl Vaiti Koroška banka d.d. Slovenj Gradec, bančna skupina Nove Ljubljanske banke je v Vuzenici odprla novo bančno enoto. Lepo urejene poslovne prostore v velikosti 90 kvadratnih metrov je banka odkupila od trgovskega podjetja Ponudba iz Radelj. Društvu upokojencev iz Vuzenice je direktor Božo Štor ob slovesni priložnosti podaril telefonski priključek in tajnico, veselje nad novo pridobitvijo v kraju pa je s skromnim darilom izrazil tudi župan občine Vuzenica Miran Kus. Posnetek Jasmina Detela Slovesna otvoritev knjižnice Radlje ob Dravi Najvecja občinska pridobitev v zadnjih dvajsetih letih V Radljah ob Dravi so konec maja slovesno odprli sodobno knjižnico v izmeri 538 kvadratnih metrov. Poleg radeljskega župana Hermana Tomažiča, svetovalke za splošno-izobraževalne knjižnice, svetnikov in drugih uglednih gostov se je slovesnosti ob otvoritvi udeležil tudi minister za kulturo Jožef Školč. Slednji je po krajšem kulturnem programu pozdravil vse prijatelje kulture v upanju, da bodo v sodobno urejenih prostorih knjižnice našli prostor za druženje, željene informacije in literaturo. Za Radlje je nova knjižnica prav gotovo pomembna, saj so jo Radeljčani dobili po številnih zapletih v zvezi z iskanjem lokacije zanjo. Skorajda gotovo pa je brez prizadevanj župana in poslanca v državnem zboru Hermana Tomažiča ter ministra za kuturo Jožefa Školča, ki je po Tomažičevih besedah pokazal razumevajo za njihove težave, še ne bi imeli. Med načrti za prihodnost je Tomažič omenil večja vlaganja v nekatere kulturne objekte v občini. »Pred izidom je nov zbornik vrtcev, konec leta načrtujemo otvoritev muzeja,« je rekel Tomažič. Dodal je, da bi potrebovali in želeh še mnogo več, a tudi to, kar imajo zdaj, ni malo. »Mnogi so menili, da mora knjižnica ostati kar na obstoječi lokaciji. Sam sem mnenja, da ni važno, v Koroška cesta 2 2360 RADLJE OB DRAVI Telefon: 0602 71 098 \ radio / Telefax: 0602 71 098 Studio: 0602 73 557 VAL RADIA RADLIE i Minister za kulturo Jožef Školč in direktorica radeljske knjižnice Ivanka Kus sta si ob otvoritvi novih knjižničnih prostorov izmenjala priložnostni darili kateri ulici je kultura - pomembno je, da je v naših glavah,« je rekel Tomažič in v nekaj stavkih povzel več let staro zgodbo o iskanju primernejše lokacije za rešitev prostorske stiske knjižnice. Radlje so bile ene redkih mest, ki niso imele namenjenega prostora zgolj kulturi, saj se je na 132 kvadratnih metrov površin dalo bore malo narediti. Več let trajajočo prostorsko stisko v knjižnici je v kratkem zgodo- vinskem pregledu opisala tudi direktorica knjižnice Ivanka Kus. Opozorila je tudi na prostorsko stisko ostalih enot knjižnice, z željo po njihovi skorajšnji ureditvi. Ob otvoritvi so se v krajšem kulturnem programu predstavili ženski pevski zbor iz Radelj ob Dravi, učenci Glasbene šole Radlje, otroški zbor osnovne šole Radlje in otroci radeljskega vrtca. Tekst in slika: Jasmina Detela PiZMARJi A Prdv krT 'ime ■'•Če jf dvordhd J popofhotnrf jDfdZ/vi'1 5d/ airf \ICtnddT Zd yrAìnicvìtr priredi- hrioti... [ c rmm^r fnnmnr v 'ievlj—s— i i ■ -\mr?wTn\\\-i / Naši kraji OB OBČINSKEM PBAZNIKU BODO ŠTEVILNE PBIKEDITVE Letos, četrto leto delovanja občine, bomo ob koncu junija drugič praznovali občinski praznik. Ker so se ob lanskem praznovanju občani množično odzvali, bomo tudi letoš-nje praznovanje zasnovali podob-no lanskemu. Na predvečer državnega praznika, ko bodo prireditev organizirali gozdarji in lovci, bomo prižgali kopo, ki bo simbolično povezovala vse prireditve in dogajanja do zaključka praznovanja. Osrednja svečanost bo v soboto, ko bomo na svečani seji občinskega sveta podelili tudi letošnja občinska priznanja. S pestro izbiro prireditev, ki jih organizirajo društva, dajemo možnosti, da se v praznovanje vključi kar največ občanov - od najmlajših do upokojencev in invalidov. Želim in upam, da bo tudi letošnji občinski praznik praznik vseh naših občanov. Razlogov za proslavljanje in praznovanje imamo dovolj. Upam si trditi, da je nova občina že v tem kratkem času izpolnila pričakovanja večine občanov. Čeprav smo v prvem mandatu morali največ časa in truda posvetiti uresničitvi organizacijskih in pravnih osnov delovanja lokalne samouprave, smo mnogo postorili za izboljšanje stanja na komunalnem in cestnem področju, v šolstvu, zdravstvu, kulturi, športu in drugih področjih. DELOVANJE IN RAZVOJ OBČINE Normalno delovanje občine oziroma njenih organov je zagotovljeno. Vse redne dejavnosti redno in sproti izvajamo. Sedaj je med prednostnimi nalogami priprava in sprejetje aktov, s katerimi bomo začrtali razvoj občine na vseh najpomembnejših področjih. Prostorski načrt, ki ga že dve leti pripravljamo in si prizadevamo, da bi ga do konca sedanjega mandata tudi sprejeli, je prav gotovo osnova in pogoj za razvoj najpomembnejših, zlasti gospodarskih dejavnosti. Zato se trudimo, da bo pri njegovi pripravi sodelovalo čimveč stro-kovnjakov in da bi pri obravnavi sodelovalo več občanov. Možnosti in vpliv občine na razvoj malega gospodarstva, kmetijstva, turizma in drugih dejavnosti so majhni, ker za te namene lahko dajemo le simbolična sredstva. Ko bomo s prostorskimi akti opredelil za te namene zemljišča in jih komunalno opremili, bomo intere- sentom lahko ponudili več možnosti za gradnjo po zmernih cenah. Na področju gospodarskih dejavnosti v zadnjem letu sicer ni bil strojen kakšen bistven napredek, ves čas in vztrajno pa se krepi malo gospodarstvo, povečuje se število samostojnih podjetnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Največ, 62 zaposlenih, je še vedno v profitni enoti Preventa. Velika večina aktivnega prebivalstva je zaposlena v sosednjih krajih. Za hitrejši in kvalitetnejši razvoj gospodarstva je treba nujno zmanjšati davčne obremenitve in poceniti kapital. Upam, da bo država vendarle kaj konkretnejšega storila za razvoj gospodarstva. Zagotavljanje pogojev za uspešno delovanje družbenih dejavnosti tudi sodi med osnovne naloge lokalne skupnosti. Z obnovo in dograditvijo šole na Paškem Kozjaku smo tej šoli zagotovili prostorske pogoje za prehod na devetletno osnovno šolanje. Ostalim trem šolam bo občina morala do prehoda dograditi in opremiti potrebne prostore. Čeprav bo šolsko ministrstvo prispevalo polovico potrebnega denaija, bodo vlaganja občine v šolski prostor občutno zmanjšala vlaganja na ostala področja. Čeprav se je gmotni položaj na področju družbenih in društvenih dejavnosti z ustanovitvijo občine vidno izboljšal, pogoji za delovanje še vedno niso taki, kot si jih želimo. Zavedamo se, da bo potrebno še marsikaj postoriti tudi na teh področjih. Delovanje društev je še vedno v največji meri odvisno od aktivnosti članov in naklonjenosti sponzorjev. Zato so za dosežke zaslužni posamezniki, predvsem starši. Uspehi naših skakalcev, plesalcev, strelcev in športnih ekip, kulturniških in drugih skupin so najučinkovitejša promocija občine in naših krajev. S prizadevnostjo društvenih funkcionarjev in delavcev nastajajo smučarsko skakalni center v Mislinji, športni center v Gornjem Doliču in drugi. URESNIČUJEMO NAJNUJNEJŠE KOMUNALNE POTREBE Naj nekatere najpomembnejše pridobitve v zadnjem obdobju navedem. Največji napredek smo naredili pri vodooskrbi. Z zgraditvijo vodovodov v Završah, Doliču in Movžah je priključenih 188 novih odjemnikov. Možnost priključitve imajo še vsa gospodinjstva in seveda vsi, ki bodo v teh območjih v bodoče gradili stano-vanjske in druge objekte. V letošnjem letu bomo podaljšali mislinjski vodovod v naselje Straže in Šentilj za novih 49 odjemnikov. Končujemo gradnjo vodovoda Završe - Graška Gora - Plešivec za 26 gospodinjstev. Začenjamo tudi gradnjo vodovoda Dovže, za katerega je doslej zainteresiranih 83 občanov. Pripravljamo pa tudi rešitve za vodooskrbo občanov vršnega dela Kozjaka in dela Kozjaka ob reki Paki. Zaradi prednosti vodooskrbe smo posodabljali le tiste odseke lokalnih cest, za katere smo lahko pridobili del denarja iz državnega proračuna. Za najpomembnejše dele lokalnih cest že imamo pripravljene projekte. Obnovi cest bomo dajali prednost v prihodnjih letih. Zelo smo si prizadevali, da bi čim-prej prišlo do obnove kritičnih točk na državnih cestah. Letos bomo Mirko Grešovnik pričeli skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za ceste urejati cesto skozi Šentlenart, obljubljajo pa tudi pričetek del za razširitev mostu pri Repolusku v Doliču. Za mislinjski klanec še vedno ni prave rešitve. V občini smo doslej kar veliko postorili, še več pa je želja in potreb, ki jih bo treba v bodoče uresničiti. Z enotnostjo in skupnimi močmi bomo lahko uspešno razreševali težave in napredovali tudi v prihodnje. Občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku in jih vabim, da se udeležijo prireditev ob prazniku, še posebej zaključne slovesnosti - svečane seje občinskega sveta. Trgovsko podjetje d. d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tei: 0602 41 127, 41 426 Fax: 0602 43 756 vas vabi v poslovalnice Elegance ■ n ■ Sj - bogata izbira metrskega blaga ge S - preproge - pozamenterija S v* šš nar VESNA-CICIBAN s N S - moško, žensko in otroško perilo S - srajce o Mb - otroški vozički in igrače 00 m- KONFEKCIJA ČEVLJI - moška, ženska, otroška konfekcija - bluze - čevlji, copati O O ŽILA DANES ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI OBČINA MUTA PRAZNUJE 25. junij, dan državnosti, je tudi praznik, ki so si ga za svojega izbrali občani Mute. Prihajajoče praznično razpoloženje pa je priložnost, da smo za kratek pogovor zaprosili muškega župana Ivana Draušbaherja. C nod župan, vaše izkušnje pri voaenju občine so se v teh nekaj letih še poglobile. Lahko na kratko povzamete osnovne naloge, ki jih ima občina v naši družbi? Občini je pri nas vsekakor naloženo veliko nalog, predvsem pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje in delo ljudi, ki živijo na njenem območju. Lokalna skupnost je prva, na katero se ljudje obrnejo v instanci do države. Zelo veliko je tudi nalog, ki zahtevajo angžiranje znantnih denarnih sredstev. Tako neposredno financiramo materialne stroške osnovnega izobraževanja, kulturne dejavnosti, socialno skrbstvo, razvoj turizma, pospeševanje malega gospodarstva in kmetijstva, stanovanjsko gospodarstvo, cestno gospodarstvo in komunalo, če naštejem le bistvene naloge, za katere je treba nameniti sredstva občinskega proračuna. Žal moram ponovno poudariti, da iz državnega proračuna za dejavnost občin ni namenjenega niti približno toliko denarja, kot znaša obseg naših nalog. To nasprotje pa, izgleda, še dolgo ne bo preseženo, saj so tisti, ki na državni ravni razpolagajo s proračunom, gluhi, kadar bi bilo treba slišati ta za njih neprijetna dejstva. Ne glede na to ste v preteklem obdobju na Muti veliko naredili. Kaj in kakšni so plani do konca tega mandata? V letu 1997 je Svet občine Muta sprejel program del, katerega smo letos že v dobršni meri uresničili ali pričeli z deli. Tako smo dokončali kanalizacijsko mrežo v ulicah Ob polju, na Šolski ulici in na Glavnem trgu, vključno z asfaltiranjem ulic na teh območjih. Preplastili smo lokalno cesto od M3 - križišče do mosta na Spodnji Muti, cesto na Sv. Jernej in Sv. Primož smo asfaltitrali v dolžini enega kilomerta. Na Zgornji Muti smo pričeli z gradnjo poslovno stanovanjske stavbe, prav tako nadaljujemo z izgradnjo zdravstvene postaje. Tudi center Mute - trikot smo že pričeli urejati, za izgradnjo garaž na Spodnji Muti smo pričeli s postopkom pridobivanja zemljišča. Nadaljujemo z izgradnjo vodovoda na Sv. Primož nad Muto, skupno z občinama Dravograd in Vuzenica obnavljamo štiri avtobusne postaje. Do konca leta 1998 nameravamo ob sofinanciranju lastnikov stanovanjskih hiš urediti ceste v naselju Ob polju, v programu imamo ureditev razsvetljave v naselju Flisovo in pridobitev projekta za ureditev ceste v tem naselju. Lanskoletni program ob občinskem prazniku je bil pester. Kaj pripravljate za letos? Tudi letos želimo praznik dostojno Ivo Draušbaher proslaviti. S prireditvami pričenjamo v soboto, 20. junija. Na Gortini bo v nedeljo, 21. 6., dan doživetij, na Pernicah pa naslednji petek kmečki dan in v soboto Perniška ohcet. Tudi sicer bo poskrbljeno za zabavo, 24. junija pa bo v osnovni šoli osrednja regijska proslava ob dnevu slovenske policije. Naše občane, in tudi goste od drugod, vabim, da se v čim večjem številu udeležijo vseh teh naših prireditev. Sicer pa je program objavljen tudi v tej številki Prepiha. -vik PODROČNI MNOGOBOJ Muta je bila maja prizorišče kar dveh velikih taborniških manifestacij. Rod Bistrega potoka je spravil pod streho že 36. taborniški in spominski tek iz Bistriškega jarka, teden za tem pa še Področni mnogoboj za Murenčke ter Medvedke in Čebelice. Sodelovali so rodovi iz Dravske ter Mežiške doline. Le kje so ostali drugače močni rodovi iz Mislinjske doline? kv Kar dva dneva tekmovanj, spretnosti, novih znancev in spominov. NOV ZAKON 0 VARNOSTI CESTNEGA PROMETA II. PRVI POOSTRENI NADZOR POLICISTOV KAŽE NA POZITIVNE UČINKE ZAKONA. PRAVILA PA POZNAJO TUDI IZJEME... Na vprašanje, ki sem ga zastavil v uvodu prejšnjega prispevka o novem Zakonu o varnosti cestnega prometa, ali bodo višje kazni vzgojne tudi za kronične kršitelje prometnih predpisov, še ni modro odgovarjati. Gotovo pa je, da ga je večina voznikov zelo resno sprejela. Mnogi trdijo, da je nekaterim voznikom povzročil celo preveč strahu. Najdejo se celo takšni, ki vedno in povsod vozijo s hitrostjo do 50 km/h. V tokratnem prispevku bom napisal nekaj o pravilih in sankcijah za tiste prekrške, ki so naj pogostejši vzroki za prometne nesreče. Na prvem mestu je nedvomno prekoračitev hitrosti. PREKORAČITVE HITROSTI Voznik sme voziti vozilo s tako hitrostjo, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo lahko pričakuje. Hitrost vožnje mora prilagoditi stanju ceste, gostoti prometa, vremenskim razmeram, vidljivosti, preglednosti ceste, stanju vozila in tovora. Brez upravičenega razloga pa ne sme voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v prometu. Kadar se za vozilom, ki vozi na čelu kolone s hitrostjo, ki je nižja od največje dovoljene hitrosti, nabere kolona vozil in takega HITROST vozila ni mogoče varno prehiteti, mora voznik na prvem primernem kraju zapeljati toliko izven vozišča, da ga kolona varno prehiti ali pelje mimo. Kadar je hitrost vozila za polovico nižja od največje dovoljene hitrosti, mora voznik vklopiti vse štiri smernike, ko pa se za njim nabere kolona, ki ga ne more varno prehiteti, mora prav tako na prvem primernem kraju pustiti kolono mimo. Največje dovoljene hitrosti so: • do 5 km/h v območjih umirjenega prometa in v območjih za pešce, • 25 km/h na kolesarskih poteh in stezah, • 50 km/h na cestah v naselju, • 90 km/h na cestah izven naselja, • 100 km/h na cestah, rezerviranih za motorna vozila in • 130 km/h na avtocestah Denarne kazni za prekoračitve hitrosti na kraju prekrška znašajo od 5.000 do 30.000 tolarjev, za hujše prekoračitve, ki jih obrav-navaljo sodniki za prekrške (v naselju za več kot 30 km/h, zunaj naselja za več kot 40 km/h) pa od 45.000 tolarjev. Hkrati bo sodnik izrekel tudi od 3 do 5 kazenskih točk. VOŽNJA POD VPLIVOM ALKOHOLA Med vožnjo v cestnem prometu ne smejo imeti alkohola v krvi: vozniki motornih vozil kategorije C, E ali D; vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz oseb in stvari za lastne potrebe; vozniki vozil, s katerimi prevažajo nevarne snovi; vozniki, ki jim je vožnja vozila osnovni poklic, kadar opravljajo ta poklic; vozniki inštruktorji, dokler usposabljajo kandidate za voznike pri praktični vožnji vozila; kandidati za voznike pri praktičnem usposabljanju in vozniki začetniki. Ostali vozniki lahko imajo do 0,50 grama alkohola na kg krvi, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju. katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Voznik prav tako ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. vozniku motornega vozila, ki je povzročil prometno nesrečo, v kateri je bila ena oseba ali več lahko ali hudo telesno poškodovanih ali da je ena ali več oseb umrlo in ima v organizmu več kot 1,11 g/kg alkohola v krvi ^ vozniku motornega vozila, ki povzroči prometno nesrečo pod vplivom mamil ali psihoaktivnih zdravil ali snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo vozniku, ki odkloni preizkus ali strokovni pregled ali tega ne opravi tako kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav ^ vozniku motornega vozila, ki ima v organizmu več kot 1,50 g alkohola na kg krvi. Policisti so 23. maja izvedli na Koroškem poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov. Z alkotestom so preizkusili 152 voznikov. Od 13-tih voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola (nad 0,50 g/kg), so trije takšni, ki so KAZNI ZARADI VOŽNJE POD VPLIVOM ALKOHOLA če ima voznik do 0,50 g alkohola na kg krvi, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 25.000 SIT in 1 do 3 kazenskimi točkami če ima voznik od 0,51 do 1,10 g alkohola na kg krvi, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 35.000 SIT in 2 do 5 kazenskimi točkami če ima voznik nad 1,11 grama alkohola na kg krvi, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 90.000 SIT in 5 do 7 kazenskimi točkami ali kaznijo zapora in 5 do 7 kazenskimi točkami Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izreče, ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk: foto: F. Jurač vozili s koncentracijo nad 1,5 g/kg alkohola. Rekorderju je alkotest pokazal 2,18 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Vsem trem grozi ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in po šestih mesecih bodo lahko ponovno v avtošoli. Sicer pa je nadzor pokazal, daje od začetka veljavnosti novega Zakona o varnosti cestnega prometa udeleženih v prometu bistveno manj alkoholiziranih voznikov in da nihče ni odklonil preizkusa alkoholiziranosti. Upam, da bomo vozniki z upoštevanjem predpisov pripomogli k izboljšanju prometne varnosti ter zmanjšanju žrtev na naših cestah. Boštjan Polutnik "ZAKON JE PRIŠEL MNOGO PREPOZNO..." P^ec dni je že minilo, kar je v veljavi nov zakon o varnosti v cestnem prometu. Promet se je na naših cestah umiril, mimo je prva vročica in tako smo naključno izbrane anketirance povprašali, kako se navajajo na ta novi zakon. ALOJZ ŽOLGER, trgovski poslovodja. Mislinjska Dobrava: "Veseli me, da je tudi Slovenija dobila zakon o varnosti cestnega prometa. Ob tem pa se sprašujem, kako ga bomo upoštevali. Vožnjo smo sicer upočasnili, kako se bodo vozniki vedli na cesti, pa je že druga reč. Mislim, da je med vozniki še veliko takih, ki sicer vedo, daje nov zakon zunaj, vozijo pa še vedno po starem." ANA POROČNIK, upokojenka, Mežica: "Zakon o varnosti cestnega prometa je prišel po mojem mnenju več kot 20 let prepozno. Kar spomnimo se, koliko ljudi je umrlo na naših cestah zaradi divje in neprimerne hitrosti. Z novim zakonom se bodo mnogi vozniki morali spametovati in doumeti, da alkohol in divja vožnja ne gresta skupaj." SREČKO PAČNIK, elektrikar. Mislinjska Dobrava: "Čeprav sem mlad voznik, menim, daje prav, da smo dobili nov zakon o varnosti cestnega prometa. Nič drugega nam ne kaže, upoštevati ga bomo morali. Jaz ga dosledno upoštevam, ker se zavedam, da so kazni visoke. Če bomo vsi vozili tako, kot nam nalaga novi zakon, upam in si tudi želim, da bo na naših cestah manj nesreč in mrtvih." BRIGITA TRETJAK, dijakinja, Razborca pri Mislinji: "Nimam še vozniškega izpita, pozdravljam pa nov zakon o varnosti cestnega prometa. Tak nered, kot je bil večkrat na naših cestah, ne vodi nikamor. Mnogi vozniki, posebno motoristi, so včasih zganjali veliko norčij. Z novim zakonom bo tega konec. Iddi proti višini kazni nimam nič in tisti, ki naredi prekršek, naj bo tudi kaznovan." PETER PODMENIK, mehanik kmetijskih strojev, Šmiklavž: "Prav je, da