Šlev. 28.
Posamezna številka stane 1 Din.
V LMni, v M бп? б. Ee&ruarjđ 1923.
Leio u.
Naročnina za državo SHSi
do prekllcsi t) го pošti mesečno Din K k, dostavljen/m dom ïaoseén'i ...... „ IS
za Inozemstvo:
me-ečno ....... Din 33
s Sobotna izdala: ss
v Jugoslaviji.....Sin 30
T inosemetvn ..... „ M
sas Cene inseratcmies
Bnoatolpsa petttns vrsta mali oglssl po Dta.1"— tn Din. 1*50, veliki oglasi nad mm vl-Itue po Oln.2 —, poslana ti po D'i. 3'—.
Pri večjem aaročilo popust
Uhaja vsak dan IzvzemH ponedeljka ia dneva po pias« nlliD ob 5, cxl zjutraj.
Uredniitvo Is v Kopitarjevi slioi itev. 6/Ш. Ho.opisi ee ne vračajo; neirca>lrasa pismi se ae sprejemajo. Uredn. tete!. itv. SO. sprava, itv. 338.
Političen iist za slovenski narol
Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Baôun poštne hran. ljubljanske it. 690 sa naročnino ta it 349 ra oglase, sagreb 39.011 e. rajev ! >C3, prai slndmuj. 24.797
Zbor
V pondeljek, dne 5. t. m., dopoldne se je zbralo v Unionovi dvorani v Ljubljani več tisoč zaupnikov SLS iz cele Slovenije, da končnoveljavno določijo oziroma potrdijo kandidatne liste SLS za volitve v narodno skupščino. Shod se je vršil v znamenju najlepše, vzorne discipline in sloge in je iznova dokazal, da je vse pisarenje in govorjenje o nesoglasju in o sporih v stranki le pobožna želja naših nasprotnikov. In kakor so na tem shodu vsi zaupniki nastopali v popolni slogi in enoduš-nosti, tako bo tudi celokupno slovensko ljudstvo dne 18. marca nastopilo združeno pod praporom avtonomistične SLS in pomedlo z vsemi svojimi centralističnimi nasprotniki.
Shod je, navdušeno pozdravljen, otvo-ril načelnik SLS dr. Anton Korošec z naslednjim nagovorom:
Cenjeni zaupniki! Otvarjam zbor zaupnikov SLS. Zbor zaupnikov je vrhovna oblast naše stranke, ki ima vse pravice, posebno pa pravico postavljanja kandidatov. Radi tega smo se danes zbrali tukaj iz cele Slovenije. Vse, ki ste se radi tega zbrali, prav prisrčno pozdravljam.
Konštatiram, da je bil zbor zaupnikov pravilno sklican in da je zbranih dovolj udeležencev. Otvarjam torej današnje zborovanje in prosim, da si zbor izvoli svojega predsednika in podpredsednika.
Na predlog bivšega poslanca Skober-neta so bili z velikim navdušenjem izvoljeni za predsednika zbora dr. Anton Ko-ro?sc, za podpredsednike pa gg. Brodar in Slapar.
Predsedstvo je nato prevzel g. Brodar, ki je pozdravil navzoče zaupnike in ial besedo načelniku SLS dr. Korošcu.
Poročilo
načelnika SLS ûr. Korošca.
Dr. Korošec je med navdušenim odobravanjem zaupnikov izvajal :
Spoštovani gospodje zaupniki! Vodstvo SLS vas je pozvalo, da vam predloži danes vse predpriprave za bodoče volitve. Vaša naloga je, da kot vrhovna strankina oblast izrečete svoj da aH ne. Ko bo padla vaša odločitev, potem lahko rečemo: naše vrste so urejene, naše priprave so končane in sedaj na delo — na agitacijo!
Agitacijska borba je vedno huda in tudi letošnja ne bo prijetna. Vendar mislim, da še nikdar agitacija za SLS ni bila lah-kejša kakor bo ravno v tem volivnem boju. Vsi vemo, da tudi vrata naših dosedanjih nasprotnikov niso več zaprta. Tudi njihova srca so se nam odprla, tudi oni poslušajo, kaj mi govorimo, ter presojajo in premišljajo, ali ne bi bilo dobro, da bi tokrat tudi volili z SLS.
ZA SAMOSTOJNOST SLOVENSKEGA NARODA.
Naša stranka ima v svojem programu na prvem mestu zahtevo, ki si jo bodo osvojili vsi, ki so čutijo Slovence. To je samostojnost, avtonomija slovenskega naroda — (živahni klici: Živio). Njena privlačna moč jjre pred nami ter nam odpira vrata vsega slovenskega naroda.
Voditelji nasprotnih strank vidijo, da se vrši preokret v njihovih vrstah, da njihovi la stil i pristaši odobravajo naš program. In : ato mislijo, da je treba preprečiti to gibanje v lastnih vrstah in dati za avtonomijo nekak surogat. Zalo obljubljajo :: samoupra-vou, »še širšo samoupravo«, >polno samoupravne, »nerazdeljeno Slovenijo« itd., sani j da bi njih ljudje ne poslušali naših klicev po svobodi in samostojnosti slovenskega naroda. (Klici: Tako je!)
Toda narod in tudi nasprotni nam del naroda vidi, da ta surogat ni nič drugega kakor orožje, ki je prišlo iz orožarne veîé-sroslva, sama fraza, ki bi naj zakrila goli — centralizem. (Ogorčeni klici: Doli ž njim!) Toda nas narod uživa že štiri leta sadov»
' tega centralizma in tudi sadove blaženega vidovdanskega centralizma in ve, kaj pomeni ta centralizem. On pomeni popolno nerazumevanje naših slovenskih razmer, popolno nesposobnost centralne uprave, on pomeni velikansko korupcijo v vsem gospodarstvu, pomeni polževo počasnost centralistične uprave, veliko nazadnjaško v političnem oziru in nezaslišano zapostavljanje v verskem oziru. (Klici: Res je I)
KLERIKALNI ZMAJ, POMAGAJ!
V štirih letih je ljudstvo dobro spoznalo, kaj mu je ta centralizem prinesel. Naši nasprotniki že sami uvidevajo, da ljudska s kako vidovdansko »samoupravne ne bodo preverili, zato so v zadnjem času prišli zopet z obrabljenim sredstvom, s katerim naj se jim posreči odvrniti pozornost našega ljudstva od centralizma. Naši nasprotniki slikajo zopet na rteno, kako nevaren je — klerikalni zmaj. (Veselost)
Ali veste, kaj je klerikalizem? Mislim, da vsi vemo, da je klerikalizem cerkvena nadvlada nad državno organizacijo, nadvlada škofov in »farjev« nad javnostjo in vso državno upravo. To je klerikalizem, to je tisti klerikalni zmaj, s katerim strašijo danes naši nasprotniki svoje ljudi.
Poglejmo si pa sedaj v oči in spoznajmo, ali nismo imeli kdaj manj klerikaliz-ma, nego ga imamo danes. Ali naš ljubljeni škof Jeglič (Navdušeni klici: Bog ga živi!) zapoveduje politični upravi ali celo uamest-nilai Hribarju. Ali imamo res kak vpliv na našo sodno upravo in na predsednika Bab-nika? Ali imamo kak vpliv na šolsko upravo? Ali imamo kak vpliv na finančno upravo? Ali imamo kak vpliv na žandarje, čeravno verno, da so ti naši prijatelji, ker nočejo gledati tega pogubnega vladnega sistema. Nadvlada katoliške cerkve in tudi drugih cerkva še ni bila nikdar tako majhna kot je danes, nje sploh ni. To mora vsakdo priznati. (Klici: Tako je!)
Če kie gospodari danes klerikalni zmaj, ni to na ljubljanskem gradu, ampak živi ob spoju Save in Donave na Kalimegdanu. — Tam ima svoj brlog in svoj vpliv. (Medklic: Pri radikalih!) Tam je pravi pravcati klerikalni zmaj. Naš klerikalni zmaj je pa mrtev in počiva globoko ob ljubljanskem gradu. Ne jaz, ne vi ga ne bomo nikdar več videli. (Veselost.)
AVTONOMNI ZMAJ.
O klerikalnem zmaju se govori, toda misli se na nekaj drugega — to je avtonomni zmaj. (Viharno odobravanje.) Ta je, ki se ga bojijo. (Živalmi klici: Tako je!) Ako slišite danes govorili o borbi proti klerikalnemu zmaju, potem to ni nič drugega kakor borba proti avtonomiji slovenskega naroda. (Viharni klici: Tako je!) Nihče od naših nasprotnikov ne sme danes med narod z razvito zastavo in odprtim vizirjem proti samostojnosti slovenskega naroda, ker bi ga povsod zapodili.
Naše stališče glede avtonomije Slovenije je zasidrano tako globoko v duši Slovenskega naroda, da si danes ne upa nihče reči: pojdimo v boj proti avtonomiji slovenskega naroda. To vedo voditelji naših nasprotnikov prav dobro in zato pravim, da so nam odprta vrata in srca pristašev vseh strank. Klerikalnega zmaja se jim ni treba bati in se ga tudi ne bojijo, ker vedo, da je mrtev. SLS ne gre v boj za klerikalizem, ampak za svobodo in samostojnost slovenskega ljudstva. (Živahni dolgotrajni klici: Živijo!)
ZA NARODNO IN Kl^TURNO SAMOSTOJNOST.
Kaj hočemo mi avtonomisfi? Mi hočemo, da smo in ostanemo Slovenci v tej državi sami svoji. To so pravi: mi ne mrzimo ne Hrvatov, ne Srbov, toda mi hočemo oeta-tl samisvoj narod in se nočemo ne posrbiti, ne pohrvatiti. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Mi ne zaničujemo kulturo drugih in priznavamo vrline tudi drugih narodov.
Toda mi ljubimo svoje hi hočemo zato ohraniti in ščititi svojo slovensko kulturo. (Po-I novno vihamo odobravanje in ploskanje.) Mi hočemo ščititi svojo slovensko gospodarstvo, hočemo pa ščititi tudi svoje slovenske žepe, svoje slovenske finance. To je naša avtonomija. Za to gremo v boj in zaradi tega se narn pridružujejo tudi ljudje drugih strank.
BRANITELJÏ ZAT1K ANHI.
Nikdar nismo iskali in želeli kake nadvlade. Mi smo vedno branili in ščitili zati-rance ter stali ob njihovi strani. Zato uživa SLS simpatije tudi pri drugih strankah, ker vedo, da smo mi zastopniki zatiranih mas slovenskega naroda. (Klici: Tako je!) Mi smo oni, ki moramo braniti slovensko zemljo, slovenski jezik, slovenskega uradnika in obrtnika, slovenskega kmeta in delavca. Braniti moramo tudi — ne klerikalizem, ampak svobodonaSecerkve,v kateri mi ne gledamo kake politične gospodarice in tudi ne kake dekle, ampak svojo mater, ki jo vsi ljubimo in spoštujemo. Zato bomo svojo mater ščitili z vsemi silami, da se bo mogla svobodno razvijati v javnosti in v šoli. (Dolgotrajno burno pritrjevanje in ploskanje.)
RAZVOJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA
Mi moramo dane3 zagovarjati tudi nase zatirano šolstvo. Katera izmeri nasprotnih strank, ki so pred 10 leti še toliko govorile o naprednosti in vzele v zakup vos napredek, si upa danes nastopiti za naše šolstvo? Nihče naših nasprotnikov si no upa nastopiti proti temu, da se danes zatira naše slovensko šolstvo. Kdo dragi nego naša stranka se bori za obstoj naše univerze, ki nam jo hočejo vzeti, ne naenkrat, ampak polagoma. Fabrike naših bratov naj i bi nam delale .uradnike in profesorje, ko-• likor bi jih bilo treba za nas. Kulture pa ' nam itak ni treba! A mi zahtevamo v sio-! venske šole slovenske profesorje, v slovenske urade slovenske uradnike, kakor tudi v slovenske kasarne slovenske vojake in oficirje. (Viharno odobravanje.) Naše šole. morajo ostati na isti višini kakor do sedaj, tudi srednje in ljudske šole. Mi vidimo, da r.aše ljudsko šolstvo vedno bolj propada. No po krivdi naših pristašev ne učiteljskem stanu, ampak po krivdi tistih, ki mislijo, da morajo v vsem ugoditi centralizmu iu ki nimajo poguma zahtevati tega, kar jo potrebno za obstoj šolstva. Zato ! se naše šole zatirajo in tako vidimo, da je mnogo naših šol zaprtih, ker ni denaria. Zlasti so v tem oziru prizadete naše pogor-ske zasilne šole, ki so mnoge vkljub vsem nasprotnim vestem še danes zaprte.
ZAŠČITA URADNIŠTVU.
Mi smo dalje tisti, ki moramo braniti tudi uradništvo. Bili so časi, ko se jo v Slo- ; veniji marsikdo smejal, ako je bil kdo iz- j med naših uradnikov ali odslovljen ali prestavljen ali kako drugače zapostavljen. Toda kolo casa se vrli in sedaj vidimo, da prihajajo tudi pristaši drugih strank na tisto kolo, ki meče ven tudi njihove uradnike.
Sigurnost uradniškega stanu je danes ogroženim in noben uradnik pri tem sistemu ne ve, ; ne bo danes ali jutri postavljen na cesto z ženo in otroci vred. To se lahko zgodi vsakemu. To je nekaj strašnega. Ta nesigumoet uradniškega stanu mora polagoma demoralizirati uradništvo, de-moralizirati pošteno mišljenje v našem uradništvu. Ako uradnik ve, da .ie lahko danes ali jutri vržen na cesto, potem je prisiljen skleniti že za časa prijateljstvo s krivičnim mamonom. Zato naša stranka hooo — in če Bog da — bo tudi izpeljala zaščito vsega uradništva, naj si bo kateregakoli mišljenja. Biti mora samo pošteno in objektivno. (Živahno pritrjevanje.)
URADNIŠTVO GLADUJE.
Gledo materiolnega stanja našega uradništva stranka ne sme zapirati svojih oči. Pred ča&orn so padle strašno besede,
da uradništvo žre, žre in žre. Mislim, da smem v imenu oele stranko izjaviti, da to strašne besede niso prišle iz njenega srca in tudi ne iz srca slovenskega naroda. Namesto teh besed je naša stranka Dostavila, drug izraz, ki se zlaga z našim krščanskim mišljenjem. Ona pravi: uradništvo gladuje, gladuje, gladuje. Tega izreka se bo naša stranka držala in ga bo v polni meri vpo-števala.
DOMAČ KRUH DOMAČINOM!
Kaj naj rečem še dalje o uradništvu? Mi zahtevamo zaščito uradništva in zato zahtevamo tudi moderno službeno pragmu-tiko za uradnike in državne nameščennce. Dobro upravo imamo samo lam, kjer imamo poštene in sposobne uradnike. Zato pravimo: v slovenske šole, naj bodo to univerza ali srednje šole, slovenske profesorje, v naše urade slovenske uradnike. Slovenske žandarje v slovenske krajo in slovenske vojake v slovenske kraje. (Dolgotrajno burno pritrjevanje in ploskanje.)
Mislim, da smo dovolj kulturni, da vsa mesta ki jih imamo v Sloveniji, zasedemo sami in zato ne bomo trpeli, da naši ljudje ne dobo kruha doma, medtem ko na najvišjih in mastnih mestih sede drugi ljudje. Če so ti ljudje tudi naši bratje, smo si vendar mi sami najbližji. Zato hočemo, da jedo slovenski kruh najprej Slovenci. (Klici. Tako je!)
ZA ŠČITNICA KMETA IN OBRTNIKA!
Mi smo zaščitniki in hočemo biti zagovorniki tudi slovenskega kmeta in slovenskega obrtnika. Slovenski kmet in obrtnik moreta mnogo tožiti o svojih razmerah, ampak o nečem ne smeta tožiti, nekaj imata v izobilju, da, preveč. To so davki. Danes ima slovenski kmet toliko davkov, da peša pod njihovimi bremeni. A mi smo videli, da še to ni dovolj. Izdelan jo načrt, da se to breme še obteži, da se še poveča. Dolžnost naše stranke jo torej, da ščiti slovenskega kmeta in slovenskega obrtniki«.
P0M00 DELAVSTVU!
In dalje slovenski delavec! Mi ga nismo nikdar zapustili in ga ne bomo nikdar zapustili, kadar ga bo braniti proti izrabljanju po kapitalizmu, najsi bo v katerikoli, smeri. Mi ne bomo nikdar dopustili, da bi se smel delavec zato, ker je gospodarsko šibek, politično preganjati. Tu ne delamo razlike med pripadniki strank. Kdor je delavec, ne sme biti politično zatiran, ^najnovejše zgodovine vidite, da smo nudui pomoč, kjerkoli je bilo treba. (Živahni klici: Tako je!) To lahko poveste delavcem drugega mišljenja in jih zagotovite, da jih bodo naše vrste vedno ščitile proti vsakemu izrabljanju kapitalizma in proti vsakemu kulturnemu in političnemu zatiranju centralizma. (Živaimo odobravanje in pritrjevanje.) To je in bo! V naših vrstah bo vedno razumevanje za bedne in zato naj ne bo nobenega zatiranega sloja, ki bi ne sms l z zaupanjem zateči se k nam.
ZA SVOBODO CERKVE.
Kakor sem že rekel, je tudi naša cerkev danes preganjana, dasi ne vrši nobeno nadvlade nad državno organizacijo ali nad komurkoli. Zato se bo naša organizacija ob strani naših škofov in vladik neustrašeno borila za prostost in svobodo naše cerkve. (Dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.)
PROTI NASILSTVU NAD KATEROKOLI VEROIZPOVEDJO.
Kakor smo vedno ščitili pravo in svobodo katoliško cerkve, tako hočemo tudi vedno ščititi pravo in svobodo vseh drugih veroizpovedanj. Danes lahko povem, da jo dosedanje naše stališče v tem oziru rodilo sad in da so tudi pripadniki drugih veroizpovedanj prišli v naše vrste. V naši stranki je danea kandidat j)ripadnik protestantske cerkve, kar je najboljši dokaz, dn srno mi strpljivi, miroljubni in da želimo prijateljskega razmerja med vsemi veroizpovc-darji. (Pritrjevanje.)
RAZMERJE DO HRVATOV IN SRBOV.
Mislim, da ni treba poudarjati, da smo mi Slovenci prijatelji Hrvatov. Koliko uiti je, ki nas vežejo in koliko momentov je, ki «no jih skupno preživeli. Četudi vemo, da nas Radié semintja napade, vendar nas to ne bo oviralo, da se no bi ramo ob rami borili s Hrvati za njihova prava.
