»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na 'I, strani 200 D, na «/• strani 100 D, na >/„ strani 65 D, na V« strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6D. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za ......—- —■______________________________________________ Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz ' ^MH »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir vt^S^S^^^^^BPpK^ itTT ^jubijanaTl^^ LetnlkTL. Obseg: 40. letnik »Kmetovalca«. — Oddajanje modre galice za 1.1923. — Kakšno delo ima vršiti kmetovalec sedaj pozimi^ — Zrezki sladkorne pese. — Nabava plemenske živine v 1.1920,—1922. — Drevesni kar-bolinej »Arborin«. — O gnojenju travnikov. — Nove naredbe. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Inserati. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. 40. letnik ..Kmetovalca". Štiridesetkrat že začenja »Kmetovalec« novo leto in tudi sedaj v nadi na boljšo bodočnost kmetskega stanu. Pa tudi v upanju, da se bo naš slovenski kmet z večjo vnemo oprijel umnega gospodar stva, posluževal v večji meri pridobitev na kmetijskem polju in skušal tako kmetovati, da bo njemu v večjo korist, drugim pa v zgled in spodbudo. Tudi začetkom 39. letnika »Kmetovalca« smo z isto nado stopali v novo leto, od katerega smo pričakovali marsikatero izboljšanje in ozdravlje lje naših gospodarskih razmer. Nekaj naših želja se nam je izpolnilo, marsikaj se je izboljšalo, toda daleč ne v taki meri, kakor smo pričakovali, še manj pa kakor smo si želeli. Delalo se je na gospodarskem polju zelo mnogo, toda uspehi tega dela so daleč zaostali za pričakovanji, ki si jih je naš kmet stavil na to delo. Pri današnjih splošno po vsej Evropi še neurejenih razmerah, ki jih je zapustila dolgoletna vojna in tudi povojna doba, pri splošni demoralizaciji ljudstev žal ni pričakovati hitrega ozdravljenja bolne Evrope. Ta bolezen tiči globoko v gospodarskih razmerah, v splošnem nezadovoljstvu $seh na- rodov, zmagovalcev in premagancev, kar se bo dalo ozdraviti šele po desetletnem neumornem delu. Pri tem pa ne smemo obupati. Z neumornim delom skušajmo zaceliti rane, ki nam jih je vsekala vojna na gospodarskem polju, skušajmo z vsemi sredstvi dvigniti našo kmetijsko produkcijo, da si s tem najprej sebi pomagamo, potem pa tudi državi, kajti dandanes je naša država to, kar smo mi • Mi smo država! Tega izreka mora biti svest vsak kmet, kajti 85 odstotkov vsega prebivalstva je nas. Tudi v tekočem letu bo »Kmetovalec« kakor vedno dosedaj deloval za pospeševanje kmetijstva, za koristi kmeta in za njegov dobrobit. Dolžnost kmetovalcev pa je, da se tesno oprimejo njih edine strokovne korporacije, ki jim nudi toliko koristi in ugodnosti. Udnina borih 20 dinarjev ne more biti ovira, kajti to je komaj malenkostna naročnina za »Kmetovalca«, ki je edino slovensko strokovno glasilo kmetovalcev. Čim več udov bo Kmetijska družba štela, tem večji ugled in vpliv bo imela na merodajnih mestih, tem uspešneje bo mogla zastopati kmetijske interese, tem popolnejši ho pa tudi postajalo njeno gla silo »Kmetovalec«. Uredništvo. Spis »Oddajanje modre galice za 1. 1923.« je na prihodnji strani! Oddajanje modre galice za 1.1923. Pozivu v »Kmetovalcu« št. 12., z dne 30. junija 1922. glede predplačila na račun za prihodnjo oddajo modre galice, so se odzvale skoroda vse podružnice vinorodnih krajev. Tem sedaj sporočimo, da so prve pošiljke že dospele in da bo Kmetijska družba v kratkem pričela z razdeljevanjem. Vsled uvoznih težkoč bo :— kakor smo že naglasili — galice nasplošno prav težko v zadostnih množinah dobiti in zato se bo družba ozirala seveda v prvi vrsti le na podružnice, ki so že z ozirom na prvi poziv zaupale družbi ter prijavile svoje naročbe. Za te prijave bo veljala cena 11 Din za 1 kg, jamčeno 98—99 odstotkov čiste modre galice. Poživljamo torej vse prizadete podružnice, naj vplačajo takoj, najkesneje pa do 10. februarja 1923. še ostalih 6 Din za vsak kilogram galice in naj pri tem upoštevajo sledeče razloge: 1. Množine, za katero so naročniki na prvi po ziv plačali na račun po 5 Din za vsak kilogram, se sedaj načelno ne more zvišati, ker bo galice po oddajni ceni 11 Din le jedva toliko na razpolaganje, kolikor je došlo družbi prijav. 2. Za sedanje naknadne nove ali zvišane prijave ho veljala ona višja cena, ki jo bo morala družba plačati za prihodnje pošiljke vsled višje valute. Na žalost je bila naša bojazen upravičena, da ho ta cena znatno višja, saj je naš denar v zadnjem času znatno padel, galico pa je treba s tujim denarjem (v angleških funtih) plačati, ki se je tekom meseca dni več kakor za tretjino podražil. 3. Vsak naročnik (podružnica) naj zaokroži število kilogramov svoje skupne prijave navzgor ali navzdol na stote, ker bo družba letos prejemala in oddajala le originalne sode in vreče po sto kilogramov. 4. Natančnemu naslovu prejemnika naj se razločno pripiše vselej tudi zadnja železniška postaja. 5. Prijave se sprejemajo le v razmerju z zalogo, oziroma v kolikor se tiče novih naročil le dokler traja zaloga po dosedanji tržni ceni 12 Dinarjev za kilogram. Voznino in prevoz morajo naročniki iz svojega kriti. Pripomniti moramo, da se dobi tupatam morda še kaj modre galice iz kake starejše zaloge po nižji ceni. Iz tega dejstva naj nihče ne izvaja potrebo za družbo, da bi tudi ona morala svojo galico po nižji ceni oddajati. Komur se nudi prilika kupiti galico ceneje, tisti naj jo brez obotavljanja vzame, če je prepričan, da dobi sicer enakovredno blago, t. j. jamčeno čisto 98—99 odstotno galico. — Današnja tržna svetovna cena pa odgovarja v našem denarju ceni 12 do 13 Din, franko zacarinjeno Ljubljana. Podružnice, ki jo dobijo sedaj po 11 Din, naj smatrajo razliko pri ceni kot nekako nagrado za zaupanje, ki so ga izkazali družbi s tem, da so svoje naročbe takoj na prvi poziv prijavile družbi. Kmetijska družba za Slovenijo. Kakšno delo ima vršiti kmetovalec sedaj pozimi? Ko je kmetovalec spravil pridelke pod streho in se založil tudi z listjem in drugim nastiljem za zimo, meni, da je s tem že vse delo končano ter da gre lahko za toplo peč, kjer bo v brezdelju prebil zimo. Toda kakšna malomarnost je to, ko ga še na vseh koncih in krajih čaka vsepolno važnih opravil, ki jih je med letom zanemaril. Naj pogleda malo po svojem domovanju, pa bo našel povsod dela, najsibo v hiši, kašči, hlevu, skednju, v kleti, na seniku, pod lopo in na dvorišču, pa tudi na gnojišču. Na dvorišču vidi voz z zamazanimi kolesi, in to od tedaj, ko je pripeljal nastilje iz gozda. Pri enem kolesu sta polomljeni dve špici in pri lestvicah (lojtrah) manjka tudi že kakih osem povprečnih palic. Voz se mora torej najprej temeljito očistiti blata in nesnage, kolo in lojtrance popraviti in nadomestiti zlomljene špice in prečnice z novimi in ga spraviti tako pod lopo, da ni na poti. Kaj pa tam pod lopo? Plug je še poln osu-šenega blata in rje, kakor je ž njim prišel z njive, ko je ob dežju oral k ozimini. Prvič, ta ne spada sem in drugič, v takem stanu bo že v par letih moral h kovaču, kajti rja ga bo razjedla. Takoj ga je z vodo izmiti ter ga s cunjo dobro obrisati; dalje je namazati vse železne dele z mastjo ali oljem, da zopet ne zarjave. Spraviti ga je takoj v dobro osna-ženo in pospravljeno shrambo za orodje. V shrambi je njivska hrana, ravnotako zamazana, manjka ji pa tudi še par zobov, ki so sp ob »mlnjom brananju polomili, ko je hlapec prehitro pognal konja na kamniti njivi. Takoj h kovaču ž njo, da jih nadomesti z novimi. Naravno je, da se mora tudi brana dobro očistiti in namazati, da se obvaruje pred rjo. Ni pa to vse delo, ki kmetovalca tukaj čaka. Pregledati mora travniško brano, ako ne potrebuje morda tudi popravila, kajti prva pride spomladi v delo. Tudi mlatilnica še ni očiščena in namazana; pregledati jo je dobro, morda tudi njej kaj manjka. Kosilni stroj je tudi še v neredu, kajti pustilo se je v njem celo nože, ki rjave, namesto da hi se bil temeljito očistil, namazal in spravil. Dobro