smo končno dobili nov cestni zakon. Mislim pa, da je za nekatere preoster, tu mislim zlasti na kmete. Vsak kmet se zaveda, da mora biti traktor, s katerim opravlja vsakodnevno delo, izpraven in tehnično pregledan, saj gre vendar za njegovo varnost in življenje. Ni pa prav, da za traktor, ki je star več kot dvanajst let, dobimo le šestmesečni tehnični pregled, po pol leta pa ga je treba znova opraviti. Mislim, da je to za kmete prevelik strošek." KRISTINA ANUSE, delavka, Slovenj Gradec: "Iddi jaz sem ena tistih, ki mislimo, da je novi zakon mnogo prepozno zagledal luč sveta. Če bi ga sprejeli nekaj let prej, bi bilo na naših cestah manj nesreč, mnogo manj mrtvih in težkih invalidov. Da so z novim zakonom predpisane tudi visoke denarne kazni, je tudi prav. Tisti, ki z brezobzirno vožnjo dela prekrške na cesti, jih naj tudi plača." IVAN ČAS, kmet, Vrhe: "Mislim , da je novi zakon zelo prizadel kmete. Kmetje se zavedamo, da morajo biti naši stroji brezhibni in sposobni za delo. Tu gre tudi za razne kmetijske priključke, s katerimi vozimo po prometnih cestah ali prečkamo prometnice, ko gremo s traktorjem ali s strojem na travnik ali njive. Tudi to ni prav, da mora kmet, če ima pri hiši tri traktorje, imeti vse registrirane." IVAN MAKIČ, upokojenec, Prevalje: "Preko trideset let sem bil poklicni voznik, začel sem na tovornjaku, končal pa na avtobusu. Mislim, da je takšen zakon bilo treba sprejeti, toda z zamudo je prišel. Povem pa vam, da bo ta zakon prizadel nižji sloj ljudi. To pa čisto iz preprostega razloga: premožni, ki imajo denar, bodo na kraju samem lažje plačali kazen, kot pa tisti, ki denarja sploh nimajo. To pa mislim, da ni prav." F. JURAČ Kdo je bil Miha Štramec? Turistični vodniki se učijo Sodobna humoreska, ki to sploh ni. V resnici je tragedija, ki se ni v ničemer spremenila od tistih, ki so se dogajale v še ne tako davni preteklosti. So nam šole, lepši, v sodobnost odprt svet in demokracija, ko ni treba trepetati zaradi besede, sploh kaj spremenila duha? Podobno kot še kje, so se tudi na Muti takoj po osamosvojitvi prebudili "čistilci in prekrščevalci". Pa ne stari, ne takšni, ki bi bili nemara prizadeti, temveč mladi, polni znanja in zaletavosti. Treba je bilo nekaj urediti, po svoje lustrirati ljudi in imena. Marsikaj je bilo morda kar prav. Toda, ali ste res vprašali ljudi, jim povedali posledice? Med tako "motečimi" je bila tudi majhna ulica Miha Štrameca. Menda je bil že kar starojugoslovanski, če ne kar španski komunist? Saj drugače ga medna Nemci ne bi kar tako ustrelili! Naj mi bo dovoljeno, da pustim ob strani mnenja o njihovem redu in pravičnosti. In tako smo zmetali na tla ulične table in hišne številke. Ljudje pa so vse to plačali. Slavili smo še eno zmago demokracije! Zelo podobno kot prej že mnoge druge. Miha Štramec pa je bil kmet. Šteli so ga za razgledanega človeka. Družino je vzgajal v humanosti, delavnosti, v veri, v samospoštovanju in spoštovanju drugih in trdnem slovenstvu. Da, v zadnjem ste se mu približali, če ste prekrščevalci to šteli za greh? Ta domačija je na meji. Razumel je, govoril in pisal slovensko in nemško. Ni skival tatov. Zatočišče in kos kruha je dal le mlademu človeku, študnetu, še skoraj otroku, ki je bil proti nacizmu. Pa seje tudi tu našel nekdo (ne bomo klicali starih duhov, ker so lahko vmes pomote), ki gaje zatožil. Prišli so žandarji. Mladeniča so menda ustrelili v Mariboru. Miha pa je najprej prestal Celjski pisker, nakar so ga preprosto postavili pred cevi in ustrelili brez vsake sodbe. Slednje je treba zapisati zaradi blebetanja o nemškem takratnem redu. Bilje samo "bekant mahung". Za družino, za hlapca in deklo pa taborišče. Sinovi Toni. Andrej, Kristl, hčerki Micka in Anica z materjo so zapustili delo svojega rodu. polne kašče, hleve z živino in pod bajoneti, oropani vsega, so odšli v taborišča. V Dachau, Auschwitz, na delo na nemška polja. Mlajša fanta pa kasneje v lagerje za vzgojo bodočih najboljših nemških vojakov... Za Tonija vedo, da je končal v krematorijih Dachaua. Ne vemo, kako sta končala hlapec in Urša. Drugi so pretolkli leta trdega dela v raznih taboriščih in se kot okostnjaki, do kraja uničeni vrnili na opustošeno domačijo. Nikoli več se ta trdna delavna družina ni prav pobrala. Vsega trpljenja je bilo preveč. i NA TEJ DOMAČIJI STA ŽIVELA IN ŽRTVOVALA ŽIVLJENJE ZA SVOBODO. GOSPODAR MIHAEL ŠTRAMEC,KOT TALEC USTRELJEN 24.JUNIJA 1942 V CELJU. SIN ANTON ŠTRAMEC. UMRL V NEMŠKEM TABORIŠČU SPOMLADI LETA 1945. 4. JULIJ 1984 Pustite jim vsaj to Z B NOV - MUTA Le kdo ve, kaj so prestale ženske, ko so po kapitulaciji, komaj še žive, iskale otroke po takratni razrušeni Nemčiji. Peš, z vlaki, kolikor jih je še sploh bilo, na kamionih z vojaki, vse od osrednje Poljske, Munhna, pa na sever do Kiela, do vsepovsod, kjer so slišali za kakšno otroško taborišče, dnitmi so se vrnile. Kristla so ustrelili v JLA, pa je prej prestal dril taborišč. Se ena nikoli razkrita uganka. Manjkal jim je oče, gospodar, tisti, ki so ga prvega ustrelili. Nikoli pa jim ni bilo žal tega, da so pomagali človeku. "Nam so kasneje pomagali mnogi drugi," so radi dejali Ižakovi, kot se reče po domače hiši, kjer so živeli Štrameci. Takšna družina, takšen oče je bil tisti "strašni komunist” Miha Štramec, ki gaje bilo treba lustrirati in vreči na tla. Pa smo tudi to preživeli. Zdaj je tam Flisovo. Prav po domače zveni, četudi nihče ne ve, kdo je bil ta človek, da sije zaslužil spomin. Prekrščevalci tudi tega ne bodo vedeli, kot niso vedeli nič o Štramecu, bil je le točka v volilni kampanji. Zasluži pa, da se o njem pove resnica, da ne ostane madež na njegovem imenu ali še bolj boleč spomin vnukom. Štrameci pač o svojem trpljenju niso radi govorili, nikoli kaj zahtevali. Le odbor zveze borcev je v letu 1984 pritrdil na hišo preprosto spominsko ploščo. Pustite jim vsaj to. Kristl Valil “Korošci smo zmerom za muštr bili, na sveti ni guršeh ne boijšeh lidi,” je misel znanega Mitje Šipka. Da bi pa to svojevrstnost pobliže spoznali tudi drugi, torej gostje, turisti, je na Koroškem in delu Dravske doline prišlo do spoznanja, da je ena od vej gospodarstva, za katerega tod okoli ne moremo govoriti le v leporečju, tudi turizem. Nenehna rast turistične dejavnosti v zadnjih letih, konkurenčnost turističnih agencij in vse večji pomen ter uveljavljanje Slovenije v svetu zahtevajo tudi izboljšavo kakovosti turističnih delavcev - vodnikov. Zato so pri Društvu turističnih vodnikov Slovenije v sodelovanju z Agencijo PALLADIO in Občino Dravograd (ki je prispevala tretjino sredstev), v prostorih Območne gospodarske zbornice za Koroško (za 23 slušateljev iz naše regije) pripravili program izobraževanja, ki vključuje osnovne informacije za začetnika, ki se prvič sreča s turistično skupino. gali prebroditi prve težave. Program je prirejen tako, da se lahko prilagaja vsakoletnim novostim, spremembam in potrebam turističnega vodenja, hkrati pa tudi olajša vključevanje v delo na širšem področju turistične dejavnosti. Med drugim tečajnike seznanimo s kodeksom turističnega vodnika, bontonom, retoriko, orientacijo po regiji, osnovami poslovanja itd. Po opravljenem seminarju za turistične vodnike po regiji dobi slušatelj potrdilo o opravljenem seminarju. Do zaključka seminarja slušatelji tudi napišejo seminarsko nalogo na Treba si je bilo tudi zapisati Seminar za turistične vodnike po regiji vsebuje teoretični in praktični del in je razdeljen na štiri dopolnjujoča poglavja, v skupnem trajanju približno petdeset predavateljskih ur. Kot predavatelji so na seminarju s svojim strokovnim poznavanjem regije sodelovali: g. Kos - zgodovina, ga. Repuc - etnologija, ga. Razgoršek - geografija in seveda predsednik Društva turističnih vodnikov Slovenije g. Bončina, kije seminar tudi vodil. “Turistične seminarje za vodnike po regijah organiziramo tam, kjer se turizem razvija”, je dejal Iztok Bončina. “Občine in turistična društva so prišli do spoznanja, da bi bilo fino izobraziti ljudi, ki bi goste vodili po domačih krajih. Izobraževalni program je nastal na podlagi vodniških izkušenj članov društva, predvsem z željo, da bi uredili razmere na področju izobraževanja vodnikov - začetnikov in jim poma- izbrano temo, pisno odgovarjajo na zastavljena vprašanja ter sodelujejo v praktični simulaciji vodenja po regiji. Kot predsednik Društva turističnih vodnikov Slovenije moram povedati, da je naše delo usmerjeno v potrditev našega stanu in vloge, kije pred časom ni imel. Profil turističnega vodnika hočemo in moramo dvigniti na profesionalni nivo, da bo naše delo cenjeno in pravilno vrednoteno. Preko zakonodaje poskušamo vzpostaviti svoboden status vodnika. Za vse to pa je potreben visok nivo izobrazbe in strokovnosti na različnih področjih. To je delo, ki zahteva celega človeka.” Triindvajset novih turističnih vodnikov iz naše regije bo v prihodnosti poskušalo prispevati svoj delež pri praktičnem prepoznavanju Šipkove misli... Marjan V! Kaj ostane od hišen ki ni zavarovana? ^ ’» iS? ' M »• . z ^ ijac, p Plameni pogoltnili • • generacije ŠMARTNO ob Paki, 6. oktobra -Usoden požar, ki je prizadel domačijo Pavčnikovih iz Šmartnega ob Paki, je požrl tudi dragocen družinski arhiv z rodovnikom, ki je segal celo do 15. stoletja. Etnologi Komaj kaj eni triglav premoženje • zavarovalnica triglav,d.d. 6« SLOVENJGRAŠKI SEJEM 2. KMETOVALCEV SEJEM od 23. do 2B. junija 1998 V ŠPORTNI DVORANI SLOVENJ GRADEC Generalni pokrovitelj: ZAVAROVALNICA MARIBOR Soorganizator: Mestna občina Slovenj Gradec Organizator: Novo na Koroškem: Naši kraji: POSLOVNI SERVIS V podjetju A.L.P. Peca so zelo resno pričeli s projektom, s katerim b?do s ponudbo kvalitetnih poslovnih storitev ponudili podporo nadaljnjemu razvoju malega gospodarstva, hkrati pa ponudili možnost aktiviranja in zaposlitve določeni skupini brezposelnih -strokovno usposobljenih ljudi. Program Poslovnega servisa so zastavili na osnovi prepoznane problematike, s katero se srečujejo podjetniki in manjša, predvsem družinska podjetja v Mežiški dolini - s pomanjkanjem časa ter pridobivanjem pomembnih informacij in znanj za obvladovanje kompleksnih poslovnih funkcij. Predvsem pa v manjših podjetjih ne morejo za vsako poslovno funkcijo zaposliti in usposobiti novih sodelavcev, ker to vzame preveč časa in sredstev. Poslovni servis bo organiziran preko podjetja A.L.P. Peca kot samostojna organizacijska enota, kasneje pa bo prerasel v neodvisno podjetje. Ponudba je še posebej prilagojena tistim, ki potrebujejo poslovne sekretarke, že usposobljene za delo v malih podjetjih, ki obvladajo več poslovnih funkcij in so dosegljive ob različnem času, glede na potrebe: nekaj ur ali dni tedensko oz. mesečno in za točno določene naloge. Prednost za podjetnike, ki bodo uporabniki storitev servisa, je, da bodo imeli nekaj časa, da bolje spoznajo nove sodelavce, se jih navadijo in jim skozi občasno sodelovanje tudi poslovno povsem zaupajo. Poslovne sekretarke ne bodo delale samo v njihovem podjetju, ampak jim bodo skozi stalen stik s Poslovno informacijskim centrom pridobivale potrebna aktualna znanja in informacije. Z organizacijo poslovnega servisa in usposabljanjem kadrov nudi torej A.L.P. Peca kakovostno, strokovno storitev v podporo nadaljnjemu razvoju malega gospodarstva na eni in možnost zaposlitve za polni delovni čas ali skrajšan delovni čas brezposelnim osebam na drugi strani. Vse informacije v zvezi z delovanjem poslovnega servisa dobite na tel. št. 21-921, vsak dan, razen sobote in nedelje med 8.00 in 14.00 uro, pri Mihaeli Brezovnik in Katji Podhovnik. ■ ■ W■ ■ W ■ ■ ■ ■ ■ V St. Paulu, v Labodski dolini v sosednji Avstriji, je bila letos izjemno bogata prodajna razstava vsega, kar proizvajajo in ponujajo na trgu kmetje avstrijskega območja in celo nekaterih sosednjih pokrajin. Delež koroških rojakov je bil dokaj opazen, Slovenija pa je sodelovala za vzorček - le škofjeloško območje. Razstavni prostor, kot že nekaj let zapored, je tisti znani skedenj, ki ga znajo brez večjih vlaganj izkoristiti za takšne in podobne prireditve. Razstava, ki je predvsem prodajnega značaja, ima vendarle temeljni namen izmenjati izkušnje in se na ekološki proizvodnji pripraviti na konkurenco združene Evrope. k. vaiti TURIZEM PODEŽELJA Turizem podeželja, ki ima tudi pri nas, predvsem na Šentanelu, v izkušnjah ljudi ter v prostorski ponudbi dokajšnjo veljavo, pričenja polagoma uresničevati vsklajeno tržno strategijo. Sredi maja so v osrčju Štajerske, v Cerkvenjaku, na turistični kmetiji Firbas predstavniki Združenja turističnih kmetij Slovenije, Centra za promocijo turizma predstavili dve pomembni brošuri. Tako je pred nami prvi prodajni katalog slovenskih turističnih kmetij in splošna brošura turistične ponudbe slovenskega podeželja. V pomembnem slovenskem odboru je tudi koroški predstavnik Franc Štern - Koroš Iddi Korošci vemo, kako majhen delež tovrstne ponudbe tržijo na domačem in tujem tržišču turistične agencije Slovenije in že samo zaradi tega je izdaja tega gradiva in tržna strategija izjemnega pomena. Omogoča namreč direktno rezervacijo počitnic ali samo obiske posameznih turističnih kmetij. Publikaciji sta prevedeni tudi v nemški, angleški, italijanski in hrvaški jezik. Lahko bi rekli, da smo nekaj zelo podobnega, tudi vsebinsko dodelanega, imeli pri nas že pred leti, ko smo imeli v zaledju še takratno Gozdno gospodarstvo in tudi nekaj izjemno prizadevnih ljudi, ki so izdali takratni katalog turističnih kmetij na Koroškem. Škoda le, da jih je danes manj kot pred desetletjem. Saj sta v katalogu le Šentanel, če kraj pogojno razumemo nekoliko širše, tudi za območje Raven in Šmartna, s pohorske strani pa še kmetija Miklavc. Vse drugo je žal nekako poniknilo, pa čeprav bi upali trditi, da imamo danes večje kapacitete in več znanja v ljudeh kot pred leti. k. vaiti JOZE-SILVA KREUH M« BREG I 3-MEŽICA, TEL: 38 602 35 694 Profesor, mentor in recenzent PETER SEKOLONIK Malo je ljudi, ki s svojimi dejanji razdajajo dragocen duhovni zaklad. Zagotovo pa je med njimi magister Peter Sekolonik. Petrova življenjska pot je stekla 9. februarja 1955. leta na Mlakah nad Muto. Rodil se je kot drugi otrok očetu Gašperju in materi Mariji. Ko je sestra odšla na šolanje v Slovenj Gradec, sta bila z materjo pogosto sama na kmetiji. Oče, gozdni delavec, je bil precej zdoma. Osnovno šolo je obiskoval na Pernicah. Že kot šolarja ga je zanimala tehnika. V tistih redkih revijah, ki so mu bile dostopne (npr. Kurirček), je tudi na paši tešil svojo vedoželjnost. Ko je v učbeniku videl sliko elektromotorja, je doma izdelal svoj model. Kljub težavnim razmeram, pouk je bil v dveh izmenah s po štirimi razredi naenkrat v enem prostoru, je po zaslugi učitelja, gospoda Ivana Kneza, dobil solidno znanje in se je lahko dobro prilagodil gimnazijskim zahtevam. Konec šestdesetih let še ni bilo običajno, da bi se podeželski otroci šolali na gimnaziji. Petru je bila namenjena kariera avtomehanika. A usoda je hotela, da zanj pri mojstrih ni bilo vajeniškega mesta. Prizadevni perniški učitelj je mamo prepričal o sinovi primernosti za gimnazijo, za katero Peter sploh ni vedel. Ker pa ni imel popolne osnovne šole, je bil na ravensko gimnazijo poskusno sprejet za določen čas. Zanj so celo prilagodili urnik - fant se je izjemoma učil dva “druga” tuja jezika (prvo leto je bil pri nemščini edini učenec). Peter je bil vzoren dijak, pri večini predmetov je dobival najboljše ocene. Opravljanja mature je bil zaradi odličnega uspeha oproščen. Ko se je odločal za študij, je nihal med elektrotehniko in fiziko. Izbral je slednjo, saj je dobil štipendijo Republiške izobraževalne skupnosti. Študij je opravil izjemno uspešno, s povprečno oceno 9,5. Že med šolanjem je vzbudil pozornost profesorjev, ker je bil spreten in iznajdljiv eksperimentator in tudi odličen teoretik. Profesor dr. Ivan Kuščer ga je obiskal celo v njegovi študentski sobi in mu ponudil asistentsko mesto na fakulteti. Kot profesor fizike se je leta 1978 zaposlil na Gimnaziji Ravne. Od tu ga je po šestih letih poklicna pot začasno vodila v Železarno Ravne, kjer je imel na področju računalništva boljše možnosti za izpopolnjevanje. Na novem delovnem mestu se je kmalu zelo izkazal s povezavo dveh računalniških sistemov. Ker ga poslovne aplikacije niso pritegnile, je svoje vedenje usmeril v uporabo računalnikov pri vodenju proizvodnih procesov. Elektrotehnika ga je zanimala že prej, zato je vpisal podiplomski študij - magistriral je leta 1994. Petra zgovorno predstavi dejstvo, da mu ne bi bilo treba opravljati izpita iz matematike, pa ni želel napisati prošnje. Leta 1990 se je vrnil na šolo, kjer je sicer zaradi pomanjkanja fizikov učil nekaj ur tedensko tudi, ko je delal v železarni. Peter je motor in duša aktiva učiteljev fizike. Profesorji in laborant imajo pouk v dveh specializiranih učilnicah. Vaje pripravljajo v kabinetu. Poseben poudarek dajejo pripravi in izvedbi eksperimentalnih vaj. Še posebej obsežno je delo za izbirni predmet v četrtem letniku. Dijaki se pripravljajo za maturo tako, da opravijo večje število vaj iz vseh poglavij fizike. Pri eksperimentalnem delu skušajo čimbolj uporabiti tudi računalnike, saj le-ti omogočajo lažje meritve in napravijo pouk bolj zanimiv. Peter se je z računalniškimi programi ukvarjal že, ko je bil v železarni. Sodeluje v Projektni skupini za uvajanje računalništva pri pouku fizike. V okviru tega projekta je izdelal več računalniških simulacij fizikalnih pojavov (meti, uklon in interferenca valovanja, sestavljeno nihanje...). Nekaj najboljših simulacij je leta 1994 uspešno predstavil v Ljubljani: na Dnevih slovenskega izobraževanja, v Epicentru in na Fakulteti za matematiko in fiziko. Nekatere programe uporabljajo na vseh srednjih šolah v Sloveniji. Leta 1993 je s sodelavci soor- ganiziral Državno tekmovanje iz fizike na ravenski gimnaziji. Več vaj z uporabo računalnika pri fiziki je predstavil pedagoškim kolegom v Škofji Loki na seminarju za eksperimentalno delo iz fizike. Odpirati mladim nova obzorja, spodbujati njihovo ustvarjalnost je osnovna naloga pedagoga. Peter udejanja nekje zapisane misli profesorja kemije Stanka Lodranta, saj je tudi zanj “delo z dijaki prijetno”, ker je “našel primeren način” in nikoli ne “uvaja nobene prisile”. Peter je pri delu zelo dosleden in natančen. Izjave dijakov pričajo, da je fizika dokaj priljubljen predmet, nemalo zaslug za to pa ima prav profesor Peter Sekolonik. Peter je preprost, dostopen in skromen. Ni zgovoren, kadar pa kaj pove, je to tehtno. V vseh letih poučevanja je sam le enkrat “špricar pouk, ker je pri uri med poskusom razneslo olje in je moral domov po nove hlače. Bolj resno pa je bilo pri eksperimentu z elektriko. Prijel je za dotrajani električni vodnik pod napetostjo. Streslo ga je, vodnika pa ni mogel spustiti iz rok. Po nekaj sekundah ga je rešila prisebna dijakinja -prekinila je dovod elektrike. Po odklopu je kljub šoku in bolečinam odpredaval snov. Peter dijakom in študentom pomaga pri raziskovalnih in seminarskih nalogah. V gibanju Mladi raziskovalci Koroške sodeluje kot mentor in recenzent. Profesor pa ni predan samo fiziki. Pozimi ga - navdušenega smučarja - zamikajo bele poljane, letošnjo pomlad pa se poskuša še v enem belem športu - tenisu. Peter je razpet med Ravnami, kjer živi v “Kuharjevi sobi”, in Mlakami, kjer je obnovil hišo. Poletja in večino vikendov preživlja ob delu na domačiji, kjer bivata starša. PREPIH Koroške note MUZIKANTJE VESELIH DOMAČIH VIZ Božankov ansambel je godel že na več kot 2000 ohcetih - pravi rekorderji Težko mi je kot laiku, ki mu mati narava ni dala glasbenega posluha, r" ' ' lahko iz pisalnega stroja izvabljal lepe, v srce segajoče melodije, medtem ko je moj oče igral in pel kar polnih 70 let. Zavedam pa se, da našo glasbo dandanes poslušajo na vseh kontinentih sveta, kamor potujejo številni naši