Mnogo Srbov misli, da jih mi sovražimo. To je popolnoma napačno. Mi no sovražimo Srbov, no sovražimo srbskega naroda, mi samo odklanjamo mnogo njihovih politikov, ki hočejo, da bi bili oni gospodje, mi pa hlapci. Ako hočete, da smo bratje, bodite nam res bratje. Ako pa hočete, da smo hlapci, vam povemo, da tega ne boste doživeli nikdar. Naša zgodovina je stara stoletja. SLS ni nikdar ležala na trebuhu, ni nikdar lizala pet in jih tudi v bodoče ne bo! Tudi bratom ne! (Pritrjevanje in ploskanje.) Lahko rečem, hvala Bogu, v srbskem narodu se pojavljajo nove stranke, ki razumejo, da moramo biti, ako hočemo biti res bratje, bratje ne samo v besedah ampak tudi v dejanju. Vsakemu svojo hišo, vsakemu svojo kuhinjo in vsakemu svojo blagajno! (Klici: Tako je!)
MIR V ZUNAN.1I РЛМТ1К1.
Vsi poznate stališče, ki ga je naša stranka vedno zastopala v zunanji politiki. Mi hočemo z vsemi svojimi sosedi, z vsemi zunanjimi državami imeti prijateljstvo. Zakaj? Zato, ker hočemo mir, ker nočemo krvi, ker nočemo vojske. (Klici: Tako je!) To je načelo naše zunanje politike. Danes o tem ni treba govoriti in samo povem, da bomo to načelo dosledno izvajali, četudi divja včasi v srcu bol. Mir mora biti, ker ga naš narod potrebuje in zaradi tega bomo skušali ustvariti z vsemi sosedi prijateljske razmere in s tem zaščito neodrešenim bratom !
ENOTNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA.
Danes nočemo nobene druge stranke napadati. Napadati že radi tega ne, ker nismo stranka sovraštva in maščevanja, kakor nekatere druge stranke, ampak ker smo stranka medsebojnega spoštovanja, četudi druge stranke niso našega mišljenja. Sedaj je pa treba, da postavijo druge stranke separatne želje na stran, ker ne gre za našo stranko, ampak ker gre za interese vsega slovenskega naroda.
Toda četudi se nadejamo, da bodo druge stranke šle z nami, vendar glavno breme nosi naša stranka. Mi moramo opraviti glavno nalogo, glavno delo, mi moramo glavne težkoče vzeti nase. Zavedati se moramo, da se bije odločilna bitka. Sedaj gre za to, ali se bodo vrata avtonomiji odprla ali pa se bodo zaprla za dolgo, dolgo časa. Če prepa-demo mi in avtonomistične stranke drugih narodov, potem smo oropani slovenske individualnosti in bomo obležali pred vele-srbskim centralizmom. Ako pa zmagamo mi, potem se nam bodo odprla vrata in bomo mogoče prišli že bodoče leto do svoje avtonomije in do avtonomije drugih narodov, ki žive v tej državi. (Pritrjevanje in ploskanje.)
Glavno nalogo v tem odločilnem boju moramo izpolniti mi. Izpolniti jo moramo — to ponavljam — iz ljubezni do našega slovenskega naroda. Mi gremo v boj za blaginjo, v boj za svobodo slovenskega ljudstva. Mi hočemo, da to slovensko ljudstvo živi na svoji zemlji, ki ga je redila, da na njej dela in da ta zemlja ostane njegova.
ZA NAŠ JEZIK IN KULTURO.
Mi hočemo, da nam ostane nedotaknjen naš lepi slovenski jezik, za katerega smo se . morali toliko boriti; ta lepi slovenski jezik, ki smo ga prvič čuli iz ust naših mater in očetov, v katerem prepevamo naše krasne
pesmi, v katerem govorimo vse besedo ljubezni in sovraštva. Ta lepi naš slovenski jezik, ki nam že stoletja služi za izražanju vseh naših čustev, hočemo ohraniti! (Dolgotrajno viharno odobravanje in ploskanje.)
SLS mora čuvati in ščititi tudi našo lculturo, to kulturo, ki je bila rojena v stoletnih borbah, četudi v siromašnosti kakor je naša. Ali ni divna naša literatura? Ali ni divna naša umetnost? Mi nočemo ш uo pustimo vsega tega pokopati. Preveč ljubimo svoj narod in preveč spošhijemo zgodovino slovenskega naroda! In zato hočemo, da slovenski narod ostane, da živi in da ке v svojem jeziku nadalje razvija in izpopol-nuje. Zato bomo s podvojeno ljubeznijo nastopili v bran za pravice našega ljudstva.
Nam se ni treba bati. Če bomo šli z ljubeznijo in krepko voljo na delo. smo lahko prepričani, da bo zmaga naša. Naša stranka -- to lahko rečemo — še ni bila nikdar tako močna, nikdar tako organizirana kakor jc danes. Več kot 70 odstotkov ljudstva jo v našem taboru, v taboru SLS. Poglejte naše prosvetne organizacije! Skoro vsaka vas ali vsaj vsaka župnija ima svoj dom in svoje prosvetno društvo. Na to smo lahko ponosni.
Poglejte naše gospodarske organzacije! Od skromnih šparovcev so se razvile do lepo urejenih zadrug in do ponosnega zadružnega bančnega zavoda. Vse to je ustvarila naša marljivost, vse to je delo SLS. (Živahni živijo-klici.)
In poglejte našo bodočnost, našo mladino. S kakim zaupanjem se zateka ta mla-dna k nam. (Klici : Bog jo živi !) Poglejte našo vseučiliško mladino! Če izvzamemo bogoslovno fakulteto, je več nego dve što mla-deničev našega mišljenja.
Naša stranka je н to zgradbo posegla globoko v srce našega naroda in zato mora tudi živeti in uspevati.
Zadnje dni se je med Slovenci začela razvijati tudi politična veda, politična znanost kot znanost. Politični znanstveniki so dognali, da mi nimamo stranke in da je bila ta pravomočno razpuščena dne 22. novembra 1917. (Veselost.) V naših vrstah so mi dejali, da to ni res. Kot praktičen politik, ki se ne pečam s takim znanstvenim raziskovanjem, pa čutim in rečem, da smo res mlada stranka, ker se čutimo mlade in krepke in zdrave. Ker se čutimo ndade, krepke in zdrave, zato pojdimo na delo, da zgradimo slovenskemu narodu kmalu krasno zgradbo, zgradbo njegove svobode, zgradbo njegove samostojnosti ! (Dolgotrajno vihamo odobravanje in ploskanje.)
Poročilu dr. K o r o š c a je sledilo dolgotrajno, viharno odobravanje.
Podpredsednik zbora B r o d a r : Bodrilne besede, katere je govoril naš načelnik dr. Korošec, upam, ne bodo ostalo v tej dvorani in ne samo med pristaši naše stranke, ampak se bodo čule tudi v vrstah izven naše stranke ter bodo pripomogle, da bomo 18. marca zmagali tako veličastno, da si v bodoče ne bo nihče več upal dotakniti se naših svetinj. Treba pa je odločnega in požrtvovalnega dela, da bo zmaga tem sijajnejša.
Nato je prevzel predsedstvo dr. Korošec in dal besedo kandidatu prof. Antonu S u 2 n i k u.
ZaSiteve slovenskega ljudstva.
Profesor Su sni k je izvajal:
Priznajmo! Slovenci smo po ujedinjenju doživeli veliko razočaranje. Verjeli smo bratovskim besedam, ali na žalost smo se ■ varali. Celo od kralja dana beseda, ki jo je dal v odgovor, ko se mu je izročila adre-sa, da se bodo sveto čuvale pravice Slovencev in Hrvatov, celo la beseda ni drža-
la . Odločilni srbski politiki so.jo pogazili.
Začeli so takoj v početku našega uedinje-nja ščipati našo avtonomijo in centralistična ustava jo je uničila popolnoma,
CENTRALISTIČNA USTAVA — NESREČA ZA DRŽAVO.
Ta ustava — kakor to pravi Protič — je največja nesreča za vso državo. Jaz sem pri tej ustavi sam sodeloval v ustavnem odboru in lahko rečem, da je najslabša med evropskimi državami, izvzemši slabo italijansko reakcionarno francosko ustavo.
Protič pravi, da je ureditev države glavna hiba te ustave, da so Listi, ki so zanjo glasovali, popolnoma pozabili, da smo tudi Slovenci in Hrvati tu, in so šli preko nas, kakor da je cela država samo Vele-srbija. Vzeli so Slovencem samostojnost 1er gospodarsko, kulturno in politično zagotovili nadvlado srbskemu plemenu. In radi tega vsa velika nezadovoljnost in od tod to nesrečno stanje v državi.
POTREBA REVIZIJE.
Če hočemo odpraviti to nezadovoljstvo, če hočemo urediti državo tako, da bodo zadovoljni vsi Srbi, Hrvatje in Slovenci, če hočemo živeti skupaj — kar želimo mi in tudi Srbi — potem moramo priti do sporazuma. Do sporazuma pa ni mogoče priti, ako ne popravimo ustave. Zato je prva in kardinalna točka zahtev slovenskega naroda revizija ustave. (Živahno odobravanje.)
S. L. S. STRANKA DELOVNEGA LJUDSTVA. — MOBILIZACIJA DELA, NE PA BAJONETOV!
Mi Slovenci nismo narod kapitalistov in bogatinov. Mi smo narod delavcev. Zato hočemo v interesu razvoja države tako politiko, da bo prišlo do veljave delo in poštenje, ne pa zvitost in denar. Mi hočemo, da bodi v naši državi, v državi delovnega ljudstva splošna dolžnost dela. Kdor ne dela, naj tudi ne je. Hočemo, da se v tej državi uredi tako, da bo moral vsakdo delati. Ne samo zase, ampak misliti tudi na splošnost. Če se to ne more doseči drugače, naj se pa uvede obvezno delo, kakor v Bolgariji. Samo tako mobilizacijo dela pripoznamo, vsako drugo pa odklanjamo. (Viharno pritrjevanje.) Odklanjamo zato, ker hočemo Slovenci živeti v miru in vse svoje moči posvetiti gospodarskemu napredku. Mi smo proti vsaki stalni vojski in zahtevamo, da se stalna armada odpravi in da se vpelje splošna brambna dolžnost (milica). Dokler pa to ni mogoče, naj se zniža stalni kader na nanižje mogoče število in naj se skrajša službena doba pri vojakih. (Pritrjevanje.) Ogromno denarja, milijarde denarja bi se s tem prihranilo in zadovoljnost ljudstva bo mnogo večja.
Hočemo, da se vpelje nov, modern vojaški zakon, ki odgovarja našim kulturnim razmeram in po katerem bo našim fantom zagotovljeno, da morejo služiti v svoji domovini. (Odobravan e.)
Naša stranka stoji na tem, da je edina rešitev za nas solidnost in vzajemno delo vseh stanov. Ker smo prepričani, da more do splošne blaginje pripeljati samo skupno, vzajemno delo, zato zagovarjamo pravice vseh stanov in se zavzemamo za vse stanove.
ZA DOBRO IN DOBRO PLAČANO URADNIŠTVO.
Glavna krivda, da ni v naši drŽavi reda, da ni pravega miru in zadovoljnosti, j je slaba uprava. Imamo mi v Sloveniji do-I bre in sposobne uradnike, poštene urad-! nike, ali na žalost tam doli takih ljudi ni-! majo. Tam so nastavljeni ljudje brez spo-
sobnosti, brez kvalifikacije in nazadnje še podkupljivi. Dobra uprava jc odvisna od dobrih uradnikov. Uradnik je pa sposoben in pošten samo tedaj, če je tako plačan, da more živeti. Ker je preveliko število uradništva, ki ne vrši svoje dolžnosti, zato zahtevamo, da se nesposobni in korum-pirani uradniki odstranijo in naj se z dru-gimi z moderno službeno pragmatiko zagotovo vse pravice, ki gredo vsakemu drugemu stanu in naj se obranijo pred vsakim izkoriščanjem in terorjem političnih strank.
Ko smo delali v parlamentu službeno pragmatiko, smo ponavljali, da hočemo de-bre uradnike, ki bodo vestno vršili svojo dolžnost in ki se bodo zavedali, da so oni radi ljudstva in ne ljudstvo radi njih.
ZA DOMAČO OBRT.
Mi Slovenci smo gosto naseljeni in imamo le male in srednje kmetije. Marsikdo se težko preživi na svoji zemlji in mora iskati postranskega zaslužka. Zato vidimo, da cvete pri nas domača industrija in domača obrt. Dolžnost države je, da to domačo industrijo in obrt podpira z vsemi močmi, ker le tako je mogoče, da preprečimo beg z dežele, da preprečimo beg v Ameriko. Pa tudi sicer mora vsaka vlada podpirati srednji stan, ker je ta stan naj. boljša garancija za dober razvoj gospodar-stva v državi. Kajti velekapital je mednarodnega značaja. On gre tudi iz države, če mu tam kaže več dobička.
Zahtevamo, da podpira država naše obrtnike, da skrbi za obrtni naraščaj in da skrbi posebno za nižje in srednje obrtne šole.
SLS ZA DELAVSTVO.
Naši slovenski delavci so trpini, kakor so vsi drugi. V tej dobi po vojski in tudi že med vojsko smo opažali, da se jc veliki kapital strašno ojačil in da je danes tako močan, kakor že davno ne. Zasledovali smo veliki boj med kapitalisti in delavci v Angliji in smo videli, da je podlegel delavec. Videli smo boj v Italiji med kapitalisti, fašisti in delavci in zopet je podlegel delavec.
Boj med kapitalisti in delavci je danes tako hud, kakor že davno ne. Zato jc nujna socialna zahteva, da mora moderna država storiti vse v varstvo delavstva in delavcu zagotoviti človeka vredno življenje. (Klici: Tako je!) Danes je pa še vedno tisti gospod, ki ima kapital in denar, a delavec ima ramo svojo in svojo roko, katero mora prodati gospodarju. Moderna država mora gledati, da tudi ta zadnji iz-rodek suženjstva odpravi s polteno socialno zakonodajo. (Klici: Tako jel)
Ves čas, kar je bila ta vlada na krmilu, se ni storilo v varstvo delavstva ničesar. Izdala je en sam zakon o zavarovanju delavcev, a še ta zakon ni za nič. Zato jc naša zahteva kot stranke, ki zastopa revno ljudstvo, da se morajo zajamčiti delavcem z zakonom vse pr?.vice, posebno pa pravica združevanja in organizacije.
Z zakonom se mora določiti čas, preko katerega se ne sme delati. Zahtevamo osenmrni delavnik za vse tovarne in rudnike. Naj gredo tisti, ki mislijo, da je mogoče dalj časa deiati par sto metrov pod zemljo in naj tam poskušajo trpljenje ubogega delavca. Zahtevamo, da sc varujejo otroci pod 14 leti pred izkoriščanjem is da se odpravi nočno delo.
Zahtevamo tudi, da naj ima delavec pri kapitalističnih podjetjih pravico soodloče-vati pri določanju cen in pri prodaji izdelkov in da je udeležen pri dobičku. V ta namen naj se ustanove gospodarski sveti.
ZA KMETIJSKI ZAKON.
Najmočnejši stan je pa kmečki stan. Kdor ima premalo zemlje, jo mora dobiti
Prvi zemSjani na nescu.
Čudežni doživljaji dveh Angležev. 10 'Angleški spisal H. G. NVella. — Poslovenil —e—.
(Dalje),
: In kaj mislite sedaj storiti?« sem ga vprašal po dolgem molku.
»Najprvo bi si izposodil vrtno lopalo in bi ri odkopal tole prst, ki se me drži. in nato bi si privoščil kopel, — ako se smem poslužiti udobnosti, ki jih nudi vaša hiša. Potem bova sedla in se pogovarjala. Mislim, da bo dobro,« — položil mi je svojo blatno roko na ramo — : ako ostane zadeva popolnoma med nama! Vem, da sem povzročil mnogo škode, — poškodovana so poslopja, stanovanja, plotovi —. Toliko denarja nimam, da bi poplačal vso škodo, in če se zve vzrok nesreče, bi prišel v hude škripce in moje delo bi trpelo, ako bi sploh ne bilo onon: Oočeno. — Vsega človek ne more predvidevati, veste, in meni ni mogoče, da bi se poleg svojih znanstvenih raziskovanj šc pečal tudi s posledicami — dobrimi ali slabimi — svojih uspehov. Pozneje kedaj, ko bodete vi rešili praktično stran moje iznajdbe in ko bo kavorit zares tudi praktično uporaben iu so bodo uresničila naša pričakovanja, ki jih stavimo nanj, takrat lahko uredimo stvar s temi ljudmi, ki sedaj škodo trpijo ::aradi moje nove iznajdbe. Pa sedaj ne —î Sedaj ne —! Ljudje bodo vso nesrečo pripisovali zračnemu vrtincu, pobiralo sc bo za oškodovance in ker
je tudi moja hiša trpela škodo in celo zgorela, bom tudi jaz dobil lepo odškodnino, ki mi bo prav izdatno pomagala pri nadaljevanju mojih poskusov. — Ako pa se zve, da sem jaz vzrok celi nezgodi, pa ne bodo nič pobirr.'i in vse bo šlo zo^or mene. Nikoli več ne bora mogel v miru nadaljevati svojih raziskovanj. — Moji trije pomočniki so ali poginili, ali pa še živijo. Če so poginili, jih ni škoda. Delavni so sicer bili, pa nesposobni, in današnje nesreče je v veliki meri kriva njihova malomarnost. Če niso poginili, pa dvomim, da bi bili toliko pa-j metni in bi razumeli, kaj se je zgodilo. ! Verjeli bodo v zračni vrlinec. In če smem ! stanovati tu pri vas v eui tehle vaših praznih sob, dokler moj dom ni popravljen — Umolknil je in me je gledal. Človeka s takimi možnostmi imeti za gosta, to ni priprosta reč, sem premišljeval —.
»Morebiti bo dobro,c sem dejal in vstal, »oko poiščeva predvsem lopalo k šla sva na vrt
Medtem ko je bil v kopeli, sem natančno premislil njegov predlog.