je, če se noži že sedaj nabrusijo, da ne bo treba spomladi, ko bo sila, s tem delom izgubljati časa. Še drugi stroji so potrebni, da se jih pregleda, preden se spravijo dobro osnaženi. Tam zopet leže polomljene grablje, katerim je dekla polomila nekaj zob in jih potem kratkomalo vrgla v kot. To ho kmetovalčevo delo za zvečer, da se jim napravi nove zobe. Enim vilam manjka en rogelj, kar je treba tudi takoj popraviti, da bodo pri rokah, ko se jih bo potrebovalo. Lopato je na novo nasaditi in motika se tudi v glavi maja. Vsak stroj, vsako orodje se mora natanko pregledati, popraviti, železne dele namazati z oljem ali mastjo, da se obvarujejo pred rjo in vsako reč je spraviti na svoje mesto, da je takoj pri roki. V hlevu je popraviti vrata in okna, da ne bo mrzel zrak prihajal vanj, drugače se lahko živina prehladi. Tudi na vzdušnike je paziti, da skozi nje preveč ne vleče. Zrak v hlevu mora biti čist, toda ne premrzel. Posebno je gledati na to, da je živina vedno na suhem. Marsikje bi bilo še pogledati, kakor v klet, hram, podstrešje, svinjak, kurnjak itd. Sedaj pa še nekaj! Ali je udnina za Kmetijsko družbo za leto 1923. že poravnana? Pričelo je novo leto, izpolniti je to dolžnost takoj, saj stane samo 20 d i n a r j e v za vse leto. Za ta malenkosten denar se dobiva vse leto »Kmetovalca« brezplačno, ki bo tudi v prihodnjem letu opozoril na marsikaj, kar ne pride kmetovalcem samim na misel. Tudi sosede naj vsak kmetovalec opozori na to dolžnost. In umetna gnojila, katera se bo potrebovalo za travnike in njive pri spomladanskem obdelovanju, ali so že naročena!! Najbolje je to takoj storiti, da ne bo spomladi treba predolgo čakati nanje, kajti tedaj hoče vsakdo takoj imeti naročeno blago, kar pa je nemogoče vse naenkrat izvršiti. Najbolje in najceneje se izhaja, če se naroči skupno s sosedi pri podružnici. Tako, dragi kmetovalec, dobil si nekaj navodil za svoje delo pozimi, ko narava spi in si tudi ti potreben počitka. Tu navedena dela niso težka, ampak jih lahko igraje opraviš s svojo družino, če se jih resno oprimeš. Videl boš, da boš od tega imel velike koristi. Še zadnji nasvet: V dolgih zimskih večerih pa čitaj, čitaj in zopet č i t a j leposlovne pa še bolj kmetijske knjige in liste ter črpaj iz njih nauke za svoje gospodarstvo. dajati ji po nekaj gramov klajnega apna, ki bo posebno pri letošnji slabi krmi zelo ugodno učinkovalo na živino in preprečilo kostolomnico. Pri pokladanju osušenih zrezkov sladkorne pese, se moramo držati sledečih meril: Na dan in glavo je pokladati kravam po 2—3 kg, volom po 3—4 kg, mladi živini, primerno njej starosti, po V2'—2 kg, prašičem %—IV2 kg. Osušeni zrezki se najprej namočijo v vroči vodi, da se napihnejo, potem se jih zmeša z rezanico ali s kako drugo krmo in nato poklada živini. Zrezki ne smejo biti vroči, ampak primerno ohlajeni. Ta krma posebno ugodno učinkuje na mlečnost krav, ki dajejo po njej več mleka. Tudi za opitanje živine je prav dobra, če tudi bi bilo za to priporočati dodatek male množine oljnatih tropin. Za konje osušeni zrezki niso priporočljivi. Prašiči jih pa izvrstno izkoristijo. Pri današnjem pomanjkanju krme je našim živinorejcem nujno nasvetovati, da se v veliki meri poslužijo tega krmila, po katerem jim bo živina prav dobro uspevala. Kmetijska družba je nabavila nekaj vagonov tega krmila ter ga oddaja podružnicam in udom po Din 3.50 za kg z vrečami vred. Kdor želi osušene zrezke sladkoi*ne pese, se naj zglasi osebno ali pismeno pri Kmetijski družbi. Nabava plemenske živine v letih 1920-1922. Kmetijska družba za Slovenijo, je v letih 1920 do 1921 nabavljala živinorejcem v Sloveniji plemenske bike, merjasce, ovne, ovce, peteline in kokoši, ter za te dovoljevala podpore in sredstva, ki jih je država v ta namen nakazala. Za bike so se dovoljevale podpore v približni višini ene tretjine nakupne cene, za merjasce do polovice, za ovne in ovce do polovice, medtem ko so se petelini in kokoši razdeljevali brezplačno pod pogojem, da vsak prejemnik v prihodnjem letu vrne eno mlado plemensko žival, ki se bo zopet dodelila drugemu pe-rutninarju. Pogoji, pod katerimi so se dodeljevale plemenske živali, so bili razglašeni večkrat v »Kmetoval cu«. Iz teh razlogov je razvidno, da je glavni pogoj obstojal v tem, da mora rejec držati plemensko žival določeno dobo za pleme in spuščati v plemenilne svrhe tudi drugim živinorejcem. Zanimanje za te plemenske živali je med kme tovalci zelo raslo in čim dalje bolj so se oglašali zanje, uvidevaje, da brez dobrih plemenjakov mora naša živinoreja propasti. Vendar je povpraševanje, posebno po bikih, v zadnji polovici 1922. 1. nekam zaostalo, ker je šuša povzročila ogromno pomanjkanje krme, vsled češar je vsak živinorejec moral dobro premisliti, ali bo izhajal z doma pridelano krmo ali pa bo moral odprodati še kako živinče iz svojega hleva. Pri tem je seveda v prvi vrsti mislil na svojega bika, ki po njegovih nazorih »samo v hlevu žre«. Tako naziranje naravno ne more koristiti naši živinoreji; vsak umen živinorejec si mora biti svest, da je bik najdragocenejša žival v hlevu, ki ne prinaša koristi samo njemu, ampak vsej soseski. Vse plemenske živali so se nabavljale pri domačih živinorejcih, ker je bila dobava iz inozemstva zvezana z nepremagljivimi ovirami. V prvi Zrezki sladkorne pese. Pri podelovanju sladkorne pese v sladkor-, ostanejo v tvornicah izluženi izrezki pese, ki vsebujejo še nekaj sladkorja in beljakovin, največ pa vode (93%). Te zrezke pokrmijo v tvornicah in kmetje v bližini, ker tvorijo prav dobro krmilo. Ker pa ostane tvornicam velika množina teh zrezkov, ki jih nikakor ni mogoče pokrmiti še v svežem stanju in ker se, če več časa ležijo, pokvarijo, skušajo to dobro krmilo ohraniti tudi za poznejši čas na ta način, da jih zakopljejo v jame (ensilirajo), kjer se okisajo. Tako okisani zrezki so skoro ravnotako dobro krmilo kakor sveži, vendar se morajo pokrmiti le v bližini tvornice, kajti njih prevažanje v daljnje kraje, bi se vsled drage železniške vožnje ne izplačalo, razentega bi se pa tudi v kratkem času pokvarili. Vsled tega so pričele tvornice zrezke sušiti, da jih ohranijo kot krmo. Osušeni zrezki sladkorne pese imajo kot krmilo veliko hranilno vrednost, kajti ostanejo v njih vsa hranila, samo odvišna množina vode se izpari. Tako hranilo prenese potem tudi daljši prevoz, ker je precej lahko. Te zrezke je smatrati kot prav dobra krma, ki ima veliko večjo vrednost kakor otrobi. Vsebujejo namreč približno še 11% vode, 4% prebavne beljakovine in 50% ogljikovih vodanov, t. j. povečini sladkorja. Njih škrobna vrednost je 52, t, j. veliko višja kakor od navadnih otrobov in nekaj manjša od oljnatih tropin. Ko se živina privadi tej krmi, jo zelo rada žre in po njej dobro uspeva. Pripomniti pa je, da ima le malo rudninskih snovi, vsled česar se priporoča vrsti so bile cene za to živino ogromne, drugič nam je carinska oblast stavljala take pogoje, da je bilo nemogoče dobaviti plemenjake iz sosednjih držav. Nujna potreba pa je, da si pridobimo nekaj plemenjakov iz inozemstva za osveženje domačega plemena. V dosego tega potrebujemo pa izdatne državne podpore, kajti brez te bo težko spraviti drage tuje plemenjake med naše živinorejce. Priskrbovanje plemenjakov iz domačih hlevov ima to ugodno posledico, ker so se domači živinorejci oprijeli vzrejevanja bikov doma; in povdariti treba, da se je v zadnjem času dobilo čim več lepih, stasitih in prav dobrih plemenjakov, ki bi jih prej v domači živinoreji težko našli. Potrebno pa je podati pregled razdelitve plemenjakov v zadnjih trteh letih, da se vidi, kako se je ta akcija razvila. Opomniti pa je, da se ta akcija deli v dve razdeljevalni dobi: prva od 1. junija 1920. do 31. decembra 1921. in druga od 1. januarja do konci decembra 1922.; torej je prva doba trajala poldrugo leto, druga pa eno leto. 1920—1921 1922 Plemen j aki Št. Podpore K Št. Podpore K Biki 115 248.709 74 281.018 Merjasci 73 24.441 81 86.596 Ovni 22 9.462 51 32.435 