ansambli. Zato sem prepričan, da imamo ravno Slovenci najlepše melodije. Nimam sicer namena, da bi ocenjeval, kateri ansambel je pri nas najbolj popularen. Morda je del resnice v tem, da ima vsaka pokrajina svoj "domači" ansambel, ki da je najboljši. Korošci tudi imajo zelo znan ansambel, ki se lahko ponaša s tem, da so njegovi člani doslej igrali in vice pravili na več kot dva tisoč ohcetih. To je Božankov ansambel. Njihov "kapelnik" Franc (igra na gramatično harmoniko) je resnično nabit z vici. Pravi, da jih ima kar "povne varžete" (žepe). Nikoli mu jih ne zmanjka. Njemu na desni (včasih na levi) strani prav tako z veseljem in velikim posluhom igra harmoniko kar njegova najboljša in najdražja, kajti vedno je treba ženo, po imenu Betka, presenetiti s kakšnim lepim darilom, da ljubezne tudi v bolj poznih letih čisto ne zarjavi. Betka je rojena Črnjanka. Zdaj pa živijo v Dobji vasi med Ravnami in Prevaljami. V ansamblu igra Janez Plohl bariton ter Jaka Glavica na elektronsko kitaro. Nekaj časa je v ansamblu igral še sin Dušan, ki pa je odšel med mlade, k ansamblu Šibovniki. V pogovrou smo od "šefa", gospoda Franca Boženka, med drugim izvedeli, da bo ansambel naslednje leto praznoval že 50 let muziciranja. Se pravi, postali bodo zlati, le da ne bodo igrali na zlate inštrumente. Dodo pa svoj jubilej primerno praznovali. Kako, v tem trenutku še niso želeli povedati, ker še tudi "projekt” ni povsem dodelan. Zapišimo spomin na leto 1960, ko sta se vzela Franc in Betka. Kot vsem novopečenim poročencem je župnik, ki ju je zvezal v moža in ženo, želel na novi življenski poti vso srečo in dosti otrok, takoj nato pa jima je dejal, da sta odslej eno telo. Oba sta kaj hitro spoznala, da je župnik udaril mimo, ker je na svet najprej prijokala hčerka Erna, za njo Marija in še sin Dušan. Bilo je namreč kmalu pet teles. Danes jih je že deset, kajti že njuni otroci imajo pet otrok oziroma vnukov. Pa še kakšen nenavaden spomin z ohceti, kjer je igral Božankov ansambel. Bilo je že pred mnogimi leti, ko so se pripeljali svatje skupaj z nevesto in ženinom pred matični urad v Nazarje. Pred njimi so na sklenitev zakonske zveze še čakali svatje s prejšnje poroke, kajti začuda jim je manjkal ženin. Drugi pa razumljivo ni mogel "vskočiti", kot se to lahko zgodi v gledališču. Naposled jih je matičar poklical ter opravil poroko. Če je prišel ženin prejšnje poroke, pa še danes ne vedo. OBČINA MISLINJA OBČINA MISLINJA VABINA PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OD 24. JUNIJA DO 28. JUNIJA ŽUPAN IN OBČINSKI SVET OBČINE MISLINJA ČESTITATA VSEM OBČANOM OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA Občina Muta praznuje 25. junija že svoj četrti občinski praznik. Vsem občankam in občanom ob tej priložnosti in ob praznovanju dneva državnosti iskreno čestitam ter vas vabim, da se v čim večjem številu udeležite svečanih prireditev, ki bodo v ta namen potekale v naših krajih. Župan občine Muta Ivan Draušbaher PROGRAM PRIREDITEV Sobota, 20. junij: Prireditev Lokacija ob 12.uri Nedelja, 21. junij: Razvitje prapora Telovadnica OŠ ob 10. uri Torek, 23. junij: Dan doživetij Gortina ob 19. uri Sreda, 24. junij: Promocija zbornika KGP Pernice-Galer ob 10. uri ob 11. uri ob 17. uri Četrtek, 25. junij: Otvoritev policijske pisarne Osrednja regijska proslava ob dnevu policije Proslava ob zaključku pouka Gasilski dom Hol OŠ Telovadnica ob 17. uri ob 18. uri ob 20. uri Petek, 26. junij: Svečana seja obč. sveta Slavnostna proslava ŠD Jubiljni koncert KGP Hol OS Hol OŠ Telovadnica ob 15. uri Sobota, 27.junij: Kmečki dan Zabava v prireditvenem šotoru Pernice ob 15. uri Perniška ohcet Pernice ob 17. uri Nedelja, 28. junij: Koncert KGP z gosti Zabava v prireditvenem šotoru ob 14. uri Parada pihalnih orkestrov Muta Zabava pred gasilskim domom Muta • prodq|a - servb - popravfla - kontrola - loosing - rent a car - CORDOBfi f- ~ Zi* -§ NOVOST V MISI: Ugodno - do prodaj« zalog vozil CORDOBA »1.777.464,00 SIT IBIZA i, z«1.403.906,00 SIT Veliko opreme. Možen nakup z ugodnim kreditom ali leasingom do 5 let Vgrajujemo klimatske in pomične strehe za vse znamke in tipe vozil IBIZfi NA PTUJU ŽIVI KRALJ MATJAŽ Korošci smo bili vse do današnjih dni prepričani, da imamo samo mi svojega kralja Matjaža, ki že nekaj stoletij spi s svojo prelepo Alenčico globoko v naši gori. K njemu naš sodelavec F.H. pošilja slovenske VELMOŽE po nasvete in poduke. Smola je le, da se nihče od izzvanih in poklicanih še ni utegnil odpeljati s helikopterjem na našo Peco in poiskati Matjaža v njegovi skrbno varovani votlini, kjer bi se veijetno še prej srečali z jamskimi škrati... Pa zapišimo, da smo kar na Ptuju, enem nastarejših slovenskih mest, našli resnično živega Kralja Matjaža (morali smo Kralj zapistai z veliko začetnico), ki je morda daljnji sorodnik našega "kralja” v osrčju gore. In kot zanimivost naj zapišemo, da je Matjaž pravi mojster za popravila pralnih strojev. Ni kaj. Zdaj bomo po potrebi kakšnega našega demokratično (ali pa ne!) izvoljenega vladarja poslali k resnično živemu Kralju Matjažu, da mu bo res kvalitetno popravil pralni stroj, v katerem si bo lahko opral in očistil svoje sklerozne možgane. Že danes pošiljamo k serviserju vse tiste akterje, ki so "prodali" Hrvatom pri Zavrču, nedaleč od Ptuja, vojaško vohunsko opremo, vredno milijone mark. Naj si dobro izperejo možgane! NATROSIL JIH JE... ^ Tistim, ki računajo na čudeže, je vse lahko. TelevizUci na delu Gašper Starc, snemalec nacionalne televizije, je s sodelavcem Ivanom Uršnikom imel precej dela, da je posnel odmevno novinarsko akcijo televizijca Slavka Bobovnika in Večerovca Mira Petka, ki sta preizkušala nov prometni zakon v praksi. Posnetki so nastajali iz avtomobila, prtljažnika, zraka, izpod cestnega roba, vse to brez trikov in prevar, domala v živo. ^ Znanja željni ne hlastajo za neumnostmi. Kdor ne gre vase, je pogosto iz sebe. ^ Človek se dokaj zlahka privadi tujemu trpljenju. Boljših je deset drobnih zamer kot ena velika. NIKO 3 X TOVSAKI Tudi na Koroškem se je začela predvolilna kampanja. Zanimiva situacija pa je v Mislinji, kjer za župana kandidirajo kar trije Tovšaki, ki sicer niso iz iste družine, so pa v daljnem sorodstvu, tam pri desetem ali dvajsetem "kolenu". Ne glede na to, da so vsi trije v različnih strankah, jim je skupni cilj zmagati oziroma, da bi vsaj eden od Tovšakov postal župan. Pričakovali bi, da bo predvolilno kampanjo Tovšakov z dolgoletnimi VEČERJA ALI REPETE Eden izmed gostov v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu pri večerji povpraša natakarja, zakaj je večerja enaka, kot je bilo kosilo. Natakar: "Zakaj pa opoldne niste vsega pojedli, ko smo pripravili kar 50 porcij!" Gost: "Bi lahko po večerji dobili steklenico šampanjca?" Natakar: "A kar sredi tedna bi pili šampanjec?" Gost: "Zakaj pa ne. Prinesite ga, prosim. " Natakar: "Ne morem, klet je zaklenjena. " ”Jaz imam najrajši daimlerje in puche,” je ob predstavitvi valuka na Ravnah rekel znan podjetnik Marjan Slemenšek. “Potem pa kar gor. Tudi to je puch,” je rekel voznik valuka, ki ga izdelujejo po licenci Daimler-Pueh. In sta se odpeljala. Marjan je bil z valukom zadovoljen. Kdo ve, morda si ga kdaj še kupi. Posnetka: Franc Jurač PREPIH VISEČI POLICAJI Kar nekaj koroških voznikov nas je poklicalo in (po)trdilo, da na Ko-roškem ne poznamo le tki. ležečih, ampak tudi viseče policaje. Visijo namreč na vejah dreves ob cesti ter veselo lovijo voznike na radar in snemajo njihove prekrške. Odloka, ki bi pravno-formalno urejal delo visečih policajev, še nismo zasledili... Veter j mr eli Veter v laseh in veter v košarkarski mreži: to je bil naslov uspele prireditve v Dravogradu s podnaslovom Žoga je najboljša droga. Znani Korošci so se z ljubljanskim Dr. music teamom pomerili v košarki, in bilo je zelo tesno. Po tekmi je nastala tudi gasilska fotografija. Znani Korošci (Krpač, Suho-dolčan, Nachbar, Pudgar, Mlačnik itd.) pa so igrali tako dobro, da razmišljajo o trajnejši zasedbi vete-ranske ŽELELI ■\ Gospod Podobnik mlajši nam vztrajno dokazuje, kako je vsemu kos. Le sebe vedno slabše obvladuje. ©©© Slovenski voditelji so se borili že za vero, svobodo, socializem, samostojnost, demokracijo... Pri ničemer pa niso bili tako uspešni, I kot so v borbi za provizije. ©©® I Ne vem, zakaj je razprava o Podobnikovi tožbi Mladine sploh potrebna? Lepo naj prednostno objavijo sodbo brez obravnave, pa "mirna Bosna". ©©© Avstrija in Italija, ki v Bruslju kažeta tolikšen interes za status matičnega rodovnika za naše lipicance, ne kažeta nikakršnega zanimanja za druge naše konje, ki rinejo v Evropo. ©©© Policisti vedno ravnajo zakonito. Mar ni zakon narave, da se tuintam kdo poškoduje ali celo umre? ©©© V politiki niti ločila niso več, kar so bila: v nekaj kratkih letih je postal najpomembnejše ločilo - vprašaj. ©©© Nekoč so bile gozdne ceste opremljene z napisi: "Vozite na lastno odgovornost!" Danes bi bilo treba tako označiti vse naše ceste, le da so največje nevarnosti uniformirane. ©©© Neverjetno, kako dolgo ostanejo črna odlagališča odpadkov sveža! s______________________________________________________J (HE)PRIMERNO ZASTOPSTVO Oskar Rotovnik, z umetniškim imenom Oki Plesnik, je svoja likovna dela doslej predstavil že na mnogih lokacijah - lokalih in razstavnih prostorih. Prejšnji direktor Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa ni dovolil, da bi razstavljal tudi v Galeriji. Verjetno Oki računa na odprta vrata zdaj, ko je imenovana nova direktorica, dosedanja vršilka dolžnosti direktorja - Milena Zlatar. Te dni je Oki sicer imel dogovorjeno razstavo v Ljubljani na enem od ministrstev, vendar jo je prestavil na jesen in dal prednost ženski slikarki. Iz Slovenj Gradca pa je na ministrsvo že prišla pobuda, da Oki morda ni najbolj primeren likovni zastopnik iz Slovenj Gradca, da imajo vsaj dva kvalitetna slikarja. Ministri pa r, NAGRADNA IGRA: Tudi v današnji nagradni igri bo gospod, če se bo prepoznal na sliki, prejel nagrado v višini 2.500 tolaijev. Pogoj je samo eden: s Prepihom v rokah se mora oglasiti v trgovini Kmetijsko gospodarske zadruge Ledine v Mislinji, kjer ga prijazen poslovodja Marjan Sušeč že čaka s nagrado. Povedati mora le to, kje ja naš fotograf sliko posnel. Sicer pa v kmetijski trgovini v Mislinji lahko ob bogati izbiri kupite prav vse, kar potrebujete za kmetijo ali vrt v tem pomladnem času. in prepihane čveke CESTNA JUNAKINJA Gospa Meta je zjutraj vstala z levo nogo, povrh pa se ji je mudilo v službo. Včeraj zvečer sta se namreč z možem pošteno sprla zaradi avtomobila. On je rekel in vztrajal, da je stari avtomobil še vedno dober in je treba najprej popraviti hišo in nato vrt, ker je zdaj namreč vsesplošna življenjska kriza pri denarju. Ona pa je hotela na vsak način nov, boljši avto. V takem naelektrenem in napetem vzdušju je pričakala naslednje jutro. Kot furija je torej vsa živčna in napeta od prejšnjega večera usedla še vedno v stari avto, prižgala in odbrzela po cesti v službo. Pri tretjem semaforju pa se je zgodilo. Pošasi je stopal čez cesto nek starejši možakar, ko da bi se ne menil in brigal za nič na svetu, kaj delajo avtomobilisti. Gospo Meto je kot blisk prešinila zlobna misel in v trenutku zaslepljenosti je sunkovito zavila na levo stran ceste, da bi prestrašila pešca. A se ji je posvetilo, pa ne od iskrivih idej, ampak od udarcev. Silovito je treščila v semafor. In čudež se je zgodil. Ko je gospa Meta, čila in zdrava, razen neznatnih bušk po glavi in telesu, počasi prilezla iz avtomobila, so se vsi navzoči začudili in so bili vsi enotnega mnenja, da je cestna junakinja številka ena, ker je tako spretno, hrabro in pogumno krmarila za volanom vse do konca ob vsej tej krvavi moriji, ki jo vsak dan srečamo, beremo, poslušamo in gledamo na naših cestah. Gospa Meta se je srečno izognila pešca in razbila star avtomobil. Treba bo kupiti novega. Dolgo pričakovani dogodek se je zgodil zadnjo majsko soboto v letu 1998: v zakonski jarem je veselo skočil še eden od koroških muzikantov - kantavtor in komponist Prežihovih del Milan Kamnik z Raven na Koroškem. Po ponovnem aktiviranju ansambla Kora, pa Dua Kora in po številnih letošnjih samostojnih nastopih je Milan končno našel čas tudi za tako zasebno zadevo, kot je lastna poroka. Bilo je živahno, mi pa obema mladoporočencema želimo srečo na skupni poti! y NAMESTO TEPIHA S ASFALT Ob jamah, ki so ostale po plinifikacij v Sloveli Gradcu, so si Slovenjgradčani kar dolgo želeli primerne temperature za asfaltiranje plinovodskih jam. Ravno pravšnje temperature so dočakali ob obisku Milana Kučana v Slovenj Gradcu, ko so vsaj v centru mesta naredili asfaltno prevleko in isti dan posadili rožice v korita. Zdaj si Slovenj-gradčani spet željjo primerne temperature, da bi pristojni zaflikali še ostale jame. A kaj, ko za lep čas ni napovedanega nobenega pomembne-s. jšega gosta. S Pivo zastonj Letošnji sejem sadik v Mislinji je bil bogatejši še za ti dve brhki dekleti, ki sa v imenu Pivovarne Laško brezplačno točili njihovo pivo. Ne le zaradi piva, tudi zaradi deklet je marsikdo zvrnil kozarec žlahtne pijače. Posnetek: F Jurač Prosti streL w Sponzoriranje športa podjetij \ Brez tega ni ni PONEKOD TO PO DRUGOD I Komentar: Mi sicer vemo, da so SŽ tudi Slovenske železarne in da Matic Tasič ni Matic Tasič. Kaj pa drugi? Zgodba o financiranju domačega športa z denarjem družb v državni lasti ali solasti, še posebno tistih, ki so se znašla v rdečih številkah, torej posredno iz žepov davkoplačevalcev je in ni vredna obsojanja. (Ne)vlaganja v slovenski šport so pač odsev velikosti, prej lahko zapišemo majhnosti, slovenskega trga. Zaradi pričakovanih majhnih učinkov to seveda pomeni malo denarja, in ker se do športa v državi mačehovsko obnaša tudi država - za relativno malo denarja se gre gospodarja tudi nad to dejavnostjo -, se pač športni fankcionaiji v nekaterih okoljih "vežejo" na "državne" družbe, ki so običajno, ne glede na poslovne dosežke, v teh okoljih naj rao-f čnejše in do lokalnih skupnostih tudi najbolj radodarne. In tako se navsezadnje dèi denarja davkoplačevalcev vrača tja, od koder je prišel. Kdo so največji "državni" dobrotniki in donatorji športa, se ve. Čeprav vsaj povsod ni cilj izključno medijski in promocijski učinek, ampak v večini način komuniciranja z lokalnimi skupnostmi, so z nekaterimi športi in klubi tesno povezane številne družbe v državni lasti ali tiste, v katerih je država solastnik: Telekom Slovenija^ družbe Slovenskih Žcfcznic (Acroni, mod, sren Mobitel, Rudnik Velenje, Hit Nova Gorica, Petrol, Pošta. Slovenije... MStic Tteič, nekdaj tudi predsednik prevaljskega nogometnega prvoligaša, ki mu zaradi za nekatere spornega pretoka denarja iz nekaterih družb na račun NK Korotan še vedno "visi glava", se na ta medijski odziv niso odzvali. Da pa zgodba s Korotanom ni prva, je znano, saj so bile Sfovenskc železnice (3&) že pred leti'glavni in edini sponzor nogometnega kluba Ljubljana, ki je premogel takrat izjemno visok proračun, klub pa je veljal za najbogatejšega v Sloveniji. Vse pa so plačevale Slovenske železnice. Toda "ljubezen" je trajala kratko, klub pa je propadel. Zato je seveda teh 15,5 milijona tolarjev, kolikor so jih dobili pred kratil» h# Mfentarifc «H» quu- nogomc- kapQ» v morje, pa tudi sicer malo v primerjavi z največjimi zneski, ki jih lahko po sklepu uprave koncerna posamezne družbe namenijo športu. Ve se, da je najbolj radodarna družba Acroni, brez denarja katere jeseniškega hokeja ne bi bila Prispevek naj ne bi presegal 500.000 mark letno, medtem ko lahko drugi dve družbi Metal Ravne (podpira nove državne in pokalne prvake odbojkarje Fužinaija). STO Ravne pa NK Korotan namenita za šport 250 oz. 125.000 mark. Prav konkretni pa so v Rudniku Velenje. "Za šport .MMMj^aao leta» JS milijonov tolarjev. Desetino dajo za tq delavci od plač, natalo KUPIM ŠKODO. GREM NA POČITNICE. PSC PRAPROTNIK Šaleška 15, Velenje, tel.:063/861 5?0 REPNIKOVA SAMOTARSKA SLIKARSKA DRUŽINA Veseliti so se slovenske samostojnosti. Med prvimi na Muti so kupili slovensko zastavo. Žal je iz protesta nad nesposobnostjo vladnih struktur doslej še niso izobesili. Tudi njihove slikarske umetnine bodo še naprej, kot Apokalipsa, prikaz sedanjega časa in vladanja... O Antonu Repniku z Mute, slikarskemu samouku, je bilo že dosti zapisano, predvsem strokovnih ocen o njegovih delih. Vsega pa prav gotovo ne bo nikoli povsem dorečenega, še posebej, ker ni nikoli obiskoval kakšne likovne akademije. Pa vendar je danes njegovo ime znano v umetniških krogih. Daje uspel, je bilo treba trdo delati, piliti vsako potezo s čopičem, predvsem pa usklajevati barvne nianse do čim popolnejšega slikarskega izrazoslovja. Zato je povsem razumljivo, da je moral slikar kot pravi samorastnik uničiti kar na kilograme barv, papirja, platna, da mu je bil izdelek dopadljiv. Pravi, da se še danes dopolnjuje. Mešanja barv ga je naučil gospod Pečko iz Slovenj Gradca. Moral pa je najti tudi svoj stil, zamisel. To sicer ni bilo težko, saj je že v svoji rani mladosti občutil vse krivice, bedo, ki so se dogajale delovnim ljudem, kmetom. Zato so bili njegovi prvi izdelki temni, brezizrazni. Motive za prenos na platno je iskal nad seboj, pri ljudeh ob reki Dravi, na Pohorju, kjer se je tudi rodil. Še danes v svoji duši čuti, kako ljudje trpijo. Slika APOKALIPSA je bila izdelana leta 1988. Tedaj si skorajda še nihče ni upal napovedati dogodkov, ki so kmalu potem sledili. Nekdo mu je tedaj celo dejal, daje protidržavni element. Pa ni bil. Sicer je velika večina njegovih slik osredotočena na človekovo bedo, strah, nekako globoko duševno stisko z velikimi, kar malce poševnimi očmi, robustnimi rokami. Za svojo mater, kije živela sredi pohorskih gozdov, kjer se je rodil tudi Repnik, je dejal, da ima velike oči. Pravi, da je takšne, se pravi velike oči, videl tudi med delavci v fabriki na Muti. V njih je videl skrb, strah, trpljenje. Te svoje občutke, videnja je potem prenašal na platno. Prišla je huda bolezen. Po vrnitvi iz bolnišnice so se mu svet in ljudje okrog njega prikazoval v drugačni luči. Slike so nastajale močno obarvane, oči še vedno velike, nekam groteskne. Še danes so takšne. Repnik pravi, da je njegovo delo (kot tudi delo njegovih sinov Branka in Janeza) zelo resno slikanje s specifično motivacijo o trpečih in revnih ljudeh. Vsem trem je slikanje globoko izpovedno sredstvo, ki ga žal tisti, ki bi ga morali najbolj razumeti, posebej gospodarstveniki, politiki, nočejo razumeti. V bivši SFRJ so ga povabili v Beograd, kamor je poslal tri svoje izdelke, ki bi naj bili razstavljeni v prostorih vojaške akademije. Ena od slik je bila podpisana s "Huda ura". V ospredju je bila družina, v ozadju pa vojaki z bajoneti. Slike so mu hitro vrnili ter sicer vljudno zapisali, da niso primerne za razstavo. Morda so ga razumeli? Repnik dandanes podpiše, kaj slika pomeni, predstavlja. Tako obiskovalcem o svojem umetniškem izražanju mnogo pove. Ravno v času mojega obiska pri Renikovih na Muti mi je Anton povedal, da ima v Velenju samostojno razstavo, na katerih Anton Repnik, Apokalipsa razstavlja kar 26 svojih slikarskih del. Kot mnogo Slovencev se je tudi Anton veselil, ko smo se osamosvojili. Med prvimi je na Muti kupil novo slovensko zastavo. Bil je trdno, kot tudi vsa njegova družina, prepričan, da je za vse večne čase konec suženjstva, hlapčevanja. Na vprašanje, če zastavo zdaj ob pomembnih državnih praznikih izobesi, pove, da je ne more. Nima še razloga za to. Sam sebi zastavlja vprašanja: Kako in zakaj naj izobesim državno zastavo, ko je vsak dan več ljudi na cesti brez dela. Naj zato izobesim zastavo? Pravimo, jabolko ne pade daleč od drevesa. Ta resnična prispodoba še vedno drži. Repnik ima namreč sedem otrok. Za večino mora še danes skrbeti. Med njimi se dva sinova, Branko in Janez, že od rane mladosti