Kavorjeva druščina je imela svoje slabo I strani, na katere dosodaj nisem mislil. Nje-i gova raztreseuost, ki jo malo manjkalo, da ni oropala zemeljske oble in vsega človeštva prepotrebnega zraka, ta njegova raz-tresenost bi utegnila povzročiti ob ugodni priliki še vse hujšo nesreče —. Na drugi strani pa sem jaz bil šc mlad, v denarnih
stiskah, in razpoložen za drzne pustolovščine, zlasti e so obljubovale dobiček.
Čisto na jasnem sem si bil, da hočem imeti vsaj polovico dobička od vsega podjetja. Na srečo sem imel najeto hišico za tri leta, za popravila nisem bil odgovoren, moje pohištvo, kolikor sem ga imel, jo bilo v naglici nabrano, so na dolgu in zavarovano zoper poškodbo —.
Sklenil sem, da ga vzamem k sebi.
Seveda so sc moji nazori o kavoritu temeljito izpremenili. Nisem sicer dvomil o silnih možnostih, ki so se odpiralo tej čudoviti snovi, pa dvomil sem, ali bo porabila zu dviganje parnih strojev iu lopov —.
Takoj sva se loti'a popravil na njegovi hiši in delavnici. Kavor je bil gostobeseden iu mnogo zgovornejši nego kedaj poprej, zlasti če je prišel nazgovor na vprašanje, ali in kedaj bova spet poskusila napraviti kavorit.
: Seveda ga bova, - jc odgovarjal radostno, vseveda ga bova! Pni poskus je nekoliko podivjal, pa mislim, da sva enkrat za vselej mimo takih težkoč in nesreč. Čuvala se bova, da ne uničiva našega planeta in njegovih prebivalcev s svojimi poskusi — kolikor se bo pač dalo, seve. Pa nekaj je vedno treba tvegati. Vsa! " iznajdba zahteva žrtve. Je vedno tako bilo in bo! In tu morate vi kot praktičen človek poseči vmes! Sodim, da bi bilo najbolje, ako ga ulijeva v prav tenko, po koncu stoječo plast.
Pa še ne vem natančno kako. — In še neka druga misel mi je prišla. Toda ni še zrela. — Čudno, da mi je ta misel prišla, ko me je vihar valjal po blatu in sem bil še ves v dvomu, kako se bo stvar končala. Vsekakor je to tisto, kar potrebujem —.«
Pridno sva popravljala delavnico iu mnogo dela je še bilo, preden bi se bila megla lotiti novega poskusa. Kavorjcvi delavci so napovedali stavko, ko so zvedeli, da naj bom jaz odslej prvi pomočnik. Pa poravnali orno spor v dveh Ineh.
III.
Obla iu drage priprave za potovanje. Prav dobro se spominjam tistega dnes, ko mi je Kavor povedal svoje misli o obli.
Žc dolgo se je bavil s svojim načrtom, pa nič porabuega ni mogel zasnovati. Ti-stikrat pa je prišlo razsvetljenje nadenj naglo kakor v viharju.
Vračala sva se v moje stanovanje ua čaj. Poloma je začel brenčati. Hipoma pa zakriči: »Takole bo šlo! — Zadeva je reše-na — ! Okna z jeklenimi zagrinjali —k »Kaka zadeva —?«
Vprašanje prostora —. Mesec —.« »Ne razumem vas k :>Ne razumete? Oblo morava sestaviti —k
Nisem ga razumel in pustil sera mu, da je gcvoril po svoji navadi. Niti sanjalo so mi ni o njegovih namenih.
loliko, kolikor jo potrebuje zase. Prav tako jo mora dobiti tisti, ki jo hoče obdelovati. Zato zahteva moderna doba, da se to vprašanje reši, da se izvede agrarna reforma.
(Klici: Tako je!) Kdor ima veleposestvo, ki ga ne moro obdelavati sam, naj odstopi nekaj zemlje onemu, ki jo ima premalo ali pa nič. Agrarna reforma se mora izvršiti, toda pravično.
Ves ta čas, kar je ta vlada, ni izdala niti enega zakcaa v prospeh kmečkega gospodarstva, niti ga predložila parlamentu.
V današnjem času čutimo vsi posebno pri nas na kmetih pomanjkanje denarja in vsled težkih gospodarskih in trgovskih konjunktur tudi pomanjkanje kredita. Naloga države je, da priskoči slabim na pomoč, da jim posodi potrebna denarna sredstva na nizke obresti in da skrbi za cenen kmečki kredit. Ta kredit naj se pa da na razpolago zadrugam in ne posameznim ljudem, ker izkušnje uče, da vršijo posamezniki s takim denarjem največje korupcije. Sploh naj država podpira z vsemi močmi zadružništvo.
Nujno zahtevamo, da se izvede zavarovanje živine, zavarovanje zoper točo, sušo in druge vrer зке nezgode.
DAVČNA TN CARINSKA 1LITIKA.
Mi Slovenci vidimo, da smo plačali veliko davkov, več davkov, kakor pa Srbi. Spomnim samo na to, da smo v zadnjih desetih mesecih plačali Slovenci, ki nas je en milijon 211,320.000 Din davka, Srbi pa, katerih je štiri milijone, nekaj nad 377 milijonov. Nujno zahtevamo izenačenje davkov za vso državo.
Prav tako moraui poudarjati, da je nujna zahteva Slovencev, da se odpravijo davki na življenjske potrebšč;ne. Država naj gleda, da s pametnim gospodarstvom nadomesti to izgubo. (Kiici: Tako je I)
Dalje carinska politika! Ves čas se je prakticiralo tako, da jo prišlo kolikor mogoče veliko denarja v državo potom izvozno in uvozne carine ia carina ni šla nikdar za tem, da pospešuje narodno gospodarstvo. Vsi se spominjate velike carine na živino in prešiče. In kaj se je doseglo s tem? Ničesar drugega nego to, da je šel ves denar v Belgrad, kjer je izginil potom centralistične uprave. Pri nas na Slovenskem smo pa imeli od tega veliko škodo in tudi delavcem to ni nič koristilo. (Klici: Res je!)
Kakšna je naša carinska politika, vidimo, če pogledamo naredbo, s katero je hotela vlada pomagati našim vinogradnikom, napravila je pogodbo з Češko in je pri tem pokazala, kako je kratkovidna in kako malo pozna Čehe kot trgovce. Napravila je pogodbo, po kateri se sme češko pivo uvažati k nam, naše vino se pa ne more izvažati na Češko. '*
INVALIDI.
Kar se tiče dalje invalidov, moram poudariti, da prav tako zahtevamo, da se invalidska vprašanje reši, toda pošteno in pravično reši. Mi ne poznamo nobenega razločka med onimi, ki so služili v srbski vojski in med onimi, ki so služili v avstrijski vojski. Vsakdo je vršil svojo dolžnost in kot invalid ima pravico do enako visoke pokojnine.
H koncu moramo jasno in odločno povedati: Mi Slovenci bomo ostali Slovenci in hočemo ostati Slovenci do zadnjega. Mi hočemo ostati katoličani. Te svetinje ne damo nikomur in tudi našega lepega jezika ai ne pustimo iztrgati od nikogar, kakor je to poudarjal gospod načelnik naše stranke. Naših svetinj nam niso vzeli Turki, niso nam jih vzeli Nemci — in če Bog da — nam jih tudi Srbi ne bodo vzeli. (Viharno pritrjevanje iu ploskanje.)
Poročilo prof. Sušnika so zborovalci spïejeli z velikim navdušenjem in odobravanjem.
Predsednik dr. Korošec preide nato k tretji točki dnevnega reda: Določitev kandidatov za vse volivne okraje Slovenije. O kandidaturah za štajersko volivno okrožje poročal posl. Že bot, za kranjsko volivno okrožje pa zborni tajnik SLS dr. Kulovec. Z velikanskim navdušenjem so bile sprejete sledeče
Volivno okrožje: sodni okrožji
Ljubljana in Novo mesto.
i.
NOSILEC LTr""E:
Dr. Anton Korošec, duhovnik in minister na razpoloženju v Mariboru.
IL
OKRAJNI KANDIDATI:
Za volivni okraj Črnomelj: Kandidat: Jožef Nemanič, posestnik v
Želebeju pri Metliki. Namestnik: Janez G r a h e k, posestnik in župan v PetrovivasL
Za volivni okraj Kamnik: Kandidat: Janez Sirein, posestnik in
župan v Kaplji vasi pri Komendi. Namestnik : Franc S m o d e j, urednik Ljubljana.
Za volivni okraj Kočevje: Kandidat: Karl S k ulj, župnik v Dolenji
vasi pri Ribnici. Namestnik: Franc Grebene, posestnik, Dolenje Laze 2 pri Ribnici. Za volivni okraj Kranj: Kandidat Janez B r o d a r, posestnik, Hra-
stje pri Pranju. Namestnik: Ivan Dolenc, profesor v Ljubljani.
Za volivni okraj Krško: Kandidat: Anton Sušni k, profesor v Ljubljani,
Namestnik : dr. Franc Kulovec, profesor, tajnik SLS v Ljubljani. Za volivi.i okraj Litija: Kandidat: Franc Krem žar, urednik v Ljubljani.
Namestnik : Lovro J e v n i k a r, učitelj, Št. Vid pri Stični.
Za volivni okraj Ljubljauska okolica: Kandidat: Ivan Stanovnik, posestnik v Horjulu.
Namestnik: dr. Janko Breje, odvetnik v Ljubljani.
Za volivni okraj ^ogatec: Kandidat: Jožef Gostinca r, posestnik
v Ljubljani. Namestnik: Jakob Jan, posestnik v Pod-homu.
Za volivni okraj Novo mesto: Kandidat: Anton Sušnik, profesor v Ljubljani.
Namestnik: dr. Franc Kulovec, profesor, tajnik SLS v Ljubljani. Za volivni okraj Radovljica: Kandidat: Jožef Gostinčar, posestnik
v Ljubljani. Namestnik: Jakob Jan, posestnik v Pod-homu.
Volivno okrožje:
МагШог-Celje s Ргектшјж i.
NOSILEC LISTE: Dr. Anton Korošec, duhovnik in minister n. r. v Mariboru.
II.
OKRAJNI KANDIDATI:
Za volivni okraj Brežice: Kandidat: Josip Skoberne, narodni poslanec, Dovško. Namestnik : Jožef C e r j a k, trgovec in posestnik, Artiče. Za volivni okraj Celje: Kandidat: Davorin Krajnc, narodni poslanec, Podgora, obč. Vel. Pirešiea. Namestnik : Jakob U r a n j e 1:, rudar, Me-gojnica pri Grižah. Za volivni okraj Dolnja Lendava: Kandidat: Jožef K1 e k 1, narodni poslanec,
Črenšoci. Namestnik: se še določi.
Za volivni okraj Konjice: Kandidat: dr. Josip Hohnjec, narodni
poslanec, Maribor. Namestnik: Franc Uo log rane, posestnik in župan, Konjice. Zo volivni okraj: Lai ko: Kandidat: Jurij K u g o v n i k , posestnik in
kovač, Prevalje Î3. Namestnik: Mihael Hrastnik, kmet, Brstr'' J.
Za vcllvni okraj Ljutomer: Kandidat: dr. Josip Hohnjec, narodni
poslanec, Maribor. Namestnik : Franc Gologranc, posestnik in župan, Konjice. Za volivni okraj Maribor, levi breg: Kandidat: Franjo Žebot, narodni poslanec, Maribor. Namestnik : Ilinko F a m d 1, posestnik, Par-tinje.
Za volivni okra' Maribor, desni breg: Kandidat: Štefan Falež, posestnik, Orehova vas.
Namestnik: Hinko Gril, posestnik, Slov. Bistrica.
Za volivni okraj Fe-'-je: Kandidat: Vlado Pušenjak, narodni
poslanec, Maribor. Namestnik: Martin S t e b 1 o v n i k , posest-r.:k in župan, Sv. Martin na Paki. Za volivni kraj '"urska Sobota: Kandidat: Geza Šiftar, posestnik, Mart-janci.
Namestnik: se še določi.
Z- volivni okraj Ormož: Kandidat: Ivan V-sen j; k, profesor, Maribor
Namestnik : Andrej B e d j a n i c, posestnik iu župan, Obrez 67. Za volivni okraj Prevalje: Kandidat: Jurij Kugovnik, posestnik
in kovač, Prevalje 23. Namestnik: Mihael Hrastnik, kmet, Brslnik 16.
Za volivni okraj Ptuj : Kandidat: Ivan Ves en j a k, profesor, Maribor.
Namestnik: Andrej Bedjanič, posestnik in župan, Obrcž 67. Za volivni okraj Slovcnjgradec: Kandidat: Vlado Pušenjak. narodni aoalanen „laribor.
Namestnik : Martin S t e b 1 o v n i k, posest-nik in župan, Sv. Martin na PakL Za volivni okraj Šmarje: Kandidat: Jakob Vrečko, posestnik, Bo-
letina 3 pri Ponikvi. Namestnik : Jožef P o č i v a 1 š e k, posestnikov sin, Imeno 16.
O kandidatu za
MESTO LJUBLJANA je poročal dr. Stanovnik. Zbor zaupnikov je soglasno sklenil, da pooblašča vodstvo SLS za Ljubljano, da določi kandidata in njegovega namestnika.
S tem je bila glavna točka dnevnega reda rešena. Govorili so nato še gg. Erjavec, F1 o r j a n č i 5, Brodar in S in o d e j. Sklepno besedo je imel dr. Korošec, ki se je zaupnikom zahvalil, da so prišli v tako ogromnem številu na strankin zbor. S postavitvijo kandidatnih list so volivne predpriprave za narodno skupščino končane in sedaj je treba samo še pridne agitacije. Mi gremo lahko z mirnim srcem v volivni boj, ker vemo, da gremo za sveto stvar, za svobodo in avtonomijo slovenskega naroda.
Franjo š u k 1 j e :
Zakaj - nazaj?
Šimen Gregorčič.
G. dr. šusterSi'" „.tmreč! Da se je po štiriletnem prognanstvu zopet vrnil v domovino, pač nikogar, ki količkaj razpolaga s pravnim čutom, ni presenetilo. Ali marsikdo — in tako tudi jaz — je debelo gledal, ko je na večer 31. januarja 1.1. v novorojenem »Ljudskem dnevnikue čital pod votlodonečira programom ^Narodne ljudske stranke« ime dr. Ivana Šustcr-šiča in celo kot »načelnika stranke«.
Saj se še živo spominjamo onega 28. oktobra 1918, ko je zadnji deželni glavar vojvodine Kranjske, nezvestemu blagajniku podoben, ki zbeži z ukradeno blagajnico svojega gospodarja, v strahu in trepetu po stranskih ulicah v deželnem avtomobilu pobegnil pred sovraštvom in gnjevom razkačenega slovenskega naroda iz deželnega dvorca v tujino, tresoč se pred mislijo, da ga ne bi spoznali ter mu beg preprečili. Nihče ni bil prišel od njegovih »dragih srč-noudanihc, nihče ni mu klical »Ostani, nikar odtod, nikar!.' Plaho so se skrivali pred ljudsko nevoljo, vsi tisti njegovi podrepni-ki, trabanti in »zuhalterjic; — brez slovesa, v največji tajnosti je kranjski samodržec moral ostaviti deželo, v kateri je gospodoval bolj oblastno nego kdaj kak deželni glavar ali deželni predsednik.
Dolga štiri leta so minula, ničesar ni storil, s čim bi se mogel rehabilitirati v svoji veljavi pri narodu, in navzlic temu se danes z drznim čelom predstavlja istemu narodu, češ, evo me, tukaj sem, počastite me »3 svojim zaupanjem:', da mi omogočite javno delo!
Nazaj -— pa zakaj .J
Nemojte misliti, da mi te vrstice narekuje osebna strast ali nizka maščevalnost nasproti možu, kateri me je pač z nečedno politično intrigo pripravil do tega, da sem odložil častno mesto deželnega glavarja. Narobe, celo hvaležen bi mu moral biti za ta čin, ker nehote mi je izkazal največjo dobroto. Le pomislite, da ni bilo njegove za-hrbtnosti, bi me bila svetovna vojna še zasačila na stolu deželnega glavarja. Kot tak bi se bil moral po svoji vesti, ki mi je bila vsikdar voditeljica v mojem javnem in zasebnem življenju, postaviti za svoje ljudstvo, pred vsem za našega kmeta, ter varovati ga pred nasilnostjo in grabežljivostjo vsegamogočnega vojaškega življa! Kmalu bi bil razvpit kot »militarfeindlich.: in ko bi bili malo pobrskali po starih sodnih aktih ter bi bili iztaknili, da sem uže leta 1807 v tisti zorni mladostni dobi bil zagrešil zločin motenja državnega miru ter vsled tega zapadel kazni dveh mesecev težke ječe, gotovo bi bil dobil označbo »p. v.« in kot politično sumljiv moral bi jaz, dasi deželni glavar, v samotno celico kakega internata ali v najugodnejšem slučaju kot /konlini-ranec v kako nemško ait mažarsko gnezdo. Vsega tega me je obvarovala intriga mojega naslednika g. dr. šusteršića.
Mojega peresa toraj ne vodi nobena osebna animoznost, marveč zgolj in izključno zavest, da sem dolžan onemu narodu, kf teremu sem zvesto in nesebično služil dolga desetletja, oni državi, po kateri je koprnela moja duša še v mladeniški dobi, spregovoriti svojo dobro premišljeno sodbo o možu, ki nikdar ni bil koristil, mnogokrat škodoval svojemu narodu in ki se »mu sedaj zopet ponuja kot voditelj, odre-šenik in mesija !
Tedaj, kaj ie z dr. Susteršićem in kaki so njegovi darovi za politično ulogo, ki si jo zaželi z vso strastjo svoje duše?
Mnogo let sem bil njegov tovariš v parlamentu, skupaj sva delala od leta 1897 do 1912, in tudi kasneje, ko sem prostovoljno bil dal slovo političnemu delovanju, sem pa7r.fi zasledoval njegovo delavnost. Naravno, чпј je bivši" običajno jako bistrook op,t/ alec in ocenjevalec svojega „nasled-î nika. , Bil sem nasoroti s. dr. šusteršicu
v dr ' zelo objektiven v svoji sodbi. Prvotno svojo dokaj neugodno oceno sem drago volje omilil, ko mi je nepozabni moj prijatelj dr. K r e k leta 1903 na potu v dolen jski Podgrad, kamor sem ga bil spremljal, živo prigovarjal, češ, šusteršića spoznaj in uve-ril se boš, da je blag človek! Ni moja krivda, da sera to domnevo tekom let korenito opustil, isto tako kakor je tudi Krek naposled prišel do najhujše obsoje šusteršiče-vega značaja. O njegovi duševni nedostat-nosti sva se sicer dokaj preje prepričala.