Ovce — — 36 Petelini 18 1.380 42 5.133 Kokoši — — 5 Skupno 283.992 405.182 Povdariti treba, da je koncem tega meseca ostalo še kakih 10 prošenj za bike nerešenih, ker je zmanjkalo sredstev za subvencije. Te bo treba upoštevati že pričetkom prihodnjega leta. Za leto 1923. bo pa posebno za bike prav malo sredstev na razpolaganje, ker je tostvarna podpora malodane izčrpana. Pač pa se bo še lahko subvencioniralo nabavo plemenskih merjascev in ovnov, za katere bo sredstev dovolj. Našim živinorejcem pa nujno priporočamo, naj se z vso vnemo oprimejo vzrejevanja i n r e j e plemenjakov, če hočejo od domače živinoreje imeti kaj koristi. Drevesni karboSinej »Arborin«. Zavednejši sadjarji se gotovo še spominjajo na drevesni karbolinej ali dendrin, ki se je bil pred j vojno tudi pri nas že precej udomačil. Njegov ugodni učinek pri zatiranju sadnih škodljivcev in raznih rastlinskih zajedalcev na sadnem drevju je ' še vsem, ki so ga rabili, v dobrem spominu. Žal, da ' se je morala uporaba tega izvrstnega sredstva proti koncu vojne, zlasti pa po prevratu, popolnoma opustiti, ker se v naši državi dosedaj nikjer ni izdeloval; uvažanje iz Avstrije ali iz Nemčije, odkoder smo ga dobivali poprej, je pa združeno s takimi težkočami, da niti misliti ni na kako izdatno uporabo. V zadnjem času se je pa posrečilo pridobiti tvrdko, ki je začela na veliko izdelovati drevesni karbolinej z imenom »Arborin«. Kakor so izkušnje minulega leta pokazale, je arborin prav tako kakor nekdanji dendrin, izvrstno učinkujoče sredstvo za zatiranje najrazličnejših zajedalcev sadnega drevja. _ Glavna sestavina tega preparata so katranova olja, spojena s posebnim milom (žajfo) in drugimi primesmi. Tudi arborin se da zmešati z vodo v vsakem poljubnem razmerju. Na ta načir. se dobi umazanobelo, mleku podobno tekočino (emulzijo), s katero se lahko maže (s čopičem) debla in veje sadnega drevja, ali se jo pa brizga po celem drevesu. Najboljše uspehe se doseže z arborinom, ako se ga uporablja pozno v jeseni, takoj ko odpade listje, tako dolgo, dokler ne zmrzuje, in pa rano spomladi, ko se ni več bati prehudega mraza. Vse-kako se pa mora z njim škropiti drevje, preden se • začne napenjati brstje (koncem februarja do sredi marca). Za uspešno mazanje debel in vej, oziroma za škropljenje pečkastega sadnega drevja je vzeti 10 % raztopino (na 9 litrov vode 1 liter arborina). Ko-ščičasto_ sadno drevje je nekoliko bolj občutljivo in zadostuje 8% raztopina (približno na 12 litrov vode 1 liter arborina). S to mešanico se pokonča vse škodljivce po deblu, po vejah, na 'brstju itd..z, njo se uniči tudi mah, lišaje in trose raznih glivičastih zajedalcev, ki prezimujejo po drevju. Tudi poleti se lahko uporablja arborin za mazanje rakovih ran in za zatiranje krvave ušice. Za škropljenje zelenega drevja še nimamo dovolj izkušenj in je treba v tem oziru velike opreznosti, kajti že 1% raztopina lahko opali nežno listje. Z arborinom se tudi lahko pokončuje plevel po vrtnih potih, ako se ga poškropi z 10—20% raztopino (na 9 litrov vode 1—2 litra arborina). Pri uporabi arborina je treba pomniti še sledeče: Za raztapljanje se mora vzeti vedno mehko vodo, torej deževnico, potočnico ali i'ečnico, ki pa ne sme biti premrzla. Studenčnica in voda iz vodovodov mora dalje časa stati na zraku, da je v ta namen sposobna. Raztopino se pripravi na ta način, da se vlije arborin v pripravljeno natančno odmerjeno vodo in dobro premeša s \ako leseno palčico. Preden se nalije raztopino v brizgalnico, se jo mora tudi temeljito premešati. Arborin pokvari kavčuk, zato škropilnice ne smejo imeti kav-čukastih cevi. Takoj po uporabi se mora škropilnico dobro pomiti in izplakniti, da se ne zasmoli. Priporočamo našim sadjarjem, da začno uporabljati to sredstvo, ki bo. ako se splošno upelje, zelo olajšalo boj proti sadnim škodljivcem. Cena arborinu je 10 Din za 1 kg. Razpošilja ga v pločevinastih vrčih po 5, 10 in 20 kg ter v sodih tvrdka »C h e m o t e c h n a«, Ljubljana,x Spod. Šiška, Ži-bertova ul. 227. Kdor le more, naj., gre osebno ponj s primerno posodo. M. H. 0 gnojenju travnikov. Inž. J. Turk. I. O travniškem gnojenju v splošnem, a) Kakšen pomen in namen ima gnojenje vobče? Zelene rastline, h katerim prištevamo tudi naše 1 kulturne rastline, ki nas predvsem zanimajo, so živi stvori in potrebujejo torej poleg svetlobe, toplote in zraka tudi hrane za svoj obstoj in razvoj. Kakor pa se rastlinsko življenje bistveno razlikuje od živalskega, prav tako je tudi rastlinska hrana različna od hrane, ki more služiti živalstvu za živež. Dočim se morejo namreč hraniti živali samo in izključno z organskim živežem, t. j. s hrano, ki je vzeta naravnost ali posredno iz rastlinstva, služijo zelenim rastlinam za živež edinole neorganske ali rudninske snovi, ki sestojita iz njih zemlja in zrak. Zelene rastline zajemajo za svoj živež iz zem-• lje in zraka vse snovi, ki sestoji iz njih rastlinsko telo. Te snovi so: voda, ogljikova kislina, dušik, fosfor o v a kislina, kalijev o k i s. ali kali, natrijev okis ali natron, železov okis, apno, magnezija, ž v e p 1 o v a kislina, kremikova kislina in h 1 o r. Potemtakem sestoji rastlinsko telo v bistvu iz dvanajsterih neorganskih snovi, ki služijo obenem za hranine rastlinam in se imenujejo rastlinske hranine. Vse te snovi so, če izvzamemo natrijev okis ali natron in kre-mikovo kislino, za rast in razvoj zelenih rastlin neobhodno potrebne in ne smemo zatorej niti ene izmed njih pogrešati v tleh, oziroma v zraku, ker bi bilo inače v prav resni nevarnosti življenje naših kulturnih rastlin. Od hranin, ki jih potrebujejo za zgradbo svojih teles, zajemajo zelene rastline za svoj živež naravnost, oziroma neposredno iz zraka samo ogljikovo kislino. Z vsemi ostalimi rastlinskimi hraninami pa zalaga zemlja rastline. Poljedelstvo bi bilo mnogo enostavnejše in bi se moglo izvajati veliko ceneje, če bi bile zasto pane rastlinske hranine v zemlji in zraku v neizčrpnih množinah. Temu pa ni tako. Z večino rast linskih hranin sta sicer zemlja in zrak tako bogato založena, da se ni bati, da bi jih rastlinstvo v do-glednem času potrošilo, oziroma použilo. Tako na primer je vode pri normalnih razmerah dovolj v tleh in se zavoljotega izkaže češče potreba, da se mora z osuševanjem odvajati iz zemlje, nego da bi bilo treba polja in travnike umetno namakati z njo, četudi se poslednjim namakanje izvrstno prilega. Tudi ogljikove kisline ne bo zmanjkalo v zraku, dokler bo svet stal v taki obliki, kakršen je. Prav tako je železa, magnezije, žveplove kisline in hlora dovolj v tleh in so rastline s temi hraninami preskrbljene za tisočletja. Z nekaterimi rastlinskimi hraninami pa je kulturna plast zemlje prav skromno založena ali pa so v njej v taki obliki, da pri intenzivnejši kulturi z daleka ne zadoščajo potrebam pitomih rastlin. Zlasti primanjkuje v tleh dušika, f os f-orove. kisline, kalija ter ponekod tudi apna. Teh hranin je pogostoma tako malo v tleh, da bi jih kulturne rastline prav kmalu izčrpale do skrajnih mej, če bi jih ne nadomestovali; in nadomestujemo jih, kakor je znano z gnojenjem. Potemtakem nam je iskati glavni namen gnojenja v preskrbovanju kulturnih rastlin s prepo-trebnimi hraninami, ki jih ali nedostaja v tleh ali pa so v tleh v taki obliki, da seNz njimi ne morejo v zadostni meri okoristiti rastline, vsled česar jih je treba redno dovajati zemlji. K tem rastlinskim hraninam prištevamo, kakor smo rekli/ dušik, fos-forovo kislino, kali in apno. In prav v tem, da je teh hranin premalo v tleh, ali pa da so nedostopne rastlinam, leži njihova velika važnost za prehranjevanje rastlinstva, ker niso v ostalem nič manj, pa tudi nič bolj potrebne rastlinam, kakor katerakoli prej imenovanih rastlinskih hranin. (Dalje prih.) NOVE NAREDBE. Slinavka v Ljubljani in okolici. Ker se je slinavka v občinah ljubljanske okolice zelo razširila in preti nevarnost, da se ta nalezljiva živalska kužna bolezen ne zanese še v druge, dosedaj še nezakužene okraje, je oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo, izdal poostreno naredbo, ki v tem okraju zabranjuje promet z živino. Razkužiti je tudi vse živinske vozove I na železnicah itd. Ta razglas s podrobnimi določili vred je objavljen v 3. številki Uradnega lista od 9. januarja na 21. str. ter opozarjamo nanj naše živinorejce. Znaki za poljske in gozdne čuvaje. V zmislu še veljavnih deželnih zakonov, s katerimi je določeno, da mora za varstvo vseh vrst deželne kulture zapriseženo čuvalno osebje v službi nositi^ službeni znak, se določa po naredbi ministrstva za gozde in rudnike z dne 18. novembra 1922., št. 30.431, nov službeni znak, ki ga je nositi vidno na levi strani prsi. Znak je ščitek iz medi, 8 cm visok in 6 cm širok, na vnanjo stran izbočen, podolgastoobel. Sredi ščitka je državen grb, ob strani je 1 cm širok napis, in sicer na levi v cirilici »Javna straža«, na desni pa v latinici »Javna straža«; grb in napis sta na vnanjo stran izbočena. Ti predpisi stopijo v veljavo s 1. januarjem 1923. Raba doslej veljavnih znakov se s 1. februarjem 1923. ukine in se po tem terminu ne smejo več rabiti. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na vsa kmetiisko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ,,Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka. ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoi želi pismenega odgovora na svoje vprašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašan a, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin iit zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 1. Blagovolite ini svetovati kako dobro pasmo koze mlekarice, katere mleko nima običajnega kozjega duha. Nekateri trdijo, da je mogoče dobiti kozo, ki daje dnevno do 10 litrov mleka. Katera kozja pasma je za nas prikladna? (A. B. v Št. V.) Odgovor: Za naše razmere je najbolj primerna sanska bela koza, ki je glede krme zelo skromna, molžo pa precejšnjo množino mleka. Njeno mleko nima ti stega neprijetnega kozjega duha, kakor ga najdemo pri naši domači planinski kozi. Tudi množina mleka je pri sanski kozi zelo povoljna. Navadno daje štiri do pet litrov mleka, so pa med njimi koze, ki dajejo šest, sedem, celo do osem litrov na dan po storitvi. Da bi pa katera imela celo do deset litrov, je malo verjetno in le v posebnih izjemnih primerih mogoče. Naravno je: čim tečnejšo in raznovrstnejšo krmo boste kozam po-kladali, tem več mleka bodo dajale. Vprašanje 2. V mojem 15—20 let starem smrekovem gozdu se drevje lepo razvija vkljub temu, da je gosto porastel. Ali bi bilo dobro spodnje veje nekoliko metrov višine odstraniti? Ali naj veje odsekam tik ob deblu ali pa nekaj cm od debla? Kdaj je čas za to delo? Kako čistim mlad smrekov gozd? (F. K. v G.) Odgovor: Vsak mlad gbzd se mora začasa čistiti, da se preveč ne poraste in da dobi drevje dovolj svetlobe in zraka, ki je za njega pravilen razvoj neobhodno potreben. Smrekov gozd, 15—20 let star, je že tako močno porastel, da je uničil že ves gozdni plevel, kakor raznovrstno grmičje in drevje, ki ne spada vanj in se je samoodsebe naselilo v njeni. Zato si pa dela senco sam s svojim pregostim vejevjem in drevjem. Tak gozd se mora očistiti najprej vseh slabo uspevajočih drevesc, ki delajo ostalim samo napotje; potem se mora odstraniti tudi spodnje široke veje, ki so svojo nalogo glede prehranjevanja drevesa že izpolnile. Odsekati je veje tik ob deblu, toda tako, da se debla ne rani. Najprimernejši čas trebljenja je sedaj pozimi ali zgodaj spomladi, preden odžene. Vprašanje 3. Pri starem, 10 hektolitrskem sodu, sem dal napraviti novo dno in novo vehino dogo. Sod sem potem izlužil 1 kg sode ter ga še dvakrat ovinil, na kar sem ga napolnil z moštom. Vkljub temu ima sedaj to vino dušičast okus. Ali ga morem popraviti z eponitom in kako naj pri tem ravnam, da izgubi ta zoprni okus in da se učisti? Kako popravim dušičasto vino? (D. E. v D.) Odgovor: Za dobro izluženje tako velike posode ste vzeli premalo sode. Treba bi je bilo vsaj 3 kg ter pustiti vrelo tekočino v dobro zamašenem sodu, katerega ste poprej dobro pretalikali, nekaj ur na novem dnu, potem pa izliti in izprati sod najpreje z vročo, potem še z mrzlo vodo. Če ste ga pa še dobro, celo dvakrat, z vinom ali moštom izkuhali, je bil sod najbrže še drugače pokvarjen, mogoče plesniv. Plesnivec je bil že zajeden v drugih dogah ali med temi ali celo za staro birso. Je pa tudi mogoče, da je pokipelo z zdravim grozdjem tudi kaj gnilega in plesnivega in da je potem dobilo vino dušičast okus. Vsekakor odpravite ta okus z eponitom: in sicer dodajte mu ga na 10 hI okoli 40 dkg obenem, ko vino pretočite, da se eponit z vinom dobro zmeša. Vino eponitirati, ko je še na drožeh, ni priporočljivo, ker se potem pri mešanju dvigne vsa gošča, ki okus vina še bolj pokvari. Pred pretakanjem zažveplajte sod. Bolje bi bilo seveda, da pretočite že sedaj to vino v zdrave sode. Če pa teh nimate, se morate poslužiti seveda zopet iste posode. Vendar pa skušajte vsaj potem, ko se bo eponit vsedel in ko se vino popolnoma učisti ter izgubi dušičast okus, pretočiti ga v zdrave posode, ker drugače potegne s časom plesniv okus zopet nase. Z želatino se eponitirano vino še posebej čisti le v skrajnem slučaju, če bi se eponit še po preteku 3—4 tednov popolnoma ne vsedel. Gč. Vprašanje 4. Imam vinograd v zelo kamnitem svetu z bolj ilovnato zemljo, ki se rada globoko posuši. Takrat se posušijo celi grozdički po in tudi pred cvetjem, ter odpadejo. Škropim redno 2—3 krat pred in po cvetju, pa se vseeno osiplje in odpada. Prosim pojasnila, zakaj grozdički na trtah pred in po cvetju odpadajo? (D. Č. v D.) Odgovor: Na to vprašanje točno odgovoriti je težko, ker ne poveste, koliko je vinograd star, na kakšno podlago in s kakšnimi domačimi ali žlahtnimi vrstami so trte cepljene, kakšno raščo imajo in če so močno gnojene, dalje, če zarod počrni ali če kar odpade. Temu je kriva lahko preplitva zemlja, prešibka ali premočna rašča, neprava ameriška podlaga, slabe žlahtne vrste, ki se pravilno ne uplode, mogoče pa nastopa tam posebna bolezen »črna rja«. Podajte nam natančnejše podatke, na kar Vam v prihodnji številki obširneje odgovorimo. Gč. Vprašanje 5. Imam zemljišče, do katerega ni nobene vozne poti in moram voziti po sosedovem svetu. Tako so delali že tudi moji starši. Sedaj pa mi sosed prepoveduje pot preko njegovega sveta. Ali je do tega upravičen? (P. P. v F.) Odgovorf Vašega primera nam niste dovolj podrobno opisali, zato Vam ne moremo dati edino veljavnega odgovora, marveč Vam opišemo vse možnosti. Te možnosti sta dve. Prva možnost je: priposestvovana služnostna pravica do poti, t. j., ako so Vaši predniki in Vi uporabljali pot čez :-,osedov svet že 30 let, tedaj ste to pravico priposestvovali, Vi imate služnostno pravico, ki Vam je sosed ne more kratiti. To pravico morete t.udi vknjižiti na sosedovo posest. Druga možnost pa je naslednja. Ako do Vašega zemljišča ni nobene poti, tedaj Vam gre po pravu o zasilnih potih pravica, da hodite in vozite preko sosedovega sveta na svoje zemljišče. Ubirati pa morate tako smer, da bo ta pot čim krajša in da povzročate čim manj škode, katero pa ste seveda dolžni povrniti. Ako Vam sosed le brani prehod preko svojega zemljišča in ako ne gre drugače, bo pač moralo sodišče priznati Vam pravico v danem primeru po prvi, v nasprotnem primeru po drugi možnosti. Ustanovitev mladinskega kmetijskega kluba v Št. Jurju ob južni železnici. V nedeljo, 3 .decembra 1.1., se je v ljudski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. vršilo zborovanje staršev in otrok, na katerem se jim je pojasnilo pomen in naloge mladinskih kmetijskih klubov. Na tem, dobro obiskanem zborovanju, je družbeni tajnik inž. R. Lah, podal kratko sliko o delovanju mladinskih kmetijskih klubov v Ameriki, kjer se je ta ideja najprej ukoreninila, in o uspehih za kmetijstvo, ki so se v kratki dobi njih obstanka dosegli. Razložil je tudi namen takih stanovskih organizacij in njih veliko važnost za kmetijstvo ter podal snovateljem navodila, kako se naj postopa pri snovanju teh organizacij. Pozval je tudi starše, naj ne hranijo svojim otrokom pristopa k tem klubom in naj jim tudi omogočijo udej-stvovanje v domačem kmetijstvu s tem, da jim dajo na razpolaganje potreben majhen del zemljišča, ali pa kako žival v oskrbo. Vzpodbujal je tudi otroke, naj pristopajo k tem klubom, kjer se jim nudi razvedrila, zabave, družabnosti, izobrazbe in nauka za življenje. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času tudi pri nas ustanovljen prvi mladinski kmetijski klub, kateremu bodo morali slediti še drugi po vsej Sloveniji. Mavec (sadra, gips). Mavec je žveplenokislo apno, ki ima važno svojstvo, da veže hlapne amoniakove spojine, ko se razvijajo pri gnitju dušičnatih spojin. Vsled tega svojstva ga trosijo tudi na gnoj, da ga bolje ohrani. Ugodni učinki mavca se kažejo posebno pri metuljni- cah, to so detelja, lucerna, grašica, bob, grah, turška detelja itd. Posebno ugodno vpliva v sprsteninasti lahki zemlji; pa tudi v težki ilovnati zemlji, ki vsebuje dO-volj lilorovih alkalij, je uspeh povoljen. Najprimerneje j ši čas gnojenja s sadro je jeseni in pozimi, toda tudi j zgodaj spomladi se jo še lahko trosi. Na 1 ha je vzeti 3—4 stote. Ce se hoče zboljšati pridelek deteljišč, se gnoji z mavcem. Pa tudi na barski zemlji je učinek 1 zelo ugoden. Pri mavcu je glavno, da je poceni gno- j jilo. Pri današnjih razmerah pride najcenejše, če se ga j naroči v celih vagonih potom kmetijskih podružnic, j Tedaj bo stal na postajo vsakega kraja postavljen približno 300 kron za 100 kg z vrečami vred. Kdor si torej j hoče to gnojilo nabaviti, naj se takoj priglasi pri Kme- j tijski družbi, ki bo izvršila skupna naročila. Državno vinarsko nadzorništvo v Mariboru nas naproša opozoriti naročnike na vinske trte iz državnih trtnih nasadov, da bodo vsled velikega števila haroč- • nikov, ki se morajo upoštevati, dobili dodeljeno le znat- j no znižana števila naročenih trt, in sicer posamezni po j največ 500 komadov cepljeni, 400 komadov korenjakov j in 800 komadov ključev. Priporoča se jim, da si primanjkljaj drugod priskrbel Ustanovitev vrtnarskega društva. Že v zadnji številki »Kmetovalca« 1922.1. smo med »Kmetijskimi novicami« prinesli vest, da se smije VVrtiiarsko društvo za Slovenijo«, ki se naj združi s »Sadjarskim društvom«, kakor je o tem že izredni občni zbor tega društva 27. decembra v Celju razpravljal. V nedeljo, 7. januarja 1.1., se je v dvorani Kmetijske družbe zbralo lepo število ljubljanskih vrtnarjev in ljubiteljev vrtov, ki naj o tem sklepajo, kako se naj ta ideja oživotvori. — Gospod kmetijski svetnik K o h r m a n je podal kratko poročilo o dosedanjih pripravah za ustanovitev »Vrtnarskega in sadjarskega društva za Slovenijo«, ki bi naj imelo svoj sedež v Ljubljani. Društvo bi imelo svoj glavni odbor in dva samostojna odseka: vrtnarskega in sadjarskega, ki bi popolnoma samostojno delovala. V društvo bi imeli pristop vsi vrtnarji po poklicu, najemniki vrtov, posestniki hišnih vrtov in vsi ljubitelji vrtnarstva. Namen društva bi bil priskrba semen, rastlin, sadnega drevja in orodja za svoje ude; gojitev zelenjad-nega in cvetličnega semena in rastlin, sadnega in lepo-tičnega drevja; ustanovitev vrtnarske šole v Ljubljani; pospeševanje vrtnarstva na kmetih; ustanavljenje podružnic tega društva po vsej Sloveniji itd. G. višji sadjarski nadzornik Humek je utemeljeval potrebo po združitvi s sadjarskim društvom posebno glede strokovnega lista, čigar izdajanje stane dandanes ogromno. G. rač. nadsvetnik B u k o v i c je orisal delovanje podružnic po deželi, ki morajo centralnemu odboru podajati navodila in smernice za delovanje v prospeh vrtnarstva. G. Džamonja, kot zastopniki vrtnarskega društva v Mariboru, je v imenu trgovskih vrtnarjev toplo pozdravljal snovanje takega društva, ki bi se že davno moralo ustanoviti in je obljubil vsakojako podporo iz krogov, ki jih on zastopa. Posebno je povdarjal pomanjkanje vrtnarske šole, ki jo ravno trgovski vrtnarji najbolj pogrešajo. G. Ivo Sancin, šef oddelka za kmetijstvo, je v imenu vlade pozdravil to akcijo in obljubil moralno, kakortudi materielno podporo. Marsikaj zanimivega se je na tem zborovanju slišalo, kar bo pri delovanju tega društva treba upoštevati. Nastal je tudi zelo potreben intermezzo, pri katerem se je pojasnilo takozvano »dvajsetletno delovanje g. Goika s svojo vrtnarsko šolo«, ki pa za vrtnarstvo ne more do- sedaj pokazati niti najmanjšega uspeha. — Želimo,, da se tako razširjeno »Vrtnarsko in sadjarsko društvo za Slovenijo« razcvita in razširi svoje delovanje po naši domovini v prospeh obeh kmetijskih panog in v korist naših vrtnarjev in sadjarjev. Poživljamo tudi vse naše; zavedne vrtnarje, da se v nedeljo, 4. februarja udeležijo polnoštevilno občrega zbora, ki naj končno odloči o ustroju tega društva. DRUŽBENE VESTI. Današnjo prvo številko »Kmetovalca« 40. letnika pošljemo vsem dosedanjim prejemnikom, drugo številko pa brez izjeme samo tistim, ki do 31. januarja 1.1. plačajo udnino, oziroma naročnino. Pozivljemo torej še enkrat vse ude-zamudnike, da nemudoma vplačajo ali dopošljejo 20 Din kot udnino, odnosno naročnino, drugače se jim bo moralo ustaviti pošiljanje lista že s prihodnjo številko. Načelnike nekaterih podružnic ponovno prosimo, naj nam takoj pošljejo nabiralne pole z udnino vred, da se razpošiljanje prihodnje številke »Kmetovalca« ne bo zavleklo. Kazalo za »Kmetovalca« 1922.1. je že dotiskano in se bo prihodnje dni brezplačno razposlalo vsem onim, ki so ga naročili. Dobijo ga le oni, ki ga izrecno zahtevajo. Kdor ga torej želi imeti, naj to sporoči po dopisnici, nakar se mu dopošlje; ali ga pa pride sam iskat v uradne prostore Kmetijske družbe v Ljubljani, Turjaški trg 3. Vsakega dosedanjega uda, oziroma naročnika prosimo, naj ostane zvest Kmetijski družbi tudi v novem letu ter naj pridobi vsaj še po enega uda. Teh 20 Din bo lahko vsak, tudi najmanjši kmet zmogel. Za to malenkostno svoto dobi vsak ud ne samo gospodarsko-stro-kovni list »Kmetovalec«, ampak tudi razne gospodarske potrebščine po znižanih cenah. Družba sama pa od velikega števila udov nima nikakega gmotnega dobička, ker jo list stane veliko več nego dobi za udnino. Pač pa pridobi družba z velikim številom udov na ugledu in na moralni moči, kar je nujno potrebno, če hoče uspešno zastopati koristi in težnje kmetovalcev. Močna družba, ki ima zasloinbo v velikem številu kmetovalcev, bo lahko mnogo dosegla v njih prid. Družbeni udje se nujno naprošajo, da vse gospodarske potrebščine pravočasno naročajo ter se pri naročilih ozirajo na objave na 1. in 2. strani inseratnega dela »Kmetovalca«. Družba oddaja le tiste predmete, ki jih v svojem listu objavlja, zato naj udje naročajo le tiste predmete, ki so tam objavljeni. Vsak naročnik naj natančno naznani svoj naslov: ime in priimek, kraj svojega bivanja, hišno številko, pošto in železniško postajo. Ta naslov naj bo v pismu označen, kajti na ovitku se večkrat izgubi. Plačevanje blaga. Pri naročevanju blaga je naj-umestneje in za družbene ude najceneje, če naročijo svoje potrebščine potom podružnice. Na podstavi cen v »Kmetovalcu« plačajo udje določeno svoto načelništvu podružnice, ki zbere naročila vseh udov in dopošlje svoto za naročeno blago Kmetijski družbi. Ko prejme blago podružnica, si načelništvo izračuni stroške za pre-voznino in druge izdatke ter pri razdelitvi blaga izterja ta znesek od udov. Družba mora dobiti poprej denar v roke, preden odpošlje blago, ker ima drugače z izterjevanjem velike sitnosti. Razentega nima družba toliko kapitala, da bi mogla nakupiti blaga v velikih mno- žinah, ampak si ga mora izposojevati v denarnih zavodih, kjer zahtevajo za to ogromne obresti. Blago, ki ga pa družba kupi, mora že pred dobavo plačati. Vsled tega je zahteva družbe, da naj naročnik blago takoj plača, popolnoma upravičena. URADNE VESTI. Razglas I. Oddaja subvencijskih merjascev. Kmetijska družba za Slovenijo bo tudi letos, v kolikor bodo dovoljevala državna sredstva, posredovala nabavo dobrih plemenskih merjascev. Ti pleme-njaki se bodo nakupovali pri najboljših domačih pra-sičerejcih v starosti približno 3 do 5 mesecev. Oddajali se bodo s popustom do največ polovične nakupne cene. Prošnje za te merjaščke je vlagati potom kmetijskih podružnic ali potom pristojne občine; prošnji je priložiti tudi za vezno pismo v dveh izvodih, iz katerega so razvidni vsi pogoji za dodelitev subven-cijskega merjasca. Zavezna pisma se dobe pri Kmetijski družbi. Istočasno je družbi vposlati tudi varščino od 100 dinarjev z navedbo namena. Prošnje brez vpo-slanih varščin se ne bodo upoštevale. Prosilec se mora zavezati, da bo merjasca pravilno oskrboval, skoke vpisoval v spuščalni zapisnik in merjasca pripuščal proti zmerni skočnini. Jamstvena doba traja do izpolnjenega drugega leta starosti merjasca, to se pravi, po tem času preide merjasec v polno last prasičerejca. V enem kraju se zamore postaviti le en merjasec; izjemoma se dovolita dva ali več, če pristojna kmetijska podružnica potrdi potrebo. Vse prijave, oziroma prošnje, se vpošljejo na Kmetijsko družbo za Slovenijo v Ljubljani najkesneje do 28. februarja 1.1. Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Razglas II. Oddaja subvencijskih ovnov (mrkačev). Tudi letos se bodo oddajali subvencijski plemenski ovni (mrkači) opim ovčerejcem, ki se zanje priglase, in sicer v kolikor bodo to dopuščali državni (prispevki. Oddajali se bodo s popustom do največ polovične nakupne cene. Prosilec se mora zavezati, da bo prevzeto žival dobro krmil in oskrboval in dajal ovna (mrkača) proti mali odškodnini tudi sosednjim rejam za pleme na razpolaganje. Jamstvena doba traja dve leti od dneva prevzema, nakar preide žival v polno last prevzemnika. Ovčerejci, ki si žele nabaviti dobre plemenske ovne (mrkače) jezersko-solčavske pasme, naj vlože svoje prošnje potom kmetijskih podružnic ali potom pristojnih občin na Kmetijsko družbo za Slovenijo v Ljubljani najkesneje do 28. februarja t. i. Prošnji' je priložiti tudi Zavezno pismo v dveh izvodih, iz katerega so razvidni vsi pogoji za dodelitev subvencijskih ovnov in ki se jih dobi pri Kmetijski družbi. Istočasno je na Kmetijsko družbo vposlati tudi varščino v znesku 5Q dinarjev kot zagotovilo, da bo prosilec doposlanega mu ovna tudi res prevzel. Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo. VABILA k občnim .zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—5. po ^ 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršltev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh ie merodajen izpremehjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Ljutomer, v nedeljo, 18. februarja 1923. ob osmih zjutraj pri g. Seršenu; Mošnje, na praznik, 2. februarja 1923. po prvi sv. maši v občinski pisarni; Nova cerkev pri Celju, v nedeljo, 18. februarja 1923. ob poldevetih dopoldne v občinski pisarni; Sava, na praznik, 2. februarja 1923. ob treh popoldne v stari šoli; Šmarje-Škofeljca, v nedeljo, 28. januarja 1923. ob polosmih zjutraj, takoj po prvi sv. maši pri g. Janezu Pengovu; Ribnica na Pohorju, na praznik, 2. februarja 1923. ob devetih dopoldne v gostilni Josipa Petruna; Št. Jošt nad Vrhniko, na praznik, 2. februarja 1923. ob dveh popoldne v župnišču; Teharje, v nedeljo, 28. januarja 1923. po jutranji maši v društvenih prostorih; Tomišelj, v nedeljo, 28. januarja 1923. ob desetih dopoldne v šoli; Trbovlje, v nedeljo, 28. januarja 1923. ob poldevetih dopoldne v ljudski šoli; za Tuhinjsko dolino, v nedeljo, 4. februarja 1923. ob treh popoldne pri načelniku g. Engelmanu v Šmartnem; Zagorje ob Savi, v nedeljo, 28. januarja 1923. ob osmih zjutraj pri g. Tomo Koprivcu -r- VABILO na redno letno skupščino Sadjarskega društva za Slovenijo, ki bo v Ljubljani v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3., v nedeljo 4. februarja ob polenajstih dop. SPORED: 1. Volitev dveh zapisnikarjev in dveh skrutinatorjev. 2. Poročilo načelništva (tajniško in blagajniško poročilo). 3. Poročilo o sadni razstavi v Celju in o sadni trgovini 1.1922. (Poročevalec g. Levstik.) 4. Preustroj društva v Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Iz-premeba društvenih pravil. Članarina, društveno gla silo itd. 5. Volitve. 6. Organizacija podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva. (Poroča M. Humek.) 7. Samostalni predlogi. * Glasom društvenih pravil, je treba vse samostalne predloge pismeno .predložiti predsedstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom, ker sicer ne morejo priti na dnevni red na tem občnem zboru. Na skupščini dne 2. februarja je najvažnejša točka preustroj društva v Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Ker se gre torej za važne odločitve, se člani sadjarskega društva opozarjajo, da se v čim večjem številu udeleže te skupščine. Obenem pa vabimo tudi vse druge sadjarske in vrtnarske interesente, ki doslej še niso bili člani Sadjarskega društva, da s svojo navzočnostjo in s stvarnimi nasveti in predlogi podpirajo naše stremljenje: postaviti sedanjo organizacijo na širši in trdnejši temelj. Odbor. Sadjar, društvo za Slovenijo, Št. Jurij ob juž. žel. * L ptffl 1 1 Ur i '■M v* w m Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvu 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: lnserat na pol strant 410 D. na 'U strani 200 D, na '/« strani 100 D, na ■ ,t strani 65 D. na ■/„ strani 35 D Vsaka beseda v »Malih naznanilih" stane 25 par1, najmanj pa skupa 6 D Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Biasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir Ljubljana, 15. januarja 1923. Letnik XL. Rmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. ? 'i »n maammmtf 1 živinorejci! Pozor! Sladko banaško seno po najnižji ceni v vagonskih pošiljkah f r a n k o na vsako železniško postajo Slovenije. Seno je prvovrstno. Na razpolaganje ima družba tega sena v Banatu le še nekaj vagonov, zato naj naročniki s prijavami ne odlašajo. Ovseno slamo je družba že vso prodala. Vsem naročnikom na seno in slamo, ki na krmo že dolgo čakajo, sporočimo, da je Kmetijska družba ukrenila vse mogoče korake glede hitrejše odpre m e. Uradniku, ki ga je poslala v Slavonijo je dobavitelj zagotovil hitrejšo odpremo, a se sedaj izgovarja na pomanjkanje ponjav (plaht) in vagonov. Družba bo seveda še nadalje z vso silo delala na končno ureditev te zadeve, vendar pa vnaprej naglasa, da glede dobavnega roka nikdar ni prevzela nobene obveznosti, kar spričo sedanjih razmer tudi nikakor ne more storiti. Semena: Semensko deteljo, nemško lucerno kakor tudi domačo, oddaja družba svojim udom. Oddaja samo naj-skrbneje čiščeno seme, ki je preiskano po državnem preizkusevališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredeničnosti. V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave: črna ali domača detelja......32-—Din za kg lueerna ali nemška detelja.....30'— „ „ „ Grahora, zimska, mešana z ječmenom ali ržjo, po Din 6-50 za kg brez vreč. Semenska pšenica se oddaja v vrečah po 80 kg po Din 6 za kg z vrečami vred. Umetna gnojila: Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na dražbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik, 18—20% po Din 240-— za 100 kg fran-ko vreče. Kalijeva sol, 42%, je zopet v zalogi po Din 140-— za 100 kilogramov. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 190'— za 100 kg z vrečami. Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupna fosforove kisline po Din 185'—- za 100 kg. Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 150'— za 100 kg. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 150-— za 100 kg. Thomasova žlindra razprodana. Krmila: Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 4-50 za kilogram z vrečami. Vreče po 75 kg. Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3:50 za kilogram z vrečami vred. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6:— kilogram, v manjših množinah po Din 7'— kilogram. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-— za kg, na drobno Din 8-50 za kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Antiklor (gl. salojidin). Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah. Vinski eponit po Din 60-— za kg. Poštnina posebej. Gumijeve cevi po Din 15*— za meter. Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnice po Din 7-50 komad. Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12-50 1 kg v posodi kupca. Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po Din 7 za 1 kg. Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena za-klopnici po 5 kg Din 35 brez poštnine. Trtne škropilnice so zopet v zalogi po Din 500-— za komad. Urania zelenilo je došlo in se oddaja v tablah po Din 9-— za komad. Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Dia 40.— brez poštnine. Žveplalniki, ročni po Din 70-— za komad. Žveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po Din 7-— kilogram. Želatina za čiščenje vina po Din 45-— kilogram. Razne kmetijska potrebščine: Živinsko sol, ki jo bomo v Sloveniji letos posebno potrebovali zaradi pokladanja slabih krmil, bo Kmetijska družba bržkone izjemno izposlovala in dela na to z vsemi silami, dasi naš zakon oddaje take soli ne pozna. Kmetijska družb aje že vse potrebno ukrenila, da se bo izposlovala oddaja živinske soli, in sicer po znižani ceni. Kadar, in če bo kaj tozadevno določenega, bo v »Kmetovalcu« objavljeno. Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev. Uspuluni, sredstvo za razkuženje semena, v zaklopnicah po '/» kg po Din 35-— za komad. Einajlna posoda. Prva pošiljatev te posode je došla in se prodaja po naslednjih cenah: Lonci, z 'Iti. vsebine po Din 8.— ; Vil vsebine po Din 10.— ; '/10 1 vsebine po Din 12.—; 11 vsebine po Din 14.—, (18.50); I vsebine po Din 18.—, (23__); 2'/i 1 vsebine po Din 22.—, (27.50); 3% I vsebine po Din 27.—, (33.—). Kožice, z 1& 1 vsebine po Din 14.—, (19.50); \Va 1 vsebine po Din 18___ (24.—); 2V2 i vsebine po Din 20.—, (27.—); 4 1 vsebine po Din 36.—, (48.—); 8 1 vsebine po Din 40___ (54.—). Ponve po Din 17.—, (22.50); 21.—, (27.—) in 23.—, (30.—). Cene v oklepaju se razumejo s pokrovkami vred. Skali, z 45 cm premera Din 80.—; z 50 cm premera Din 90,— za komad. Vedrlce po Din 45,— za komad. Zajemalke po Din 9.— in Din 10.— za komad. Penovke po Din 11.— in Din 14.— za komad. Podružnice, ki hočejo naročiti večjo množino te posode, nal pošljejo svojega zastopnika, ki mora osebno izbrati in prevzeti blago. Na pismena naročila se ne bo pošiljalo. Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Mlatilnice, za ročni in gepeljni pogon po Din 2Ž60 za komad. Slamoreznice, po Din 1500.— za komad. PlužnI trupi AVV 5 po Din 225 — Brane, V a po Din 455'— za komad. Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad. Ročni okopovalnikl po Din 280 —. Travniške brane, 47 kg A 2 po Din 500, — komadi A 3 57 kg po Din 600;—; B 2 55 kg po Din 600:— komad. Obračalni plugi UW 7 po Din 700 — za komad. Obračaln iplugi UW 9 po Din 800 za komad. Podzemni plugi po Din 400 — za komad. Lemeži za plug D 8 MN po Din 25 — za komad. Lemeži za plug D 7 MN po Din 25 — za komad. Lemeži za plug UW 7 po Din 50 — za par. Plazi (Sohlen) za pluge po Din 10 — za komad. Posnemalnik! Jubilea za 50 1 po Din 625-—; za 75 1 po Din 700- —; 100 1 po Din 1250 —; 125 1 po Din 1300-—; 150 1 po Din 1500-— komad. Stroji za izdelavo surovega masla C Gr 3 po Din 500 — komad. Orodje. Družba je prejela in ima v zalogi sledeče orodje: Vile gnojne, s 3 roglji po Din 10 —; s 4 roglji po Din 13 — za komad. Grablje železne, 10 zobne po Din 9 —; 12 zobne po Din U —; 14-zobne po Din 13' —' 1. - bne po Din 15'— za komad. Škarje za trte št. 37 a po Din 20 —; št. 45 po Din 22 —; št. 116 po Din 120'— za komad. Noži za cepljenje po Din 13'— za komad. Vrtne žage po Din 15'— za komad. Poljudno navodilo za merjenje lesa, II. izdaja, sestavil inž. A. Šivic. Kmetijska družbama Slovenijo je založila drugo, predelano izdajo leta 1914. izdanega, že popolnoma razprodanega XIV. zvezka „Kmetijske. knjižnice", ki nosi gori označeni naslov. Knjižica obsega navodila, kako se izračuni telesnina debel posekanega in rastočega, stoječega drevja ter celih gozdov, kakortudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako izračunanje potrebne tabele. Gozdni posestnik se pouči, kako se določa prirastek v ■gozdu, izračuni prostornina lesa v ogljarskih kopah ter kubična mera drva. V knjižici so tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro. Navodilo je namenjeno predvsem kmečkim gozdnim posestnikom, dalje gojencem kmetijskih šol, gospodarskim odbo rom za skupna gozdna posestva, zadrugam, upraviteljem cerkvenih in župnih nadarbin, cenilcem in drugim, ki se za stvar zanimajo. Cena broširani knjižici pri Kmetijski družbi v Ljubljani je 10 dinarjev. BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev s 5% doplatka razpošilja: lekarnar EVGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 333, Hrvatsko. JVIala naznanila. Za vsako besedo le naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 6 — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovania. Lepo domače platno^V^.ule najceneje tkalnica ..KROSNA", Ljubljana, Zrin-skega cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Spre-eina tudi laneno prejo v tkanje. Zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce. Hlode, gojzdove, trame, deske in drva ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljibliana, Kralja Petra trg št. 8 pred sodniio. Plačujejo se najvišje dnevne cene ^liKrkinin se sprejme v dobro gostilno v OI1I/.IVHIJU Ljub1jani iz poštene hiše na deželi. Nastop takoj Ponudbe na upravo lista. 2000 breskovih drevesc je naprodaj. Drevesca so eno- in dveletna, lepo vkoreninjena. Prvovrstna, nad 1 m visoka po 5 Din, drugovrstna nad 50 cm visoka po 3 Din, tre-tjevrstna po 2 Din. Breskve so lepe dolenjske mešane vrste. Naroči naj se najmanj 25 drevesc, v šentruperskomokronoški dolini se proda. Pojasnila da nadučiteli v Št. Rupertu na Dolenjskem, ki se razpošiljajo v zabojih. Zaboj se računi po lastni ceni. Razpošiljalo se bo začetkom susca proti povzetju po pošti ali železnici. — Naročila sprejema Anton Žagar, Besnlca 25, p. Hrušlca pri Ljubljani. Pozor! Janez, kam pa si nesel kožo v ustroj, ko si zaklal kravo, junca, teleta, prašiča itd.? — Kam drugam kakor v Jakob Planlnškovo strojarno v Kandijl pri Novem mestu. Tam se izdeluje naj-boi; fino usnje vseh vrst domačega izdelka. Le hočeš imeti fino usnje, nesi kožo v ustroj. Priporoča se Jakob Pianlnšek. Kandija. 'smnrlnili dinamon itd. dobite proti potrdila Oiuuuiiin, županstva pri tvrdki Fr. Stupica, trgovec z železnino in poljedelskimi stroji v Ljrbliani, Gosposvetska cesta 1, zraven Figovca. Večjo množino smrekovih in borovih kolov (štang) za hmelj, oziroma trto, vrtne ograie itd. proda; kompletno orodje za izdelovanje cementne opeke kupi: Val. Jankar, Žeje pri Medvodak. Radi opustitve prašičereje svinji in mrjasca, stare po 6 mesecev, nalboliše pasme. IVAN RUS, Grosuplje. Večjo množino, lepih, mladih, divjih kostanjev » rSSM.'"r&S se pri lastniku hotela Bellevue Ljubljana. SlSka. Drevesničarji pozor! Jabolčni divjaki za nasaditev drevesnic, eno- in dveletni, se dobe pri posestniku Ignac Verblč, p. Dramlje pri Šentjurju ob juž. žel. Q5rr»t!> (deklica) tri mesece stara in zdrava cm Uiti Je 0(ida za sv0j0. Dopisi se prosilo na Alojzija Zupanek, Žalec, poštno ležeče. Imaš bolečine v tjbrazu? V celem telesu? Uporabljaj Elza-Fluid! Potrebuješ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo? Uporabljaj Eiza-Fluid! Ali tč muči glavobol? Zobobol? Trga ije? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali želiš najbolje za negovanje zob, kože, glaše? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali si preveč občutljivi glede mrzlega zraka? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali ieliš dobro domače in kosmetsko sredstvo? Uporabljaj Elza-Fluid! Fellerjev pravi EUafluidjfc mnogo močne|ši, izdatnejši in boljšega delovania kakor francos o žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš. To je najboljše, kar sem kdaj okušal! Išči Elzafluid v vjeh doti-5nih poslovnicah. vendirpa zahtevaj srno prav; Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš narovost, stani s pakovanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju: 3 'dvojnate ali ena špeci-jalna st klenica 42 dinarjev 12 dvojnatih ali 4 špeci|aine ste parhenta in hlačevine prejela iz inozemskih tovaren, ter prodaja po čudovito nizkih cenah veletrgo- R. STERMECKI, vina CELJE, štev. 219. Cenik s tisoč, slikami zastonj. Naš cenik semen '^Uo M^Sl VER & KOMP., LJubljana, Wolfova ulica št. 12. lekarn in liti ar*! o dam tudi mlin v najem. iscem mnnarja, JANK0 METERE> Reč|Ca štev. 32. Pošta Bled. Gorenjsko. Vsakovrstni vozovi združenih obrtnikov Pvri Martin Mali sedlarju in ličarju avtomobilov v DOMŽALAH. Vsako prvo in 1 retjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (Št. Pe-trski most.) Sprejemajo se popravila in v zameno. Prrutatri vitoii (sepelj) stoječ, še malo rab-rfuuaiu vneij Ijen vsled naprave eiektro. motorja. Cena po dogovoru. Ivan Gole, posestnik. Zasip št. 44, pošta Bled. Kmetska posojilnica ■ ■■■■ ■ ■ ■ m registrov, zadruga z neomejeno zavezo ljubljanske okolece ■ tf ljubljani b v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18 Obrestuje hranilne vloge po 0jQ (1) brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu o zvezi s čekovnim prometom ter >ih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 160,000.000 kron. = Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. == in sicer najbolj rodovitne vrste. V zalogi ie tudi večja množina necepljenih vkoreninjenih trt, šinarnice in tudi divjaki Rip. Portalis in Gothe št 9 vkoreninjeni. Kdor želi naročiti lepo in dobro blago za svoj vinograd, naj se takoj oglasi, ker bo pozneje pomanjkanje trt. Franc Slodnjak, tisničar, Sv. Lovrenc pri Slov. goricah, pošta Juršinci pri Ptuju. Postrežba točna. Cene po dogovoru. P|*oda gp popolnoma dobro ohranjena oprava za manjšo specerijsko trgovino. Poizve se pri M. Dolničarju, restavrater na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Prodam 'e"ef:a b"13 plemenjaka, pinegavske pasme, 20 mesecev starega, krotkega, ki je bil na planini. Cjna 12.000 kron. Franc Papler, Doslovče, pošta Žirovnica. Ženitbena ponudba. ft šc, se želi seznaniti 7. deklico, ki bi imela posestvo s kakim podjetjem. Vdove brez otrok niso izključene. Le resne ponudbe na upravo lista pod Gorenjec 100.000. Cepljene trte od vseh najbolj priporočljivih vrst na iamčeno čistih le amerikanskih podiogah ter dobro vkore-ničene in zarašene je dobiti pri I. štajerski trsnl-čarski zadrugi, p. Juršinci pri Ptuju. — Ne zamudite iih pravočasno naročiti, ker spomladi jih bo gotovo zmanjkalo, kakor je bil to slučaj že prejšnja leta. Konkurenca pri blagu je nemogoča. Mlinske kamne, eekane iz najboljše bele, ostre skale, trde U trednje od 40 do 100 cm široke, do naročil« Udi večie, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij ob južni železnici pri Cellu. ANDREJ OSET —Maribor Aleksandrova cesta 57. — Telefon št. 88. trgovina sena, slame, krompirja, fižola, z drvami žitom in drugimi dežeinimi pridelki. B r z o 1 a v i : Andrej Oset, Uarlbor. Mavec za gnojenje (sadra, gips) Detelje, lucerne in druge me-tuljčnice je najbolje gnojiti z mavcem. To gnojilo se dobi v celih vagonih z vrečami ali brez vreč postavljeno na postajo Samobor. Navodila je nasloviti na Viljem Pavlovič Samobor pri Zagrebu. Žiieplotoapnena brozga priznano obrambno sredstvo zatira oidij na trsju in sadnem drevju, škrlup, listne in krvave uši ter druge rastlinske škodljivce Navodilo o uporabi razpošilja na zahtevo zastonj in franko tovarna žveplovih izdelkov : Anton Jurca, Ptuj Istotam se dobijo žvepleni traki na asbesti in juti za žveplanje- sodov, vina in sadjevca. Vlnometre Jtternadot" _ Asbeste bombaž In prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga-lico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limono vo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicalrbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni drogerijo IHTOB MM Ljubljana, Židovska ulica 1. K—ETSKU POSOJILNICA BjulbSjanske okolic© ¥ LJubljani naznanja svojim vlagateljem, da obrestuje izza dne 1. januarja 1923 vloge po 5' P5 Hi HBS SES ^ 513 £31 B3S S KOSE prima avstrijski produkt, 1 BRUSOVI uz originalne tvornlčke cijene kod „ORBIS" d. d. Zagreb Paromllnska cesta 1. Telet. lO 1 1230. — Telegr. „Orbls'' Iv. Jax in sin Sodi Ljubljana. Gosposvetska cest* šivalni stroiiir: strojiz p'etenje Izbor na konstrukcija ;» elegantna izvršitev it tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „A D L E R1 Ceniki zastonj in franko Kolesa iz prvi! tovarn: dOrkopp, stvria. WAFFENRAD 10 letne garancije. za vino, žganje, olje, mast, med petrolej za transport in shrambo ima vedno v založi vsako množino Frasjo Replč sodarski mojster Trnovo, Ljubljana Istotam sprejemajo se v to stroko snadaioča popravila. Solidno delo! Cene zmerne! Točna postrežba I Najstarejša hranilnica v Sloveniji. KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti obrestovan)*. S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce. Hranilnica ie sirotinskovarna in lo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašalo približno 8 milijonov kron. Cisti dobiček je. v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje obče koristnih naprav in podjetl) na Kranjskem. Za te svrhe se ie doslej darovalo 8,698.000 kron. Pismene pošiljatve ie nasloviti na Kranlsko hranilnico v Ljubljani. Knafljeva ulica št. 9. Kmetijska družba ZA SLOVENIJO je izdala in prodaja naslednje knjige: Zvezek Cena D 2. Fr. Štupar: Apno v kmetijstvu.....1.— 3. Fr. Štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini ... 1.— 5. M. Kostanjevec: O užit- nini od vina in mesa 3.— 8. Boh. Skalicky: Siljenje ali kaljenje ameriških ključev......1.— 10. B. Skalickv: Kmetijske razmere na Češkem . 2,— 12. Pridelovanje in razpe-čavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. (B. Ska-licky).......1.50 13. O sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Wein-zierl-Turk).....2.50 14. Ing. Anton Šivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa.....10.— 15. Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja ........2.50 Zivnozdr. ' ovro Tepi-na: Podkovstvo, pouk kovačem in konierej-cem .......12.— Pozor vinogradnik! Krasne žlahtne trte, izborno vzrašene in vkoreninjene, cepljene na podlagi Riparia poitalisjse oddajo dokler traja zaloga v sledečih vistah : Furmint, Renski tizling, rdeči burgundec, Zeleni Veltinec, Dinka, Biser iz Cabe, hamburSki muškat, nadalje vse potrebščine za drevesnice in trtnice v veliki izbiri. Točna postrežba zajamčeno embaliranje I. M. Georgievič & brat vrtnarsko velepodjetje, drevesnica in trtnica Bela Grkva, Banat, Jugoslavija. Skrbite za kar največje razširjenje Stremite za tem. ,K m e t o v a I c a'l da se ga lehko čfta v vseh gostilnah In javnih prostorih. 30.000 nas le že v Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo doseglll Upravništvo ..Kmetovalca" sprejema primerne insera te po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv uspeh, kajti .kmetovalec" izhaja dvakrat mesečno v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah. Gospodarska zvezo v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev. sr?-*sij-išsjgi iz najslovitejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsia". Živinorejci pozor! Pokladajte živini, osobito kravam, mladi govedi in prašičem zreške od sladkorne pese po 3 Din 50 p kg, ki je strokovno priznano najtečnejše, najizdatnejše in razmerno najcenejše krmilo. Osušeni zreški se najpreje namočijo v vroči vodi ter se po-krmijo ohlajeni ali mlačni. Naročajte to krmilo takoj pri Kmetijslii družbi za Slovenijo v Ljubljani.