ukvarjata s slikanjem. Pa ne da bi posnemala očeta. Zamislila sta si čisto svoj izrazni Branko Repnik, Kravi sistem. Šla sta le v očetov svet ustvarjanja barv. Leta 1995 so že vsi trije skupaj razstavljali v Ljubljani svoje umetniške stvaritve. Starejši sin Branko se je želel vpisati na likovno smer pedagoške akademije. Pa ni bil sprejet. Potem se iz protesta ni več prijavil. Škoda, bi ob tem dejali. Mlajši brat Janez je že imel svojo samostojno razstavo v Slovenj Gradcu. O svojih delih pravi: "Rad bi "pisal" (slikal) o lepoti mladosti, življenja pa mi je prav tako hudo kot očetu, ko oba vidiva, slišiva, da naša sicer lepa in mlada Slovenija po zaslugah vladajoče kaste vse bolj drvi v popolni gospodarski (in politični) prepad. Zato njegovi portreti prikazujejo žalostne in suhe obraze z negotovo prihodnostjo. Dobro živijo le tisti, ki so tudi danes pri polnih koritih." NOVt in nore PRIČESKE Piše: Stanka Blatnik Čas je, da se tudi Korošci pohvalimo s svojo frizersko prireditvijo, imenovano Koroški lasje. V slovenjegraškem kulturnem domu smo lahko letos prvič prisostvovali raznoliki predstavitvi frizerskih salonov, frizerske šole ter posameznih strokovnjakov iz vse Slovenije. Poleg zanimivih, drznih in šokantnih pričesk je bilo videti nekaj dobrih plesnih in video predstavitev ter oblek. Nekateri frizerji so svojo modo oblikovali na odru pred občinstvom, drugi so modele pripravili že vnaprej in program popestrili z zanimivo koreografijo. Ekstravagantne, visoko tupirane pričeske z najbolj nenavadnimi dodatki so se spogledovale z letos zelo modnimi kratkimi pričeskami norih barv - rumene, rdeče in vijolične. V večerno modo se je prikradla srebrno-siva barva, barva prihodnosti... Iz vsega predstavljenega napovedati modo naslednje sezone je skoraj nemogoče, ob obilici barv in oblik je težko določiti tisto najbolj pravo. Pričesko je potrebno prilagoditi okusu in željam posameznika. Malo eksperimentiranja nikoli ne škodi, saj navadno ravno takrat pridemo do najbolj zanimivih, predvsem pa novih in drugačnih rešitev. postie :tek'.T°moJesen posnetek: G. Hadžiagič /)/ Pa naj še kdo reče, da smo na Koroškem prikrajšani za modna dogajanja. Tokratna modna revija je popestrila kulturni program tradicionalnega akademskega plesa, prirejenega v čast 45. obletnici Kluba koroških študentov. Del modne revije je pripadel oblikovalki Maji Štamol iz Žalca, lanskoletni udeleženki projekta Ona in slovenski oblikovalci za miss Slovenije. Poleg večerne in spektakularne obleke za miss je predstavila svojo novo unikatno kolekcijo za poletje v letos zelo modni, srebrno-sivi barvi. Kolekcijo odlikujejo lepi in kakovostni materiali, saj je v celoti izdelana iz prave indijske svile. Maja se je pri krojih za letošnjo sezono odločila za malo drznosti z globokimi dekolteji in golimi hrbti, ponekod prevezanimi s trakci, ki dajejo oblekam pridih vzhodnjaške kulture. Sicer pa je kolekcija zelo raznolika in uporabna, po stilu pa predvsem zelo osebna - stroga in klasična, hkrati pa rahlo romantična. Thdi tokrat ne moremo brez pohvale naših manekenk, še posebej tistih, ki so kljub svojim prvim korakom po pisti celotno predstavo odigrale zelo profesionalno. Njihovi dobri igri in počutju so nedvomno pripomogle lepo oblikovane pričeske Petre Maček iz Črne. fotografije: Peter Lužnik POZOR, PRHAJ i POLETJU Kako pravilno Izbrati sončna očala, nepogrešljiv pripomoček in modni dodatek za novo poletje? katerim predstavljajo obvezno dopolnilo prepoznavne garderobe, so prilagojena njihovemu nemirnemu načinu življenja, divjim ritmom in ekstremnim športnim aktivnostim. Temu primerno fleksibilnost zagotavljajo elastični okvirji ter lahki in stabilni pregibi. Ovalna, zaprta oblika stekel in prilegajočih okvirjev zagotavljata aerodinamičnost in nemoteno gibanje na vetru, dežju, snegu in soncu ter hkraten pregled celotnega vidnega polja s stereoskopskim (globinskim) vidom. Vse tehnološke novosti, vključno z dvojnim nastavljivim mostičkom za nos, zagotavljajo popolno svobodo gibanja, pomembno za današnjega mladega človeka. Na tržišču najdemo pravo poplavo ponudnikov in najrazličnejših modelov znanih firm, imen modnih kreatorjev, športnikov in drugih znanih osebnosti. Veliko modelov je unisex, primernih za ženski ali moški obraz hkrati. Zaščita pred UV žarki je pri vseh dražjih očalih zagotovljena, manjše razlike so le v popačenosti oblike in določenih barv. Med letošjimi modnimi barvami stekel prevladujeta siva in srebrna, najdejo pa se tudi odtenki zelene, rjave in črna, med tistimi bolj drznimi pa tudi vijolična in živo modra. Pri izbiri pazite predvsem na obliko vašega obraza in primerno širino očal. Vaše oči naj se pojavijo v sredini stekel. Izberite taka očala, ki bodo lepo dopolnila vaš osebni stil in, če je to sploh potrebno, dvignila vašo samozavest. Pri tovrstnih nakupil se odločamo predvsem glede na izgled, modnost, stopnjo protekcije pred UV žarki ter nove tehnološke prednosti, pri čemer pa vrstni red oziroma pomembost faktorjev izbiramo sami glede na naše potrebe in okus. Pri izbiri vizualne plati ponudbe, torej designa, je najpomembejša ohranitev lastnega stila in okusa, razen če se zavestno odločimo za spremembe. Moderni minimalizem in klasična eleganca ostajata pri tankih kovinskih okvirjih podolgovatih oblik, katerih linije je potrebno prilagoditi obrazu in morebitni želji poudariti (ali pa zakriti) določene lastnosti osebnosti. Očala lahko odlično dopolnjujejo image, gradijo osebni stil, z njimi se lahko zamaskiramo ali pa izdamo. Kovinski okvirji postajajo tudi širši, reliefni in povzorčeni v navidezno postaranem materialu. Oči so praviloma nevidne za temimi, fino matiranimi stekli ali pa tistimi z odsevom pri bolj športnih očalih, v katerih se zagledamo že, ko se približujemo njihovemu lastniku. Očala za mlade, športnike in ravetje, Tokrat vas bomo popeljali skozi zgodovino plemenite italijanske znamke BUGATTI, ki je lansko jesen po ponovni oživitvi znova propadla. Ime in znak sta na prodaj - preberite si, ali ju je vredno kupiti? Gotovo se boste strinjali, da je bil Ettore Bugatti zelo ponosen mož, kajti ko je dobil opomin za plačilo elektrike, čeprav je dal besedo, da bo račun plačal, se je hudo razjezil in dal zgraditi lastno elektrarno. Ta gospod je bil pravi genij med konstruktorji. Rodil seje v Milanu 1881 leta. Njegova skoraj vizionarska konstruktorska sposobnost mu je že pri dvajsetih letih prinesla službo pri družbi De Dietrich, katere sedež je bil v Alzaciji. Za njih je zasnoval več slavnih vozil, med drugim tudi Peugeot Bebe. Nekaj njegovih idej so odkupili tudi pri Deutzu, sicer pa je postal najbolj znan s svojimi avtomobili, ki so nosili ime Bugatti. BUGATTI TYP 49 V Molsheimu v Alzaciji je tridesetletni Ettore ustanovil lastno podjetje, iz katerega so pričeli voziti prvi Bugattiji, njihova oznaka je bila tip 13. Ta majhni, 1,3 Iberski Bugatti je na veliki nagradi Le Mansa za sabo pustil vse, tudi mnogo večje in močnješe avtomobile. Po prvi svetovni vojni je postala Alzacija del Francije, a Ettore se je še vedno imel za Italijana. Bugattijeva filozofija je bila bolj uperjena k avtomobilskemu luksuzu, hitrosti in originalnosti, zato ti avtomobili niso bili tako surovi dirkalniki kot Ferrariji. Torej, da nadaljujem... Uspehom serijske tri-najstice navkljub se je Ettore Bugatti odločil izdelati močnejšo, športno vizijo, ki je nosila oznako 22/23 in je svojo športnost dokazala z osvojitvijo prvih štirih mest na dirki za veliko nagrado Brescie. Ettore, ki so ga sodelavci klicali kar patron (kar pomeni gospodar), je pričel jeseni 1923 ustvaijati svoj najuspešnejši avtomobil, model 35, ki gaje poganjal osemvaljnik, vozila tipično modre barve je na prednjem delu krasil hladilnik v obliki narobe obrnjene črke U z Bugattijevim z nakom na vrhu - tak hladilnik je postal tipičen za Bugattijeve avtomobile. Hlajenje motroja s pomočjo oljne kadi, ki je delovala kot oljni hladilnik, je bilo tako dodelano, da niti na najbolj napornih gorskih dirkah niso potrebovali ventilatorja. Najdražji del tega vozila je bila gotovo ročična gred, sestavljena iz devetih delov, ki je stala toliko, kot celotna šasija modela 40. Zavore so že takrat imele avtomatsko regulacijo, v primeru neenakomerne obrabe, karoserija je bila iz aluminija, volan pa je bil tako neposreden, da ga je bilo moč zavrteti z le enim obratom. Resnično fantastične izdelek. Vpadljivo elegantne oblike z zelo dodelanimi detajli so še danes vredne občudovanja, so tako lepo izdelane, da bi jih bil greh ne občudovati. Bugattije je zaznamovala tudi trmasta odločitev lastnika, da velikemu povpraševanju navkljub ne bo uvedel serijske proizvodnje, zato so bili Bugattiji ročno delani in zato še bolj maloštevilčni in ekskluzivni. Glede na to ekskluzinost in logično visoke cene teh vozil je zelo presenečala skopuškost patrona, ki je ves zaslužek vlagal v razvoj in je namesto plačila celo svojemu najboljšemu dirkaču Dreyfusu ponudil šasijo enega od avtomobilov. Leta 1927 so v Molsheimu spet izdelali vrhunski avto, in sicer tip 41, poznan kot Bugatti Royale, takrat najdražji, največji avtomobil na svetu. Pogonski stroj teh vozil je bil 15 literski osemvaljnik in za ustrezno hitro premikanje, kot se je za vozila takega imena spodobilo, je moral razviti kar 300 KM in 200 km/h. Teže in mere tega agregata so za današnje čase nepojmljive - 1,5 m dolg bolok motorja, teža ročične gredi skoraj 140 kg, skupna teža pa se je približala 400 kg. Res kraljeve so bile tudi zunanje dimenzije, kar 4,6 m dolga medosna razdalja, celotna dolžina je presegala 6,5 m, kolesa pa so imela kar metrski premer. Res eleganten, tudi kraljevsko lep avtomobil so na žalost izdelali v le sedmih primerkih. Malo nenavadna, kot vsi Bugattiji, je tudi zgodba, daje Ettore s potencialnimi kupci najprej opravil temeljit razgovor, seveda so ga morali lepo pogostiti. Albanskemu vladarju ni hotel prodati svojega Royala za noben denar, kajti pri večerji se je prav neustrezno obnašal in takšen osebek bi znal poslabšati ugled teh vozil. Naslednji slavni model je bil 50 T, ki je uvedel konstrukcijo motorja z dvema zgoraj ležečima odmičnima gredema, s pomočjo kompresorja je zmogel 225 KM. Zanimivi oblikovni rešitvi sta bili zelo položno vetrobransko steklo in v obliki turbine oblikovana platišča za boljše hlajenje zavor. Zadnji pravi Bugatti, model 57 C, je prišel na trg leta 1934. Sam avtomobil je bil seveda spet biser tehnike, športni izvedenki 57 S urbaisse (posebno nizek) so se prednji blatniki obračali skupaj s kolesi. Za najlepšega izmed vseh Bugattijev je obveljal 57 SC atlantic, ki je imel resnično neverjetno obliko. Thdi legendarne, stilistično in tehnično futuristične Bugattije pa je gospodarska situacija privedla do propada. Ettore je umrl leta 1947, vodstvo je prevzel njegov sin Jean Bugatti. Znamko so skušali obnoviti v petdesetih letih, z modeloma 101 in 102, vendar brez uspeha. Na nepopisno veliko žalost je po skoraj desetih letih obratovanja lani jeseni po vodi splavala ponovna oživitev tega slavnega imena. V teh zadnjih desetih letih so lastniki obnovljene znamke Bugatti dokazali, da se še vedno da doseči imena vredne inovativne oblikovne in tehnične rešitve - modela EB 110 in EB 112 sta to prepričljivo BUGATTI EB 110 dokazala. EB 112 je svojevrstno oblikovana limuzina, medtem ko je 110 let po rojstvu ustanovitelja Ettoreta predstavljeni EB 110 najhitrejši avto na svetu s 6 liter-skim, 12 V, 60 ventilskim motor-jem(na sliki) s štirimi turbinskimi polnilniki, ki razvije okoli 350 km/h, do 100 km/h pospeši pod 3,5 sekunde, po 500 metrih pa doseže 200 km/h. Ali se vam morda zdi nenavadno, da ima ta cestni dirkalnik štirikolesni pogon, v notranjosti pa vas razvajata Nakamichijev Hi-Fi, usnje, les, klima in še vse običajne malenkosti? Seveda ne, to je ja Bugatti, in za tako plemenite izdelke se to spodobi. Bugattijev pogonski agregat Upajmo, da ima tudi Bugatti, kot mačka, več življenj in da se bo našel koncern ali podjetnik, ki bo v oživitvi tako prestižne znamke videl naložbo (šepeta se o Volkswagnu). Prihodnjič pa nič mapj ekskluziven - Rolls Royce med športniki - Aston Martin Lagonda. eaes Območna enota Ravne na Koroškem ymraiMCEV m gc€wifi«i©A mmmmmh ha ihdbvipoalha IAVA^©¥A1N1M Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v mesecu aprilu 1998 poslal vsem upokojencem Ponudbe za sklenitev individualnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za vsa doplačila (zavarovanje PZZ). V prvi polovici meseca junija 1998 je potrebno vrniti podpisane ponudbe, saj se bo po prehodu na individualna zavarovanja iztekla tudi veljavnost dosedanjih izkaznic. Veliko podpisanih ponudb so upokojenci vrnili, opažamo pa, da so nekateri narobe razumeli vsebino in namen ponudbe, zato odlašajo z vračanjem ponudb. V nadaljevanju navajamo nekaj pojasnil na napogostejša vprašanja. • Dosedanja skupinska polica, ki sta jo sklenila Zavod za zdravstveno zavarovanje in SPIZ, bo v letu 1998 prekinjena, nadomestile jo bodo individualne police upokojencev in po njih zavarovanih družinskih članov. To je tudi v skladu z zahtevami Zakona o zavarovalnicah in v skladu s spremembami Zakona o zdravstenem varstvu in zavarovanju. • Ponudba se nanaša na preureditev obstoječega zavarovanja PZZ (zavarovanje za vsa doplačila k zdravstvenim storitvam). Nadstandardna zavarovanja so navedena zgolj v informativne namene. • Na ponudbi je potrebno navesti tudi družinskega člana, če želi upokojenec zanj plačevati premijo. • Vsak upokojenec in družinski član dobi novo izkaznico, stare pa bodo prenehale veljati. • Zavarovanje bo skelnjeno za dve leti z možnostjo avtomatičnega podaljšanja. • Premijo bo še naprej odtegoval SPIZ od pokojnine in jo nakazoval Zavodu za zdravstveno zavarovanje. • Premija se bo spreminjala ne glede na prehod na individualna zavarovanja. • V skladu s sklepom Odbora za prostovoljno zdravstveno zavarovanje so v mesecu marcu 1998 tudi upokojenci, tako kot ostali zavarovanci, pričeli plačevati premijo za vnaprej (v mesecu marcu za april, itn.). Manjkajoči obrok za marec je razdeljen na 10 enakih obrokov po 207,00 SIT. Obroki so prišteti k rednim mesečnim premijam. Vsa ddodatna pojasnila dobite na najbližji izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kamor naj upokojenci tudi pošiljajo podpisane ponudbe. Za sodelovanje se Vam toplo zahvaljujemo. Avtohiša JAKOPEC ara Opel H'-.B; Avtohiša JAKOPEC OPEL-©- VELENJE, Kosovelova 16, tel.: 063/855-975, 864-380 CELJE, Mariborska 93, tel.: 063/411-909 Nova ASTRA - KAKOVOST JE PRAVICA IN NE PRIVILEGIJ Astra______________________H □ Pravico Imate biti zahtevni In Imeti: -12 letno garancijo na prarjavenje PRODAJA, SERVIS, KLEPARSTVO IN LIČARSTVO STUDIO AMATERSKE IN PROFE- SIONALNE FOTOGRAFIJE Studio: Meškova 9, 2380 Slovenj Gradec tel.: 0602 42 984 PODZEMLJE PECE W v >, Rudnik svinca In cinka kot turistični rudnik in muzej Glančnik 8, 2392 Mežica DELOVNI ČAS MUZEJA: Odprto vsak dan, razen ponedeljek od 9. do 17. ure. VHODI V RUDNIK: Za najavljene skupine so ogledi mogoči: ob9h, 13" in 17h. (po poletnem urniku) Za nenajavljene skupine ali posameznike so: ob 11" in 15h INFORMACIJE in sprejem prijav: Telefon: 0602 35-310 0602 35-110 Za ogled rudnika morajo biti obiskovalci na Glančniku v muzejski zgradbi vsaj 5-10 minut pred uro vhoda. Primerno morajo biti obuti in oblečeni ter fizično sposobni za hojo po ravnem in stopnicah. PREPIH Nasa podjetja PREDSTAVLJAMO VAM: AVTO FINEX - PRODORNO IN USPEŠNO AVTO FINEX d.n.o. s sedežem v CELJU je relativno mlado podjetje. Kljub dejstvu, da mu teče šele treje poslovno leto, je v tem času doseglo nekaj pomembnih uspehov. Pohvalijo se lahko z odličnim prodajnim programom, finančno stabilnostjo, odličnimi partnerji za pomoč pri financiranju nakupov vozil, štirimi saloni za prodajo, z lastnim servisom in, nenazadnje, z dejstvom, da je FINEX predvsem na koroškem avtomobilskem trgu uspel najti svoj prostor in se uveljaviti med ljudmi kot zaupanja vreden partner. Pred dobrima dvema letoma je FINEX odprl poslovalnico v Dravogradu in pričel s prodajo Mitsubishijevih vozil. Prelomno je bilo leto 1997, ko so pridobili pooblaščeno prodajo vozil KIA za Koroško. Takoj so odprli še salon na Ravnah na Koroškem z lastnim servisom, letos pa še enega v Velenju, se kadrovsko in tehnično opremili ter se tako še bolj korajžno in strokovno lotili dela na zelo zahtevnem avtomobilskem trgu. Vzporedno s prodajo vozil iz programa KIA se predvsem v Dravogradu razvija programm pooblaščene prodaje traktorjev UNIVERZAL, FERRARI in ZETOR. Na tem področju jim je cilj razširiti ponudbo s prodajo rezervnih delov za traktorje in drugo kmetijsko opremo. Pri avtu FINEX-u so poleg razvoja podjetja namenili veliko pozornosti pridobitvi takšnih zunanjih partnerjev na področju financiranja, s pomočjo katerih lahko najdejo "rešitev" za vsakega kupca, ki potrebuje finančno pomoč ob nakupu vozila. Avto lahko pri njih kupite s posojilom na položnice z odplačilom do 5 let podjetniki, obrtniki, kmetovalci in fizične osebe na leasing. Uredijo vam bančna posojila z najugodnejšimi obrestnimi merami /že od T+4,5% dalje/, po potrebi pa kreditno sposobnost tudi z odplačilom kupčevega starega posojila. Uvedeno imajo prodajo po sistemu staro za novo - in še bi lahko naštevali. Poseben dogodek za FINEX se bo zgodil konec tega meseca, ko bodo na Ravnah na Koroškem v prostorih Pralnice na Koroški cesti odprli nov sodoben avtosalon na odlični lokaciji, od katere si obetajo še boljše delovne in tržne rezultate. Vozila KIA KIA Motors je najstarejši korejski proizvajalec avtomobilov. Z velikimi koraki stopa v tretje tisočletje. Tri najsodobneje opremljene tovarne v Južni Koreji, še šest drugod po svetu, letna proizvodnja 1,2 milijona vozil, uspešno sodelovanje z janponsko Mazdo, ameriškim Fordom, prodaja v 120 državah..., če naštejemo le nekaj značilnosti. NOVA KIA SEPHIA Najznačilnejšim lastnotim originalne SEPHIE, kot so varčnost, trpežnost in dostopnost, so dodali novo, atraktivno in prepoznavno oblikovano zunanjost, udobnejšo in večjo, predvsem pa manj hrupno notranjost, še daljši seznam aktivne in pasivne varnostne opreme in izboljšan osnovni 1.5 ter 1.8 literski bencinski motor. Te lastnosti uvrščajo novo SEPHIO tehnološko in oblikovno med najatraktivnejša KIA Sephia ŽE od 1.799.900 SIT DALJE vozila svojega avtomobilskega razreda. CLARUS - limuzina za ljudi s stilom Z vedno moderno obliko tudi s časom ne bo izgubil svoje privlačnosti. Poleg bogatega paketa standarne opreme in sodobnih pogonskih agregatov je lahko po vaši želji opremljen z vsem, kar dandanes od komfortne limuzine pričakujete. ŽE od 2.349.900 SIT DALJE. KIA PRIDE - končno ima lahko vsakdo dober avto Avto s tremi ali petimi vrati s kakovostjo. Presenetljivo udobje, majhna poraba, okretnost in praktičnost. Preverite bogat paket notranje opreme. Ni naključje, daje PRIDE najuspešneje prodajano korejsko vozilo vseh časov. ŽE od 1.099.900 SIT DALJE. KIASportage ŽE od 2.999.900 SIT DALJE SPORTAGE - kompromis brez kompromisa Pomeni udobje, opremljenost in varnost vozila s petimi vrati, ki je prostorno, uporabno, hkrati pa okretno in poskočno, s 4x4 pogonom. Vse to dobite v privlačni in atraktivni športni obliki terenca. Na voljo vam je v vseh različicah, zdaj tudi z novim 2.0 literskim TDI mototjem. PREGIO - novi Klin furgoni Na voljo vam je s tremi ali šestimi sedeži. Popolnoma nov 2,71 (61 kW/83KM) diselski motor, moderne zunanjosti in notranjosti ter več kot 5,7 m3 tovornega prostora. Dobra priložnost za marsikaterega obrtnika. Občiščite prodajne salone AVTO FINEX: Dravograd Mariborska cesta 3 tel. 0602/83-643 Ravne na Koroškem Koroška cesta 14 tel. 0602/287-560 0602/287-561 Velenje Partizanska 10 tel. 063/857-424 NAGRADI ZA OGRINCA IN GROŠLJA Predstavljamo vam Zorana Ogrinca Koroški