Kajti kake lastnosti mora imeti mož, ki si ga narod izbere svojim poslancem in vodnikom?
Pošten, odkrit in možat značaj mora biti, samega sebe ne sme iskati, razpolagati mora z obširnim znanjem, prednjačiti mora tovarišem v delavnosti, lastno osebo mora zapostavljati splošnim interesom, odlikovati ga mora bistra presoja danega položaja in iznajdlivost glede potrebnih sredstev in primerne taktike — to so bistveni pogoji, brez kojih nihče ne more uspešno voditi svojega ljudstva. Govorniški dar niti neobhodno potreben ni, dasi je vsigdar dobro, če je glavar stranke ali ljudski vodja ob jednem »leaderi' v debati.
In v koliko je dr. Ivan šusteršić zadoščal tem terjatvam?
Le to mu pustim veljati, da je bil v parlamentu dokaj spreten taktik, dasi moram poudarjati, da si je bil mogel pridobiti veljavo zgolj v tako razdrapanem, propadajočem, gnilem parlamentu, kakor smo ga vi-, deli na Dunaju v šusteršičevi parlamentarni dobi od leta 1897—1918. V vsakem drugem pogledu jo odrekel. Zlasti znamenita je bila njegova nemarnost v onih stvareh, katere stoprav pokažejo istinitega zastopnika, pravega parlamentarca. Bolj nego v drugih parlamentih moral se je poslanec: na Dunaju obveljaviti s stvarnim delom v odsekih. Dr. šusteršič je bil član premnogih odsekov, ali delal v njih — ni nikoli nič. Običajno je obstojala njegova delavnost v odseku v tem, da je oblastno prikorakal v odsekovo dvorano, zahteval prezenčno listo, podpisal svoje ime in potem možato — izginil. Kedaj ste ga bili videli kot poročevalca na poročevalčevem odru? Nikoli ne! Morda ga je ovirala njegova strokovna plit-vost, pomanjkanje solidne naobraženosti, .s kojo se je odlikoval na primer njegov tovariš in rojak dr. K r e k. Za upravo se sploh nikoli ni brigal. Vprašajte njegove nekdanje sotrudnike v deželnem dvorcu, bivše deželne uradnike, in izvedeli boste, da v sedmih dolgih letih njegovega deželnega glavarstva je deželno upravo popolnoma prepustil svojemu namestniku dr. Evgenit Lampe tu, sam pa se je omejil ua »reprezentanco c, na prazne vnanjosfi, ki so naposled vendar pod častjo resnega politika!
»Stoj k — mi bodo sedaj ugovarjali ouï redki zaslepljenci, ki danes še verujejo v tega razbitega malika —, »ti obrekuješ, sa j se je baš v oni dobi, ko je dr. šusteršič bil načelnik Slovenske ljudske stranko in potem deželni glavar, toliko bilo storilo za deželo v gmotnem in kulturnem oziru k Njim odgovarjam: »Ne tako hitro, gospoda! Šus-teršićeva sreča je bila, da je imel na svoji strani dva prvovrstna sodelavca, genijalne-ga Kreka in sila nadarjenega Lampe-t a, in on je znal spretno zase izkoriščati vso uspehe, ki sta jih genij Krekov in Lampetova nadarjenost priborila. V, tem pogledu bil je uprav mojster. Celo k meni je šel včasih na posodo. Da navedem le en slučaj, je on, ki je bil pri celi mnogoletni akciji za belokranjsko železnico peto kolo aa vozu, ou, ki drugega ni storil kakor da je enkrat mene spremil k ministrskemu predsedniku baronu B e c k u v tej zadevi, vendar si zna! prilastiti vse priznanje za to znamenita pridobitev!
Toda navzlic temu bi ga gola nedostat-nest njegovih duševnih c'arov nikakor n<; mogla diskvalificirati za mesto narodnega voditelja, da bi ga dičila ona lastnost, ki se mora zahtevati celo od navadnega pripro-stega poslanca, to je: pošten, odkrit, možat značaj. Te lastnosti — zastonj jih iščeš pri dr. šusteršiću. — Uže glasovita njegova brošura je to jasno dokazala. Še bolj pa, uprav v bengaličnem svitu zrcali se značaj njegov v belgrajskem njegovem potovanju. Kaj je sploh tam iskal? Da se mu jo po štiriletnem prognanstvu priznala dopuslnica, s katero se jo smel vrniti v domovino, do-pustnica, ki se mu itak zakonitim polom nikakor ni mogla odreči, to vendar še ni povod, pasti na kolena pred starim Pašićem. Pač se jo belgrajski navihanec čudovita moral namuzati, ko se mu je s pripognjeniiu hrbtancem spoštljivo približal oni isti šusteršič, ki je v usodnem poletju 1914 šuntal. dunajske dvorne kroge, podpiral znorelo vojno stranko, imenom nedolžnega slovenskega ljudstva hujskal na uničevalno vojsko proti bratskemu srbskemu narodu!
Toda sad šusteršičevega poniževanja bil je, kakor se vidi, časnikarski porod njegovih dveh listov in hipno rojstv o - Narodne ljudske stranke , o kateri vendar do tja ni hilo n? duha ne sluha. Ustanoviti kar dva lista na enkrat, dobiti tiskarno, zalagati jo z vsemi potrebnimi materialijomi in končno zbrati in plačati ves ronogobrojnl štab so-
Stran 4,
SLOVENEC, dno 6. ïeFfuarJu
Sfer. 28.
delavcev in sotrudnikov — to jo stvar, ki dandanes zahteva in požira ogromne kapi-talije. Kako jih jo zmogel dr. šusteršić? Težko, da zamoro naš slovenski >pretendent. iz lastnega žepa pokriti gromadno to potrebščino. Kaj malo verjetno tudi, da bi sorodna mu velika industrijska tvrdka iz golo hvaležnosti za mnogotere usluge, ska-zane od tedanjega deželnega glavarja vojnim dobaviteljem pri vojnih dobavah, žrtvovale zanj one milijone, ki jih dandanes sta-
ne tako časnikarsko podjetje. Ako pa tega ni, potem ostano zgolj ena rešitev to uganke: Pasićev dispozicijski zaklad! V tem slučaju bi bil nekdaj tako ponosni mogotec v deželnem dvorcu, mož, ki so mu nemški nasprotniki dali priimek »ncvencanega kranjskega vojvode« na svoja stara leta postal kupljeni in plačani Časnikarski robnfar lokavega PasW'a!
Ogledali smo si moža, prihodnjič si oglejmo še njegov program!
Teroristični atentati Qrj'itwmr pod Pribičevicevfm
patronatom.
PRAVOSLAVCI DEMOLIRAJO KATOLIŠKE VASI. — ORJUNCI MEČEJO BOM-
BE IN RAZBIJAJO TISKARNE.
Zagreb, 5. febr. (Izv.) Današnji »Hrvat« poroča iz Hrvatske Kosiajnice, da je tamkaj povodom shoda Hrvatske seljačke republikanske stranke prišlo do krvavega spopada. Ko se je zbralo okoli 1000 udeležencev shoda, jc navalilo nanje okoli 3000 pravoslavnih pod vodstvom demokratskih prvakov odvetnika dr. Tadiča in prote Budimira Ralića. Oboroženi so bili s kara-binkami. Hišo, v kateri bi se imel vršiti shod, so popolnoma demolirali. Isto so storili z 32 hišami hrvatskih kmetov. Orožni-štvo je stalo mirno ob strani in gledalo, kako so razbijali in plenili. Bosansko Kostaj-nico jc doletela enaka usoda. Pravoslavni so navalili in demorali ter oplenili hiše katoličanov in muslimanov.
Osijek, 5. febr. Danes dopoldne okoli 11. so navalili v tiskarno, kjer se tiska »Hrvatski List« Orjunci, Šli so v strojnico ter z revolverji v rokah pozvali uslužben-
ce, naj takoj zapuste lokal. Nato so vrgli na stroje bombe, ki so eksplodirale ter napravile ogromno škodo.
Cerkvenica, 5. febr. (Izv.) Včeraj okoli pol 11. dopoldne se je vršil shod republikancev. Med shodom so sc začuli streli. Shod ie bil nato razpuščen. Po shodu so se začule nove detonacije. Ugotovilo se je, da so Orjunci pod vodstvom dr. Orliča navalili na zbovovalce in vrgli na nje dvakrat po 3 ročne granate. Težko ranjenih je bilo 8 oseb, med njimi eden od strela v levo uho. Večje število oseb je bilo lahko ranjenih.
Zagreb, 5 febr. (Izv.) Sinoči se je vršila čajanka zagrebške Orjune. Značilno je, da je imel na čajanki daljši govor bivši minister Svetozar Pribičevič, ki je opozarjal na naloge, ki jih ima izvršiti v sedanjem času nacionalistična omladina.
Poizkušen napil na Stambolijskega.
Sofija, 5. febr. (Izv.) Med včerajšnjo slavnostno gledališko predstavo, ki se je vršila na 65. obletnico prve gledališke predstave v bolgarskem jeziku, je neznanec vrgel bembo v ložo ministrskega predsednika Stambolijskcga. Poškodovan ni bil nihče. Storilca so prijeli,
Belgrad, 5. febr. (Izv.) Tukajšnje bolgarsko poslaništvo objavlja: Včeraj, 4. t. m. ob 10. zvečer je bil izvršen atentat na osebo g. Stambolijskcga, ki je prisostvoval slavnostni predstavi v narodnem gledališču. V ministrski loži so sedeli: ministrski predsednik Stambolijski in ministri Baka-lov, Obov in Janev. Bombo, ki je bila vržena v ministrsko ložo, so opazili, še pred-no je priletela v ložo in so se vsi ministri mogli zadnji hip rešiti.
Končni predlogi zaveznikov Turkom.
Lausanne, 5. febr. (Izv.) Zavezniki so na svoji seji v nedeljo popoldne predložili Turkom sledeče pogoje: a) glede kapitulacij vzdržujejo francoski predlog, da mora turška vlada vselej pred začetkom procesa obvestiti konzula one države o procesu, koje državljan je obtoženec; b) gle-
de reparacij pritrjujejo zavezniki predlogu o konpenzaciji onih 12 milijonov turških lir, ki se nahajajo v Nemčiji, z 12 milijoni turškega dolga; c) v vprašanju mosulskem zavezniki ne naredijo nobenih koncesij.
FRANCOSKA DELEGACIJA ZAPUSTILA LAUSANNE.
Lausanne, 5. febr. (Izv.) Francoski delegat Bompart je pred svojim odhoodm sprejel italijanskega in japonskega delegata. Bompart se je poslovil tudi od Ismet paše. Francoska delegacija je danes popoldne zapustila Lausanne.
TURČIJA SE ANGLIJE NE BOJI.
London, 5. febr. (Izv.) »Times« javljajo, da je rekel Kemal-paša: Turčija, ki se Anglije nič ne boji, ne bo krenila na pota, kamor bi jo Angleži radi porinili. Kemal jo rcnova poudaril prijateljtsvo med Turčijo in sovjetsko Rusijo.
KAJ MISLIJO ZAVEZNIKI ZA SLUČAJ RAZBITJA LOZANSKE KONFERENCE?
Rim, 5. febr. (Izv.) Agencija Volta poroča iz diplomatskih krogov: Če bodo Turki marširali v Carigrad, bodo zavezniki dobili proste roke. Angleške čete bi se v tem slučaju umaknile na polotok Galipoli, medtem ko bi Francija in Italija, ki bi radi pre-i prečili novo vojno, pustili svoje čete še v ! Carigradu.
ђШ ¥ Esse
Essen, 5. febr. (Izv.) Danes je prišlo pred tukajšnjim kolodvorom do krvavih izgredov. Francozi so streljali s strojnicami. V okolici Bochuma so Francozi vkopali težke topove.
NESREČA V DÛSSELDORFSKI OKOLICI.
Diisseldori, 5. febr. (Izv.) V okolici Dusseldorfa se je pripetila danes nemila nesreča. Neki korporal je na železniškem tiru zdrsnil in pri padcu se mu je sprožila puška. Krogla je usmrtila mlado dekle. — Francoska oblast bo prevzela stroške za pogreb, izrekla jc sorodnikom obžalovanje in naklonila starišem dekletovim znatno podporo.
POŠKODOVANE ŽELEZNIŠKE DELAVNICE.
Koblenz, 5. febr. (Izv.) Železniške delavnice v Koblenzu so Francozi tako poškodovali, da nobene lokomotive ne morejo več zakuriti. Škoda znaša milijone. Železničarji še vedno štrajkajo.
ZASEDBA KOLODVOROV OD STRANI FRANCOZOV.
Kolo, 5. febr. (Izv.) V območju železniške direkcije v Kôlnu so Francozi zasedli vse kolodvore.
ZASEDBA GODDELAU-A.
Frankiurt, 5. febr. (Izv.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Goddelau-a: Francoske
če Le so zasedle Goddelau, vsled česar je zveza med Frankfurtom in Wormsom in Mainzem prekinjena.
NEM^I DAROVI ZA RUHRSKO OZEMLJE.
Diisseldori, 5. febr. (Izv.) Nemški pre-zident je poslal nemškim oblastem v Po-ruhrju 500 milijonov mark za prvo pomoč 1 od Francozov preganjanim Nemcem. Nemški industrijci so darovali v isti namen 100 lisoč holandskih goldinarjev.
NEMČIJA ZAHTEVA ODŠKODNINO.
Berlin, 5. febr. (Izv.) Zaradi cele vrste prestopkov zoper varnost imetja od strani Francozov v zasedenem Poruhrju je sklenila nemška vlada zahtevati odškodnino.
IZJAVA POINCAREJA GLEDE ZASEDBE PORUHRJA.
Pariz, 5. februarja. (Izv.) Na slavnostnem banketu časnikarjev je izjavil min. preds. Poincaré, potem ko je splošno govoril o vzrokih zasedbe Poruhrja, da je bila Francija primorana seči po današnjih sredstvih, da prisili Nemčijo na plačevanje. Francija zahteva edinole odškodnino za svoje razvaline in gotovost miru, ne namerava pa nikogar napasti. Odnehati Francija ne more, pač pa je pripravljena razpravljati o vsakem lojalnem predlogu, da se Nemčiji omogoči plačevanje repa-
racij.
Potres.
London, 5. febr. (Izv.) Reuter poroča iz Newyorka: Strašen potres jo na Send-viških otokih napravil velikansko škodo. Dve mesti sta skoro popolnoma porušeni. Število žrtev še ni znano. Ognjenik Lasscn v Kaliiorniji deluj«.
SLS.
Velikanski shod dr. Korošca v Starem trgu pri Ložu. Preteklo nedeljo je priredila SLS veličasten shod v Starem trgu pri Ložu. V Starem trgu so od nekdaj naši pristaši visoko držali zastavo SLS. Tako veli-častnoga shoda, kateri je bil v nedeljo, pa še ni videl Stari trg. Shoda se je udeležilo nad 1000 mož. Dr. Korošec je razvijal program SLS in pozival volivce, da naj gredo v boj za slovensko samostojnost.
Shod v Cerknici. V nedeljo popoldne ob treh je imel dr. Korošec shod v Cerknici. Udeležba je bila sijajna. Nad 400 mož je prisostvovalo shodu in burno odobravalo izvajanju voditelja SLS.
Shod zaupnikov v Rakeku. V nedeljo zvečer se je vršil sestanek našili zaupnikov na Rakeku, na katerem je poročal dr. Korošec.
Brezovica pri Ljubljani. V nedeljo
4. t. m. po prvi maši se je vršil v društveni dvorani veličasten shod SLS, na katerem je poročal kandiat Ivan Stanovnik o pol, položaju, delu poslancev Jugoslovanskega kluba v bivšem parlamentu in o pripravah za skupščinske volitve. Na shod je prišlo tudi nekaj samostojnežev pod vodstvom stvojega poslanca Kušarja. Samostojneži so skušali motiti zborovanje, zahtevali so volitev predsednika in kandidirali za to mesto svrjega pristaša, ki je pa dobil celih 10 glasov in tedaj sijajno propadel. Nato so izjavili, da ne bodo pustili zborovati SLS, naši somišljeniki so jim pa raztolmačili, da na svojih zborovanjih ne puste zbijati samostojnih predpustnih burk, zato se je moral Janez Kušar zadovoljiti z medklici, na katere mu je odgovarjal zaporedoma naš poslanec Stanovnik in pojasnil zboro-valcem, da se Kušar samo doma na shodih širrkousti, dočim v Belgradu skozi celi dve leti zasedanja ni niti ust odprl, temveč le prikimaval g. Pašiću in svojemu tovarišu Puclju. — Shod je bil sijajno obiskan, društvena dvorana nabito polna, zborovalci so obsodili demagoštvo samostojnežev in izjavili, da bodo pri prihodnjih volitvah na celi črti pomedli s samostojnimi in drugimi izdajalci slovenskega ljudstva.
Vrhnika. V nedeljo 4 t. m. popoldne ob štirih se je vršil volivni shod SLS v
Društvenem domu na Vrhniki. Poročal jo kandidat Ivan Stanovnik. Na shodu se je izvolil volivni odbor, ki bo prevzel podrobno agitacijsko delo v vrhniškem sodnem okraju za skupščinske volitve.
Veliko Poljano. V nedeljo se je pri nas vršil dobro obiskan shod SLS. Poročal je kandidat Škulj. Soglasno se je izrazila zaupnica Jug. klubu in zahvala g. Škulju za njegovo delo v prilog okraja. Navzočih jc bilo tudi nekaj samostojnih, ki so tudi glasovali za zaupnico Jug. klubu. V občini so imeli doslej SKS dobršen del, ki se jo pa močno skrhal.
Volivni shod SLS na Uršnili selih jo na Svečnico uspel nad vse lepo. Gostilniški prostori g Zamide so bili premajhni, dokaz, da se ljudstvo važnosti predstoječib volitev živo zaveda. — Shod je vodil postajni pod-načelnik g. Molan, govoril je pa tajnik Munda, nek železničar in kaplan Kapš. Sprejela se je resolucija priznanja in zahvalo Jugosl. klubu, posebno pa načelniku dr. Korošcu.
Naši shodi v Belikrajini. V nedeljo, dne 4. t. m. sta bila dva naša dobro obiskana shoda in sicer v Dragatušu in na Vinici. Zlasti na Vinici je bil naš shod sijajno obiskan. Urednik Radešček je zborovalcem vsestransko pojasnil sedanji položaj, obsodil Radičevo brezplodno, zapečkarsko politiko, ki služi samo vladnemu režimu in razvil program SLS. Med tem je g. kandidat Nemanič končal svoj shod v Dragatušu in dospel na Vinico, lcjer je v nadaljnjem govoru pojasnil parlamentarno delovanje naših poslancev in povdaril važnost volitev. Po končanem našem shodu se jo vršil v hrvatski obmejni vasi Pribanci Radićev shod, na katerem je govoril dr. Šibenik. — Naši shodi so so zelo dobro obnesli in v popolnem miru, dasi je bilo navzočih tudi mnogo nasprotnikov. Ljudstvo je splošno navdušeno za svojega dosedanjega poslanca g. Nemaniča.
v Volivni skoi. SLS v mariborskem okrožju so zelo živahni. Dne 2. februarja so biii shodi v Št. Jurju ob Ščavnici (dr. Hohnjec), Mali Nedelji (dr. Hohnjec), na Tinju (dr. Jerovšek), v Spodnji Kungoti (Žebot). Dne i. t. m. na Kapeli (dr. Hohnjec), Sv. Križu nad Mariborom in Gornji sv. Kungoti (Žebot), Makole, Poljčane in Studenice (kandidat Falež in dr. Jerovšek)
POROKA PRINCEZINJE JOLANDE, Rim, 5. febr. (Izv.) Agencija Štefani poroča: Prineezinja Jolanda, najstarejša hčerka italijanskega kralja se je danes ofi-cielno zaročila s konjeniškim ritmojstrom grofom Calvi di Bergolo. Grof Calvi se je v vojski večkrat odlikoval in jc bil tudi ranjen.
-f V živo smo zadeli starega reakcio-narja, ko smo ga označili točno tako, kakršen je v resnici, in ne, kakršnega se sam kaže. Če se zdaj nad svojim portretom tako razburja, je dokaz, da smo dobro zadeli. Kar se pa našega tona tiče, je res krepak, pa vselej pravičen in — resničen.
4- Ljubezni do radikalov bivši vojevo-da kranjske dežele kljub vsej svoji zvitosti ne more prikriti. Medtem ko napada shod zaupnikov SLS, ki je bil sijajna manifestacija krščanske in ljudske misli, in pri tem izliva žolč svoje zavisti na načelnika SLS dr. Korošca, poroča z očividno simpatijo o vsakem koraku srbskih radikalov in pona-tiskuje brez komentarja celo čvekanje ;:Sa-moupravec o »velikem napredku radikalne stranke^: v Sloveniji.
-'r Iircnovau občinski svet. Notranji minister jc razpustil občinski svet v Novem Sadu in imenoval novega, v katerem imajo radikalci 12 glasov absolutne večine. Šteje novi obč. svet 90 članov in sicer 51 radikalcev, 13 demokratov, 6 socialistov, 5 Mažarov, 5 Židov, 5 izven strank, 4 Nemce in 1 Slovaka. Protičevi pristaši imajo v imenovanem obč. svetu samo enega pristaša — dr. Štefana Adnmoviča.
-f- Uradniki proti uradnikom. Bol «rajska »Pravdac poroča o silnem preganjanju uradnikov od strani državnih oblasti, ako niso radikali, in dostavlja svojemu poročilu: Uradniška udruženja pa se ne ganejo. Da se ne ganejo udruženja starih srbijan-skih Uradnikov, se ne čudimo. Čudimo pa se, da se no zganejo uradniška udruženja z one strani Save, katerim je stalnost za-јатбепаг. — To je prvi klic z one strani Save, naj prečani osvobodimo Srbe!
-f Italijanski parlament so snide danes, 6. t. iu. O njegovi vlogi pišo : Era Nuova : : >V zborničnih sejah danes ni pričakovali nikakega poizkusa, ne rečemo opozicije, ampak niti ne ugovora. Vso poide gladko, kakor po olju. Niti stranke skrajne levice, še vedno neorientirane in razcepljene, si no bodo upalo resne kritike ali resnih rezerv nasproti mnogim notranjim reformam, ki so so tekom parlamentarnih počitnic uvedle z zakonskimi dekreti ter jo pričakovati, da se sprejmejo vsi ti odloki, čeprav so skrajnim strankam neljubi — n. pr. odloki o zvišanju stroškov za narodno obrambo, o odpustu odvisnih uradnikov, o ureditvi najemnin — e ploskanjem in ogromnimi večinami.« — Kot prvo pro-gramno točko novega zasedanja navaja list rapallsko pogodbo; pravi: »V ratifikacijo se predložo parlamentu italijansko-jugo-slovanski dogovori za aplikacijo rapallsko pogodbe, ki so sedaj znani pod imenom saninargherUskih dogovorov. V teh dogovorih «o se zadnji dobi izvršile va^i? in znatne izpremembe na korist obraml.e italijanskih elementov v Reki in Dalmaciji,
italijanskih šol v Jugoslaviji in predvsem razširjenja nevtralne cone okoli zadrskeg« okraja, ki je tvorila najtemnejšo točko ra pallske pogodbe in dopolnilnih dogovorov«
Iz zunanje politike.
*	Papež Pij XI. je naslovil na generalnega vikarja mesta Rima, kardinala Pompi-lija, pismo, v katerem pravi, da z veliko skrbjo in strahom vidi vstajati pred svojimi očmi grozoto novih konfliktov. Zato poživlja vernike, da združijo svoje molitve z njegovimi, naj bi Bog obvaroval izmučeno človeštvo novih šib in naj bi napolnil vladarje s čustvi bratstva, ljubezni in pravice.
*	Orientsko vprašanje. V nedeljo je bil položaj na lozanski konferenci tak, da so \si skoro obupali nad ugodnim izidom. Ako so poročila resnična, je lord Curzon Lozano sploh zapustil. Turški delegati so namreč tudi končno redakcijo miru, ki ga zavezniki predlagajo in v kateri so napravili zopet nove koncesije Turkom, odklonili. Oni zahtevajo Mosul trdovratno zase. Vprašanje je, kaj se zgodi, če se lozanska konferenca res razbije. Mi stojimo namreč pred dejstvom, da je Francija poslala Angliji noto, v kateri čisto določno izjavlja, da se smatra v slučaju neuspeha lozanske konference za upravičeno, da sklene s Turčijo separatni mir, ako potreba. To dejstvo je danes ofi-cijelno potrjeno. Potemtakem bo Anglija v eventualnem boju s Turčijo sama. Sicer ima Anglija v Dardanelah položaj takorekoč v rokah, toda v Mozopotamiji je več kot dvomljivo, ali bi Anglija mogla deželo ubraniti pred Turki. Zato mnogi menijo, da bodo Angleži še odnehali.
*	Blok vzhodnih narodov. Indski narodni kongres je sklenil, da se ima 18. marca vsakega leta praznovati v spomin na aretacijo Ghandija ter da imajo verniki ta dan so postiti ter nabirati prispevke v nacionalne svrhe. — V Lozani so se zbrali zastopniki vzhodnih narodov, ki se posvetujejo o enolni fronti vseh musulmanskih in indskih držav proti evropskemu imperializmu. Grajalo se je, da svet Društva narodov ni sprejel kandidaturo Peržana, tako da musulmani v njem nimajo sploh nobenega zastopnika.
*	Državljanska vojska na Irskem traja z vso divjostjo daljo. Šc nedavno jo šef generalnega štaba upornikov Liam Lynch izdal proklanmcijo, ki kaže, da se strasti niso nič pomirile in da borbe še ne bo tako hitro konec. Vstaši se pritožujejo zlasti nad tera, da vladne čete ujetnike streljajo.
*	Vprašanje angleških dolgov v Ameriki sc jo uredilo tako, da bo Anglija plačevala prvih 10 let po 31,500.000 funtov šterlingov na leto, sledujočih 52 let pa 36,000.000, tako da bo ves dolg, ki znaša 856,000.000 funtov šterlingov, izplačan v 62 letih. — Kar se tičo francoskega dolga, se tozadevna pogajanja z Ameriko ne bodo
začela, preden ne bo zasedba ruhrskega ozemlja pokazala vidnih rezultatov v finančnem pogledu.
* 54 kongregacij, ki so bile leta 1903 izgnane, namerava francoska vlada poklicati nazaj in je predložila zbornici tozadevni zakonski načrt. Gre v prvi vrsti za frančiškane, afrikanske ali bele očete, afrikan-ske lijonske misionarje in levantske misijonarje. Poseben načrt predvideva vrnitev bratov krščanske šole.
Volitve v Pokojninski zavod v Ljubljani.
ZMAGA »ZDRUŽENIH SLUŽBODAJAL-CEV« Ш »ZDRUŽENIH ZASEBNIH NAMEŠČENCEV. POLOM MLADINSKIH LIST.
Včeraj, 5. t. m., se je vršil skrutinij glasov, oddanih pri volitvah delegatov v Pokojninski zavod. Rezultati so sledeči: Službodajalci: Volili I. (denarni zavodi) in V. (vsi ostali poklici) kategorija. V II., III. in IV. skupini je bila vložena le po ena lista, ki veljajo kot v naprej izvoljene s 17 delegati, od katerih je samo par mladinov. — Združeni službodajalci (v I. in V. kat.) 5005 glasov. Mladinske liste (v
1.	in V. kat.) 530 glasov. Izvoljeni delegati: Združenih službodajalcev 9, mladinskih list
2.	— Nameščenci vseh petih kategorij (denarni zavodi, trgovina in špedicija, rudarstvo in kovinarstvo, ostala industrija in obrt, vsi ostali poklici) Združeni zasebni nameščenci 4257 glasov. Laži-»Stro-kovne in nadstrankarske liste 1931 glasov. Izvoljeni delegati: Združeni zasebni nameščenci 19, »Strokovna in nadstrankarska lista« 9. Zmagala je v svobodnih volitvah poštenost nad korupcijo, v Pokojninskem zavodu je odslej garantirano pravično in nepristransko gospodarstvo edino-'e v korist zavarovancev-nameščencev!
Dpevtre mwrice.
—■ Z univerze. Slavno uredništvo Slovenca! Prosim, da sprejmete v svoj list sledečo izjavo: Odkar sem prevzel rektorat, je bilo moje pivo prizadevanje, da bi vzdržal univerzo izven strankarskih bojev; zakaj živo sem uverjen, da mora univerza le tako vršiti svojo nalogo kot najvišja narodna kulturna institucija. Zato mi je tem bolj žal, da jo je vprav ob mojem sveto-savskem govoru politika zopet potegnila v svoj vrvež. Najbolj ueumevno mi je, da se mi šteje v zlo, kar sem mislil, da je edino pravo, ko sem dejal, da je univerza skupna parodna last, ki naj bo vzvišena nad vse stranke in strankarske boje. S tem nisem nikogar odvračal od kake stranke (saj je v univerzitetnem statutu vsakemu profesorju svoboda znanstvenega in političnega mišljenja izrecno zajamčena), temveč sem le hotel povdariti, naj bi vsi brez razlike strank univerzo kot skupno last ljubili. Gotovo mi bodo vsi, ki so slišali moj govor, dali pričevanje, da ni bilo v njem nobenega strankarska in nobene politične tendence. Naslova, ki ga je govoru dal :>Slovenecj in so ga i Jutranje Novosti; s poudarkom ponatisnile, nisem dal jaz; besed, ki o njih pravijo »Novosti«, da sem jih poudaril, nisem podčrtal jaz. Da sem imenoval Srbe, Hrvate in Slovence tri plemena in v kulturnem oziru tri narode, je resnično; a še sedaj ne vem, kaj bi sicer troje bili, ker je vendar narodna skupščina sama naglasila neko trojstvo, ko je zavrgla ime Jugoslavija iu določila državi ime: država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da sem dejal, naj bi vsaka univerza poleg splošne znanosti in kulture gojila tudi, kar ima vsak narod kulturno pomembnega, je tudi resnično; a nisem argumentiral s separatizmom, temveč nasprotno vprav s tem, da bi bila tako kulturna sinteza tem bogatejša. Nikar torej radi neutemeljenih domnev izgubljati univerze! Še nekaj! Kar se tiče nedavne >Slovenceve« opazko, da jo na naši univerzi žo preveč inorodnih elementov, moram pač pripomniti, da je doslej se vse docente predlagal senat in da so ga vodili pri tem le znanstveni oziri.
Rektor dr. A. Ušeničnik.
—	Prva obletnica smrti fra Didaka Buptiéa. Dne 3. t. m. so je prvič povrnil dan, ko jo od srčno kapi zadet padel ne-zabni oče hercegovskega ljudstva — poslanec fra Didak Buntić. Ob tej priliki so vsi hrvatski ljudski listi spominjajo moža, ki je bil do zadnjega trenutka svojega življenja neumorno na delu za dobrobit svojih Hercegovcev. V Mostarju so se ta dan vršile svečane zadušnice za pokojnika, a na njegovem grobu na Čitluku je bil re-kviem z govorom dr. fra Dominika Man-dića. Slava sjx>mmu fra Didaka BuntićaJ
—	Ccnj. naročnikom! Nekaj cenj. naročnikov na ^Slovenca« še ni obnovilo naročnino na račun leta 1923, akoravno je potekel meseo januar. Pri prvem ustavljanju smo napravili letos nekaj izjem, posebno pri onih naročnikih, ki so doslej več let redno ohnavljali naročnino tekom januarja. Ker se pa niso vsi izmed teh odzvali doslej svoji dolžnosti, bomo z dnem 15. t m. brezpogojno ustavili list vsem za-
mudnikom, ako dotlej ne bodo obnovili naročnine in poravnali event. zaostankov vsled raznih poviškov v minulem letu. Te poviške moramo na vsak način izterjati. Lani namreč nismo mogli takoj izpočetlca določiti naročnine za leto 1922. To smo tekom leta opetovano povdarjali. Radi tega so nastalo pri nekaterih naročnikih razlike, ki jih je treba naknadno plačati. Sporočili smo tozadevno potom posebnih položnic vsem prizadetim. — Enako bomo postopali tudi letos, ako se med letom pokaže nujna potreba poviška. Iz lega razloga zapisujemo vso naprej plačano naročnino samo — na račun.
—	Na vprašanja glede inseratov odgovarja oziroma daje naslove in pojasnila uprava našega lista samo takrat, ako je priložena poštnina za odgovor. To sporočamo posebno onim, katerih pisma oziroma dopisnice so romale v koš, ker ni bilo priloženih znamk. Poštnina je predraga, da bi jo morala uprava plačevati poleg kuverte in papirja.
—	Nazaj! Dr. šusteršič vsiljuje svoje glasilo našim pristašem, županstvom in župnim uradom. Edini primerni odgovor je: Nazaj!
—	Tip časnikarskega revolverja predstavlja i, Slovenski Narod« s svojimi noticami o SLS. Vse te Narodove notice so ravno-tako neslane in dolgočasne kakor lažnive. Glede svoje informiranosti zasluži »Narod« red ?,zweite«. Od vsakega našega vaškega paglavčka, ki je slišal nekaj o politiki zvoniti, bi bil že lahko dobil informaejo, da g. dr. Brejc ni propadel kot okrajni kandidat v kranjskem okraju, ker se sploh za nobeno kandidaturo ni potegoval in če bi se bil, bi se tako zaslužnemu politiku in strankarju kot je on, poverila kandidatura, kjerkoli bi jo želel. Zato je kakor je leta 1920 sprejel tudi to pot samo kandidaturo namestnika in je trditev o kaki borbi med dr. Brejcem in dr. Gosarjem bajka, »Slov. Narod: v svoji brihtnosti seveda tega ne bo mogel kapirati in lahko poljubno nadaljuje fantazije, ki jih je rodila maščevalnost najslabše informiranega, pa najošabnejšega -»voditelja«, ki sam predstavlja stranko.
—	Minister ZupaniS poroča. V belgrajski »Samoupravi*; od 3. t. m, beremo dolgo poročilo o potovanju g. ministra po Sloveniji. Poročal je jako natančno in ni pozabil nikogar z imenom našteti, kdor ga je bil pozdravil (torej bo nekaj »ordenov«, op. ur.). Povedal je tudi to, da je zastonj dobro jedel in pil, samo tega ni povedal, da mu je ena občina morala na ukaz glavarstva prirediti slavnosten obed. Če bi bil g. minister še to povedal, bi bili rekli, da je odkrit človek. Tako je pa odkrit samo takrat, če nima klobuka na glavi.
—	Rubežen v ljubljanski bolnici. Pretekli teden so neki trgovci, katerim je bila in je še bolniška uprava dolžna za dobavo živil sgrdne parer, izposlovali rubežen in so iz blagajne vzeli na zakonit način 25 tisoč dinarjev in še neko hranilnično ali bančno knjižico. Niti okolnost, da Je posle vodeči zdravnik lani doli postal radikal, niti okolnost, da je šef zdravstvenega odseka Sr-bin Katičić, ni mogla rešiti lepih kronic pred bobnom. Da se bo tako zgodilo, kot se je, je sicer napovedoval že dr. Kraigher, in je moral zato tudi iti. Takrat so gospodje obetali javno poročilo o Kraigherjevem delovanju — kje je to?! Ali je tudi to poročilo zartibljeno?
—	Kako naš carinski urad odira občinstvo. Revnejši sloji se dandanašnji težko oblačijo. To žalostno dejstvo je dovolj znano njih sorodnikom v Ameriki. Kaj ni čuda, da skušajo olajšati njih bedo vsaj s ponošeno obleko, ki jo pošiljajo ubožnim sorodnikom. Žal, da take pošiljke ostanejo največkrat nedvignjene, zakaj naša slabo-znana carinarnica predpiše za staro, ponošeno obleko tako carino kakor za čisto novo oblačilo. Danes leži na carinskem uradu kopica takih ameriških pošiljk. Naslovniki jih ne dvignejo, ker bi morali plačati od njih več carine, kakor je vsa pošiljka vredna. To je tako nerazsodno, krivično uradno poslovanje, kakršnega bi zaman iskali križem sveta. V rajni Avstriji so bili vsi taki stari, obrabljeni predmeti, ki so bili namenjeni naslovnikom v zasebno last in so jo z vso gotovostjo sklepalo, da se z njimi ne bo trgovalo, prosti vsake carinske pristojbine, kar je človeku s količkaj zdravim razumom povsem razumljivo in pravilna Žal, da naš carinski urad ne dela razločka med novim blagom in staro šaro ter so bodo naši »modri« cariniki tudi v tem oziru ovekovečili v kulturnem svetu.
—	Konservatorij v Ljubljani. Kakor Čujemo, bo konservatorij v Ljubljani kmalu premeščen v Maribor. Pa ne bo samo tja prenesen, ampak tudi — utrakviziran! — Heil!
—	Županstvo občine MengeS naznanja, da se bo vršil na sv. Polone dan, v petek 9. februarja 1923 običajni letni semenj za kramarsko blago, konje, govedo in prašičo.
—	»Avtoniobilna prometna d. d. ? Ljubljani naznanja cenj. občignstvu, da poviša z dnom 11. februarja vozne cene na vseh svojih progah za 25% ter na progi Ljubljana—Blaeovica za 20% dosedanjega
I cenika.
—	Iz Prage v London v Turah. Samuel
Hoare jo izjavil ua shodu v londonski trgovski zbornici, da se vršo prvo pripravo za ustanovitev civilno zrakoplovuo proge med Londonom iu Prago. Polet med rečeuima mestoma bi trajal 7 ur. Поаге je še pripomnil, da se v londonski trgovski zbornici ustanovi odsek, ki se bo se posebno bavil s češkoslovaškim itrgovinskimi zadevami.
—	Imenik telefonskih naročnikov v zagrebškem poštnem ravnateljstvu je izšel zadnje dni iu se dobi na glavni pošti v Ljubljuni, na glavni pošti v Mariboru in na pošti v Celju ter stane pet Din.
—	Razpisane pošte. Razpisana je odprav-nižka služba pri poštah v Smledniku (Ш/3), v Kokri (HI/8) in Koprivniku pri Kočevju (HI/3). Prošnje je vložiti v treh tednih.
—	Kako mora biti napravljen naslov na pločvinastih posodah. Pošiljatelji pločevinastih posod imajo napisati naslov ua močno lepenko ali deščico, ki naj jo potem z drobno žico ali z močno vrvico privežejo na iiošilj-ko, konca žice ali vrvico pa zaradi večjo varnosti pritrdijo na drugi strani lepenke ali deščice s svinčenim pečatom ali pečatnim voskom.
—	490.000 kron ukradenih je bilo podružnici Slaveusko banke v Dubrovniku.
—	Italijanski časniški stavci so se odpovedali stavki. Med zvezo izdajateljev časnikov in zvezo stavcev v Italiji se je te dni sklonil dogovor, glasom katerega se delavstvo, ki je zaposleno pri časnikih, ne bo udeležilo nobene stavke. Razen tega sta se obe organizaciji dogovorili, da koncem februarja 1924 zapadejo vse sedanje pogodbe s časniškim delavstvom ter se nato skleuo ona sama delovna pogodba, veljavna za vso Italijo, niezdo se botlo moglo primerno razlikovati, a splošni pogoji bodo za vso enaki.
—	Smrtna nesreča. 12 letni Alif Mehine-dovié iz Kostrega v Srbiji je našel granato ter jo vrgel v ogenj. Granata je razpočila ln dečka popolnoma raztrgala.
—	Nesreča, Pri kopanju vodnjaka v Ustju ee je vnel dinamon in je bil smrtno nevarno poškodovan 15 letni Janez Bregar.
—	Na lastnega očeta streljal je 28. jauuarja letos v Kranju 33 letni Franc Zadraž-nik. Kroglja je zadela očeta v trebuh in ga je smrtno nevarno poškodovala. Ko je sin videl, da je kroglja ranila očeta, se jo nameraval sam usmrtiti, a samokres ni bil več nabit. Orožniki so Zadražulka ml. zaprli.
—	Nepošteni dimnikarski pomočnik. Dimnikarski pomočnik Ivan Dodič iz Kranja, jo 4. decembra 1922 pobegnil iz zapora. Drugi dan jo že vlomil v zaklenjeno hišo Marije Ziherl in Janeza Novaka v Preha-čevem in kradel. Prišel je tudi v cerkev v Hrast ju in odprl dva predala, v katerih sta eila keliha, toda pri tem ga je prijel Jožef Zmrziikar. Deželno sodišče je prisodilo Do-diču 6 mesecev težke ječe.
—	Tatvina. Jožef Malez iz Košiš je delal v tvornici inženirja Remca na Duplici pri Kamniku. Ker jo ukradel svojemu gospodarju 1200 K vreden gonilni jermen in 8 obročev, vrednih 80 kron, mu je prisodilo deželno sodišče 1 mesec težke ječe.
—	Zaradi hudodelstva oskrumbe je bil Frane Ramovš iz Dravelj obsojen na 14 dni težke ječe.
_Čevlje kupujte od domačih tovaren
tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
Primorske novice.
p Poitalijancevanje hrvatskih in slovenskih šol v Istri. Doslej so Italijani po-italijančili v Istri 115 hrvatskih in slovon-skih šol, in to 3-5 v puljskem okraju, 26 v pazinskem, 20 v poreškem, 17 v koperskem in 17 v lošinjskera. V puljskem okraju* so bile ostale samo tri hrvatske šole: v Jur-šićih, Divšićih in Smoljanih. Z novim letom je odpadla še ona v Divšičih, kajti šolska oblast je šolskemu vodstvu poslala ukaz, da mora s 1. januarjem 1923 uvesti na šoli italijanski učni jezik. Protest občanov ni nič zalegel. Jasno je, da čaka pod sedanjim režimom taka usoda tudi še vse ostale slovanske šole v Istri. Sramu ta režim ne pozna.
p Davek na neitalijanske napise. -— Italijanska vlada je sklenila, da se vpelje davek na napise. Za napise v neitalijan-skem jeziku bo treba plačati še poseben davek. Nepočakani so ti Italijani.
p Volitev župnika v Marčani. Marča-na jo edina župnija v Istri, ki sama voli svojega župnika. Taka volitev se je vršila 21. m. m. Vodnjanski Italijani in njihovi plačanci so napeli vse sile, da bi bil izvoljen znani duhovnik Nardin. Fašisti so hodili po hišah in jim grozili, vlačili ljudi na voliščo itd. Mnogi ljudje so še pred zoro pobegnili iz vasi, da se umaknejo terorju. Izvoljen je bil s 180 glasovi Nardin, a ljudstvo je ostalo dejansko brez dušnega pastirja.
p Napad na notarja Sorlija v Podgra-
du. Fašisti v Podgradu so nedavno priredili ples. Na ples ni prišel podžupan notar Sorli. Zato so ga fašisti v svojem tržaškem glasilu napadli in mu grozili, naj »očisti« svoje prepričanje. 27. m. m. zvečer, ko sc ie notar Sorli vračal domov, so ga v bližini
fašja obstopili trije možki in zahtevali, naj gre z njimi v fašjo. Ker je notar to odločno odklonil, mu je eden izmed moških nastavil revolver na prsi. Tisti hip je dospel na mesto obč, tajnik Makarovič, nakar so napadalci odstopili in šli dalje, kakor bi sc ne bilo nič zgodilo. Sorli je vse tri napadalce spoznal: bili so občinski zdravnik dr. Josip Balbo in oba državna učitelja za italijanščino na šolah v Hrušici in Pregar-jah. Notar je napad prijavil orožnikom, ki skušajo sedaj stvar na lep način poravnati, češ da je bila zgolj šala.
p Liberalna Zveza prosvetnih društev za Goriško se je pod pokroviteljstvom dr. Gabrščka ustanovila 25. m. m. Za predsednika je bil izvoljen dr. E. Bačar, v odbor pa inž. E. Ličar, dr. Fr. Jarc, dr. Fr. Ga-bršček, E. Komel in J. Pavlin.
s II. redni občni zbor Zdravniškega društva v Mariboru se vrši v četrtek, dne 8. t. m. ob 6. uri zvečer v prostorih restavracije Maribor v Mariboru, Grajski trg, a sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora, a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) preglednikov računov. 3. Volitev novega odbora. 4. Poročilo prim. dr. Ro-biča o glavni skupščini Jugosl. lek. društva v Sarajevu in predlog o načinu, kak«? bi se vsi slovenski zdravniki združili t enot;'O organizacijo.
š Slabi uspehi na celjski državni realni флпariji. Na celjski realni gimnaziji se je zaključil prvi tečaj z nad 50% nezadostnih uspehov. Vzroki so različni: beda, bivanje mnogih, dijakov v oddaljenih krajih in vsled lega vsakdanja vožnja po železnici, ■»manjkanje učnih sredstev itd. Da stradajof p 'ičiteljstvo tudi ne dela v šoli in za šolo s takim navdušenjem kakor bi ob drugačnih razmerah, je umevno.
š Gostovanje pohorske šolske mladine na moriborskem gledališču. Šolska mladina iz Smartna na Pohorju je te dni igrala v mariborskem narodnem gledališču ^Kralja Matjaža*. Čistj dobiček je namenjen za nabavo gledališkega odra za šmartinsko šola
š Začasna zatvoritev pošte pri Sv. Bol-fenku blizu Središča. Te dni se je začasno zatvoril poštni urad pri Sv. Bolfenku poleg Središča, V interesu prizadetih vasi bi bilo, da bi poštna uprava tam čim preje zopet namestila poštnega upravnika.
š Nepoštena trgovina. Policijski oddelek za pobijanje draginje v Mariboru je dognal., da so mnogi trgovci porabili zadnje omahovanje naše valute za umazane manipulacije, Opetovano so zvišali cene sladkorju in moki, dasi so imeli stare zaloge. S sladkorjem, ki je bil namenjen za bolnišnico, so sc vršile veriž« niške kupčije. Uvedla se jc preiskava.
š Samoumor natakarice. V gostilni -»Maribor« v Mariboru se je zastrupila z lizolom natakarica Štefanija F. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico.
š Velika poneverba na mariborskem glav nem kolodvoru. Železniški uradnik Dr, Jenko na mariborskem kolodvoru je s ponarejenimi pobotnicami dvigal predujme za železniške uslužbence in razne zneske iz drugih naslovov. Na ta način je poneveril 400.000 dinarjev, Jenkota, ki je živel zelo razkošno, so zaprli.
f Franc Fablnc.
V nedeljo popoldne sem bil namenjen obiskati ga, pa izvem opoldne iz »Slovenca« novico: Fabinc je umrli Potrla in iz-nenadila me je ta novica, ker je nisem pričakoval. O božičnih dneh sem ga bil šel obiskat in povedal mi e zdravnikovo mnenje, da živi lahko še 20 do 30 let. Zdravniško mnenje pa je bilo tudi tako, kakor mi je pravil tov. R. P., da lahko umrje vsak čas, kar pa mi je ranjki zamolčal. Umevno! Volji božji jc dopadlo in poklical ga je k sebi v najlepši moški dobi 42 let. Zapustil je predrago mu ženo in dva ljubka, nepreskrbljena otročiča. Rojen je bil 1. 1881. v Kostanjevici Šolal se e na meščanski šoli v Krškem ter učiteljišču v Ljubljani. Služboval je najprej na I. m. d. š. v Ljubljani, dal e na Jesenicah, od koder je bil prestavljen v Svibno; iz Svibnega je prišel za nadučitelja na Dobrovo, z Dobrove na II. mestno deško šolo v Ljubljano. Prišedši v Ljubljano se jc pridno oprijel študij, napravil je izpit za meščanske šole ter bil dodeljen državni trgovski šoli v Ljubljani, a ker ga niso imenovali na tej šoli za stalnega, je bil zaprosil za stalno mesto na učiteljišču in bil tam tudi imenovan glavnim učiteljem, ostal pa je še vedno pri-deljen državni trgovski šoli. Ranjki tovariš je bil zelo nadarjen in delaven v šoli in izven šole. Odlikoval pa se je še prav posebno kot zaveden narodnjak, tako na Jesenicah in drugod. V še mladeniški dobi mu je bila najvišja narodnostna in pozneje krščanska ideja. Krščanska vzgoja in narodna šola sta mu bili zvezdi vodnici, o čemer lepo pričata dva letnika »Slov. Učitelja«, kakor tudi njegovo agilno delo v Slomškovi zvezi, koje se je bil oprijel po prevratu z vso dušo. UčiUljstvo, organizirano v Slomškovi zvezi, jc imelo vanj veliko zaupanje ter ga volilo več let za odbornika Slomškove zveze, dokler sc ni
sam odpovedal ponovni izvolitvi, Tudi prejšnje šolske oblasti so dale veliko nanj in ga pošiljale v različne tečaje. Kolikor mi je znano, je bil na Dunaju v tečaju za po-ucevanje slepcev, v Gradcu za vzgojo za-nemar,enc mladine, v Novem mestu za kmetijstvo, na obrtni šoli v Ljubljani za obrtno trgovsko nadaljevalno šolo. Dokler je služboval na kmetih, je deloval tudi v izobraževalnih društvih. Lepi so njegovi mnogoštevilni strokovni članki v »Slovenskem Učitelju«. Znal je tudi odločno odbijati napade na krščansko šolo in učitelj-stvo po političnih listih in njegove pšicc so zadevale v živa V tem pogledu se tudi ni ustrašil nameriti pšice v višje glave, ki so mu to tako zamerili, da so podrle njegovo imenovanje okrajnim nadzornikom in preprečile definitivno imenovanje na trgovski šoli. Ostal pa je značaj, klonil ni, dasi je zadnji dve leti nekoliko utihnil in se posvetil predvsem družici in šoli, prav kakor bi slutil, da ne bo več dolgo živel. S Fa-bincem je izgubil narod vnetega šolnika in zagovornika krščanske vzgoje, učiteljstvo odličnega tovariša, žena zvestega soproga, otročiči nad vse skrbnega očeta! Žalujemo za njim, a tolaži nas zavest, da vidimo zopet se nad zvezdami. Pogreb bode danes ob 2. uri izpred hiše žalosti, t. j. Židovska steza št. 4. na pokopališče k sv. Križu. Vabim k udeležbi vse ljubljanske člane in članice Slomškove zveze. Iv. Štrukelj.
BmmAmtn.
g Važno m trgovec s semensko đete-ïjo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od ministra za kmetijstvo in vode pod št. 2.102/III. z dne 30. januarja t. I. rešen je, ki se glasi: Na vlogo trgovske zbornice v Ljubljani z dne 18. t. m., da se izjemoma dovoli pakovanje semen жа plombiranje tudi v vrečah s šivom, odobravam zbog pomanjkanja vreč brez šiva in wa predlog po.joprivrede ogledne in kontrolne stanice v Topčideru št. 23, z dne 21. januarja 1.1.: 1. da se izjemoma k določilom pravilnika in norme z dno 12. decembra 1922; o plombiranju semen, sme pakovati seme za plombiranje tudi v vreče k šivom. 2. Šiv mora biti obrnjen proti notranji strani vreče in plomba, ali vrvica iste, mora iti skozi šiv, da se onemogočijo •zlorabe. 3. Predstoječe odobrenje pod 1., 2., velja samo za to ekspedicijo, prihodnje ekspedicije se bodo morale vršiti soglasno pravilniku o kontroli semen.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi not ira jo žitu sledeče csne: pšenica 450 dinarjev, ječmen 507.50—312.50 Din, koruza ioSO—257.50 Din, fižol 390 Din, pšenična moka (št. 0) 690 Din, št. 2 665 Din, št. 5 590 Din, št. 6 565 Din, št. 8 275 Din, mekinje 175 Din.
g Carinski dohodki ▼ drugI desetini ja-unarja so znašali skupno 41,490.151 Din.
g Cene blagu na zagrebškem trgu. Kava: Rio 6, 40 Dlu, Bio 5, 42.50 Din, Eio 2, 44 Din, Santos 50 Din, sladkor: kocke 22.50 Din, kristal 20.75 Din. Riž: Karolina 14.50 Din, itali-jansk glace 13.50 Din, Saignon 12 Din, Bruck
11 Din, Sojo 31. Petrolej: v zabojih 240 Din. Mast 34.50. Čokolada 50 Din.
g Cene blagu na tržaškem trgu. Kava Rio 6, 6.55 lir, Rio 5, 5.65, Rio 2, 6.10, Santos 8.50. — Sladkor v kockah 2.43, kristal 2J6. Riž: Karolina 2.18, italijanski glace 2.08, Saignon 1.58, Bruck 1.45. Soje 4.78, Čokolada Ameriška mast Ш. g Znižan davek na vino v Romuniji. Romunski finančni minister namerava znižati davek na vino, kt je znašal sedaj en le j pri liri.
g Novo romunsko parobrodsko društvo.
V Bukarešta se je osnovalo novo romunsko parobrodno društvo «Trajanu!« и delniško glavnico 40,000.000 lejev.
g Aktivnost češkoslovaško trgovske bilance. «Prager Tagblutt« piše, da izkazujo češkoslovaška trgovska bilanca rastočo aktivnost, ki se kaže v povečanem izvozu blaga ter v padanju uvoza sirovin. V nov. 1922 je xnašal izvozni pribitek 832 milijonov, v okt, 416 milijonov, mesečni premer lanskega leta 390 mil. č, K„ kar se jo doseglo z razprodajo ♦vorniških zalog, tako da je domači trg izčrpan in so odjemalci zopet prisiljeni kupovati. List prihaja do sklep«, da je izvoz ostal nedotaknjen od obrtne krize. Češkoslovaška republika je na potu do gospodarskega ozdravljenja, zakaj prihodnji meseci obetajo vrlo dobro konjuktnro.
g Blago, čigar uvoz na Rusko je prepovedan. Ljudski komisar za inozemsko trgovino je izdal za daljšo dobo prepoved glede •uvoza ya naslednjo predmete: 1. Motalurgični izdejkl: sirovo železo izvzemši ferroeillcij, bromovo in niklovo jeklo, sirovo železo v palicah razen specialne vrste jekla, žeblji in vijaki, žica, lokomotive, železniški vozovi, tramvajski vozovi, specialni vozovi, železniške cisterne, deli lokomotiv ln vagonov, parni kotli, ladijska dvigala, krmila, ladijski vijaki, sidra, motorji razen avtomobilskih motorjev, mostovi in posamezni deli mostov. 2. Usnjarska obrt: vsi luksusn! izdelki iz etro-jonib kož, bromovo usnje razen naročil vojnega komisariata, usnje sa podplate rasen naročil vojnega komisariata. 3. Eektrotehnl-fcka industrija: električni stroji in transformatorji, ki tehtajo več ko 20 pudov razen strojev na «talni tok d* M Weltor, rheostatl
in kontrolni aparati, akumulatorji, transformatorji do 30.000 Woltov, induktorji ter telefonske baterije, indukcijske cevke, telefonske žice in baterije raznih vrst, Roentgeuovi aparati, žice in kablji iz niedi, izolirani kab-lji in žicei porcelanasti izolatorji, oglje za obločnice. 4 .Rudarska industrija: asbost, sirovi magnesit, nafta in njeni izdelki izvzem-ši p&rafin in vasolin, Glaubcrjeva sol, dragi kamni. 5. Poljedelski produkti: alkohol, destiliran alkohol, pivo, mineralne in umetne vode. 6. Kemična industrija: lugaata sol, lug raznih vrst, kisi. 7. Lesna industrija: vžigalico. 8. Barvarska industrija: barvo in laki vseh vrst. 9. Vsi izdelki iz kavčuka. 10. Razstrelilno snovi: smodnik, dinamit, patroni. 11. Steklarska industrija: šipe, porcelan, ma-jolike, cement, nozgorljiva opoko. 12. Tekstilna industrija: bombaževa tkanina, lan, la-neno platno, svilena tkanina, volneua tkanina, preproge izvzemši azijske preproge ino čipke.
BORZA.
Zagreb, 6. febr. (Izv.] Devize! Pešta 3 90—4, Berlin 0.23—0.26, Italija 480—490, London 475 do 480, Newyork 99—101, Parit 630—645, Praga 3 do 3.02, Dunaj —14-50 do —14.70, Ziirich 19.10 do 10.25, Bukarešt 47—49, VarSava 0.32—0,35. — Va-lule: j tal. lire -4.60, amer, dola- 97—98.
Ziirich, 6. 2. Devize: Pošta 0.2050, Berlin 0.0125, Italija 25.50, London 24.79, Newyork 582.25, Pariz 32.80. Praga 15.65, Dunaj 0.007425, Bukarešt 2.50, Sofija 3.10, Belgrad 5.15, Varšava 0.0150. — Valute: n. a. K 0.0075.
Duuaj 6. 2. Devize: Pošta 26.85, Berlin 1.75. Italija 3396.0, London 331700.0, Newyork 71175.0, Pariz 7384.0, Praga 2087.0, Zurich I33K0.0, Sofija 404.50, Belgrad 679.0, Varšava 1.90.__
LJuPaissIce siovSce.
lj Oddelek za socialno politiko povišal stanarino v barakah! Človek bi mislil, da je to pustna šala, toda mi imamo črno na belem pred seboj okrožnico tega urada pod opravno številko VII. 1573-23 od 29. januarja 1923, kjer se prebivalcem lesenih barak ali boljše rečeno kišt, naznanja, da se stanarina v barakah I.—II. v Spodnji Šiški ter v barakah I—III na Kodeljevem stanarina zviša na štirikratni, na Friškovcu in pri Kolinski tovarni na trikratni in pred solo v Spodnji Šiški na dvakratni znesek. Utemeljevanje tega asocialnegakoraka našega ^socialnopolitičnega« urada je kaj zanimivo. Najprej se izgovarja na vzdrževanje teh pasjih kolib, dasi vsak ve, da jih popravljajo in vzdržujejo, kolikor se sploh da, nesrečni prebivalci sami. sSocialnk urad govori tudi o »dosedanjem slabem go-spodarstvuc, vsled katerega je samo na vo* darini okoli 30.000 Din zaostanka. To ie slabo spričevalo za >socialnk urad, da še na vodarini dolžan ostaja in gotovo ni prav, da naj bi zdaj za to vzorno gospodarstvo plačevali stroške uslužbenci, ki v barakah stanujejo. Zakaj pa ta ;urad« pod demokratskim, zdaj pa radikalnim vodstvom ni poskrbel za to, da se barake sploh odpravijo in njihovi prebivalci nameste vsaj po sobah, koder se šopiri verižniški luksus? Ali pa naj bi pokrajinska uprava plačala vodarino s tisočaki, ki gredo za razne večere in bankete iz državnega denarja, in če bi bil ta urad zgradil vsaj er.o pošteno stanovanjsko hišo mesto da vzdržuje te kolibe in plačuje drago obširni svet, na katerem stoje, bi njegove finance danes gotovo boljše stale nego stojijo. V štirih letih li se vendar bila dala vsaj ena hiša sezidati. Gospodje so stanarino štirikratno povišali — morebiti nam zvišajo štirikratno tudi naše prejemke?... Ede-i 'z barak.
lj Z »uma svitlim mečem« so 1'ubljan-ski »Orjunci« obklali istočasno kakor gosp.' Fabjančiča tudi še nekega mirno v svojem verzu dremajočega in na goste čakajočega zelo priletnega izvoščka, kateremu bi bilo kmalu izteklo oko, in pa nekega mlaišega uradnika, katerega so bili oo hrbtu skoro do nezavesti. Z *uma svitlim mečem« so prišli tudi v avdijenco k gosp. namestniku •Hribarju, ki ie kar pozabil, da ima na razpolago tudi telefon...
Ij »Orjuna«. Hm!
»Orjona« in g. FabjanČiČ. Hm, hm!
»Orjana« in g. pokrajinski namestnik. Hm, hm, hm!
»Orjuna« in ljudje. Hmmmmmm!
lj Na tehniški srednji šoli v Ljubljani je bilo v prvem pollet u vpisanih 493 učencev in učenk. Ker se na višji stavbni šoli v tretjem letniku, kjer je bilo 14 učencev, in na stavbni rokodelski šoli, kjer je bilo 114 učencev, vrši klasifikacija šele 28. februarja oziroma 31. marca, pride v poštev 365 učencev. Od teh je dobilo prvi red 287 učencev, po 1 nezadostni red 39, po 2 ali več nezadostnih redov 35, neizpra-šani so bili 4 učenci.
lj Krfčanaka ženska srsca. Odborov« seja ee vrši danes, v torek ob 6. uri zvečr v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne.
lj Pevska zvez«. Danca ob pol petib nofos / odborov» ncja v Ljudskem domu.
lj Društvo nižjih drž. uslužbencev vabi vsa člane na važen sestanek, ki bo dne 8. t. m. ob 19. uri v gostilni «Novi svat:, Prešernova sobo. — Odbor.
Ij Društvo najemnikov jm Slovenijo, opozarja, da se vrši prihodnja javna odborov« seja v sredo dne 7. februarja 1923 ob
20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacijo Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
lj Ahsolventinje in ncenke dr. Krekove kaharsko-gospodinjske gole pri uršn-linkah prirede danes zvečer ob 8. uri predavanje. Vabljene vse absolventinje.
lj Originalno maščevanje. Nemški profesor dr. Lorger v Ljubljani je pokazal na prav Čuden način svojo akaderaično izobraženost V nedeljo dopoldne je namreč nabi! pred pošto iu po drevesih v Zvezdi lastnoročno »pisane, v nizkotnem stilu sestavljene letake, v katerih se znaša nad svojimi dobrotniki in v katerih skuša z raznimi opazkami ovreči proti njemu naperjene trditve, ki so vendarle resnične. Policija je letake odstranila. Proti dr. Lorgerju so pa prizadeti vložili tožbo na državno pravdništvo radi javne častikraje, obrekovanja in žuganja,
Raznoterosti.
r C. R, V. H. To so kratice novo politično in verske stranko v Nemčiji, ki se imenuje vkiičanekoradikalDa ljudska stranka Haaun-ser«. Njen ustanovitelj Haeussor se izdaja za Kristusa, učenika resnico in napoveduje, da prevzame v Nemčiji v imenu ljudstva cesarski prestol. Javno naznanja, da ima zbranih 25 milijonov dolarjev, s katerimi v kratkem zbere in opremi armado, kakršue še svot ni vidol. Svojim sovražnikom napoveduje, da jih bo dal takoj pobesiti, kakor hitro prevzame oblast. Haeusser pravi, da ima žo danes v Nomčiji dva milijona pristašev, ki so pripravljeni, da tvegajo za njegovo stvar blago in življenje. Dejansko se zbira okolu Hacus-eerjtt dokaj ljudi iz vseh slojev, ki danes za Nemci.'i brez izrednih poti ne vidijo več nobenega izhoda in rešitve. Kar tičo Haenssar-jn, ga smatra široka javnost za norca. Mož jo imel pred leti v Parizu velik — cirkus. Potem — tako trdi sam — se mu je prikazal sv. Duh in mu velel, naj odreši nemško ljudstvo. Tedaj je cirkus prodal in Sel v Ameriko, kjer je zbiral pristaše in denar. Nato se je povrnil v Evropo in ee najprej nastanil v Svioi, odtod pa se po prevratu preselil v Nemčijo, kjer sedaj «deluje:. Ne striže si ne las ne brado ter hodi vodno gologlav, ravnotako njegovi pristaši. Drugače pa živi kakor vsi drugi, hodi v kavarno, oblači se moderno in so poča s politiko: velik sovražnik je versailleskega miru in entente sploh. Denar, ki ga v obili mori dobiva od svojih pristašev, nalaga v švicarskih ln ameriških bankah. Cenijo, da ima zbranih žo več milijard mark.
r Grob faraona Tntnnatramona ▼ nevarnosti. V dolini kraljevih grobov v Egiptn so je zadnje čase pojavil strah pred nalivi. Novooàkriti grob faraona Tutnnnahamona, v katorem je se ogromna množina dragocenih najdonin in srednja celica še sploh ni otvor-jena, ležj ravno ob vznožju izsušene struge. Ko pridejo običajni silni nalivi, so ta stroga napo! ù s vodo in voda bo zalila tudi grob, ako ne bo hermotično zaprt. Delavci so sedaj z mrzlično naglico na deln, da grob zazidajo. Ko minejo nalivi, bodo grob zopet odprli v svrho nadaljnjega raziskovanja.
r Izseljevanje te Čcškoslov. v II. četrtletju 1922. V tej dobi so je izselilo vsega vkup 9346 oseb (5874 moških in 3472 ženskih), od katerih je bilo po narodnosti 5846 Čehoslo-vakov, 2738 Nemcev, 860 Mažarov, 192 Rusov, 138 Židov. 54 Poljakov, а dragih narodnosti 18 oseb. Glavni cilj izseljevanja so bilo Ze-dinjene države v Ameriki (3350 oseb), Nemška (1895) in Avstrija (1403); poleg teh se je izselilo 669 oseb na Francosko, 305 v Južno Ameriko, 923 oseb pa v drugo države in dežele. Z ozirorn pa starost se je izselilo največ oseb od 15. dn 24. leta (3765 oseb) ter od 25. do 39. leta (8197 oseb). Na 100.000 prebivalev, ki so bili navzoči pri ljudskem štetju, je prišlo izseljencev v Čehih v II. četrtletju 1922. 1. 20 (v I. četrtletju 15). na Moravi 20 (16), v Sleziji 17 (14), na Slovaškem 35 (19), v Pod-karpatski Ruski 16 (10), v celi republiki pa 23 (16).
r Žrtve svojega poklica. Pegasti logar se je zopet pojavil v Podkarpetski Ruski. V boju s to nevarno boleznijo sta obolela zdravnik dr. Percles in dcsinfektorica oskrbnica Anastazija Alenkova. V aprilu lanskega leta sta umrla za omenjeno boleznijo v Podkar-pateki Ruski dva zdravnika in bolniška po-etrežnica. Vsi trije eo nalezli smrtno bolezen v bolnici.
Naroston Hedišče.
DRAMA.
Torek, 6. februarja: Zaprto.
Sreda, 7. februarja: UGRABLJENE SA-
BINKE. Izven. Četrtek. 8. februarja: MADAME SANS
GENE. Rod D. Potek. 9. februaria: UGRABLJENE SA-
BINKE. Red E. Soboto, 10. febrnarja: ZA PRAVDO Ш
SRCB. Izven. Nedelja. 11. februarje: Ob 3. popoldne: 2IVI ' MRTVEC. - Ob 8. zvečer: UGRABLJENE SABINKE. Izven. Ponedeljek, 12. februarja: ZA PRAVDO IN SRCE. Red O
OPERA.
Torek, 6. februarja: PRODANA NEVESTA. Red E.
Sreda, 7. februarja: NIŽAVA. Red B. Četrtek. 8. februarja: GORENJSKI SLAV-ČEK. Red G
Petek, 9. februarja: Zaprto.
Sobota, 10. februarja: MEFISTOFELES. —
Red D.
Nedelja. 11. februarja: RIGOLETTO, ob treh
popoldne. Izven. Ponedeljek, 12. februarja: Zaprto.
^Prodana nevesta«. V torok dne 6. L ni. poja v «Prodani nevesti* vlogo Marinke prvič gospo-dična Zlkova ter vlogo Vaška prvič g. Bratuž. Predstava se vrši za red E.
Učiteljski vestnlk.
— Kamniška podružnica Slomškove zveze
zboruje v sredo, 7. februarja, ob 11. uri dopoldne v Domžalah. Ker ao važne točke na dnevnem redu, pričakujemo sigurno polnošte-vilne udeležbe. — Odbor.
Orlovski vestnik.
Fantovski večer Šentjakobskega aOrta« se
vriši dane« ob 8. uri zvečer v prostorih Prosvete, Sv. Florjana ul. 15. Udeležba članov obvezna. .— Odborova seja oe VTŠi ob pol 8. zvečer istotam.
Turistika m sport.
Slovenski dirkalni klub ▼ Ljubljani vab) svoje člane na izredni občni zbor ki se vrši v petek, dne 9. L m., ob 6. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Sklepalo sc bo o razpustu kluba iu se prosi polnoštcvilnc udeležbe. — Odbor.
Smučarski kongres 1923. Kakor ie objavljeno, se bo vrl.il VIL mednarodni smučarski kongres leios od 4. do 18. februarja na Češkem. Kongres organizira Svaz Lyžaru Republiky Češkoslovenskč od 4. do 7. t. m. vrše se konferenco v Pragi, njim slede 3 tekme v KrkouoSih za prvenstvo češkoslovaške republike in sicer: 1. mednarodna tekma na daljavo 50 kra, 2. kombinirana tekma v skoku in teku na daljavo 17 km, 3. tekma v skoku ïn 4. tekma v Šumavi gdružena z vojaško tekmo na daljavo, skoku in streljanju na smučeh. Mera posameznimi tekmami in po njih se bodo vršili tudi ranlični smušlu izleti po Krkonoših Tatri in Šumavi, — Kongresa se udeleže iz Jugoslavije in sicer: kot delegata Jugoslovenskega zimskosport-pkega savais g. univ. prof. dr. Fran Jesenko iu Rudolf Badjura, načelnik emuSkotehničnega odseka JZSS, kot tekmovalci pa: Zdenko in Fedor Švigelj, Ljubljana, (Ljubljanski športni klub), Dušan Zinaja, Zagreb (HASK) in I. Seljak, Ljubljana (Ilirija). Slednji so odpotovali v Prago včeraj.
Poizvedovanja.
Izgubili sta ee dne 3. L m. od Trzina do Črnuč dve legitimaciji, rožni venec, mala knjižica. Najditelj se naproša, da pismeno sporoči ■svoj naslov Mariji Cergolj, Dravlje St. 93, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Izgubila se je na Lovskem plesu dna 3 t. m, iz zapestnice v zlatem obrobljena broška, obstoječa iz 5 svetlorudeokastih kamnov in 4 inalih biserov. Pošten najditelj se prosi, da odda proti dobri nagradi pri hišniku Narodnega doma.
Najdenih je bilo pretekli teden več 10 dinarskih novcanic na cesti (nasipu) med jubilejnim in št. peterskim mostom. Kdor jih je izgnbil, jih more dobiti nazaj v Mari-janisču, II. nadstropje, vrata 66, (oddelek za kmetijstvo) ob delavnikih med 10. in 13. uro.
Zatekel se je v nedeljo mlad Des volčj« pasmei. Sliši na ime Jaka. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to sporoči proti dobri nagradi na naslov: Kozine, Prule, Mestna hiša.
Pojasnilo*
k objavi g. Viktor Šobra radi epuntitve »siroma preselitve trgovine.
Ugotavljam, <ia ee trgovina a kolenijalnim blagom v Ljubljani na Vodnikovem trgu št. 2 ni niti opustila, niti preselila, kakor objavlja g. So ber po časopisih, ampak se vodi od 1. januarja t. I. pod p rot. tvrdko J. Muc, Koloniale-Import dalje. Preselil i» je le g. Sober tam, ki je bil svoj čas sprejet samo kot družabnik v že obstoječo trgovino, ki se je potem vodila pod imenom Viktor Šober do 1. januarja i 1., ko je g. Sober izstopil iz družbe.
G. Sober jo torej le prenehal biti družabnik fxgovine na Vodnikovem trgu št 2, ki Se nadalje obstoja, kakor je poprej obstojala brez njega, in more tedaj g. Bober opusti« oziroma preseliti iz trgovine na Vodnikovem trgu št 2 le to, e čemur se je preselil t j. njegovo ime, kar je pa popolnoma brez pomena za nadaljni obstoj trgovine.
Objavo g. šobra moram enwctrati z oziram na prejšnje — zelo milo rečeno — nelojalnosti, Id jih je zagrešil, kot novo nelojalnost proti onim. ki so ga sprejeli svoj čas v družbo in mu pomagali na noge, preračunjeno na to, da spravi nepoučene v ztaoto in po možnosti doseže to, kar se mu z različnimi intervencijami, podprtimi z neresničnimi navedbami nI posrečilo.	674
Ljubljana, 6. februarja 1923.
Viljem Mae.
• Za vsebino tega dopitai odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon.
Meteorologčno poročilo.
LJabllana 308 m a. m. vi6.
Ca* opuo-v»m»	Baru. met«i T nn	1.НГШО-m.ter ? 0	e.iuron. diter.no* * 0	Nttio, vetrovi	t'a<iavia T mrr.
4.2. 21 b	ÎS0-6	4-0	1	obl	
б./« 7 h				obl.	
	736	4-9			a.
a. s. 14 b	730-2	7-9	0-3	dež	
■An......WKesJWïîd?
Občinski urad y Žireh naznanja, da je mnogo letni občinski tajnik, gospod
občinski tajnik v Žireh
dne 31. januarja 1923 preminul. Blag mu spomin!
V 21reh, dne 1. februarja 1923.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo ljubljeno, predobro mnlcr, oziroma staro mater in taščo, gospo
Gcrentstvo občine žiri.
učiteljevo vdovo,
ki fe v nedeljo dne 4. februarja ob tri četrt na 10. uro zvečer po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 81. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v torek, dne 6. februarja t. L ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, na Pogačarjevem trgu St. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 5. februarja 1923.
Profesor KUNO HOČEVAR, sin. — FRANJA HOČEVAR, roj. ČERNE, sinaha. - KUNO, LIVA, VERA, MARICA, vnuk in vnukinje.
Zahvala
Zahvaljujemo se naiiskreneje vsem, ki so nas tolažili v težkih dneh, ko jc neizmerno trpel in nas zapustil naš ljub« vjfeni sin oziroma brat in svak, gospod
slušatelj šumarske akademije
Vsem, ki so priSli od blizu in daleč, da ga spremijo na zadnji poti, posebno pa njegovemu predragemu gosp. doktorju Premrovu, starosti ^Sokola« ter gosp. zastopniku akaderničnega društva «Triglav«, ki sta se z vznesenimi besedami poslovila od njega ob grobu, dalje prečast. duhovščini, deputaciji aka-demičnega društva «Triglav«, Pevskemu društvu v Litiji za krasne žalostinkc, društvoma «Sokol« in Požarni brambi ter «Lovskemu društvu« v Liliji, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo.
Končno se iz srca zahvaljujemo za vse izraze sožalja ob bridki izgubi, kakor tudi za vse prekrasne cvetke, ki so krasile mrtvaški oder in krsto našega preljubega Francita.
LITIJA, dne 3. svečana 1923.
Žalujoči rodbini: GABRIEL - LUSICKY,
Rodbina SLANC - HUBAD.
um
ттштттжњ
Učiteljski
žalostno vest, da je
zbor Državne
njegov dolgoletni,
dvorazredne trgovske Sole v Ljubljani naznanja
požrtvovalni in neutrudljivi član gospod
umrl dne 3. februarja 1923 ob */, 20 url.
Pogreb predragega pokojnika, v katerem izgubi variša, učenci in učenke pa dobrega profesorja, se vrši žalne hiše Židovska steza štev.
Absolventje in absolventinje zavoda se vabijo k
V Ljubljani, dne 5. februarja 1923.
učiteljski zbor svojega ljubeznjivega to~ v torek, 6. februarja 1923, ob 14. uri iz
pogrebu.
Ravnateljstvo

se najtopleje zahvaljujemo vsem, posebno «S. g. župniku, g. nadučitelju in gdč. učiteljici s šolsko mladino za spremstvo, vsem sorodnikom in znancem ter botrom, Kat. izobr. društvu, vsem pevkam, vsem, ki so ji bili na strani v bolezni, posebno gdč. Bajtovi in Orlovi, vsem, ki so ji darovale vse noči, kakor tudi vsem družinam in tovaršicam za darovane vence, in vsem njenim številnim spremljevalcem na njeni zadnji poti.
Fužine pri Zagradca, dne S. februarja 1923.
ŽALUJOČA DRUŽINA JAKOŠEVA.
Stran 7.
Pridnega HLAPCA
ki je vajen tudi konjev, tako) ла- sprejmem. — IVAN PERDAN v Ljubljani. 676
Sorejmem PLET1LK0
proti dobremu plačilu. — Naslov v upra-vi SLOVENCA pod itev. 691.
Mesto hišnika
IŠČE mizarski pomočnik, da dobi stanovanje. - Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod itev. 693.
Boljša deklica
ki zna dobro kuhati, dohi takoj mesto pri mali družini. Plača 800 K. — SEM-PER, Koprivnica, Hrvatsko. 6S9
Sprejmem SLUŽKINJO"
Za vse domače posle, ki razume tudi nemiko, za zakonski par brez otrok. *-Zglasiti se je: Trubarjeva ulica itev. 2, U. nadstr., desno.	611
Sprejmem služkinjo
pošteno in pridno, ki ima veselje do otrok, k drema otrokoma. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava lista pod številko 626.
Kot blapjničarka
ŽELI MESTA gospodična, vestna in poštena, s sestro, ki želi priti v,vučio trgovino kot UČENKA- — Najraje v kako mesto na deželi. — Ponudbe pod «POŠTENA« na upravo -^Slovenca«.
Poštena KUHARICA
vajena tudi drugih del, stara 31 let, želi službe, najrajši v župnišču. — Ponudbe na upravo lista pod «KUHARICA 614-<.
DOBRO VPELJANA
KLJIMNIČARSKA OBRT
v sredini mesta v Ljubljani, takoj naprodaj. — Ponudbe pod F. F. na upravništvo SLOVENCA.	692
Dvonadstropna HIŠA
na TrïaSkI cesti, z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in vrtom, NAPRODAJ. Kupcu je veliko stanovanje in event. trg. lokal s skladišči takoj na razpolago. - Naslov pove uprava lista pod it. 659.
Enodružinska HIŠA
v Rožni doiini 5t. 106, pri «Marjaku«, jc NAPRODAJ, z lepim ograjenim vrtom, za ceno 120.000 Din. Stanovanje po dogovoru, lahko pa tudi takoj. — Istotam povedo za JW STAVBENE PARCELE poljub, površine, ležeče v Stožicah, skoro ob glav. cesti. Naprodaj pn lc do 15. t. m,
Pletllnl stroj
že rabljen, knpim. — Ccnj. ponudbe na upravo lista pod « PLETENJE 696«.
ћшшт
za protnenadne ln Športne obleke v bogati izbiri
fl. S E. 5ћаМ Bff:„

Zahvala.
Vsemogočni naj poplača vsem, ki so karkoli storili v bolezni in ob smrti naše ljubljene sestre, gdčne
Marije Slivar
1er jo slednjič spremili k večnemu počitku.
HVALEŽNI ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala.
Povodom prerine smrti naše drage hčerke
Dlge Jakoš
SPREJMEM dobro izurjeno -ЗД1
prodajalko
v trgovino z mešanim blagom in delika-
tesami. Vstop takoj. — Pismene ponudbe pod: «Poštena« na upravo «Slovenca«.
SPREJMEM čimprej proti dobri plači. — Naslov se izve v upravi «Slovenca« pod številko 650.
Sprejmem do 40 let staro žensko z dežele, katera zna kuhati, kruh peči, pospravljati, na večje posestvo blizu Ljub« ljane. Dopisi pod «BLIZU LJUBLJANE« it. 637 — na upravništvo «Slovenca«.
dobro izvežbano, sprejmem tako). Plača posebno dobra. — Ponudbe pod «BOLJ« SA MOČ« na upravniitvo lista.
Kuharica !
Stev. 28. _^^	SLOVENEC, dne 6. februarja 1923.
Vsem, ki so sočustvovali ob priliki smrti naše nepozabne matere, babice, prababice in tašče, gospe
izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini slav. požarni brambi in izobražev. društvu Bogomila v Borovnici, ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli v tako velikem številu in jo spremili na njeni zadnji poti.
BoroTnica, dne 5. februarja 1923.
Zahvala.

вавпааввавввввзшгаас^аешшаашваиавввввгшваааваавввввввв
Дко še niste, pošljite naročnino!
ввввввввввввввввввввиввввввввававвввваввввввдвввнввшЕ
ANGELA FABINC, roi. REKAR naznanja v svojem imenu in v imenu otrok VALESKÈ in IVOTA, vsem sorodnikom, pri-jateljem in znancem pretužno vest, da je uaš nepozabni soprog, oče, stric in svak, gospod
Fran Fabinc
profesor državne trgovske Soie v Ljubljani
dne 3, t. m. ob 9. uri zvečer v 41 letu Starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega se bo vršil v torek, dne 6. t, m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Židovska steza 5t. 4, na pokopaliičc pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. februarja 1923.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
cenej a la (гаЈпЦо to kakor uanewel Najbolje varstvo proti vlagi I raraxat
GUMENE PETE in GUMENEPOTPLATE
Stran &
•"«!» V
ZOBOZDRAVNIK . SPECIALIST
V
m. u. dr. Ivan Oblak
JE OTVORIL PRAKSO -Ш. y Ljubljani, Stari trg št 34 (nasproti šentjakobske dekliške šole). ORDINIRA od 8.—12. ure dop. in od 2__5. ure pop.
ЈбШТШТШШТГ
Naznanilo
V imenu tvrvke TRIGLAV, iugosl. izdeloval-ntee perila Vojska & šelovin, Ljubljana, Kolodvorska ulica št 8. Id Vojvode Mišica c. št 21
naznanjava podpisana c. tvrdkam, da je družabnik g. Jos. fielovln Izstopil in bodeva sedaj podjetje
pod dosedanjim imenom vodila eama.
Se priporočava c. tvrdkam za nadaljno naklonjenost in beleživa s odličnim spoštovanjem
Drago & Genlca Vojska. >©6>6>©©©6)©©6)6)6)©©C9<9'
SLOVENEC, dne & teBrûai^a ÏÔ23L
■ liinHiW '
Stev. 2&
5>I»Ж5>К>
Iščem vrtnarja i Dober travnik
« esčega v gojenju cvetlic, sadnega drevja ш zelenjave. Nastop 1. marce t. I. — !Meožcnjeni imajo prednont, stanovanje jje prosto, — ronedbe e spričevali in zahtevo plače je poslati na upravništvo •iSlovencai pod itevilko 662.
1 ia pol orala, v Do'oranjah pri Sv. Le-'nartu, PRODAM. — Dopise na: FRANC ZUPAN, Stndenec 1, p. Dev. Mar. Polje.
ZALOGA POHIŠTVA.
Izdelava vseh mst BLAZIN. 21MNIC, ?ERESNIC, DIVANOV. OTOMAN in vsa ".padajoča tapetniška dela po najugodnejših ccnah V zalogi tudi morska trava.
PETER KOBAL, zaloga pobižtva in apetniška delavnica, KRANJ. 3308
KUPUJEM 1 dokarora legitimacije stara, tudi pokvarjena
đvokolesa, motorje,
PISALNE, ŠIVALNE m le razor, druge tiroje. — F. BATJEL, Ljubljane, Ker-lovska ceste Sier. 4.	609
мивнаввипвви^ a«
D»4 Naprodaj v Vodmatu 2 novi
enodružinski HIŠI
ki bosta v kratkem dogotovljeni. Vodovod in elektrika. — Več pove! JOŽEF ORAŽEM, Jupan, MOSTE.	677
Kateri hišni lastnik
bi reSil malo, solidno slovensko družino drž. uradnike v Ljubljani iz neznosnega podstrešnega bivanja i oddajo
družinskega stanovanja
(2 sobi in kuhinja) v mestu? Plača dobro. Ponudbe pod c Nagrad* na upravništvo.
Vodne in nadtalso tBSIfStll
PAVLIC JAKOB :: DOMŽALE
oblastveno prelzkaieni tesarski mojster
PERILO
vi 79 itamu nnvnnrin in nfwtëe
za dame, gospode in stroke
po zmernih cenah pri
A. SINKOVIC nasl. K. SOSS
LJUBLJUNa, Mestni trg Slov. It.
! ! I AUTO ! I !
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOZNIE
Lc prvovrstno blago in delo po solidnih cenâh nudi JUGO-AUTO d. г o. z. v Ljubljani.
Mala HIŠA naprodaj
ca VIČU, Ceste dveh cesarjev štev. 115,
naren Slovenske stavbene družbe.
рШВВВННМВШШ
Inserati
v »SLOVENCU« imajo
popoien uspeh!
■■■■■■■■■□■na
Premog in = cement
41»
stalno v zalogi pri
H. Pétrît Ljubijans
Punalska cesta 33. TeS. 366.
SkladiSč® .»Balkan".
ali poslopje, pripravno r.a SKLADIŠČE v mestu ali na perilerifi
Ljubljane, v izmeri minimalno 150
kvadratnih metrov.
aisms
prve vrsfie
novo blago
popolno zrela
{dobiva se povsod
i. hrv. tvornica salame, suhega mesa In masti
M. Qavrllovif
sinovi d. d. PetrinjaJ
Glavno santopstvo za Slovenijo
R Bane In drug
B.jubijana icfjs • Maribor
M.G.S'
10
чтцнил
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinarie.l
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Ivin Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra ceste 30,
KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florijariska ul 13 Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani,
Kolodvorska ulica Stev 28. Kom T, Poljanska cesia Stev. S.
KLOBUKE fn TELOV. POTREBŠČINE:
Kuitovar Iran, Stari trg štev. 10.
MEHANIČNA DELAVNICA:
pisalne, računske, razmnoževalne in drage pisarn, etroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: een Schreva nasl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev 5.
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirie Stev. 2
SPEDICnSKA PODIETIA: »Orient« d. «L, Sodna ulica 3, Tel 463. Nauzingcr R., Cesta na iuž železn. 7—9.
TRGOVINA Z 2ELEZNINO! SuSnik A, Zaloška cesta Si 21, Liubliane
TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNČNIM: MikuS L, Mestni trg IS.
TRGOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »Zlati lopati«, Valva-
zoriev trg Stev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA:
F. Fajdlga sin, Sv Petra cesta Stev 17.
Poravnajte naročnino!
Preselitev trgovine.
Vsem cenjenim s Urim kakor tudi novim odjemalcem, naznanjam, de eem opustil na Vodnikovem trgu St. 2 trgovino s Špecerijskim in mešanim blagom ter z današnjim dnem otvorll isto
na Sv. Jakoba trgu št 4.
Postregel fcodem vedno solidno ter z dobrim tn cenenim blagom.
Se priporočam
Tiktor Šober.
Naznanilo.
Vsem svojim ceni. odjemalcem vljudno naznanjam, da je moj dru« žabnik gospod IVAN TURK z današnjim dnem	izstopil. '•C
Trgovino z železnino v Ljubljani. Valvazorjev trg Stev. 7, bom odslej pod protokolirano tvrdko
FRANC ERJAVEC, »pri zlati lopati«
neomejeno dalje vodil. Zahvaljujem se za do sedaj izkazano mi zaupanje ter zagotavljam točno in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem FRANC ERJAVEC.
Ljabljace, dne 31. januarja 1923.
Lakiranje in tapeciran je avtomobilov najmodernejših sistemov
LJUBLJANA 7, Spodnja Šiška,
Sv. Jerneja ulica štev. 44. Konkurenčne седе! Točna portr ::bal
Velika Izbira otroških vozičkov, duokoles In 3i-■^rr walnlh stroje» po ceni.
F. iSsSisS, llufeSJatraa Stari trg 28
îprajcmajc sa s po:no роргото za emajitronio i esejem tn psnlMjonj« drokoltsa, Gtrcîfel voziiltl, Jtielni tn rezni stroji. „TRIBUNA"
Tovarna đTokole* Ul etroStîh vfisiïkov, Ucbtlazia, KarlovsiKa c. 4. Sronarska allia 1
celo, pod in 2 supi se v dob- eai ' stanju, prodam. - IVAN B1TENC,
Tacen 14, p. Št. Vid n. Ljubljano. (
s V
na prometnem kraju, primerno za trgovino, v Ljubljani ali bližini. — Ponuabe г navedbo cenc pod -»HIŠAc na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg Ëtev. 3.
&т^шт Cunard Line
Najhitrejši paralki sveta. Direktna not, . niSka ia tovorna vožnja od
vozno za trgovce z nsnjem m <ЗД1?
мтих"
zajamčeno nepremocljivo mašilo za čevlje, neobhodno potrebno za lovce, turiste in druge Športnike. TBP" GLAVNA ZALOGA ZA SLOVEWJO:
JDLIlANil SÎOH. cevijarna v

џ џ
iS:
Џ
P

m Telibe Ш ^ in premog ie
Kollmanirora pit.
z enkratnim polnjenjem z žagovino brez konkurenco,
Zlata kolajna in Častna diploma 1922. Pojasnila brezplačno!
Ivan Itollmarm,
SSOV«nier«d6€.
Eamtmroa In Cberboarga za Atnei-iteo ln Canatfo
•i dimniki, 6»/a dneva, lastne kabine m potnike III. rasr. Potnike odvedoizku-ženi uradniki do luKe ukrcan.a ter jjm ;iato dragevolje nudijo vsako pomoč. Pojasnila daje;
CUNARD LINE
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Јпцоз1о7асвка banka đ. d. Zagreb
Glavno zastopstvo ra Slovenijo:
Liiiana, Kolodvorska olxa Ш R
Mestno županstvo v Kočevju
raeiisuje službe
ob činskih stražnikov
Pretemki, ugodnosti tn dolžnosti Iste, kakor jib predvideva organizacijski statut za tsr. varnostne straže v Sloveniji, razglašeno v uradnem listu št. 75/192L	~
Samci, polteni, trezni, energični zmožni slovenskega in nemškega jezika, od 24 do 35 let stari, naj vložijo takoj lastnoročno pisane prošnje s sledečimi prilogami: krstm list, domovnico, nravstveno spriCevato ter krate< opis žtvljenia ln službovanja. Po enoletnem, zadovoljivem stužbovenju postane služba definitivna.
Popolnoma nov način nalaganja denarja!
15 odstotno in večje obrestovanje gotovega denarja.
TemeJ em posebne osnove sprejmemo v naša podiet;a solidne delničarje z vlogami počenli od D 50.000'- in višie.
Manje vloge se ne sprejemajo. — Vloge eo soudeležene na podjetjih in se jim zajamčuje v obliki posebne dividende
nsjmanjs 15% letnega obresiovanja.
Vloge in dividende so zagotovljene s popolnim jamstvom podobno vsaki bančni garanciji.
Vloge se morejo tudi odpovedati. Diskrecija je vlagalcem in interesentom popolnoma zajamčena.
Ustmeno in pismene informacije dajo vsak dan BRAĆA JANEKOVIO lesna trgovina in parna žaga d. d. ZAGREB, Kukovićeva ulica 3.
Prvovrstne reference \г tuzemstva in inozemstva so gg. interesentom na razpolago.
TC*T TUJ družžba za el ElJUlil^ Industrijo d.
ЕШ gradi električne eentrale,
proizvaja la dobav aparate in Izdelke.
električno
ЗБ O. 55.
ЕШ proizvaja la dobavlja vse električne stroje îc elektrotehnične
FI11M projektira brezplačno vse naprave în obrate, ki so Vevezi ULITI z etcKtrotebniko.
Tehnične pisarne I-Jobljana, Dunajska cest» palača Ljub-
Ш,ајлЛл, i'jmar- »lanske kreditne banke, fcffllWîJC.	mar.bor, Veutrlnjska ulica 11.
Vsako množino
žlahtnega kostanjevega lesa
ea takojšnjo in poznejSo dobavo kupi po najboljši coni tvrdka
Frane Oset, Vransko
pri Celju ter prosi ponudbe franko vagon z navedbo množine.
Izdaja konzorcij >Slovencat>
Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v £ lubljani.