slikar in grafik Zoran Ogrinc, ki živi v Slovenj Gradcu, dela pa tudi V Radljah ob Dravi, je nedavno razstavljal v Galeriji likovnih umetnosti, v razstavnem salonu Rotovž v Mariboru. Od leta 1986 je član ZDSLU in Društva likovnih umetnikov Maribor, kamor se vključujejo tudi koroški likovniki. Več let je v tem društvu aktivno sodeloval tudi kot član izvršnega odbora. Od približno šestedestih članov jih je takrat razstavljalo, vsak po dve deli, štiriinštirideset. Kar petnajst jih je prišlo s Koroške. Umetniški svet za slikarstvo in kiparstvo se je letos odločil podeliti nagrade slikarjema Zoranu Ogrincu iz Radelj ob Dravi in Radu Jeriču iz Maribora ter kiparjema Andreju Grošlju z Raven na Koroškem in Vlasti Zorko iz Maribora. Odkupno nagrado, ki jo podeljuje Umetnostna galerija MB, je dobil že priznani umetnik Jože Tisnikar. Nagrajencem so se tako še bolj odprla vrata v razne galerije, kjer se bodo obširneje predstavili. Že septembra letos bodo razstavljali v galeriji likovnih umetnosti Maribor, decembra v Umetnostni galerji Celje in nato še drugje. Nagrajeni deli Zorana Ogrinca v tehniki akril na papir imata naslov SLEDI. Ena je narejena z mitološkim prizvokom, druga pa je že na robu abstrakcije. Njegovo življenje ga je peljalo skozi Pedagoško fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slikarstva pri prof. Milošu Požaru in iz kiparstva pri prof. Boštjanu Putrihu. Grafično specialzacijo (litografija) je opravil na Centreinternational de recerca Grafica Barcelona. Sodeloval je v 90. skupinskih razstavah, se predstavlaj v več kot 30. samostojnih ter za svoja slikarska in grafična dela prejel 10 nagrad. Predstavljal se je tako doma kot v tujini. Osredotočil se je na akril na platno, akvarel in mešano tehniko na papir. Ukvarjal se je z mnogo slikarskimi tehnikami, med katerimi je tudi slikanje na steklo. Oživljal je grafiko in se preizkušal v kiparstvu. Sodeloval je na prvem Slovenskem grafičnem bienalu. Njegove korenine izhajajo iz tako imenovane nove figuralike. Kar se približuje abstrakciji, je povedal, je ekspresivna abstrakcija, pa tudi lirična. Neprestano se skozi dela prepleta svojstven akt. Glavno sporočilo pirnašajo žive barve. V zadnem obdobju svoje značilnosti razvija naprej. "Naredil sem opus relativno zelo velikih formatov, kar me je zmeraj zanimalo. Format je zmeraj ena od stvari, s katero se umetniki ukvarjajo. Na malega rišeš iz dlani, na velikega iz roke, zato se spremeni tudi slika, kar je vsakomur izziv. V zadnjem obdobju so mi veliki formati bolj zanimivi. " V okviru tematike ostaja pri figuri, s katero se ukvarja iz študentskih let. A se ta ponekod že izgublja v abstrakcijo. Vsebine so navezane na zgodovinska, arhaična obdobja, kjer igra glavno Zoran Ogrinc vlogo Grčija s svojimi miti. Vendar ne samo to. Ogrinc: "Grška mitologija me ne navdihuje v pristopu, ampak se ji figure približujejo v fazi nastajanja. Nekatere stvari se pridružujejo v ta cikel zaradi določenih elementov, ponekod nanjo spominjajo samo naslovi. Je pa to stvar, ki se nenehno pojavlja - Kiklop, Odisej in drugi. " Kadar ustvarja tihožitja, najde krajino, kjer je viden človeški poseg. Nastala pa so tudi "mitološka tihožitja". Skupaj z otroki so po njegovih skicah naredili naj večji relief na Koroškem iz zlomljene keramike in kamenčkov, visok skoraj 3 m in širok 11 m. Mimoidoče navdušuje v atriju osnovne šole v Radljah. Delo v živžavu in življenje v naselju ga vse bolj usmerja v naravo, kjer najde svoj mir. Raj na Pohorju, kjer si gradi hišico z ateljejem, mu bo verjetno prižigal še mnogo dobrih idej in navdihov. Ajda Pristan Srebrni jubilej Srečanj na Gori Planinsko društvo Prevalje je v letu 1984 ob svoji petinšestdesetletnici odprlo prostoren prizidek k prejšnjemu domu na Uršlji gori. Po končani gradnji zagreti planinci niso vedeli kam z energijo. Pojavil se je predlog, da bi v planinskem domu in pred njim organizirali kulturna srečanja in tako planincem omogočili še kulturno udejstvovanje. Velik gostinski prostor v prizidku sprejme večje skupine planincev in v njem je dovolj prostora za nastopajoče in poslušalce. Zaveten kot ob vhodu pa omogoča nastope za poslušalce na prostem, ki lahko sedijo ob mizah pred domom. Januarja 1986 so bila v planinskem domu prva zimska kulturna srečanja, ki so navdušila nastopajoče in poslušalce. Narava seje takrat resnično izkazala. Sveži sneg je odel smreke in olepšal pot, sončni žarki so v ledenih kristalčkih sprožili nešteto iskric. Razgled z vrha je bil enkraten. Pesem Vresovcev je napolnila planinski dom, dirigent Jožko Kert je bil ob burnem aplavzu prisotnih planincev presrečen. Za lepo besedo je poskrbel Mitja Šipek, ki je z monodramo "Svetneči Gašper" počastil velikega koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Po končanem programu so bili nastopajoči in poslušalci soglasni, da je planinski dom na Uršlji gori "najvišji kulturni dom v Sloveniji". Ne le po geografski legi, tudi po umetniških užitkih, ki jih kulturni program v naravnem okolju omogoča. Kulturna srečanja na Gori so si sledila vsako zimo in poletje. Januarja 1998 smo že ubeležili srebrni jubilej naših srečanj. Vsakokratni program smo posvetili izbranemu kulturniku, ki je s svojim delom vplival na razvoj kulture v krajih okrog Gore. Spomnili smo se Prežihovega Voranca, dr. Franca Sušnika, Leopolda Suhodolčana, Franca Ksavra Meška, Blaža Mavrela, Antona Aškerca in partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Predstavili smo sodobne kulturnike Mitjo Šipka, Milana Vošanka, Janija Rifla in druge. V programu so nastopili pevski zbori iz Mežiške in Mislinjske doline ter Šaleške kotline. Poslušalce so navduševali harmonikarji, citraiji in tamburaši, folkloristi pa so bili prava paša za oči. Znani mariborski planinski novinar Milan Cilenšek je po obisku zimskega kulturnega srečanja na Uršlji gori odkritosrčno zapisal, da na kulturnih prireditvah v dolini ni mogoče doseči take domačnosti in povezanosti med izvajalci in poslušalci kot na Gori. Ob srebrnem jubileju v letošnjem januarju smo se poklonili velikemu Prevaljčanu, dr. Francu Sušniku, za stoletnico njegovega rojstva. O njem bo letos še veliko govora v dolini, saj so v pripravi za tisk in ponatis njegove besede in besede o njem. Občani Prevalj in cele Koroške smo resnično hvaležni ustanovitelju ravenske gimnazije, študijske knjižnjice in delavskega muzeja ter vzgojitelju številnih generacij mladih Korošcev. V planinskem domu na Uršlji gori je v "kulturni sobi" ob spominskih tablah Prežihu in Sušniku tudi tabla v spomin Leopoldu Suhodolčanu. Starejši Prevaljčani še vedo povedati, koliko je k razvoju kulture v kraju pripomogel osnovnošolski ravnatelj Polde. Ni le pisal za mladino in odrasle, organiziral je tudi številne kulturne prireditve v kraju in vzpodbujal amaterske izvajalce za nastope na domačem odru. Ob sedemdesetletnici njegovega rojstva so na osnovi šoli Prevalje predstavili njegove knjižne junake. "LEVI IN DESNI KLOVN" je naslov prireditve, ko jo bodo prevaljski osnovnošolci v soboto, 13. junija 1998, podarili planincem v domu na Uršlji gori. Klovnom bosta pomagala tudi detektiva Naočnik in Očalnik, da se bo prireditev začela točno ob 11. uri in končala takrat, ko bo zadnji nastopajoči zaprl usta. Pridite, klovni nas še nikoli niso razočarali! Ivanka Komprej Piše: Marko Košan Ob razstavi ravenske Forme vive Fenomen umetniških kolonij in simpozijev je slovenska posebnost. V tako velikem številu jih bržkone ne najdemo nikjer po svetu. A le maloštevilnim med njimi je uspelo preseči sicer prijetno, a kreativno manj pomembno družabno plat skupinskega dela umetnikov, in jim vdahniti profilirano strokovno dimenzijo. Dela, ki običajno nastanejo v sproščenem vzdušju slikovitega okolja, namreč le izjemoma dosežejo siceršnjo kvalitetno raven posameznih avtorjev. Drugače je tam, kjer naključni ustvarjalni potencial povabljenih umetnikov znajo nadgraditi z jasnim ciljem in konceptom. Med vsemi raznorodnimi manifestacijami te vrste v Sloveniji je bil tri desetletja zapored takšen tradicionalni simpozij Forme vive, saj je kot nacionalni projekt užival podporo strokovnih odborov, ki so zagotavljali organizacijsko kvaliteto, s katero je prireditev zaslovela tudi onstran meja naše dežele. Zamisel o ustanovitvi mednarodnega simpozija je v začetku šestdesetih let vzniknila na pobudo kiparjev samih, ki so se udeleževali podobnih prireditev v sosednjih državah, zlasti Janeza Lenassija in pokojnega Jakoba Savinska. S sintagmo "Forma viva” so skušali izraziti idejo svobodnega in neodvisnega plastičnega oblikovanja, pogojenega le z refleksijo posameznega sodelujočega avtorja in njegovo osebno ustvaijalno poetiko, v prvi vrsti pa so upoštevali tradicionalni kiparski material okolja posameznih izbranih delovišč, kasnejših stalnih prizorišč monumentalnega likovnega snovanja. Začelo seje leta 1961 s kiparjenjem v lesu v Kostanjevici in klesanjem v kamen v Seči pri Portorožu. Le tri leta kasneje se je uveljavljenima likovnima centroma, ki sta uspela organsko izraziti kulturno-krajinsko izročilo ambienta, pridružila tudi Forma viva v železarskih Ravnah. Leto 1964 je bil čas, ko je proizvodnja v prenovljeni in razširjeni železarni sredi Mežiške doline doživljala največji razcvet, hkrati z njo pa se je razvijal tudi kraj. Plemenito jeklo je bil simbolni material industrijske ere, zato ni slučajno, da se je ideja, ki jo je na Ravne po naključnem srečanju s predstavniki Forme vive v Ljubljani zanesel kasnejši dolgoletni direktor železarne Franc Fale, tako dobro prijela. A medtem ko so monumentalna kipar- ska dela v Kostanjevici in Portorožu vseskozi bogatila galerijo skulptur na sklenjeni lokaciji v okolici slikovitega cistercijanskega samostana in na koščku morske obale v Seči, je bila na Ravnah ideja drugačna. Mesto so v šestdesetih letih intenzivno pozidavah z novimi bivalnimi soseskami, zato so kiparji svoja dela praviloma ustvarjali za vnaprej določene urbane ambiente. Sprva med stanovanjskimi bloki na Cečovju, kasneje pa na izpostavljenih točkah širšega mestnega okoliša. Izvirna ideja je celo predvidevala postavitev skulptur na premišljeno odbrane lokacije, kjer bi kot svojevrstne likovne atrakcije in vedutni poudarki v smislu prostorskih koordinat določale izhodišča za urbanistično načrtovanje razvoja mesta. Izredna zamisel seveda nikoli ni doživela dosledne realizacije v praksi. Resnici na ljubo bi morali celo priznati, da so se s spremembami v posameznih zaokroženih ambientih mestnega tkiva sčasoma poslabšali pogoji za prepričljivo likovno učinkovanje tudi nekaterim skulpturam, ki so se v času nastanka in postavitve kongenialno vključile v okolje. Trideset skulptur, ki jih je prav toliko umetnikov - sedem Slovencev, pet Japoncev, trije Angleži, po dva Nemca, Hrvata, Italijana, Američana ter Jugoslovan, Poljak, Makedonec, Danec, Irec in Kanadčan - ustvarilo na sedmih simpozijih med letoma 1964 in 1989, se je kljub temu v tolikšni meri vraslo v vizualno podobo središča doline ob reki Meži, da so neglede na izrazito abstraktno likovno govorico postale njegov nepogrešljiv del in simbolni izraz več kot tristo let stare tradicije fužinarstva v teh krajih. Čeprav so v provincialnem industrijskem okolju, karšne so Ravne, idejo umetniškega simpozija vseskozi spremljali zelo različni in kontraverzni odmevi, so nenavadne jeklene "forme vive" domačini vendarle vzeli za svoje. Marsikdo se jih je že toliko navadil, da jih niti ne opazi več, a povsem ravnodušnega niso pustile nikogar, o čemer pričajo nekatera bolj ali manj duhovita in tudi hudomušna ljudska poimenovanja posameznih skulptur. Tako so Tihčevo na Čečovju krstili za monš-tranco, Hoskinovo pri kinodvorani za letalo. Basaldellin kip na Čečovju je ljudi asociral na radar, Yoshikawin na Janečah na polža, v Trudeaujevi skulpturi pri gasilskem domu pa so videli obglavljeno človeško figuro, ki naj bi ponazorila birokratsko pamet vodilnih v "fabriki". Poslanstvo umetnosti pač nikoli ni bilo zgolj v njeni estetsko okrasni funkciji, temveč tudi v intrigantni provokativnosti. K uspešnim akcijam Forme vive na Ravnah, ki je bila v začetku zamišljena le kot enkratna umetniška prireditev, a se je v petindvajsetih letih razvila v izjemno pomembno tradicionalno manifestacijo, so v največji meri pripomogli nekateri posa-mezniki, brez katerih izvedba zahtevnega mednarodnega projekta sploh ne bi bila mogoča. Ob že omenjenem Francu Faletu sta bila v sekretariatu ravenske Forme vive na začetku pomembna zlasti Leopold Suhodolčan in Franc Boštjan, kasneje pa predvsem Mirko Angeli in kot člana umetniškega sveta Silva Sešel in Andrej Grošelj. Zaslužnih je seveda še cela vrsta ljudi, najprej pa so to vsi mojstrski pomočniki v železarni, ki so umetnikom nudili vsestransko profesionalno pomoč in brez katerih jeklene plastike izjemnih dimenzij sploh ne bi mogle nastati. Naslednje leto bo minilo deset let, odkar je Forma viva na Ravnah zaradi različnih, ponavadi rečemo objektivnih razlogov, usahnila. Aktualna postindustrijska stvarnost, ki je v temeljih zamajala ekonomsko perspektivo velikanskih, predimenzioniranih proizvodnih kompleksov -ne le pri nas, temveč povsod po svetu -je kljub dolgi tradiciji ter pregovorni potrpežljivosti in trmi koroških ljudi, v veliki meri spremenila način razmišljanja v teh krajih. Iščejo se nove vsebine in možnosti, od ustvarjenega pa se skuša ohraniti predvsem tisto, kar se je izkazalo kot vrednota. Ko razmišljamo o možnostih kulturnega turizma v regiji, je med pomembnimi aduti prav gotovo tudi galerija skulptur Forme vive. Lokalne skupnosti v Mežiški dolini so zato skrb za varstvo mednarodne kiparske zbirke pred letom dni in pol zaupale Koroškemu muzeju Ravne, ki je z razstavo (na ogled je do konca meseca junija v Likovnem salonu na ravenskem gradu) storila prvi korak v smeri ovrednotenja tega pomembnega koščka nacionalne likovne dediščine. Predstavitev je dokumentarna in ima promocijski značaj, saj je natančnejša strokovna obdelava gradiva, ki poleg ovrednotenja skulptur na Ravnah predvideva tudi zbi- Forma viva 1984: irski kipar Jim Buckley na delovišču ranje podatkov o avtorjih in njihovi umetniških karierah v okviru svojih nacionalnih umetnosti in v mednarodnem prostoru, dolgoročnejša naloga muzeja. Jedro razstave predstavljajo povečave fotografskega videnja skulptur Forme vive tenkočutnega mojstra kamere Toma Jeseničnika, in dokumentarno fotografsko gradivo z delovišča, opremljeno z odlomki iz časopisnih poročil in recenzij, ki zelo zgovorno pričajo o vzdušju in širši družbeni klimi, v kateri so potekali posamezni simpoziji. Postavitev je zaokrožena z izbranimi originali plastik manjših dimenzij nekaterih slovenskih udeležencev ravenske Forme vive: od kipa Slavka Tihca, udeleženca prvega simpozija, ki se neposredno navezuje na njegovo ravensko skulpturo, do makete skulpture Matjaža Počivavška, ki je svojo monumentalno Formo vivo skoval na zadnjem simpoziju. Šahovnica z izmikajočimi se polji Milene Bra-niselj je prav tako nastala v železarni Ravne, medtem ko kamnita plastika Roberta Stella, izklesana v Maru-šiših v Istri predstavlja neposredno in simbolno vez z najstarejšim in najvztrajnejšim slovenskim deloviščem Forme vive v Portorožu. Razstava bo prihodnje leto obiskala Ljubljano, tokratna predstavitev pa je namenjena domači publiki, saj bi Formo vivo radi vgradili v prepoznavno vsebino mesta in njegove kulturne ponudbe. Dragocena zbirka moderne umetnosti je brez dvoma kapital, ki bi ga morali znati vnovčiti. Skrb za skulpture pa ni le domena strokovnih institucij, dokončno posvojiti jo moramo tudi vsi, ki z njo vsak dan živimo. S pogledom v preteklost, ki ga ponuja aktualna razstava pa bi radi postavili tudi nove, današnjemu času primerne temelje za morebitno ponovno oživitev likovne manifestacije, saj ni pomembna le za ožje domače okolje, temveč kot prestižna mednarodna prireditev v veliki meri omogoča uvrstitev Slovenije na evropski in svetovni zemljevid aktualnega likovnega dogajanja. ZAKAJ IMAJO ŽIVALI PRAVICE DESET RAZLOGOV ZA PRAVICE ŽIVALI 1. Filozofija pravic živali je razumska. Diskriminacija ni razumska . Napačno je šibkejše obravnavati kot sredstvo, orodje, model, blago. Šibkejši si ne morejo pomagati, braniti in torej ni pravično, če jih izkoriščamo. Vsako drugačno razmišljanje je nerazumsko. 2. Filozofija pravic živali je usklajena z znanostjo. Biologija uči, z Darwinovimi besedami, da se ljudje od mnogih drugih živali razlikujejo po stopnji, ne po vrsti. Če poskušamo živali razmejiti po vrsti ali stopnji, postane očitno, da so živali, uporabljene v laboratorijih, gojene za hrano ter lovljene za zabavo ali dobiček naši psihološki sorodniki in se od nas razlikujejo le po stopnji. 3. Filozofija pravic živali je nepristranska. Speciesizem ( species = vrsta ) je prepričanje, da so pripadniki biološke vrste homo sapiens boljši od pripadnikov katerekoli druge biološke vrste zgolj zato, ker pripadajo tej vrsti. Superiornih oziroma boljših bioloških vrst ni. Drugačno razmišljanje je pristransko in polno predsodkov, podobno kot je razmišljanje rasistov. 4. Filozofija pravic živali je pravična. Pravičnost je najvišje načelo etike. Nihče se nima pravice okoriščati na račun kršenja pravic drugih, pa naj bodo ti drugi ljudje ali druge živali. Zaradi koristoljubja ne smemo dopustiti nobene krivice, niti kršiti pravic manjšine v korist večine . 5. Filozofija pravic živali je sočutna. Filozofija pravic živali zahteva in spodbuja rast sposobnosti (so) čustvovanja. Ta filozofija predstavlja načelo celovitega človeš-kega bitja. Dejavno sočutje je, po besedah Victorie Moran, veličasten način, kako zaščititi naš prenatrpan in onesnažen planet. 6. Filozofija pravic živali je nesebična. Zahteva predanost načelu pomagati šibkim in ranljivim, tistim ljudem in živalim, ki se ne morejo sami braniti niti z besedami niti z dejanji, ki potrebujejo zaščito pred človeško lakomnostjo in brezčutnostjo. Takšno načelo zahteva nesebičnost in spodbuja njeno rast pri ljudeh. 7. Filozofija pravic živali prispeva k osebnostni rasti posameznika. Vse velike etične tradicije poudarjajo pomembnost štirih stvari: znanja, pravice, sočutja in avtonomije. Filozofija pravic živali nas uči, da naj naše odločitve izražajo znanje, sočutje in pravičnost. Teh vrlin ni lahko doseči, in vendar S kakšno pravico? je celovito in bogato človeško življenje brez njih nemogoče. Filozofija pravic živali zahteva in spodbuja osebnostno rast in bogatenje posameznika. 8. Filozofija pravic živali je družbeno napredna. Izkoriščanje drugih živali predstavlja največjo oviro pri vzpostavljanju usklajenih in uspešnih človeških skupnosti. To je razvidno iz nezdravih prehranjevalnih navad, iz nekritičnega zanašanja na " celostni živalski model " v znanosti in mnogih drugih oblik izrabljanja živali. V izobraževalnih procesih in reklamiranju, na primer, skušajo v človekškem umu otopiti zahtevo po nepristranskosti, sočutju in pravici, kar pomeni, da družbena skupnost ne napreduje oziroma ostaja na istem mestu. 9. Filozofija pravic živali je ekološko ozaveščena. Največji vzrok propadanja okolja lahko zasledimo (poleg učinka tople grede, onesnaževanja voda, izgube obdelovalnih površin) v izkoriščanju živali. Zaščititi prizadete živali, ki prve umirajo trpijo in izumirajo zaradi ekoloških katastrof, pomeni hkrati zaščititi tudi Zemljo kot planet. 10. Filozofija pravic živali je miroljubna. Osnovna zahteva je spoštljivo obravnavanje ljudi in ostalih živali. Zaradi svojih koristi ne smemo nikogar prizadeti. Filozofija pravic živali je filozofija miru. Iskreno zavzemati se za mir pomeni zavzeti odločno stališče tudi proti medvrstni diskriminaciji - speciesizmu. Utopično je verjeti v svetovni mir, če ne bomo zmogli prinesti miru v naše odnose z živalmi. Vsaka žival ima svoje življenje in vsako od teh življenj je vrednota. Žival torej ni samo korist, ki jo prinaša človeku. Žival je živa, je bitje z biološkimi, socialnimi, individualnimi potrebami. Žival je posameznik. Etika človeškega odnosa do živali in etika medčloveških odnosov mora temeljiti na istih izhodiščnih temeljih in moralnih principih. Krivica, ki jo živalim povzročajo ljudje, je nepopisna. V ljudeh (nekaterih ljudeh) vlada prepričanje, da je žival na svetu zato, da služi človeku . Vendar: ali je človek na svetu zato, da služi drugemu človeku ? Ali potemtakem velja da naj ženska služi moškemu, da naj temnopolti služijo belcem revni služijo bogatim in šibki močnejšim? Vsi ti stereotipi so nastali v človeških glavah in polovica tega planeta si jih prizadeva odpraviti, medtem ko druga polovica uničuje ali dopušča uničevanje ter brezbrižno opazuje, kako se dela krivica -ženskam, temnopoltim, revnim, šibkim. In živalim. Filozofija pravic živali zahteva dosledno spoštovanje gornje logike in takoj, ko bomo to resnico priznali, ne bo težko razumeti, zakaj je filozofija pravic živali tako brezkompromisna pri svojih odzivih na vse oblike kršenja pravic živali, ki jim povzročajo trpljenje. Tako pri uporabi živali v znanosti ne zahteva večjih in čistejših kletk za gojenje živali, ampak PRAZNE KLETKE. Pri reji živali za hrano ne vidi rešitve v "tradicionalni" živinoreji, ampak v PREKINITVI TRGOVANJA Z MRTVIM MESOM. In pri lovljenju živali ne vidi rešitve v bolj "humanem" lovu, ampak v PRENEHANJU tega barbarskega ravnanja. Krivica je brezpogojna, zato ji moramo tudi brezpogojno nasprotovati. Zgolj reformirati brezpogojne krivice, pomeni podaljševati jih. Potrebno je popolnoma odpraviti izkoriščanje živali, ni dovolj spremeniti le delček krivičnih izkoriščanj. Filozofija pravic živali zahteva, da je potrebno odpraviti izkoriščanje samo in ne zahteva nič več, vendar se ne bo zadovoljila z ničemer, kar bi bilo manj kot to. Deliti živa bitja na tista, ki imajo več pravic in na tista, ki jih nimajo oziroma jih imajo manj, je, če izhajamo iz gornjih principov, nenaravno, nerazumsko, pristransko in neetično. Za prenehanje mučenja, izkoriščanja, uničevanja in drugih oblik zatiranja pravic živali pa je nujno, da na krivce pokažemo s prstom. »DOKLER NE BOMO SPREJELI SORODNOSTI MED NAMI IN OSTALIMI SOBITJI, S KATERIMI DELIMO SVETLOBO IN SENCE ŽIVLJENJA NA TEM UMIRAJOČEM PLANETU, NI UPANJA ZA DRUGE BIOLOŠKE VRSTE, NI UPANJA ZA OKOLJE IN NI UPANJA ZA NAS SAME« ( J. W. Tyson ) Po knjigi PRAVICE ŽIVALI, prof. dr. Toma Regana, ki je izšla v samozaložbi Leje Eve Muller, povzela in priredila Aleksandra Stermec Perovec, dipl. iur. Piše: Helena Merkač ZBORNIK KAKOVOST DELA V ŠOLI DOSEŽEK USPEŠNEGA PEDAGOŠKEGA VODENJA TUDI NA KOROŠKEM V treh letih trije zborniki, a ena sama gonilna sila - Franček Lasbaher! Čestitamo! Prva dva - Koroško šolstvo od preteklosti do sedanjosti in Britanske šolske vzporednice - sta njegova avtorska projekta, tretji pa je le eden od devetih, saj naj bi zbornik Kakovost dela v šoli -dosežek uspešnega pedagoškega vodenja in posvet na to temo pripravile vse zavodove območne enote. Slovenjgraški enoti je oboje uspelo realizirati v aprilu in tako dati vodstvenim delavcem oz. ravnateljem priložnost, da se tudi po tej poti uveljavijo s svojo ustvarjalnostjo. Nekateri - kar 16 v prvem in šest v drugem - so sodelovali tudi že v prejšnjih zbornikih (takrat so bili vključeni še vrtci), za tokratnega pa je svoje pero zastavilo 11 ravnateljev osnovnih šol, trije vodilni delavci srednjih šol in trije sodelavci zavodove enote v Slovenj Gradcu. Urednik Lasbaher ocenjuje, da je k tako "spoštljivi številki osemnajst" pripomogla tudi šola za ravnatelje. "Dala jim je namreč veliko spodbudnih teoretičnih izhodišč za sprotno pedagoško delo. Večina sodelujočih jih je že nadgradila z lastno izkušnjo v šolski projektni nalogi ali šolski raziskavi, ki jih je vodila k samostojnim novim dognanjem in tako so nastali njihovi kakovostni prispevki." Ti so: Kultura šole je tudi kultura kraja (M. Jeznik, OŠ Muta), Ravnatelji in optimalni pogoji za šolsko svetovalno delo (N. Štraser, OŠ Radlje), Oblikovanje učinkovitega tima (F. Vobovnik, OŠ Ribnica na Pohorju), Komunikacija - korak k uspehu (J. Ovnič, OŠ Črna), Cilji vodstvenih in strokovnih delavcev v šoli (I. Kušnik, OŠ Prevalje), Uvajanje sprememb -vpliv na šolsko kulturo in klimo (S. Osojnik, OŠ P Voranca Ravne), Delovna praksa v OŠ s prilagojenim programom (J. Pandel, OŠ Juričevega Drejčka Ravne), Letni načrt spremljanja pouka (T. Gašper, OŠ Mislinja), Izbirni predmeti v devetletni OŠ (J. Fras, I. OŠ Slovenj Gradec), Napovedano ustno spraševanje na II OŠ Slovenj Gradec (B. Pirnat), Strateški načrt individualne pomoči učencem z večjimi in specifičnimi učnimi težavami (Z. Jamnikar, OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu), Kako motivirati (B. Likar, SŠ Muta), Kakovost medsebojnih odnosov kot osnova kakovostnega dela /D. Doler - Švab, Poklicna in srednja ekonomska šola Slovenj Gradec), Pedagoško in upravno vodenje šole (D. Tancer, Šolski center Slovenj Gradec), Osip in hitrejše napredovanje - kakovostno nasproje v šolskem redu in Ob projektni nalogi OŠ Brezno Spoznavajmo svoj kraj (F. Lasbaher, direktor zavoda). Načrtovanje učiteljevega dela na razredni stopnji OŠ (I. Mori, zavodova samostojna svetovalka za OŠ) ter Pomen učnega jezika za uspešno delo v šoli (D. Rose - Leskovec, zavodova samostojna svetovalka za slovenščino). Po vsem naštetem se da sklepati, daje zbornik o uspešnem pedagoškem vodenju zajeten. Popestren je s črno-belimi fotografijami iz živ- ljenja na šolah, na ovitku pa sta dve šoli, ki letos praznujeta častitljiva jubileja: na naslovnici radeljska (ob novem poslopju je v ozadju tudi 100-letna stavba), na hrbtni strani pa 100-letna šola Sele - Vrhe. Kot je prepričan F. Lasbaher, "bosta tako zbornik kot posvet vsem tvorno sodelujočim dala novih spodbuda za zahtevno vzgojnoizo-braževalno delo...". Načrtuje pa tudi, da bi drugič dali priložnost še vodstvenim delavcem vrtcev in glasbenih šol, ki jih tokrat niso zajeli. ZBORNIK OB 30-LETNICI CUDVV ČRNI "Ob naši obletnici" je svoj zbornik poimenoval Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ob svoji 30-letnici. Fotografija Toma Jeseničnika s portreti gojencev nedvomno izstopa, prav tako zbornik lepo barvajo risbe tistih, ki so se znašli v zavodu, manj pa zaradi premajhnih črk in same razporeditve navdušujejo besedila. Toda: koliko jih je, kako raznovrstna in spod koliko peres so! Ob direktorjevem, županovem in župnikovem prispevku, v katerem je beseda o verskem življenju v zavodu, je okoli 20 člankov strokovnih (zaposleni predstavijo vsa področja dela), po več kot deset je zapisov gojencev samih in njihovih staršev oziroma sorodnikov (s koliko izrazi zahvale zavodu!), pomembno pa obarvajo zbornik tudi vtisi zaposlenih, nekdanjih zaposlenih, obiskovalcev, sosedov... Na koncu je dodana še 30-letna kronika. Ob soočenju treh tako različnih svetov, kot so v tem primeru - drugačni, družina, zavod - so nedvomno pomembne besede direktorja Marijana Lačna iz uvoda k zborniku: "Drugačnost pa mora postati vsakdanjost. Potrebna sta tako znanje kot človeški optimizem, da se ne razjokaš, da ne obupaš, bodisi kot starš bodisi kot vzgojitelj; da se spoprimeš z vsem, resnično z vsem, kar ti stoji na poti in bi želelo preprečiti, da drugačnost ne bi postala vsakdanjost." Na to se dajo lepo navezati tudi besede župana Franca Stakneta: "V Črni so našli (gojenci, op. av.) svoj drugi dom, doma pa razbremenili starše... V velik ponos mi je, da imamo v centru zaposlene ljudi, ki to humano delo opravljajo z veseljem, za to pa so tudi strokovno usposobljeni in brez težav komunicirajo s to mladino." Da so takšni, dokazuje tudi zbornik! 30. ŠTEVILKA OBSEVANJ Pred nami so zadnja, okroglo 30., Odsevanja v podobi, kot smo je vajeni. Po napovedih urednika Blaža Prapotnika so namreč na pragu 20-letnice izhajanja tega slovenjgraškega časopisa za leposlovje in kulturna vprašanja "na obzorju" spremembe, a o teh več kdaj drugič, danes pa le to: ob tako polni in zanimivi številki, kot je ta, človek ne pomisli, da bi bilo treba kar koli postavljati drugače! Na prvem mestu je tokrat govor Andreja Makuca z osmofebruarske proslave v Kulturnem domu v Slovenj Gradcu. O njem je šel "glas v deveto vas", kako daje dober. Naša možnost je le v samospoštovanju in odprtosti nosi naslov, pohvali pa ga tudi Marko Košan, ki v nadaljevanju predstavi svoje razmišljanje o "razvpiti" slovenjgraški Prešernovi proslavi. Sprašuje se, Ali sme biti proslava umetniški dogodek. Na tej prireditvi so podelili tudi Bernekerjevo nagrado in priznanja, Odsevanja pa vse dobitnike tudi predstavljajo z utemeljitvami in v fotografiji: Lojzeta Pogorevca, Franca Berhtolda, Miro Cajnko, Polono Krpač -Gornjak, Antona Laha in Petra Valila. Nato je v Odsevanjih beseda še o več dejavnostih v Slovenj Gradcu: Saša Djura Jelenko piše o razstavi v Koroškem pokrajinskem muzeju Jutri bi lahko bilo že prepozno - dosežki arheoloških raziskav na trasi avtoceste, Janez Komljanec predstavi Pečkovo fundacijo. Jure Lasbaher mestne transnacionalne povezave, Milena Zlatar razstavo Slovensko kiparstvo osemdesetih in predavanje Andreja Medveda v Galeriji likovnih umetnosti ter razstavo Klavdija Tutte v Galeriji Kolar, Jernej Kožar pa razstavo Branka Suhyja, ki je prav tako letos razstavljal v slovenjgraški galeriji. Iz mesta sta šla na Slovansko gimnazijo v Bratislavo pokazat svojo pesniško in glasbeno dejavnost Valentina in Blaž Prapotnik; zapis o tem je pripravil Blaž; o dejavnosti čez mejo, o t. i. Knjižnih presojah, piše Vinko Ošlak; o dejavnosti v Slovenj Gradcu rojene Barbare Simoniti, o njenem pesništvu, Peter Kovačič Peršin, o pesništvu Jureta K. Kusterja iz sosednje regije pa Blaž Prapotnik. Sicer pa je v teh Odsevanjih kar nekaj prostora namenjenega tudi portretom: v spomin Bogdanu Žolnirju je beseda Jožeta Potočnika, ob 70-letnici Jožeta Tisnikarja je intervju z njim opravil Tone Turičnik, ker pa to številko Odsevanj krasijo reprodukcije Stojana Brezoč-nika, ga je Milena Zlatar tudi podrobneje predstavila; Silvija Borovnik je opravila intervju z Majo Novak, Miran Kodrin pa predstavlja iz antologije koroških pesnikov Blaža Prapotnika. Seveda pa tudi tokratna Odsevanja niso brez poezije (objavljajo jo: Stojan Brezočnik, Aleksandra Stermec Perovec, Milena Cigler Gregorin, Valentina Srebot, Ivana Kampuš, Aleš Tacer, Marijana Vončina, Andrej Kokot, Sonja Wakounig, Blaž Prapotnik in Anita Hudi), proze (objavljajo jo: Andrej Makuc, Primož Suhodolčan, Janez Žmavc, Anita Hudi in Jani Rifel) in esejev (Silvija Borovnik piše o ženski duši, Vinko Ošlak o spornosti sprave, Marijan Mauko pa o jeziku). Sponzor številke je Zavarovalnica Maribor. KOROŠKI KARETISTI V EVROPE Mednarodni uspeh mladih karateistov tradicionalnega karateja v Italiji Da je med zmagovalci TOPOLONA 98 bilo kar pet mladih iz karate kluba TRADITIONAL KARATE 00 RAVNE, ni naključje. Klub je bi ustanovljen leta 1968 in bo letos jeseni praznoval 30-letnico. Trdno, načrtno dogoletno delo z mladimi je botrovalo uspehu, ki tudi v bodoče ne bo izostajal. Tudi v svoji preteklosti ima klub številne lovorike, med drugim prvega slovenskega državnega prvaka v bivši Jugoslaviji, številne rapubliške prvake v katah in borbah in mednarodne uspehe. Od leta 1982 vodi klub trener Roman Breznik, nosilec 4,Dan-WSI. Klub šteje 200 aktivnih članov, od katerih je okoli 100 otrok, 70 mladine do 20 let, ostalo so odrasli, največ med 30 in 50 leti, ki so zelo aktivni v skupni karate rekreacije. Vadijo vsak dan na treh lokacijah na Ravnah, v Mežici in v Dravogradu. Redna vadba poteka v več skupinah. Njihov največji problem je premalo terminov za nemoteno vadbo v ustreznih vadbenih prostorih in finančna sredstva za tekmovalce in izobraževanje trenerjev. Zanimanje otrok, mladih in odraslih za to zvrst borilne veščine narašča. Najbolj razveseljejoče pa je, da se številni bivši člani kluba ponovno vračajo v beli kimono skupaj s svojimi družinami in vadijo svoje telo ter duha skozi idejo KARATE DO-a. Vodstvo, klub in ZTKS upajo, da bo ta velik uspeh za koroški in slovenski tradicionalni karate spodbudil tudi sponzorje, da bi pričeli podpirati to množično, koristno zvrst športa ter borilne umetnosti in s tem izboljšali pogoje dela, ki so osnova za nadaljnje športne podvige. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem, ki so že priskočili na pomoč pri realizaciji Topolina 98, najbolj CESAR ŠPORTU iz Mozirja in LEJLA ŠPORTU s Prevalj, ki sta oblekla mlado reprezentanco s kvalitetnimi anoraki. Rezultati naših - evropski prvaki so postali: SLADANA MARJANOVIČ - Traditional Karate Do Ravne, zeleni pasovi, kategorija A TJAŠA KITEK - Traditional Karate Do Ravne, sekc. Mežica, rumeni pasovi, kategorija B RON ŠKALIČ - Traditional Karate Do Ravne, modri pasovi, kategorija B BOJAN PETRIČ - Traditional Karate Do Ravne, rjavi pasovi, kategorija C GREGA GOLOB - Traditional Karate Do Ravne, sekc. Mežica, rumeni pasovi, kategorija D Vice prvak Evrope je postal: GORAN CVUETINOVIČ - Traditional Karate Do Ravne (prt lo- SS xmm. 1 PREDSTAVLJAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE: GVIDO GAR8US Gvido Garbus je izjemen sogovornik, "doma" na vseh področjih. Ko nanese beseda o športu, je neprekosljiv. Šport mu je še vedno prva in velika ljubezen. Še danes se mu posveča v celoti. Ob službi, kjer je kot gozdarski tehnik zaposlen na Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, PE Gozdarstvo Črna, ob skrbi za družino in ob gradnji hiše, še vedno najde prosti čas za svoj priljubljeni nogomet. Zapisal seje tej športni zvrsti že v rani mladosti. Ljubitelji nogometa ga poznajo kot odličnega vratarja koroških klubov. Danes kljub svojim 36. letom spravlja v obup številne igralce malega nogometa, ki si prizadevajo poslati žogo v njegovo mrežo. Gvido je namreč vratar ekipe Kluba malega nogometa Polena, ki se ponaša s številnimi priznanji na raznih prvenstvih ter na turniijih doma in v tujini. Garbusovi so nekoč stanovali v bloku v Mežici, tik ob nogometnem igrišču, in nič čudnega, da se je mladi Gvido navdušil za nogomet. Svojo športno pot je pričel pri Akumulatorju v Mežici, kjer je branil vse do odhoda na študij v Postojno, na srednjo gozdarsko šolo. S ponosom se spominja nastopanja za takratno koroško mladinsko selekcijo, ki sta jo vodila trenerja Gvido Peruš iz Radelj in že pokojni Mežičan Boris Keršbaumer. Bila je to obetavna generacija nadarjenih mladih nogometašev in prava škoda je bila, da se kasneje delo s selekcijo ni nadaljevalo. Nastopali so v prvi slovenski ligi in kot za šalo premagovali takratne najboljše mladinske vrste Olimpije in Maribora. Žal, ko je bilo treba zaigrati za člansko ekipo, so bile lokalistične težnje nekaterih koroških klubov premočne in selekcija se ni uspela obdržati. Po odsluženju vojaškega roka, leta 1982, je Gvido "presedlal" k Fužinarju, kjer je branil nekaj let, nato pa odšel v Dravograd k Ojstrici, ki je takrat nastopala v 2. slovenski ligi. Po dveh sezonah je sklenil kariero velikega nogometa, si ustvaril družino, vendar se od športa ni poslovil. Nadaljeval je z igranjem malega nogometa. Že leta 1982 je skupina nogometnih navdušencev iz Mežice in Polene, med njimi tudi Gvido Garbus, pričela urejati "papirje" za registracijo kluba malega nogometa. Kar pet let je trajala administrativna procedura. Šele 1987. leta je bil klub uradno ustanovljen, kot prvi na Koroškem in drugi v Sloveniji, za KMN Branik Talci iz Maribora. Toda že predtem so Polenčani tekmovali in v teh petnajstih letih, odkar nastopajo na raznih tekmovanjih, so osvojili preko 200 pokalov in drugih priznanj. Kar enajstkrat zapored so bili prvaki koroške medobčinske malonogometne lige, dvakratni veteranski prvaki Slovenije (igralci nad 32 let - leta 1996 na Ptuju in letos v Voličini v Slovenskih goricah). Za največji uspeh pa Polenčani štejejo zmago na desetem turnirju za slovenski revialni pokal, ko so v finalni tekmi s 6:3 premagali večkratne prvake Branik Talce iz Maribora. Vrsto let ekipa nastopa v nespremenjenem sestavu, igralci so med seboj veliki prijatelji in se ob uspehih znajo tudi poveseliti. Danes šteje ekipa osem igralcev: kapetan Alojz Mencinger, Gvido Garbus, Bojan Iršič, brata Stane in Boris Trdina, Marjan Šumnik ter Iztok in Damjan Mlinar. V prejšnjih letih so klubu pomagali še: Dušan Osojnik, Jure Kumer, Vinko Golob, Zoran Gluhovič, Roman Plesec, Simon Pernek, Dario Naveršnik, Peter Šumnik in še nekateri. Kljub temu, daje bil Gvido v vseh teh letih skupaj z drugimi "gonilna sila" kluba, je bil vseskozi agilen tudi na drugih področjih. Korošci smo ga poznali kot neutrudnega mladinskega funkcionarja. Med drugim je bil tudi med zadnjimi nosilci štafete, ki je leta 1979 krenila z Raven, leta 1984 pa je pomagal pri organizaciji zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Nadvse ponosen je na priznanje "Obranil domovino", ki gaje dobil od Ministrstva za obrambo, potem ko je leta 1991 sodeloval v 10-dnevni vojni za Slovenijo, v bojih na Holmcu. Gvido se ob nogometu kdaj pa kdaj preizkusi še v kakšnem drugem športu, denimo v tenisu, kegljanju. Redno nastopa tudi na vsakoletnih igrah svoje delovne organizacije. Nogometu pa se nikakor ne bo odrekel, tu najde sprostitev, zadovoljstvo in v družbi prijateljev je, to pa mu veliko pomeni. Igral bo, dokler ga bo služilo zdravje, pravi. Gvido Garbus seje rodil 19.6.1962, stanuje na Ravnah, Čečovje 54. Ivo Mlakar \___________________________________________________________J Jure Kokot in David Slatinšek: Najlepsi in najboljši - FUŽINAR Odbojka je na Koroškem dosegla svoj višek z osvojitvijo naslova državnega prvaka prve ekipe Fužinarja v slovenski 1A ligi. Jure Kokot in David Slatinšek pa sta pomembna igralca v prvi šesterici ravenske odbojkarske ekipe. Kot nalašč za naš razgovor! Številke in strokovne podatke o tekmah s Salonitom Anhovo in našo ekipo že vsi prav dobro poznamo. Bolj zavita v meglo je prihodnost ekipe, ko bodo Fužinarji morda nastopili v ligi prvakov. O tem bodo odločile kvalifikacije. Zagotovo pa se bo malo spremenila sestava ekipe. Kapetan Vukovič se je od Fužinarja poslovil, bolj natančno pa bo trener Golob glede okrepitev odločil do konca junija. Kar veliko igralcev Fužinarja igra v slovenski državni reprezentanci. Med njimi sta tudi Slatinšek in Kokot. Priprave reprezentance so se začele dvanajstega maja, prve tekme pa na Poljskem na Spring pokalu. Dvanajstega junija gredo v Kanado na mednarodni turnir, ki pomeni tudi priprave za evropsko ligo. Kdaj sta začela trenirati? David: V sedmem razredu. Jure: Tudi jaz, vendar sem vmes za eno leto prenehal igrati. David: Takšen uspeh ne nastane kar čez noč. Jaz treniram že sedem let. Vsak igralec mora imeti nekaj talenta, največ pa ti le prinese delavnost. Prvič v zgodovini Koroške odbojke ste dosegli naslov državnih prvakov. Kakšni so bili vajini občutki ob tem? Jure: V redu je bilo! To je bil tudi zame prvi tak naslov in bo prav gotovo za vedno najslajši. Sta opazila kakšno spremembo kot posledico tega laskavega naziva? Jure: Veliko ljudi se je šele zdaj začelo bolj zanimati za odbojko. David: Na banki gr rčmo, pač one žnske, pa js čist nobene nism poznu, so čist use gledale, pa... pa sploh ni bvo problema za nč pol, pa takoj ono pa tto, pa so takoj prprajle, kar sm rabo. Ko si ne bi mislo. Jure: Nimamo pa veliko intervjujev. Na Koroškem odbojka ni najbolje promovirana. Tudi to, da zadnje tekme z Anhovem niso neposredno prenašali po televiziji, je bila velika škoda. To je bilo zato, ker je Salonit izsilil, da je bila tekma namesto v nedeljo, v soboto. Jure: Za nas je bilo to v redu. David: Sicer pa tudi naših navijačev niso spustili v dvorano, po koncu tekme nam niso pustili na igrišču odpreti šampanjca... Kako pa je bilo takoj po tekmi? Jure: Oni so imeli že vse pripravljeno, potem smo morali pa mi vse tisto pojesti in popiti. Ubožci! Kako pa, da niste zmagali že na Ravnah ? Jure: Vzrokov je veliko: polna dvorana, pritisk, trema... David: Je pa tudi v redu, da smo jih premagali pri njih. Oboževalke? Jure: Jih ni. David: Pač tako. Ne škodijo. Še več bi jih lahko bilo. Imata punci? Jure+David: Hmm......err...hmm... ..........oddana! So vam ob zmagi priredili zabavo? Jure: Ne. Hodita na zabave? David: A na kateri manjkava? Če imamo naslednji dan tekmo, potem pa že ne. Definitivno so vas premalo pohvalili. Ste prizadevni... David: Pa čudno fejst smo prijazni, pa najboljši, pa najlepši tut, lahk rečema! Ha, ha! Mojca & Metka Jegermaister z Mariborom Bržkone je tema številka ena v pogovoru med ljudmi - tudi na Koroškem, če imamo v mislih predvsem črno kroniko, še vedno novi prometni zakon. Prav zato se bom, kljub temu, da je seveda tudi v minulem mesecu bila koroška črna kronika polna najrazličnejših - bolj ali manj - običajnih dogodkov, najprej zadržal pri prometu ali pri “cestnem bojišču”, kot še radi rečemo. “Opilil” voznike Lep primer, kam lahko pripelje neupoštevanje predpisov, je dogodek, ki se je 18. 5. 98 okoli 18.45 pripetil na regionalni cesti Ravne - Otiški vrh. Voznik tovornega avtomobila J.N. z Raven na Koroškem je namreč kar za 2650 kilogramov preobloiil svoj kamion. Peljal je ostružke (opilke) in dotrajan mehanizem na kesonu tovornjaka teže ni vzdržal. Med vožnjo se je odprla ena izmed stranic in železni ostružki so padali na vozišče v dolžini 5 kilometrov. To je občutilo kar 133 voznikov, ki so obstali s predrtimi pneu-matikami, tako da skupna škoda na vozilih znaša okoli 2 milijona tolarjev. K temu je treba prišteti še stroške čiščenja ceste, ki so ga opravili delavci cestnega podjetja in poklicni gasilci z Raven na Koroškem. Zaradi tega je bila cesta zaprta debelih 6 ur. Voznik tovornjaka bo seveda moral k sodniku za prekrške. Prenehanje 1 3. maj ob 19.55 so policisti PP Ravne na Koroškem v Črni na Koroškem ustavili voznika osebnega avtomobila R.O. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so odredili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom. Voznik pa je test odklonil in prav tako odklonil strokovni pregled. Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. R.D tega ni upošteval in je takoj po končanem postopku peljal naprej. Policisti so ga ponovno ustavili in odredili pridržanje. Voznik se je močno razhudil in ni hotel stopiti iz avtomobila. Policisti so ga - ob uporabi prisilnih sredstev - privedli na policijsko postajo in pridržali. Že dan kasneje je bil priveden k sodniku za prekrške, ki mu je izrekel denarno kazen v višini 90.000 tolarjev. Izrečeno pa mu je bilo tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Trmasta dečva Istega dne okoli 20.00 ure so policisti PP Radlje ob Dravi na krajevni cesti Vuzenica - Vuhred, zaradi predhodne informacije, daje voznica pod vplivom alkohola, poskušali ustaviti osebni avtomobil. Vendar voznica na znak policistov ni ustavila in je peljala naprej. Po skoraj 20. minutah sledenja so jo policisti vendarle uspeli ustaviti. Ugotovili so, da gre za L.T. Voznica se je zaklenila v vozilo in šele na opozorila policistov odprla vrata, vendar ni izstopila. Ves čas je tudi govorila, da bo z vožnjo nadaljevala. Policisti so jo nameravali preizkusiti z elektronskim alkotestom, vendar je tudi to odklonila. Policisti so utemljeno pričakovali, da bo voznica z vožnjo nadaljevala in so jo - ob uporabi prisilnih sredstev - privedli na policijsko postajo, kjer je bilo odrejeno pridržanje. Naslednjega dne so jo privedli k sodniku za prekrške, ki ji je izrekel denarno kazen v višini 140.000 tolarjev in ji, v skladu z zakonom, izrekel še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Nauk Ni sicer v moji navadi, da bi svojih prispevkih delil nauke ali poduke. Vendar bi tokrat opozoril tiste, ki še vedno (pre)globoko pogledajo v kozarec in potem sedejo za volan, da naj si prejšnja dva dogodka preberejo še enkrat in se prepričajo, kako strog je novi zakon in da - tudi na Koroškem v praksi že velja! Maligani v cisterni Ob vseh razpravah in litrih prelitega črnila na račun novega prometnega zakona skorajda na gre verjeti pričujočemu dogodku, ki simbolizira pravo “gašenje” žeje. Okoli 23. ure dne 16. 5. 98 je M. K. z gasilsko cisterno peljal vodo h kmetu na Spodnji Kapli v občini Podvelka-Ribnica. Med vožnjo po krajevni cesti je zapeljal na neutrjeno bankino, ki se je udrla in tovorno vozilo se je prevrnilo na bok ter obstalo pod robom ceste. Policisti PP Radlje ob Dravi so opravili ogled nezgode in odredili tudi preizkus alkoholiziranosti voznika. Elektronski alkotest je pokazal kar 1.99 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku. (Ne)varnost brez loka Kako hudo pa se lahko maščuje neupoštevanje vsaj temeljnih načel varnosti, najbolj tragično priča smrt F.Š. iz Spodnjega Razborja, ki je 11. 5. v bolnišnici v Slovenj Gradcu podlegla poškodbam zaradi delovne nezgode. Dne 25. 4. se je namreč hudo poškodovala v traktorski nezgodi. Hudo seje telesno poškodoval 21. 4. 98 tudi traktorist V.P. iz občine Dravograd, z neevidentiranim traktorjem, prav tako brez varnostnega loka. Med vzvratno vožnjo je namreč z desnim kolesom zapeljal na kup vej ob cesti in se prevrnil na bok. Pri tem je upravljalec traktoija padel z njega in se hudo poškodoval. 29. 4. 98 je v bolnišnici Slovenj Gradec umrl še J.G. iz Ribnice na Pohorju, ki se je hudo poškodoval kot pešec v prometni nezgodi na Muti dne 2. 4. 98. Lokalni padec Kaže, da so neregistrirana vozila in delovni stroji ter krajevne - lokalne ceste na Koroškem zares (pre)pogost vzrok za nezgode. In če ima prste vmes še alkohol, ki ga je dovolj blizu lokalnih cest - se primeri lahko tudi... Dne 14. 5. 98 okoli 14.30 je V.Č. z območja Črne na Koroškem med vožnjo z neregistriranim osebnim avtomobilom Zastava 750 v Javorju zapeljal z lokalne (krajevne) ceste in se z vozilom prevrnil. Pri tem se je telesno poškodoval, alkoholno testiranje pa je pokazalo prisotnost alkohola -1.65 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku. Puhnil ga je Pojdimo še k nekaterim drugim dogodkom iz koroške črne kronike zadnjega meseca dni. Najprej delovna nezgoda na kmetiji. V. Č. iz Tolstega vrha je 14. 5. ob 20.30 poskušal odpraviti napako na puhalniku za seno. Ko je z delom končal, je stroj vključil. V glavo mu je priletel pokrov puhal-nika, ki ga ni pritrdil na ohišje. Udarec je bil tako močan, da je V.Č. za dobrih 10 minut izgubil zavest. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je ostal na zdravljenju. Podoknica Ena izmed značilnosti minulega obdobja je tudi večje število vlomov v stanovanjske hiše in stanovanja skozi okno. Lahko bi - nekoliko glosirano - rekli, da so se razmnožile “podoknice”. Zato je seveda dobro storiti vse ter hiše in stanovanja, kadar so prazna, dobro zavarovati. Tako je v noči na 18. maj neznanec skozi priprto okno vstopil v stanovanjsko hišo v Vuhredu. Preiskal je bivalne prostore in razmetal inventar. Odnesel je okoli 86.000 tolarjev gotovine in povzročil za dobrih 10.000 tolarjev gmotne škode. Prav tako skozi priprto okno je med 15. in 16. 5. neznanec vstopil v Dom telesne kulture na Ravnah na Koroškem. Iz kuhinje je odtujil 3,5 kilograma sira, nekaj listnatega testa in pločevinko ledenega čaja. Lastnika je tako oškodoval za okoli 5000 tolarjev. Bogat vikend V Podgori je neznani storilec odšel na “bogati vikend". V dneh med 26. 4. in 2. 5. 98 je namreč vlomil v vikend, last D. K. z Raven na Koroškem. Odtujil je barvni televizor Gorenje, dva brivska aparata in prenosno svetilko. Lastnik vikenda je oškodovan za dobrih 30.000 tolarjev. Prava terna Najbolj pa se je okoristil neznani storilec, ki je v noči na 2. 5. na Muti vlomil v stanovanjsko hišo I.K. Odtujil je namreč več izdelkov iz zlata in srebra, revolver za izstreljevanje signalnih raket, dve brezžični telefonski slušalki, pozlačen jedilni pribor in več spominkov. Lastnika je tako oškodoval za najmanj 700.000 tolarjev. Poleg gotovine v višini 52.000 tolarjev se je neznani storilec med vlomom v noči na 17. 5. v hiši, last P.G. v Zgornji Vižingi, oskrbel prav tako z večjo količino zlatega nakita, v vrednosti več kot 250.000 tolarjev. Za vsemi neznanimi stotrilci policisti poizvedujejo. “Jamarji” v pasti Se pa primeri tudi, da policistom uspel pravi čas “vreči trnek” in ujeti kakšno tatinsko ribo. Tako so na primer policisti PP Slovenj Gradec, ob pomoči članov Koroško-šaleškega jamarskega kluba Spelos-Siga 16. 5. 98 ob 21.50 v podzemni jami Huda luknja v Završah zalotili skupino petih starejših mladoletnikov in občine Mislinja in Vitanje. Mladci so preplezali železno ograjo na vhodu in stopili v jamo. Tam so odtujili 50 metrov plezalne vrvi, poskušali pa so odtujiti še podaljšek in 4 reflektorje. Policisti so ugotovili še, da sta dva izmed mladoletnikov v dneh med 3. 5. in 9. 5. iz iste jame že udtujila za okoli 100.000 tolarjev jamske opreme. Možnarji harajo Okoli prvega maja se tudi na Koroškem obudijo nekateri običaji. Tako ljudje postavljajo mlaje, največje veselje mnogim pa je streljanje z možnarji. To pa ob nepazljivem ravnanju ni tako nenevarno početje. 1. maja okoli 11.45 se je tako pri streljanju z možnarjem huje telesno poškodoval E.W. Mežnarje napolnil s smodnikom, ki gaje dobil iz 183. petard, zdrobljeno opeko in časopisnim papirjem. Z levo roko je držal lesen količek, po katerem je večkrat udaril s sekiro. Med udarjanjem je prišlo do nenadne eksplozije smodnika, ki je E.W. huje poškodovala prste leve roke. V bolnišnici Slovenj Gradec so mu zaradi hudih poškodb delno amputirali palec, kazalec in sredinec leve roke. M.K. iz Dravograda pa je istega dne okoli 12. ure železni možnar napolnil s smodnikom, nato pa vanj vsul še zdrobljeno opeko in ga aktiviral. Ob eksploziji mu je del eksplozivne zmesi vrglo v obraz. V bolnišnici so na ugotovili, da je bil na srečo le lažje poškodovan. Zanimiv vzrok Že večkrat sem zapisal, koliko nepričakovanih in - lahko bi rekli -zanimivih vzrokov za požare v naravi pravzaprav obstaja. Naj dodam k tej zbirki še enega. Okoli 9.45 je dne 6. 5. prišlo do požara na drogu visokonapetostne električne napeljave v bližini Partizanskega doma na Pohorju. Policisti PP Slovenj Gradec in delavci Elektra so ugotovili, daje do požara prišlo zaradi preboja izolatorja na vrhu droga. Ogenj se je po lesenem drogu razširil in vnela se je tudi suha trava v nepodredni okolici droga. V požaru je nastala tudi gmotna škoda v višini 200.000 tolaijev. Ostanki preteklosti Tildi v tem obdobju so na Koroškem ponovno prišli na dan nekateri ostanki preteklosti. Tako je na primer 9. maja ob 13.30 A.K. med sejanjem koruze s traktorskim priključkom na njivi v Šmartnem pri Slovenj Gradcu našel neeksplodirano mino za minomet, kalibra 82 milimetrov, iz časov druge svetovne vojne. Mino je odstranil pirotehnik. 25. maja pa je neki deček iz Radelj ob Dravi na PP v svojem mestu prinesel 29 signalnih raket M57, izdelanih med leti 1979 in 1985, kijih je skupaj s prijatelji našel ob potoku v Radljah ob Dravi. Signalne rakete izvirajo iz časov bojev za osamosvojitev Slovenije. Tildi za te “ostanke” je poskrbel pirotehnik. O.P. iz Dravograda pa je 27. 4. 98 pri čiščenju vodnjaka na Graški gori, našel šest neeksplodiranih protitankovskih granat, pet detona-tojev in 16 tulcev od nabojev, kalibra 37 milimetrov. Municija naj bi izvirala iz druge svetovne vojne. “Švicar prek meje Da se človek pravzaprav uči vse svoje življenje, sem tudi v tej rubriki večkrat napisal. Zdaj sem izvedel ponovno nekaj novega: naša država in deželica na sončni strani Alp postaja izjemno privlačna celo za - Švicarje. Ta fatalna privlačnost je v nekaterih primerih, tako kot velja to za R.F. iz Švice, tolikšna, da nekateri poskušajo k nam priti po najkraši poti kar preko zelene meje. Čeprav je treba pri tem včasih tudi “švi-cati”. Tako so naši policisti 1. maja v Mušeniku pri Črni na Koroškem legitimirali prej omenjenega državljana Švice, ki je pred tem ilegalno prestopil mejo na mejnem prehodu Reht nad Mežico, ki tedaj ni bil več odprt. Sodnik za prekrške ni ravanl nič kaj “turistično” in je Švicarju prisodil ukrep odstranitve tujca iz države za eno leto. Upajmo, da ubogi Švicar pri nas nima kakšne “srčne vezi”, saj bo “abstinenca” v tem primeru kar dolga. Če druga ne, pa je gospodu R.F. vsaj uspelo priti v glosirani in po moje zasukani in zašpičeni del črne kronike, kjer bo v kar dobri družbi tudi z Renejem. Klic v sili Kratko policijsko sporočilo: “V času od 24. 4. do 29. 4. 98 je bila izvršena (vrši samo listje in policijska sporočila - op. vsevedočega pisca) tatvina mobilnega telefona GSM, znamke Nokia (Conecting peoples - op. taistega avtorja) 3110 iz prodajalne Mobitel v Slovenj Gradcu. Z dejanjem je bila povzročena škoda v višini 73.000 tolaijev.” Kratek, nepotreben in brezvezen, a vendar zanimiv komentar Reneja, prijatelja mojega prijatelja “bifedžije” Mirana, z Raven na Koroškem: “No, tukaj pa policija res ne bo imela težkega dela. Poklicati mora kratko in malo na števelko ukradenega GSM-a in dobila bo odgovor, kdo ga je odnesel. Naj policiji svetujem še, da na ukradeni telefon pokličejo v soboto ali nedeljo. Tedaj namreč velja nižja tarifa in če s klicanim zmikavtom ne bodo predolgo klepetali, jih bo veljalo vsega 14 tolarjev na minuto. S tako prihranjenim denarjem si bodo lahko združno - tudi z menoj, če me povabijo - privoščili tipično francosko kosilo: dunajski zrezek s pomfri-jem in fžolovo solato z bučnim oljem!” Zastavonoša Še eno kratko sporočilo (policijsko): “V dneh med 26. 4. in 28. 4. 98 je neznanec v naselju Muta s stebrov uličnih svetilk odtujil deset slovenskih zastav in s tem občino Muta oškodoval za 30.000 tolaijev. Policisti PP Radlje ob Dravi za neznancem poizvedujejo.” Kratko napotilo: storilca bo najlažje odkriti na kakšni slovenosti ali na pomembnejšem pogrebu. Pogledati je treba le med zastavonoše in med starimi odkriti kakšnega novega. Iskanje bo toliko lažje, saj so tudi pri nas zastavonoše z desetimi zastavami naenkrat zaenkrat še redki. Jegermaister Pravi mojster in človek s pretanjenim okusom pa mora biti neznanec, ki je v noči na 27. aprila 98 vlomil v gostinski lokal KO-RA bar na Ravnah. Ni se namreč zado-voljlil s kakšnimi cenenimi izdelki. Ne, izbral si je osem zavojčkov cigaret Marlboro ter steklenico žgane pijače Jegermaister, ki jo, kot je znano, pijejo le višji sloji ali pa ljudje z bolečinami v želodcu, kar je pravzaprav eno in isto. Z dejanjem je neznanec napravil okoli 20.000 tolarjev škode. TI. Prometna nesreča, ki seje zgodila 19. maja 1998 ob 15.25 na magistralni cesti M10-8 v naselju Dravograd. V nezgodi je bila ena oseba poškodovana, vzrok pa je bila vožnja s premajhno varnostno razdaljo. Povzročitelj nesreče je na kraju samem plačal denarno kazen. (foto: arhiv UNZ) Statistika Aprila letos se je na koroških cestah pripetilo 109 prometnih nezgod, marca letos jih je bilo 117, aprila lani pa 123. V vseh obravnavanih statističnih mesecih pa na srečo smrtnih žrtev koroške ceste niso terjale. K sodniku za prekrške je moralo aprila letos 336 prometnih udeležencev, istega meseca lani 570 in marca letos 514. Število zaznanih pojavov z elementi kaznivega dejapja je znašalo aprila letos 121, marca 154, aprila lani pa 130. Število kršitev javnega reda in miru, zaradi katerih bo podan predlog za uvedbo postopka o prekršku, je bilo aprila letos 81, marca 70 in aprila lani 88. Mejo je aprila letos prestopilo 197.997 potnikov, marca jih je bilo 200.229, aprila lani pa 259.256. In še požari ter delovne nezgode. Aprila 98 je bilo sedem požarov in le ena delovna nezgoda, požarov je bilo marca 12, delovna nezgoda pa prav tako le ena, aprila lani je bilo 9 požarov in dve delovni nezgodi. Vir: Statistika UNZ Slovenj Gradec Dobili smo novega učitelja Odbojka je zanimiva in atraktivna igra Pred mesecem se je v našem oddelku podaljšanega bivanja zgodilo nekaj nenavadnega. Namesto učiteljice je v učilnico vstopil mlad učitelj. Bili smo zelo presenečeni. Radovedno smo ga gledali navzgor, saj je zelo velik. Doslej smo imeli same učiteljice, še nikoli učitelja. Na razredni stopnji jih sploh ni. Zato se nam zdi Ožbej Zmagaj nekaj posebnega. Zelo je prijazen, zato sva se odločili, da z njim opraviva kratek intervju. m Ožbej Zmagaj z učenci v oddelku podaljšanega bivanja Odbojka ima na Ravnah, pa tudi na naši šoli, že dolgo tradicijo. Osnove odbojke se začnemo učiti pri pouku športne vzgoje že v 3. razredu. Učenci, ki jih ta šport veseli in so zanj tudi nadarjeni, se v višjih razredih vpišejo v odbojkarski krožek, začnejo resno trenirati in tudi tekmovati. Iz takih šolskih ekip je prišlo že mnogo mladih in uspešnih igralcev. Obiskali sva naše fante iz 7. in 8. razreda, ki trenirajo odbojko. Njihov trenerje učitelj športne vzgoje, gospod Branko Merkač. Povedal nama je, da vodi to ekipo sedem mesecev, saj se je na naši šoli zaposlil v letošnjem šolskem letu. Prej je poučeval na Strojno-kovinarski šoli. Ko je še hodil v šolo, je tudi on igral odbojko. Njegov vzornik je bil takratni državni reprezentant Adi Urnaut. V prostem času rad igra tenis. Delo z mladimi ga veseli. Odbojko ima rad, saj je to zanimiva in atraktivna igra. Naša odbojkarska ekipa ima treninge dvakrat na teden. Fantje se zelo trudijo, saj želijo na tekmovanjih čim bolje zastopati našo šolo. V letošnjem šolskem letu so že odigrali dvanajst tekem, dosegli so osem zmag in doživeli štiri poraze. Sedaj jih čaka še območno tekmovanje z ekipami iz Dravograda, Radelj in Mislinje. Če se uvrstijo naprej, se bodo pomerili še na regijskem tekmovanju in potem na polfinalu vzhodne Slovenije. V republiškem finalu za državnega prvaka osnovnih šol se srečajo štiri ekipe. Med njimi je bila lansko leto tudi naša ekipa in dosegla drugo mesto. Vendar se vsako šolsko leto generacije menjajo. Gospod Merkač želi našim fantom, da bi prišli v tem tekmovanju čim višje. Kdaj ste se odločili, da boste učitelj? Odločil sem se po srednji šoli. Kaj je vplivalo na to vašo odločitev? Veselje do dela z otroki in zanimiv poklic. Ste imeli tremo, ko ste bili prvič pred učenci? Seveda. Ko sem na fakulteti imel prve nastope, sem imel veliko tremo, zdaj teh težav nimam več. Ali vas učenci ubogajo? Eni bolj, drugi manj, se pa z vsemi dobro razumem. Kako se počutite na naši šoli? Zelo mi je všeč. Šola je lepa, prijazno pa je tudi okolje zunaj nje. Kakšni so vaši spomini na šolska leta? Lepi. Lepo je bilo v srednji šoli, še lepše v Mariboru na fakulteti, osnovnošolski spomini pa so najlepši, čeprav so že malo zbledeli. Kateri učni predmet vam ni bil všeč? Kemija in biologija. Kako dolgo morate študirati za poklic profesorja ? Študij traja štiri leta in eno leto absolventskega statusa. Ali bi se želeli na tej šoli zaposliti? Na tej šoli bi se z veseljem zaposlil. Kaj počnete v prostem času? Treniram odbojko, poslušam glasbo, peljem svojega psa na sprehod. Ste zaljubljeni? Da. Že štiri leta v mojo Andrejo. Netti Šisernik in Ana Štruc, novinarski krožek OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Najboljši igralec v naši odbojkarski ekipi je Jaka Merkač. Hodi v 8. razred. Odbojko je začel trenirati v 5. razredu. Za ta šport gaje navdušil brat, ki tudi igra odbojko. Pravi, da je odbojka kolektivna igra, saj uspeh ni odvisen od posameznega igralca, temveč od celotne ekipe. Zelo zanimivo se mu zdi tekmovati ter preizkušati svoje znanje in sposobnosti. Jaka je vsestranski športnik, saj igra tudi nogomet, košarko in smuča. Redno spremlja dogajanja v državnih odbojkarskih ligah. Nastopa v pionirski ekipi Fužinarja. Trenira jih gospod Franjo Jež. Predlagan je v slovensko pionirko ekipo. Jaka pa ima še druge sposobnosti, saj zelo lepo poje in igra. V spevoigri Kresniček so mu zaupali vlogo Sonca, ki jo je uspešno odpel. To pa še ni vse. Jaka je tudi muzikant, saj igra bariton pri ravenski godbi. Tjaša Razdevšek in Tina Jelen, novinarski krožek OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Prevaljčani so se odločili za svojo občino V prispevku gospoda Marjana Berložnika v listu Naša občina Ravne - Prevalje, maj 1998 so opisani dogodki in postopki, ki so bili opravljeni v predreferendumskih fazah za izločitev Prevalj in naselij iz sedanje občine Ravne - Prevalje, in čustvovanja domoljuba, ki ljubi svoj kraj in želi svojim sokrajanom vse najlepše. V vsakodnevnem življenju pričakujemo in terjamo, da v medsebojnih odnosih srečujoči se ljudje naša plemenita čustva cenimo in spoštujemo: čustva pa seveda niso najboljši razsodnik niti v nekonfliktnih medčloveških razmerjih in največkrat tudi ne pri-morejo k objektivnemu prikazu dogodkov. Zato bi v nadaljevanju želel prikazati svoj pogled na dogodke, ki sva jih z gospodom Berložnikom doživljala na sejah Sveta občine Ravne - Prevalje, sedeč za isto svetniško mizo in zaznavajoč dogodke sicer vsak s svojimi očmi, z namenom, da bi bili ti nedavni dogodki krajanom posredovani v čim bolj objektivni luči in vsestransko osvetljeni. Pri tem bom navajal predvsem sklepe Sveta občine Ravne - Prevalje in druge preverljive navedbe. Ker izhaja glasilo Naša občina le dvakrat letno, sem se odločil za objavo mojih razmišljanj v koroškem časopisu Prepih. Svet občine Ravne - Prevalje je izločitev dela občine in ustanovitev nove občine Prevalje obravnaval kot pobudo KS Prevalje, KS Šentdanel, KS Holmec, KS Leše prvič na 21. redni seji sveta občine 20. 11. 1996 po predhodni obravnavi na Komisiji za statut. Po obširni razpravi, kjer je bilo poleg številnih izraženih stališč odprtih še več vprašanj, na katere niti svetniki niti občinske službe niso poznale odgovorov, je bilo soglasno sklenjeno, da gredo župan, predsednik sveta in sekretarka sveta ta vprašanja razjasniti na Službo za lokalno samoupravo pri Vladi RS. Ob obravnavi predloga se je namreč dodatno zapletalo tako zaradi nedorečenosti ustrezne zakonodaje kot zaradi samega predloga, ki je predvideval izločitev krajev za področje nove občine tudi v tistih naseljih, kjer so krajani tej pobudi nasprotovali. Na 21. redni seji sveta občine dne 14. 5. 1997 je bil predlog KS Prevalje po opravljenih razgovorih v vladnih službah ponovno obravnavan; materialom je bil predložen zapis razgovora s sodelavci službe za lokalno samoupravo, kot tudi stališče KS Dobja vas, da pobudi KS Prevalje nasprotuje. Po obširni razpravi je bil s 16 glasovi za in s 4 glasovi proti izglasovan sklep: SKLEP: Svet občine Ravne - Prevalje ne sprejema predloga KS Prevalje za izločitev dela občine, ker ni v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij. Svet KS Prevalje je nato dne 2. 6. 1997 svoj predlog, kot to omogoča tudi zakonodajalec, naslovil neposredno na Državni zbor Republike Slovenije, ki je s svojo odredbo z dne 1. 10. 1997 naložil županu Občine Ravne - Prevalje, da skliče zbore krajanov v vseh krajevnih skupnostih oziroma naseljih, ki jih je predlog za ustanovitev nove občine Prevalje predvidel za izločitev. Zbori krajanov so bili sklicani v času od 22. 10. do 3. 11. 1997. Na vseh zborih predlog Krajevne skupnosti Prevalje ni dobil večinske podpore, kar je razvidno iz zapisnikov, ki so bili poslani na državni zbor: obliko zapisnikov, zapis poteka razprave in overovitev s strani prisotnih so bili s strani vladnih služb enotno predpisani za celotno območje Slovenije. Državni zbor je zahteval tudi od Sveta občine Ravne -Prevalje, da na podlagi opravljenih zborov krajanov razpravlja o predlogu KS Prevalje in se do predloga opredeli. To je bilo opravljeno na 4. izredni seji Sveta občine Ravne - Prevalje dne 5. 11. 1997, kjer sta bila sprejeta dva pomembna sklepa: SKLEP: 1. Pobuda Krajevne skupnosti Prevalje o ustanovitvi občine Prevalje pomeni izločitev 38.5% prebivalcev občine Ravne - Prevalje in izločitev 67.7% njenega ozemlja. Predvideva tudi zelo sporno razmejitev med novima občinama po mejah naselij, ki niso sprejemljive niti za krajane na mejnih področji, niti za krajane preostalega dela sedanje občine. Zaradi tega predlagane pobude v predlagani obliki ne sprejemamo. 2. Občinski svet občine Ravne - Prevalje ob upoštevanju legitimne pravice Krajevne skupnosti Prevalje za izločitev dela občine Ravne - Prevalje predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da določi referendumsko območje za izločitev dela občine na področjih naselij, kjer je bilo to nesporno ugotovljeno na zborih krajanov. To so naselja: Belšak, Beznica, Dolga brda, Kot pri Prevaljah, Leše, Lokovica, Poljana, Prevalje, Suhi vrh, Zagrad in Zg. Jamnica. Zgornji sklep je bil sprejet s 14 glasovi za in z 9 glasovi proti. SKLEP: Ob obravnavi predloga sveta Krajevne skupnosti Prevalje za izločitev dela občine je svet občine ugotovil, da so meje nekaterih naselij v občini Ravne - Prevalje skrajno neživl-jensko in nefunkcionalno določene. Zaradi tega svet občine predlaga, da svet Krajevne skupnosti Prevalje pripravi predlog odtoka o delitvi naselij. Svet predlaga tudi, da pripravljalci odloka pritegnejo k sodelovanju pristojne iz drugih krajevnih skupnosti, kjer ležijo naselja, ki bi se naj delila. Zgornji sklep je bil sprejet s 23 glasovi za in z dvema glasovoma proti. V Poročevalcu Državnega zbora štev. 11 z dne 28. 1. 1998 so bili objavljeni predlogi referendumskih območij za nove občine, kot predlogi Državnega zbora; za občino Prevalje je navedeno: 17. občina Prevalje z izločitvijo deta območja Ravne -Prevalje predlagatelj svet KS Prevalje s sedežem občine na Prevaljah predlagano referendumsko območje za ustanovitev nove občine obsega območja naselij Belšak, Breznica, Dolga brda, Kot pri Prevaljah, Leše, Lokovica, Poljana, Prevalje, Suhi vrh, Šentdanel, Zagrad, Zgornja Jamnica. Krajevna skupnost Prevalje je predlagala, da se v novo občino vključijo še naselja Dobja vas, Navrški vrh, Poljane in Stražišče. Občani se na teh zborih niso odločili za vključitev v občino Prevalje, zato je občinski svet občine Ravne-Prevalje predlagal, da se referendumsko območje določi brez navedenih naselij. Tudi brez teh naselij bo nova občina štela 6152 prebivalcev in so izpolnjeni vsi pogoji po 13. členu Zakona o lokalni samoupravi. Območje občine je geografsko zaokrožena celota. Na območju predlagane občine Prevalje je bilo sklicanih 7 zborov občanov, ki se jih je udeležilo 320 občanov, za predlog je glasovalo 205 občanov. Občinski svet občine Ravne - Prevalje je do predloga zavzel pozitivno stališče, če se upoštevajo predlogi zborov občanov. Na 37. redni seji Sveta občine Ravne - Prevalje dne 5. 2. 1998 je bil na dnevnem redu Predlog odloka o spremembi referendumskega območja, razdružitvi in preimenovanju naselij v občini, ki ga je po že citiranem sklepu izredne seje Sveta občine pripravila KS Prevalje. Predloga odloka svetniki zaradi prevelikih razhajanj od predloga Državnega zbora o območju nove občine Prevalje v prvi obravnavi niso sprejeli. Zaradi očitnih neusklajenosti na predvidenih mejnih področjih med novima občinama in pri predvidenih delitvah naselij, kakor tudi zaradi nedorečenostih pri predlaganih potrebnih preimenovanjih naselij, tega niso potrdili, čeprav se je že kazala velika časovna stiska, saj je grozilo, da svet občine Ravne - Prevalje ne bi uskladil v vseh podrobnostih referendumskih področij pred odločanjem o novih občinah v državnem zboru in bi s tem onemogočil krajanom na teh področjih odločanje in priključitev naselij ali njih delov k tisti občini, kamor si nesporno večinsko želijo. Občinski svet je imenoval posebno komisijo, sestavljeno iz enakega števila “Ravenčanov” in ZAHVALA Občini Ravne-Prevalje, županu Maksu Večku in njegovim sodelavcem, izrekam priznanje za opravljeno delo na odvodnjavanju talne vode, ki po strokovnem posegu ne teče več v našo hišo v Kotljah 21. Hvala! Stanislav Gregorc “Prevaljčanov”, ki je imela nalogo, da za preostale neusklajene razmejitve in razdelitve pripravi za svet občine usklajen predlog za delitev naselij Uršlja gora, Podkraj, Navrški vrh, Stražišče in Dobja vas. Na dveh sejah je ta komisija izdelala podroben, strokovno utemeljen in za vse člane komisije sprejemljiv - torej soglasen - predlog delitve naselij, kjer so bile upoštevane tako meje posesti kot v maksimalni meri tudi želje bodočih mejašev. Na 5. izredni seji Sveta občine Ravne - Prevalje dne 16. 2. 1998 je bil tako Predlog odloka o spremembi referendumskega območja, razdružitvi in preimenovanju naselij v občini Ravne - Prevalje oziroma predlog komisije za njegovo uskladitev na dnevnem redu v drugi obravnavi. Predlog je predstavljal delitev sedanje občine Ravne -Prevalje na bodočo občino Ravne v velikosti 6366 ha ali 52.4% ozemlja in na bodočo občino Prevalje v velikosti 5780 ha ali 47.6% skupnega ozemlja. Kljub usklajenemu predlogu in njegovi podrobni obrazložitvi je bil na izredni seji vložen amandma 7 svetnikov o spremembi predloga komisije. Ponovile so se razprave o tem, ali sprejeti odlok soglasno, ali s preglasovanjem, ali pa ga umaniti iz postopka sprejemanja. Po opravljeni temeljiti razpravi je bil najprej dan na glasovanje amandma 7 svetnikov, kjer se je nato pokazalo, da so zanj glasovali le 4 svetniki. Nato smo opravili glasovanje o usklajenem predlogu komisije. SKLEP: Svet občine Ravne - Prevalje spreme odlok o spremembi območij, razdružitvi in poimenovanju naselij v občini Ravne - Prevalje. Sklep je bil sprejet z 19 glasovi za in z 2 glasovoma proti. Komentar podpisanega h glasovanju: svetnika, ki sta glasovala proti, sta glasovala proti zato, ker se ne strinjata z delitvijo sedanje občine Ravne - Prevalje in ne zaradi nestrinjanja z razmejitvijo med novima občinama. Za to nikakor ne drži trditev gospoda Berložnika v citiranem članku, da je “zaradi neveljave argumentov začela veljati pravica močnejšega” in da “se je s preglasovanjem zakoličila meja med Prevaljami in Ravnami”. Kako občutljivi so postopki, ki spreminjajo območja in imena krajev, kjer ljudje stoletja bivajo, so dokazali odzivi krajanov dela Stražišča, ki se niso strinjali s preimenovanjem njihovega naselja v nov naziv Pri Maliju, kot je to predlagala KS Prevalje, zato je bila sklicana še ena t.j. 6. izredna seja Sveta občine Ravne -Prevalje (23. 3. 1998), kjer smo po hitrem postopku obravnavali Predlog odtoka o uvedbi novih imen za območja oziroma ulice v naselju Prevalje in del naselja Pri Hvaliju soglasno preimenovali v Brinjevo goro. Iz zgoraj prikazanih obravnav izločitve Prevalj iz sedanje Občine Ravne - Prevalje in določitve razmejitve med novima občinama je razvidno, da so bili vsi sklepi Sveta občine opravljeni z velikim soglasjem svetnikov in ne s preglasovanjem. Posebno važno se mi zdi doseženo soglasje svetnikov na 5. izredni seji sveta občine, kar je prav gotovo zagotovilo, da bo tudi v bodočnosti sodelovanje med kraji in med krajani lahko dobro in ne bo obremenjeno z nobeno nečisto preteklostjo. Grenek priokus, o katerem piše g. Berložnik v svojem prikazu, lahko zapuščajo samo neizpolnjena pričakovanja, ki jih politiki radi vzbujajo pri ljudeh s prikazovanjem preoptimistično obarvanih dejstev in z upanji, ki jih nerealno podane možnosti vzbujajo pri ljudeh; običajno vse to počisti in postavi na pravo mesto samo razsodnik čas. Janez Bratina, svetnik ^SUZUKI ,0,6i°!o MG d.o.o. Koroška 18, 2366 MUTA \\ssSSSaSF/ URADNI PRODAJALEC IN SERVISER Pri NISSANU veliko vlagajo v razvoj novih modelov, pri katerih posvečajo največ pozornosti varnosti potnikov, ekologiji, varčnosti, nepokvarljivosti, pa tudi drugim zahtevam sodobnega oblikovanja. Tako so v tem lelu predstavljene naslednje novosti: NOVA NISSAN MIGRA Je nekoliko dopolnjen dosedanji model MICRE s 16 ventilnimi motorji 1000 ccm in 1300 ccm. Moči motorjev so ostale enake (1,0...50 KS, 1,3...75 KS). Novosti avtomobila so zlasti: nova maska, nov interier, dodatna zračna vreča, nove privlačne barve. CENE NOVE MICRE: MIGRA 1.0 3 vrata 1.485.000 SIT MIGRA 1,0 5 vrat 1.551.000 SIT Leto in pol po premieri NOVE NISSNAN PRIMERE je na tžišče prišla še treja različica, to je NISSAN PRIMERA KARAVAN (WAGON). Oblikobno je nov model velik dosežek, saj so njegove linije zelo sodobne in prijetne. Motorji so v benzinski in diesel izvedbi z 1600 ccm (100 KS/, 2000 ccm (130 KS). Vozilo se odlikuje po svoji eleganci, veliko vgrajene varnosti (ABS, 4 x zračna blazina, ojačiteve karoserije, blokada motorja), udobnosti - vgrajena klima naprava - ter opremljenosti (el.pomik stekel, centralno zaklepanje, servo volan, 6 x zvočniki in antena...). CENE NISSAN PRIMERE WAGON: 1600 ccm 2000 ccm 2000 D 3.280.000 SIT 3.750.600 SIT 3.933.900 SIT NISSAN PATROL GR - terensko vozilo To vozilo bo nadomestilo dosedanjega zelo uspešnega PATROLA. Nekaj osnovih tehničnih karakteristik: Motorji ccm KS gorivo Dimenzije dolžina (mm) teža (kg) 2825 130 diesel 4395/4465 1650/1800 OPREMA: klima, ABS, 2 x airbag, el. stekla, ALU platišča, kodiran motor. NISSAN PATROL HT 6.100.000 SIT NISSAN PATROL, WAGON 6.533.000 SIT NISSAN JE VOZILO, KI TE PREVZAME, SAJ SE ODLIKUJE Z VARNOSTJO, VARČNOSTJO, VZRDŽLJIVOSTJO, ELEGANCO IN DRUGIMI ODLIKAMI, KI JIH KONKURENCA NIMA. OVEN: Če imate Ovni "na vesti" še veliko neopravljenih telefonskih klicev ali pisemskih kontaktov, je zdaj zlati čas za hitro in učinkovito intervencijo 1 1 - ne glede na vsebino in na smer, komu naj bi sporazumevanje kaj prineslo. Tudi za daljše pisanje, o katerem na skrivaj menite, da bi vam dolgoročno lahko tudi v materialnem pogledu bogato obrodilo, imate zdaj vso zvezdno podporo in dovolj volje. ^ \ BIK: Za skromnost in odrekanje ne boste razpoloženi - bolj verjetno se vas b° polastila sla po zapravljanju - na prvem mestu vašega poželenja bodo ------ predmeti za lepši videz, od oblek, kozmetike do še dražjih simbolov razkošja, udobja in urejenosti, na drugem mestu pa bodo za ravnotežje skrbele knjige in drugi viri modrosti. Skladno z vašo naravo boste energijo vlagali tudi v pridobivanje, ne le v zapravljanje. DVOJČEK: Bojevit mesec je pred vami, tudi manjših ovir tokrat izjemo-UB ma ne boste obšli, temveč se boste z njimi spoprijeli. Goreče borbe pa se ------ bodo odvijale predvsem na razumski ravni, čustva boste pri tem skrbno skrili. Neposrednega dobička v denarju in blagu sicer ne morete pričakovati, pač pa večji družbeni ugled in zaupanje, če se boste spoprijeli s težavami, ki niso le vaše. RAK: Spet eno tistih obdobij, ki so za Rakce povsem običajna, za okolico pa pogosto nerazumljiva. Navzven boste delovali kot bodeč šopek vrtnic, sami pa veste, da gre za čas samoraziskovanja, delno tudi počitka, če boste prijazni sami s seboj in če ne boste povsem zaprli vrat za seboj - vsaj najbližjim dovolite izmenjavo čustev in mnenj, čeprav ste se lahko že velikokrat prepričali, da pa se morate odločati sami. LEV: Čeprav ne gre za junijsko zvezdno posebnost, temveč za vaš dolgoročni "dvojboj" s presenetljivim in izvirnim Uranom, se mu boste znova pustili izzvati. Lahko pričakujete bučne posledice, ki jih boste v prijateljskem krogu še dolgo umirjali - prenagljene izjave in dejanja se pač hitro širijo, namesto celote pa na koncu verige ostane le izkrivljena podrobnost... Ljudje pač poslušajo tudi s srcem! DEVICA: Dolgo pestovane ambicije se bodo segrele do vrelišča in zvezde ffrl vas podpirajo, ko jih boste tudi udejanili. Učinek boste zdaj merili pred-—-— vsem z mnenjem drugih, z uradnim priznanjem - koliko ste dejansko dosegli, bo znano kasneje. Težko bi prenašah samoto, zato se boste hitro odzvali na impulze iz okolice, še posebej, če prihajajo iz inozemstva. Dobro obdobje za poglobljen študij. TEHTNICA: Svojo radoživost boste znali dobro povezati z v sakdanjimi opravili, tudi za bližnjo okolico bo prijetno, le občasna nagnjenja k pretiravanju bo morala spregledati. Če ne boste preračunljivi, se vam bodo vaše usluge kmalu povrnile; na najbolj plodnem področju - v stikih s tujino in z višjimi znanji, torej tudi s študijem, pa takšno uslužnostno sodelovanje ne bo potrebno -dovolj energetske podpore imate za samostojen uspeh. ŠKORPION: Še naprej ste sprejemljivi za ljubezen, igrivost, ustvarjalnost, tudi otroci vam grejejo junijske dni. Občutek dolžnosti pri vsakdanjih opravilih ni zaradi tega nič manjši, tudi poslovnim in drugim partnerstvom ste pripravljeni nameniti prijazno pozornost. Na samem pa se vam morda bolj kot običajno, a brez poudarjenega občutka potrtosti, vrivajo premišljevanja o življensjko prelomnih stvareh, pa naj gre za pokojnino, zavarovanje ali kaj podobnega. STRELEC: Junijski zvezdni poudarki vas bodo še naprej podpirali pri Vi vsakodnevnih opravilih - ne bodo vam tako dolgočasna kot običajno. Tudi 1 skrb za zdravje, še bolj pa za lepoto, vas bo prijetno zaposlovala, vse pa bo občasno povezano z neko gorečo tekmovalnostjo s sodelavci, pa tudi s partnerjem. Očitno potrebujete zunanje impulze in dobre zveze, torej proč s prepriljivostjo. KOZOROG: Obdobje tople čustvenosti se nadaljuje, seveda se z budnim razumom nadzirate, da vas ne bi zaneslo. Naklonjenih pogledov ne priman-—J jkuje, saj ste tudi navzven bolj odprti in razneženi kot običajno. Največ elana pa boste usmerjali v vsakdanje obveznosti - občutek dolžnosti vas zavezuje, tudi zdravju boste privoščili nekaj več skrbi, ne pa tudi zaskrbljenosti, saj to ni potrebno. VODNAR: Iznajdljivo uveljavljanje vam gre še naprej dobro od rok, tudi domača blagajna še premore nekaj zlatih rezerv - takšne so vsaj možnosti, ki jim zvezde ta čas najbolj utirajo pot. Vaše srce pa je medtem povsem predano igrivi ustvarjalnosti, pri kateri imajo čustva pomembno vlogo. Trenutno avanturistično razpoloženje in občasno napadalnost lahko izravnavate v prijetnem domačem zatočišču. I RIBI: Kar prav je, da izkoristite zvezdni vpliv in tudi sebi privoščite najboljše, čeprav ste trenutno v "varčnem" obdobju, kar zadeva materialne ------- dobrine. Radodarni in prijazni, torej prijetni in spravljivi za okolico, pa ste kot sogovornik in družabnik. Čas je, da si napolnite energetske zaloge - vsakršna pretiravanja so zato odveč. Najbolj dejavni boste doma - uveljavljajte se diplomatsko. PREPIH UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD Tel.: 0602 83 641,83 652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, KMičeva 8, Sloveni Gradec Tel.: 0602 42 551,42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33,2380 Sloveni Gradec Tel.: 0602 41 157,41267; Fax: 0602 42 404 DRAVOGRAD MALOPRODAJA: Samopostreiba z diskontom Dravograd, tel.: 0602 83 060 Samopostrežba Marborska 35 Dravograd, tel.: 0602 83 550 Prodalataa Sloveni Gradec, tel.: 0602 41 048 Market "Toplica" Topolšica, tel.: 063 882 033 Bde Dravograd ŽELITE TUDI VI TAKO ZALOŽENO PRODAJALNO? OSKRBITE SE PRI OSKRBI 0602 - 42 - 591 OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Audi Audi A4 že od 38.469 DEM s klimo (97) Vozila Audi pri Vašem prodajalcu. Krediti, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke. Avtocenter Meh d o o Velenje, Koroška c. 7d tel.: 063-852-955 in 856-824 Naj bo vaš najljub tudi najlepši in naj MWW.IIJUU DZ 05 PREPIH 1998 070(497.12) 7? =D Sedežna garnitura OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 2380 Slovenj Gradec ■ Pod gradom 4 tel. 0602 42 051 ■ fax 0602 42 153 V letu 1998 z novo opremo ! z ročnim m motornim upravljalnikom Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah. SLOVENJ GRADEC - Pod gradom 4, telefon 060? 44 185,50 500 NOVO MESTO - Košenice 65 a, telefon 065 321 674 DIVAČA-Lokev 189 b, telefon 067 67 615 LJUBLJANA - Ibilijsko c. 83, telefon 061 123 38 45 MARIBOR - Ptujska c. 97, telefon 062 422 552 Izdelano v Sloveniji POCIVALNI n izipn: