Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
številka 88.
J0L1ET. ILLINOIS. 29. SEPTEMBRA 1916
LETNIK XXT.
že v vojni, naznanja London.
Konstantin in njegovi ministri ^nili, pridružiti se ententnim zaveznikom.
Avitrijci se hrabro držijo.
^"aci na zapadu izgubili Combles in iPuepval. Druge vojne novice.
London, 25. sept. — Položaj na Gr-■	naJresnejši, pravi Reuterjeva
| "»javka iz Aten. Bivši prvi mini-S ^ ^en'zelos Je davi odpotoval iz fJl Z S° °^P°tova'' podadmi->^^onduriotis, vrhovni poveljnik gr-. mornarice, številni višji častniki in ll,ee°vi podporniki. T'fnik
!tT«jko
vojne zahtevala, da Grško stopi na stran ententnih zaveznikov.
Laška fronta.
Dunaj, 25. sept. — Vojni urad je nocoj objavil slečleče poročilo z laške fronte:
"Na fronti Fassanskih planin sta dva alpinska bataljona ponoči napadla odsek Gardinal-Cima Busa Alta. Bila sta odbita s krvavimi izgubami po lju-tem boju od moža do moža.
"Na Monte Cimone (katerega vrh je bil po avstrijski mini razstreljen) so številni Italijani, ki so bili zasuti pod razvalinami, še živi. Štiriindvajsetim se je posrečilo osvoboditi se, nakar so se vdali. Ostali so klicali na Vkrcali so se na pomoč, katera se jim še ni mogla dati
Hesperia". Namenjeni so ne na Kreto, odkoder pojdejo *cnda v Solun.
^Oboroženi Krečani štejejo že 30,000 >n nadzorujejo ves otok v prid zelosit. Uporno gibanje se raz-51r'a od Soluna po Grškem.
Upor se širi.
raE-ar!2' 26. sept. — Uporno gibanje se grški Makedoniji, po Kreti
H? otokih in po Epiru, pravi
sept., čez London. — V so v tesni zvezi s kraljem
piskih
1Vasova brzojavka iz Aten dane
lrAtene, 26,
ki
naiinoSta»tinom, izražajo mnenje, da bo hit:	vojno nemudoma — more-
tl nocoj.
Grško v vojni?
Srnd0n- 27 sept- — Zbor Srških mi"
Kon- je sklenil v soglasju s kraljem eiHClllant'non,> vojaško sodelovati z ie»a k m' velevlastmi, pravi Reuter--p0,rzO)avka iz Aten danes.
*e je vršTani" BrŠk'h ministrov> ki
i^žičnaS'l° V Atenah snoči'" pravi Wa ' Jrz°Javka iz grškega glav-
'oDt.1 nCSta' "bo sledil odstop Kalogc-,.lu'osove vlade, nakar izda kralj
Onstanf	' ------- ---- ----
"K0 pr°Klas na grški narod. Atc„eJ. po. svoji vrnitvi iz Tatoia

Vetov
Nlo:
bil kralj povabljen na tajno anJe z Nemcem prijaznim ge-
'n.PUsmanisom, bivšim načelni-štaba, in g. Streitom
j*, je
fm
saria Ca	sestra nemškega ce
Če pr,sostvovala posvetu. *'<o i(0n'a brzojavka pristna in je Gr-^fiti^"0/1.0 ,v vojni, je to zmaga za stcr ye' j' načeluje bivši prvi mini-n,Ze'os in katera je od začetka
vsled streljanja laškega topništva in katera je odvisna od sprejetja krajevnega premirja, katero je bilo ponude-no sovražniku zaradi človekoljubja."
Boji na trentinski fronti.
Rim, 25. Sept. — Vojni urad je naznanil danes, da so laške čete z na skokom vzele vrh Garinal, 1,886 črev-ljev visok, v severovzhodnem delu gore Cauriol na trentinski fronti in da so Avstrijci zapustili mnogo mrtvecev na bojišču.
V imenu človečnosti.
Dunaj, 26. sept. (Cez London.) — Današnje poročilo avstro - ogrskega vojnega vodstva pravi:
"Laško bojno torišče: Sovražnik je odklonil predlog glede premirja v rešitev italijanskih vojakov, zasutih na Monte Cimone.
"Italijani so močno obstreljevali s topovi jugovzhodni odsek Kraške pfa*-note. Ob fleimstalski fronti so bombardirali utrdbo Dossaccio iir odsek Gardinal-Coltoronno. Na Concanegol-skein hrbtu je bilo ujetih 27 alpincev, med njimi dva častnika."
Cadorna se varuje.
Dunaj, 27. sept. (Čez London.) — Uradno je bilo danes naznanjeno:
"Laško bojno torišče: Nobenih važnih bojev. Na Kraški planoti je sovražnik od časa do časa hudo obstreljeval naše postojanke."
fenzivo pri Vulkanskem prelazu, po danes semkaj dospelih uradnih in neuradnih poročilih.
V Dobrudži hudo dežuje in so bili samo topniški boji z malimi pehotnimi pridobitvami, po brzojavkah iz Buku-rešta, ali Berlin poroča uspeh za von Mackensena južno od linije Kobadin-Toprai Sari. Obseg tega uspeha ni naznanjen.
Na Sedmograškem so po zakesneli brzojavki iz Bukurešta Rumuni ujeti 6,884 mož na severni in severozapad-ni fronti.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 25. sept. — Uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana, objavljeno danes, z rumunske fronte pravi:
"Med prelazoma Szurduk in Vulkan so bili rumunski napadi odbiti."
Hrvati se zopet odlikovali.
Dunaj, 26. sept. (Čez London.) Današnje poročilo avstro - ogrskega vojnega vodstva se glasi:
"Rumunsko bojišče: Ob rumunski fronti smo prelaza Vulkan in Szurduk pred dalekosežnim obkoljevanjem po močnih sovražnih oddelkih zopet zapustili. Okrog Sibinja (Hermann-stadt) .se razvijajo nove bitke ob na padanju po združenih nemških in av-stro-ogrskih četah. Ob sedmograški vzhodni fronti je prišlo na raznih točkah do bojev. Južno od Szekely-Ud-varhelyja je neki bataljon hrvatskih črnovojnikov pognal v beg številnejše sovražne oddelke po ljutem spopadu.'
Boji pri Sibinju.
Dunaj, 27. sept. (Čez London.) — Uradno je bilo naznanjeno danes:
"Rumunska fronta: V okrožju Pe trosenyja so prišle naše čete včeraj blizu Turlisinnov v stik z Rumuni Blizu Sibinja se boji razvijajo za nas ugodno."
V Dobrudži.
London, 27. sept. — Brzojavka iz Bukurešta z diie 25. septembra na Ren ter's Telegram Co. pravi:
"Poznejše podrobnosti potrjujejo poročilo o veliki zmagi za RumUne in Ruse v Dobrudži. Na tisoče mož je bilo ujetih, dočim so napravili ruski možnarji strašno škodo. Rusko-ru munske čete prodirajo proti jugu."
eke obmejne gore v trdem boju se-erno od Krušograda. Francozi so osvojili nekaj hiš v predkrajih Petoraka in tudi napredo-ali severno od Florine. Ruske čete so zavzele močno utrjeni Grič 916.
Bolgari napadajo.
Sofija, 26. sept. — Na makedonski fronti so Bolgari odbili razne poskuse ententnih čet v prodiranju.
Pariz, 26. sept.—Na zapadnem koncu mokedonske fronte,^ vzhodno od Florine, so podjemali' snoči Bolgari silne protinapade. Napadi so bili odbiti. Zapadno od Florine so Rusi in Francozi združeno napadli in ujeli 50 Bolgarov.
Bolgari poročajo uspehe.
Sofija, 27. sept. •— Po 10 dni dolgih trdih bojih med Srbi in Bolgari na za padnein koncu makedonske fronte je bil sovražnik ob celi liniji pognan na zaj, pojoča danes glavni stan v Sofiji.
Trije francoski napadi pri Florini so bili tudi odbiti s težkimi izgubami za napadnike.
Rumunska fronta.
London, 25. sept.—Rumunei so zadržali avstro-nemški sovražni naval ob svoji severozapadni meji in podjeli o-
Makedonska fronta.
London, 25. sept. — Srbske, ruske francoske in britanske čete so zmagale danes v dejansko vseh odsekih make donske fronte.
Britanske čete so nadaljevale svoje uspehe na vzhodnem bregu reke Stru ma in uspešno napadle kraj Janimah Francozi so osvojili strelski jarek 11 zapadnem bregu Strume.
Zavezniki so napredovali ob svojem levem krilu na celi liniji v okrožju re ke Rroda. Srbi ,so prodrli na slem
Ruska fronta.
Splošna stavka v Greater New Yorku.
Delavski voditelji uresničujejo svojo grožnjo in na stotisoče unijskih delavcev jim je pokornih.
V sredo 125,000 stavkarjev.
Drugi slede. Iz sočutja s štrajkajoči-mi uslužbenci cestnih železnic.
Berlin, 25. sept. — Sledeče uradno poročilo z vzhodne fronte je bilo ob javljeno tukaj danes:
'Arniadna skupina princa Leopolda: Postojanka blizu Manajova, ki je bila zopet osvojena v soboto s protinapadom. ie bila obdržana kljub ponovnim 11 tnex-nim ruskim naskokom.
"Armadna skupina nadvojvode Karla Franca: Med Zloto Lipo in Nara-juvko so Rusi brezuspešno napadali postojanke, obdržavane po Turkih. Sovražni/oddelki, ki so prodrli v turške postojajnke, so bili izgnani s protina-padonvin 142 Rusov je bilo ujetih. V odseku' Ltulove v Karpatih so biti ruski napadi odbiti."
Rusi v novi ofenzivi.
P^trograd, 25. sept. — Boji pri vseh važnih točkah na fronti generala Bru-silova zopet zavzemajo silnost, ki je značila prvo dobo njegovega prodiranja. -.Viviia središča bojevanja so t>-krožja blizu Vladimira Volynskega in zapadno od Lutska, krajina okrog Ha-iča in Karpati.
Čeprav napadajo predvsem Rusi, vendar postajajo nemški napadi po-gostnejši in močnejši, in v velikih številih pomožnih čet so znamenja, da feldmaršal von Hindenburg namerava novo kampanjo, da zopet pridobi stare postojanke, predno nastopi zima. Da prestrižejo to, so Rusi že začeli svežo ofenzivo v prizadevi, da predro avstro-nemške fronte, predno mine jesenska kampanja.
Z nezmanjšano silnostjo.
Dunaj, 26. sept. (Čez London.) Današnje poročilo avstro - ogrskega vojnega vodstva pravi:
"Armadna skupina nadvojvode Kar la Franca: V treh dežel oglu jugoza-padno od Dornavatre je bil rttsko-ru-munski sunek odbit.
"V jugovzhodnem oglu Galicije na daljuje sovražnik svoje napade z ne zmanjšano silnostjo. Vsi njegovi napori so se popolnoma izjalovili pred junaškim odporom nemških čet, boju-jočih se v odseku Ludove. Severovzhodno od Perpelnikov so se včeraj izjalovili številni ruski napadi pod težkimi izgubami za sovražnika."
Položaj neizpremenjen.
Berlin, 27. sept. (Brezžično v Say-ville.) — Veliki glavni stan naznanja danes z vzhodne fronte:
"Arniadna skupina bavarskega princa Leopolda: Položaj je neizpremenjen.
"Armadna skupina nadvojvode Karla Franca: Severno od Karpatov nobenih važnih dogodkov. Novi boji v odseku Ludove so prinesli Rusom zopet samo neuspehov in težkih izgub."
New York, 26. sept.—Delavski voditelji, ki jim je poverjeno vodstvo štraj kovnega položaja, so nocoj naznanili, d^ bode jutri zastavkalo približno 250,000 unijskih delavcev. Pri-zadeve, ustaviti vso industrijo v Greater New Yorku v podpiranje štrajkajočih uslužbencev cestnih železnic, so torej videti v naglem razvoju. Nadalje zagotavljajo, da se bo v četrtek 100,000 in v petek zopet nadaljnjih 100,000 linijskih delavcev pridružilo štrajkar-jero, tako da utegne koncem tedna praznovati kakih 450,000 delavcev in delavk.
Za sočutno stavko. .
Kakih 6,000 pivovarniških delavcev, 115,000 delavcev v raznih'Stavbnih o-brtih in 350,000 članov zveze "United Hebrew Trades" se je baje izreklo za sočutno stavko. Dvatisoč voznikov je tudi pripravljenih, da ustavijo delo v sredo ali četrtek.
Samo začetek.
Župan Mitchel, čigar ponovne pri-zadeve za odvrnitev štrajka so se izja-
vile, je dal danes poklicati k sebi delavske voditelje, bržko je slišal o njihovih končno veljavnih načrtih, in je zahteval pojasnila o tem, česa je pričakovati za jutri. Povedali so mu, da ima za jutri določeno ustavitev dela "smatrati samo za začetek".
Glede predloga, da skliče posebno zasedanje državnega zakonodajstva, se guverner Whitman še ni odločil.
125,000 mož zastavkalo.
New York, 27. sept. — 125,000 unijskih delavcev je zastavkalo danes v sočutju s štrajkajočimi uslužbenci cestnih železnic, kakor je bilo naznanjeno nocoj v seji zastopnikov delavskih unij.
Mnogo manj nego 125,000 unijskih delavcev se je pokorilo sklicu, kakor pravijo poročila, prejeta v policijskem glavnem stanu danes. Toda uradniki so izjavili, da je težko dobiti natančno cenitev in zato ne morejo določiti pravega števila.
Ernest Bolim, državni organizator delavske zveze (American Federation of Labor), je izjavil, da bo jutri zastavkalo nadaljnjih 263,000 delavskih unij cev.
Med unijami, ki niso zastavkale danes, so bili pivovarniški delavci, broje-či 6,000, ali njihovi voditelji so izjavili, da bodo zaštrajkali jutri.
Zastavkali bodo prejkone tudi mo-torniki poduličnih in naduličnih železniških prog, ki so člani unije "Brotherhood of Locomotive Engineers".
od naravnost severno od Comblesa do Martinpuičha.
•Med tem prodiranjem so osvojili va-i Morval in Les Boeufs, obenem z več linijami nemških strelskih jarkov. Osvojitev vasi Morval, ležeče na velikih višinah, je posebno razveseljiva za Britance, ker so jo globoki kame-liolomi, zakopi in žični zamoti izpre-menili v pravcato trdnjavo.
Naznanilo vojnega urada pravi, da znaša vojni plen mnogo ujetnikov, strojnih pušek in drugih vojnih zalog. Nemške izgube so bile težke.
Pas francoskih napadov.
Francozi so napadali ob celi fronti od Comblesa do reke Sonime.
Vzhodno od Comblesa so Francozi, prodirajoč severno, dovršili zasedbo vasi Rancourt in raztegnili svoje linije do Fregicourta, osvojivši vse močno utrjene postojanke med to vasjo in Gričem 148.
Vzhodno od ceste v Bethune so napredovali 1,000 jardov na fronti od ceste iz Comblesa v Bouchavesnes ter vzeli z naskokom važen grič severovzhodno od zadnje vasi.
Prepoved za cementne stavkarje.
Ottawa, II!., 25. sept. — Sodnik Edgar Eldridge je izdal danes tukaj v o-krožnem sodišču ustavno povelje, ki prepoveduje članom unije cementnih delavcev postavljati pikete ali ovirati delavce (pač stavkokaze) v trojih tovarnah v La Sallu in Oglesby, kjer je stavka že štiri mesece.
Izboljšana plača.
Paterson, N. J., 25. sept. — Petsto delavcem v Dolphin Jute Mills so v soboto svojevoljno dali 10-odstotno mezdno doklado. Koj nžto je Barbour Feur Spinning Company sledila zgled. Zadnja daje zaslužek 2,000 delavcem.
Vzeli Combles in Thiepval.
M,, - MAP OF GRERTER RQUMRN!f) -
,V
S
- MAPA "VELIKE" RUMUNIJE. — VOJNI ML NISTER RUMUNSKI.
itf j* Sv"i'> I'" ve*"' vojakov je bila bojna moč, s' katero je Rumunija ,i .v°<li| i,;! ,'a'nos'' ilokler ni stopila v vojno. Pohlep po večji kralje

>';,i,>i i.> i.
miroKo let, in oči voditeljev njene vlade so proti Trmclvaru, Sedmograškeniu (Transyl-Kd^" Je ki ,r '• "csnrabijii prve tri avstro-ogrsko ozemlje in zadnja ru-f „,, ' J ' ,!rdinand videl, da postaja balkanski položaj nevaren, je r ''•lik,'' l*sl0Pnike vseli političnih strank, bivše prve ministre, biv-»ovi i '»lo.lajnih zbornic, mini tir in vladne . i-topnikc v svrho, 'i l? Av.stVi * Vm('e'ov javnega mnenja o položaju. Koj potem je i Cr<Jiiiaih| " voj°0- Črni deli mape kažejo cilj rumnnskcRa pohlepa.
111 njegov vojni minibter Take Joncscu sta tudi videti na »liki.
Zapadna fronta.
London, 26. sept., 1 zj. — Istočasno prodiranje po Britancih in Francozih severno od reke Sonime jim je prineslo včeraj največji uspeh enega samega dne, odkar se je začel "veliki pogon" začetkom julija.
Combles, mesto ogromne strategi-čne važnosti severozapadno od mesta Peronne, je obkoljeno z izjemo ozkega "stekleničnega vratu" na severovzhodu.
Britanske čete so prodirale jugovzhodno včeraj in se približale na topovski streljaj Francozom, ki prodirajo proti severu vzhodno od Comblesa. Tako je videti gotovo, da je osvojitev Comblesa s smrtjo ali vdajo nemških čet, ki so ie preostale tamkaj, neizogibna. Nemške zveze s Coniblesom >u dejansko pretrgane.
Britanske pridobitve.
Britanci so pridobili nad eno miljo
London, 26. sept. — Combles, nemško opirališče v odseku reke Somme tir eden izmed treh glavnih ciljev francoskih in britanskih čet, ko so začele svoj slavni pogon dne 1. julija, se je podal, a ne prej, da so. bili skoro vsi Nemci, ki so branili mestece, usmr-čeni.
Komaj je Comblesa v London, ko Haig"naznanil vojnemu uradu, da je Thiepval, ključ do mesta Bapaume, padel pred britanskimi napadi. Z naskokom je bilo vzeto tudi visoko sleme vzhodno od mesta z močno utrjeno reduto.
Krvava bitka.
Bitka za Combles preide v zgodovino kot ena najkrvavejših vseh časov. Samo nekaj Nemcev se je vdalo, in bili -o tako hudo ranjeni, da se niso mogli dalje bojevati. Mestece je posejano z mrtveci in ponekod so celi kupi trupel. Samo 1,200 Nemcev je bilo ujetih v zadnjih dveh dneh.
Mestece je bilo zavzeto po osem-najsturnem najljutejšem boju, in zmago smatrajo za najznamenitnejšo po-edino pridobitev cele ofenzive ob reki Sonime.
Jolietska novica.
— Hrv. kolonija je ustrojila pjeva-čko društvo "Gorska Vila". Organ je kupljen. Slov. organist g. Malovrh bo učitelj petja.
BREZ SKRBI
pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno.
Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku» ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, se ni treba bati, da denar nLna varnem.
Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš oglas v listu, ni nobene nevarnosti, dospela no\ ica o padcu £e bi bila kakšna nevarnost, bi mi lo .ie general; v listu objavili.
Spominska proslava.
Boston, Mass., 25. sept. — 200. spominski dan naprave prvega stolpa svetilnika v Ameriki je bil danes primerno obhajan z odkritjem male bronaste sohe na postaji stolpa svetilnika v Bostonu.
Tajnik Redfield od trgovinskega de-partmenta ter drugi zavezni in mestni uradniki so se udeležili obreda.
Prvi stolp svetilnik je bil leta 1716.
, napravljen, leta 1776. razdejan in leta ozemlja na celi šest milj široki fronti ^ 1783. zopet zgrajen.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da
bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka.
Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo.
Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za dtlj časa zakasni.
Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od vsake besede in številke posebej.
Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino:
5 K za.. .$ .90 250 K za..$ 34.00 25 " ... 3 75 500 " .. 67.50 50 " ... 7.00 750 " .. 101.00 100 " . ... 13.50 1000 " .. 135.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL,
Joliet, 111., 27. sept. — Večerna šola se prične v ponedeljek, dne 2. oktobra, zvečer ob 7. uri 30 minut v Central School, na voglu N. Chicago st. in Webster ave. Poučevalo se bo vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek. To je brezplačna šola za vsakega, ki želi pouka v angleščini in v predmetih nižjih razredov. Posebna pozornost se obrača učenju angleščine za tujerodne priseljence. Poleg tega žele učitelji organizirati razrede za priseljence, ki bi radi postali ameriški državljani. Na ta način se lahko vsak priseljenec izuči za državljanski izpit brez izgube delovnega časa. Večerna šola je namenjena predvsem za odrasle, kajti otroci pohajajo redne šole. Vsak odrasli priseljenec se v tej večerni šoli brez posebnih stroškov lahko nauči toliko angleški govoriti, čitati in pisati, kolikor potrebuje tega znanja v vsakdanjem življenju, da laglje občuje z A-meričani in si laglje služi boljši kruh v svoji novi domovini. Kdor hoče pohajati brezplačno večerno šolo, naj se zglasi takoj prihodnji ponedeljek zvečer pri učiteljih v Central School.
—	Spominska knjiga, ki bo izdana povodom petindvajsetletnice naše slovenske fare sv. Jožefa, bo zelo velika in opremljena z mnogimi slikami, tako da lepša slovenska knjiga še ni bila tiskana v Ameriki. Več o knjigi iz-poročimo o svojem času.
—	G. Frank Venišnik, Moran street, je nekoliko zbolel, a je upati, da kmalu okreva, kar mu iz srca želimo.
—	G. Frank Zadel, Indiana st., se je vrnil včeraj zjutraj iz Willarda, Wis., kamor je šel s svojo go. soprogo in vsemi svojimi otroci predzadnjo nedeljo na veliko "ohcet" v hiši g. Ignaca Česnika, svojega sorodnika. Poročena sta bila namreč predzadnji ponedeljek v Willardu g. Anton Šajn in gdčna. Mary Česnik, kakor je poročal -dopisnik v zadnji št. A. S. In g. Zadel potrjuje, da je bila svatba res imenitna in tako velika, da večje še ni videl. Vsa slovenska farmarska naselbina je bila zbrana pod gostoljubno Česnikovo streho, in tudi tuje gospode je bilo vse polno navzoče. Svatba je trajala dva dni.
—	Mladi John Česnik, sin g. Ignaca Česnika, se je pripeljal z g. Zadelom včeraj v Joliet, kjer ostane dve leti, da se tukaj izuči za trgovca. Pohajal bo tukajšnji Business College. Šele šestnajst let je star, ali velik kakor hojka.
—	Slov. izobr. in podp. dr. "Triglav" že pripravlja neko igro, s katero otvo-ri zimsko sezono. Kakor čujemo, misli povabiti chicaško "Danico", da ponovi "Lepo Vido" v Jolietu.
—	Konvencija W. C. U. Triintrideseta konvencija Zapadne Katoliške Unije (Western Catholic Union) se bo vršila v Jolietu v dneh 15.. 16. in 17. oktobra. Pričakuje se 350 delegatov iz držav Illinois, Iowa, Indiana in Missouri. Konvencija se bo vršila v nemški šolski dvorani sv. Janeza Krstnika na N. Hickory st. Pričakuje se, da pride takrat v Joliet chicaški nadškof Mundelein. Joliet bo imel dvajset delegatov v konvenciji. Deset društev te zveze je v tem mestu, osem moških in dve ženski, med njimi je eno slovensko, namreč društvo sv. Martina št 80; potem sta dve italijanski, eno je nemškorangleško in ostala so angleška
—	Cena kruhu v Jolietu ostane dosedanja vkljub podeželni kampanji za zvišanje cene malega hleba od 5 na 6 centov.
—	Snočnja parada povodom dovrši-tve asfaltiranja Cass stfeeta je ob lepem vremenu privabila v notranje mesto na tisoče gledalcev. Paradirali so trgovci s Cass streeta s svojimi vozili mestni ognjegasci in drugi z županom na čelu. Tri godbe so bile v paradi Najlepša je bila razsvetljava z električnimi lučkami, katerih je bilo kakor zvezd na nebu.
—	Arthur Scully, 31 let star, dobro znan v Jolietu zadnjih deset let, je bil na mestu usmrčen včeraj v lockport ski elektrarni. Bil je graduiranec viš je šole (high school), potem policijsk seržant in nazadnje pomožni operator v omenjeni elektrarni.
—	Indijansko poletje nas je ogreva lo zadnje dni, tisto najprijetnejše vre me, ko so dnevi topli a večeri hladni in — brez moskitov, teh brenčečih kr volokov, ki so najmanjši izmed vseh krvopij, a najbolj korajžni in sitni. In želeli bi še mnogo dni in tednov indi janskega poletja, pa ne vemo, ali se naša želja uresniči; kajti vremenoslov ci prorokujejo zgodnjo zimo. Pa upaj mo, da se zopet enkrat zmotijo.
—	Pisma na pošti imajo: Graber Oton, Krakar Herman, Mutz Martin Marko Anton.
Kansas City, Kans., 25 sept. — Alo g. urednik Am. SI.I Leto dni je že preteklo, odkar se nisem nič v vašem cenjenem listu A. S. oglasila. Počit nice so minile, ali že je premalo mogoče je to krivda, ker se dela po naših klalnicah jako dobro, pa mi "ta mali" moramo doma pomagati ali pa
je nesla v ročni torbici $745.15 v gotovini za plačo delavcem; ropar je priskočil k nji, jo pobil na tla in ji iztrgal iz rok torbico z denarjem vred, nakar je utekel. Policija ga zasleduje.
še celo same nektere hišna dela o-pravljati.
G. urednik, vaš list "A. S." in list "Ave Maria" kaj rada prebiram, da se že zjutraj veselim, kdaj pride opoldne, da ga v roke dobim. Zanimala me je bila povest "Malo življenje", le žal, da je sedaj konec. E pa saj se veselim že druge povesti, gotovo me spet prihodnjič kaj razveselite. In potem si bo mogoče kdo mislil: "Ja, saj drugega ne zna vam kot slovensko, ker hodi v domačo šolo." Nočem se sama hvaliti, a mislim, da se ne bojim mo-ih sošolcev, kteri hodijo v druge šole, glede angleščine.
G. urednik, prosim še malo prostora. Rada bi naznanila Slovencem po drugih naselbinah, kako tudi mi napredujemo tukaj v Kansas City v naši naselbini, posebno letos, ko smo toliko dobili novih součenk in součencev, da nas zares veseli, ker nas je veliko število. Čudno nam se vidi, ker prejšnja leta nas je bilo malo število in letos pa se je skoro podvojilo. Vsa čast našemu g. župniku, ki so se tako trudili, da so skupaj Slovence nekoliko zbrali. In tudi vsa čast slovenskim starišem, ki so svoje otroke k nam poslali v našo šolo, tako da smo kar veseli in ne znamo, kako bi jim po-tregli v*"šoli. Letos smo dobili novih 30. Vseh skupaj nas je v naši šoli 104. Zares lepo število za tako malo naselbino. Zatorej na noge, slovenski otroci v Kansas City., glejte, da bomo ponos našemu prečastitemu župniku in tudi našim šolskim čč. sestram, ki se tako prizadevajo z nami, in tudi ponos drugim narodom.
Sedaj pa, g. urednik, naj se bi odmaknil moj dopis vašemu nenasitnemu košu in prišel na dan. Pozdrav na vse slovenske otroke po drugih naselbinah, katere zanima njih materin jezik. Tebi pa, dobri list, veliko dobrih naočnikov.
Marija Majerle, učenka 7. razreda.
Novi odbor J. S. K. J.
Deseta konvencija J. S. K. Jednote jc bila zaključena zadnji petek, dne 22. sept., ko je zborovala skoro <Jva tedna na Evelethu, Minn.
Izvoljeni so bili v novi glavni odbor sledeči:
Predsednik—Mihael Rovanšek, Co-nemaugh, Pa.
Podpredsednik — Alojz Balant, Lorain, O.
Tajnik—Jos. Pishler, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik — Geo. L. Brozich, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik — Dr. J. V. Gra-hek, Pittsburgh, Pa.
Nadzorniki — John Gouze, Ely, Minn.; Anton Motz, So. Chicago, 111.; John Varoga, Pittsburgh, Pa.
Porotni odbor — Gr. J. Porenta, Black Diamond, Wash.; Leon Slabod-nik, Ely; Minn.; tretji nam še neznan.
Gospodarski odbor — Matija Pogorele, Chicago, 111.; Jos. Plautz, Calumet, Mich.; John Movern, Duluth, Minn.
Jednotino glasilo ostane "Glas Naroda". Glasilo bode dobival vsak član po enkrat na teden, za kar bo razpisan asesment 50c na leto, in sicer 25c meseca januarja in 25c m. julija.
Centralizacija bolniške podpore o stane še pri starem.
Prihodnja konvencija bo čez 4 leta v Chicagu, 111.
PISMO IZ ZAGREBA.
(Iz "Slovenca" 11. jan. 1916.)
bo izdala "Zlata knjiga hrvaških junakov", v kateri bodo popisani junaški čini hrvaških vojakov, ki so se dogodili tekom sedanje strašne vojske Sodelovanje je obljubilo mnogo odličnih hrvaških književnikov.
V hrvaškem saboru, ki je zboroval pred Božičem in se sestane zopet te dni, se je slišalo marsikaj zanimivega. Strankarske politične razmere so zelo zamotane. Časopisov je vse polno, izrazito politično smer pa je težko zaslediti.
Za praznike je bila obdarovana hrvaška književnost s prevodom znanega Zolajevega romana "Debacle". Pri nas že imamo prevod tega dela. Po zna se, da v hrvaški književnosti zavzemajo veliko mesto prevodi franco-kih del. Tudi repertoir gledališča letos pi nad nivojem drugomestnih gle dališč, v katerih prevladuje lahkotna opereta. "Bosonoga plesačica" te pozdravlja vsak teden parkrat raz gledaliških lepakov.
* * *
Večerno solnce je zlilo vse polno zlata na belo cesto pod mojim oknom Po cesti gre vojak Dalmatinec, ob njem pa žena, oblečena v navadno o-bleko. Zakaj se ozira vse po njima? Zakaj stopa žena poleg njega tako ponosno in obrača v enomer svoje po glede vanj? Vojak nima rok. Daroval jih je domovini. Ampak na njegovem obrazu ni žalosti in ne tuge, in pogled njegove matere je ves blažen. "To je moj sin-junak!" Tako govori cel obraz sivolase žene Tako govori njen pogled vsem, ki ju srečavajo in se radovedno ozirajo po njima.
Da, to so junaki — tvoji sinovi — zemlja hrvaška!
In naši nič manjši!	P.
Willard, Wis., 25. sept. — Cenjeni Am. Slovenec: — Sprejmi nekaj vr-tic v svoje predale iz naše naselbine: Letina bode tukaj pri nas kljub veliki suši še precej povoljna. Vsled suše ta najbolj trpela krompir in zelje, vendar se bode tudi tega nekaj pridelalo.
Kar se tiče naše fare, smo se zadnje čase začeli prav lepo gibati. Dne 20. avg. se je tukaj ustanovilo cerkveno društvo, in sicer na taki podlagi, da mora biti vsaki faran član tega društva, ako hoče pripadati cerkvi, ker pri tem se gre le zato, da bodo imeli pravico pri cerkvi le tisti, kateri cerkvi prispevajo.
Dne 24. sept. se je priredila veselica korist cerkvi, katera je bila prav po-voljno obiskana.
Dne 2. oktobra se zberejo vsi farani na zemljišču, obsegajočem dva akra, katera je daroval N. C. Foster na prijaznem hribčku. Ta zemlja se bode ta dan izčistila in zasejala s travo, in ta prostor bode potem blagoslovljen za farno pokopališče, katero bode razdeljeno na lote. Vsaki član farnega društva dobi eno loto na pokopališču popolnoma zastonj.
Pozdrav vsem čitateljem Am. Slovenca, listu pa mnogo najboljšega Vspeha.	Odbornik.
Drobiž iz slovenskih listov.
Eveleth, Minn, — Zgodnja zima se je prikazala pri nas. Dne 15. sept. je začel naletavati prvi sneg in tudi mraz je pritisnil, kar je posebno razočaralo tukaj se mudeče delegate J. S. K. J., katerih nekateri niso vzeli površnikov s seboj, ker so mislili, da je naša Minnesota gorkejša, kakor je v istini.
Cleveland, O. — Stavbišče za javno kopališče v slovenski naselbini je že kupljeno ,in sicer sredi slovenske na elbine ob St. Clair ave. poleg Kauše-kove veletrgovine. Prostor je približ no 160x160 črevljev. Kupna cena je $24,000. To je zasluga trgovskega društva (St. Clair Merchants Improvement Ass'n).
Slaty Fork, W. Va. — Dne 14. sept zvečer je tukaj v gozdni kempi št. 11 utonil delovodja Frank Frank, doma iz Čelj na Notranjskem. — Delo se tu prav lahko dobi, ker primanjkuje delavcev zazdaj; plača je od 25 do 26 centov na uro, dela se 11 ur na dan.
Farrell, Pa. — Dne 30. sept. se bo vršila tu velika veselica v Slovenskem društvenem domu. Čisti dobiček je namenjen v pomoč bednemu narodu stari domovini.
Homestead, N. J. — Rojak H. 1 Mertel je iznašel aparat nazvan "Power Exhilarator", ki se more pc rabiti pri avtomobilh vseh vrst. Pri hrani se mnogo gasolina in poveča se hitrost avtomobila za 50 odstotkov.
' Linton, Ind. — Tu stavkajq delavci v vseh rovih, ki spadajo k Vandalia C'o. Zahtevajo "arbide"-svetilke.
Chicago, 111. — Dne 23. t. m. je pri belem dnevu napadel neki avtomobilski ropar blizu tovarne slamnikov Ley-ser &, Green našo rojakinjo gdčno. Marijo Pintar, blagajničarko omenjene tvrdke, ko se je vračala iz banke in
O divna si, o krasna si, ti zelen goro zagrebačka! (Šenoa.) Zagreb — ta beli labud sredi morja hrvatske ravnine — je kazal do zadnjih dni pred prazniki pravo pomla dansko lice. Zadnje dni pred Božičem pa je padel droben sneg in pokri! ceste in strehe lepih hiš z belo odejo. Deviške smrečice, pripravljene za božična drevesca, tam na Jelačičevem trgu, so bile pokrite z belimi, sneženimi biseri tako, da je bil trg podoben nlademu gorenjskemu gozdu sredi zi me. Tam doli po Ilici, ki se blišči /sak večer v morju tisočerih električnih luči, tam doli pa vre večer na ve čer življenje razkošnega, modernega mesta. Če ne bi bilo med šetalci toliko uniform, bi se komaj poznala vojska. Med vsem tem vrvenjem pa gre pesem, pesem mehka in prisrčna, pesem iz ust elegantne zagrebške kraso-tice, pesem iz ust krepkega hrvaškega seljaka, pesem iz ust hrvaškega juna-ka-vojaka, pesem milo doneče hrva ščine. Mehki in srce božajoči so t glasovi; mehki kot so besede naših mater in deklet... čuj! Drugačna pesem! Zvoki godbe... Tam od vojaš nice, ki leži blizu južnega kolodvora prihajajo ti glasovi. — Maršbataljon Zopet Maršbataljon! Za Božič gredo na bojne poljane.
Mladi momci na konjima, kitnim cviječem za kapama, crnom puškom o ramenu, svietlom sabljom o remenu. Neko pjeva, uskog nosi brza miso rodnoj kosi, rodnoj kosi, tihom selu...
Pesem jih spremlja in solze jim blišče na pot.
Seljaki — vojaki — junaki! Moje srce naroča pozdrave bratom. /
Mladi momci na konjima, kitnim cviječem za kapama,
Ali res?
Več za goroni, za visokom,
Sjcn ih čeka smrti prijeke! * * *
Draginja kot povsod! Ampak (o je, da se tukaj še vse dobi, čeprav za drag denar. Črni kruh poleg najlepšega belega se je prikazal šele prejšnji mesec na mizah v gostilnah in kavarnah.
Gledališče je večer za večerom razprodano. O naši lrmi Polakovi pravijo Zagrebčani, da je nenadomestljiva. Poleg nje vidimo na odru lahko še mnogo drugih izbornih slovenskih moči: Borštnik, Križaj, Nučič.
Poleg gledališča imajo Zagrebčani še polno drugih zabav: strelski jarki po dunajskem vzorcu, dobrodelni koncerti, kinov vse polno, orfej itd. Res moderno mesto.
Res šol, muzejev, akademij, galerije slik in drugih javnih poslopij pa plapolajo zastave z znamenjem Rdečega križa. Bolnišnice. Med šetalci po llici in drugih trgih srečaš nitiogo, mnogo ranjencev. V kavarnah kipi življenje, kar znači jug.
Mnogo pozornosti vzbuja zdaj obravnava proti voditeljem srbskega so-kolstva, dr. Popoviču i. dr. Sodba se bo izrekla te dni. Obravnava se je vlekla dolgo časa in je bila zelo zanimiva.
"Hrvatska" je prinesla poziv, naj bi se postavil hrvaškim junakom, ki so padli za domovino, spomenik. Zdaj prinaša razne tozadevne nasvete. Zelo pameten je ta-le: V Zagrebu naj bi se postavil velik dom, v katerem naj bi se brezplačno vzgajale sirote padlih vojakov. To naj bi bil večen, lep spomenik. Pa tudi zelo praktičen!
Časopisje prinaša te dni oklic, da sc
KAKO JE STARI "JANEZ" UČIL MLADEGA "JANEZA" VOJSKOVANJA.
daleč sega oko, je sama ravnina. Svet je vlažen, sneg se je začel tajati in vsled tega je grozno blato in voda. Oh, ko bi vendar že vsi naši ljudje spozna-i, kakšno domovino da imajo, ne da bi je tako malomarno prodajali. Mislim, da bi začeli gojiti večjo ljubezen do nje.
je- Moj Bog! Čisto navadno: boji« se." — Maršal se začudi in reče: "Kaj pa je to: bojim se?" — "Ali ne veste, kaj je strah? Ja, res, Vi tega ne veste, saj pravi cela Francija, da Canrc-bert ne pozna strahu." — Poklicali so vratarja, prinesel je velikanski besednjak francoske akademije in prečita?! so Canrobertu, kaj je strah.
m
RAZNOTEROSTI.
m
KffiffiSffiffiffiSiSiBiBiBiiSiiSiHiSi
Največja mesta v Evropi.
V Evropi je 30 mest, ki štejejo nad pol milijona prebivalcev. Največje mesto na svetu je še zmeraj London s 7,253,000 dušami. Za njim stopa v Evropi Paris, ki prehranjuje — ne vštevši predmestja — 2,800,000 ljudi: Berlin ga nadkriljuje — 3,850,000 — ker je pritegnil nase že vsa predmestja; tudi Dunaj hitro narašča in preskrbuje danes 2,065,000 človeških glav. Hitro se množe Rusi v Petrogradu — 1,908,000 — in Moskvi — 1,617,000. Večno mesto se pa skoraj ne more povzpeti do stare slave in veljave tudi glede števila prebivalcev; danes šteje Rim 540,000 duš.
Denar s premerom pol metra
imajo še na Švedskem v starih pleme-nitaških rodovinah. Iz bakra je. Vrednost se seveda ceni po velikosti, oziroma teži predmeta, ki ima obliko kroZ' nika itd. Da en sam denar spravim' naprej, je treba večkrat malega voza. Neko molitveno preprogo Mohameda so zasledili na Češkem. Posestniku-literatu so ponudili zanjo 600,000 K.
Človekoljubje.
Vojvoda de la Rochefoucault se Je peljal januarja 1776 iz Pariza v Versailles. Zelo je bilo mraz, snežilo Jc' kar se je dalo. Dobrosrčni vojvoda pravi služabnikoma, ki sta sedela zu* naj, naj se vsedeta k njemu v zapr:i voz. Na dvoru so ga hvalili, kako Je dober; vojvoda pravi: "Samo nekaj je. žal, da nisem mogel vzeti v voz sS kočijaža in konj."
S fronte došli vojak, ki je ves čas vojske bil na bojnem polju pripoveduje tole veselo zgodbo: V strelski jarek poleg njega pride mladenček, ki je šele prvič na bojnem polju. Ko se začne nekoliko mračiti, otvori mladi bojevnik nenadoma brzostrelni ogenj. Stari "Janez" gleda in gleda in ne vidi nobenega cilja. Gre k mlademu in ga vpraša, čemu da tako razgraja in strelja. Mladenič: "Ruse streljam." Stari: "Kje pa so?" Mladi: "Tamle stoji, komaj 300 korakov je daleč in s kapo miga." Stari: "Ali samo eden?" Mladi: "Samo eden." Stari Janez je res zagledal mladeničevega "Rusa" in je hudomušno strigel z brkami ter rekel: "Če je samo eden, potem se ne strelja. Škoda municijona zanj. Tega moraš ujeti." "Oh!" je vzdihnil mladi. "Zares, kar hitro mi pojdi ponj." "Kako? Moram iz jarka?" /"Seveda moraš. Alo, bajonet nasadi, puško za napad in naprej!" Mladec se je stresel. "Nič se ne boj, pojdem jaz s tabo, ker je prvič. Drugič pojdeš sam." Mladec je splezal iz jarka, naperil bajonet z veliko jezo in tresočim se junaštvom in korakal nad Rusa. Stari je šel za njim. Mladi je čezdalje bolj pešal in zaostajal. Stari ga je bodril in učil, kdaj naj zakriči: "Roke gor!" Ko sta bila že čisto blizu, je zavpil mladi: "Roke gor, roke gor, jaz te bom." "Naskoči in ga kar prebodi," mu veli stari Janez ter obstane. Mladec za-miži in se zaleti proti Rusu, ki se pa ni ganil in ni dvignil rok, zakaj bil je štor, ne pa Rus. Stari Janez je ploskal in je pohvalil mladeniča, da se jc vrlo obnašal, ko je lovil prvega Rusa.
Za francoskega vojaka ni nobena stvar prelepa.
Lovec na konju je prinesel Napoleonu iz Milana v Montebello pismo, treba je bilo nujnega odgovora. "Kar takoj odjahaj nazaj," mu pravi Bonaparte, ko je bil na mesta sestavil svoje poročilo. "General, rad bi, a nimam konja. Tako hitro sem jahal, da se je konj zgrudil pod menoj, ko sem prišel do Vašega stanovanja." — "Pa mojega vzemi!" Lovec se obotavlja, nima poguma zasesti konja vrhovnega poveljnika. "Ali se ti zdi morda prelepo opremljen?" pravi Bonaparte, "le nanj, tovarišem je stvari na svetu, ki bi bila prelepa za francoskega vojaka."
Generalova nevednost.
V Parizu so igrali veseloigro "Svet dolgočasja". V glavni vlogi je imela nastopiti Madeleine Brohan, slavna po duhovitosti in dramatični nadarjenosti. Pred nastopom je govorila z maršalom Canrobertom (1809-1895), znanim po izrednem pogumu. Sicer mirna Madeleine je bila precej nervozna in kar poznalo se ji je, d a ji smeh nič kaj ne gre. Maršal to opazi in vpraša: Kaj pa Vam je vendar?" — "Kaj mi
PISMO SLOVENSKEGA ZRAKO PLOVCA.
Jakob Fras ,doma od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah, dodeljen avstrijskemu zrakoplovnemit oddelku, stot nija stev. 8, vojna pošta štev. 101, piše z dne 25. marca sledeče:
Ko sem se peljal proti Kapfenbergu na Gornjem Štajerskem, je začelo snežiti in je snežilo celo pot do Morav ske-Ostrove. Kmalu bom torej v de želi, kjer tako neusmiljeno gospodari smrt. Radovedno sem začel gledati skozi okno, če se morda že ne pokaže kje kak ruski stric, a zaman. Po petdnevni vožnji sem končno srečno do-pel k svoji stotniji, k svojim ljubim zrakoplovom. Kje da smo, Vam p ne, smem poročati.
Ko sem se dne 12. marca zjutraj zbudil, sem začutil silen mraz. Nisem si prvi hip mogel domisliti, kje da serai Skočim pokoncu in iz voza. Zunaj je močno snežilo. Torej danes še ne b< nič z letanjem. Tri dni nisem dožive nič posebnega. Dne 15. marca pa je bil krasen dan. 2e zgodaj zjutraj smo pripravili zrakoplove in hajdi gledat kaj li počenja stric Rus. Opazili ni smo nič kaj posebnega, zato se vrne mo nazaj. Bili smo že blizu našega taborišča, kar pripiha za nami ruski zrakoplov. 2e od daleč smo ga spo znali ter ga začeli pozdravljati s svin čenkami, katere pa mu niso kaj po sebno dišale, kajti hitro se jc obrnil nazaj ter jo popihal, od koder je prišel
Danes, ko to pišem, je Marijin praz nik. O, kako sem se ga druga leta veselil, ko sem v družbi svojih tcivari šev zapel kako pesmico Mariji na čast Kmalu ho Velikanoč. Ne vem pa kj in kako jo bom praznoval na tuji zetu lji. V kraju, kjer se nahajamo, stanu jejo večinoma Poljaki. Bliža sc po mlad in ti ubogi ljudje ne vedo, bi 1 začeli obdelovati svojo zemljo ali ne Učim sc tudi pridno poljski. Kako
Ministrovi žepi.
Dobo od 1. 1815. do 1830. imenujejo na Francoskem "restavracijo". Do 1824. je vladal Ludovik XVIII. sedoval je nekoč ministrskemu svetu* minister Corbieres se spozabi in de®e vpričo kralja na mizo svojo tobačnic^ potem pa še žepni robec. Ludov'-' XVIII. se je nekoliko pokadilo, da minister tako malo pazi na navzočno^ Veličanstva, zato mu reče: "Gospo
v'__
Corbieres, Vi praznite svoje žepe-"Veličanstvo, veliko lepše je, če g rijo o Vaših ministrih, da praznil3 svoje žepe, kakor pa da jih polnijo-
A
Zakladi premoga.
io
Vsako leto porabijo na svetu 1100 milijonov ton rjavega in črnefi3 premoga. Če izračunimo, koliko moga ima ta ali ona država, se da ^ likortofiko sklepati na trajnost zak'^ dov, seveda če ostane konsum tak » je sedaj. Nemčija bi imela pre«K>P še za 3000 let, Anglija za 700, ost^ Evropa 900, Severna Amerika za " let. Ostali svet se odtegne računo^' Morebiti ima Kitajska največ tega c' nega demanta.
»3SKŠ
* KAKI IZBORNI LINIMENT

ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga kaki član imel priliko rabiti.
Severn's Gothard Oil
(Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment ter se že rabi preteklih 55 let. Izkazal j« svojo vrednost pri zdravljenju
REVMATIZMA, NEVRALGIJE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI.	Cena 25 in 50 centov-
Čltajte sleilcfe pismo: "Severovo Gothardsko Oljo sc Je Izkazalo iselo Moja žena jo imela hude bolečino v nogah tcxla po rabljenjn Severovoga Gothara»» ga Olja so bolečine postale manj hude In ko Jo porabila pol steklenico, so boieci«-
popoluoina izginile."
Li
John Mlkulastlk, Rfd. No. 1, Ho« «1, Iron Mountain
. M'0'1'
Kupite Severove Pripravko v lekarnah. Ako jih ne morote dobiti, uuročite jih od nas. Zavrnit« nadomestitve.
SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
^//////A\\\vmm///////Aoanttmiwaa«^.
I z malega raste velik01
v .	fcaj
Resničnost tega pregovora je ncovrgljiva. Ako želite ime" starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
ali P®
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka Je nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet Natiotf Bank
al
'////r///M\v\\\vr//
JOLIET, ILLljf
^iSfiSA
kom«
MARODER.*)
(Bulgarski spisal D. Bur.ski. Poslovenil A. B.)
Sil
Naprej in vse naprej napredujejo bulgarski junaki. Njih "hura", spremljano od grmenja topov in petja pušk, se sliši od minute do minut, kakor zamolkel odmev iz dupline.
Prejšnji dan se je podila tukaj silna burja. Orkan, kateri se je pognal da-1 je, je pustil za seboj žalostne sledi: krvave obveze, mrtvece, ranjence, zapustil je obilo opravka beli ženi — sestri boga vojne — Marsa.
Izdahnilo je na tisoče junakov, padlih v ljutem boju. Nastopi noč.
Temni oblaki se podijo po nebu, vedno nižje zagrinjajoč zemljo v črn I>lašč. Žalostno!... Tužno!... Pusto!..';
Grmenje topov se še vedno sliši iz
daljave.
Dež lije kakor iz vedra. Okopi so napolnjeni z vodo, kakor tudi polje naokoli.
Ranjeni bulgarski junaki so ostali "a tleh ležeči v smradljivem močvirju, napolnjenim z vodo in človeško krvjo, cb Karaagačkem potoku. Tužno ječanje se sliši od vseh strani. Noč je temna in grozna, kakor bi se približeval sodnji dan. Sliši se krčevito stokanje in vpitje na pomoč, proklinjanje irl prošnje... Oh groza! Groza! Vsi kličejo na pomoč enoglasno, kakor naglasena harfa, a nihče, nihče jih ne i!'ši! Lahko ranjeni pležejo naprej, tiskajoč ustne med zobe proti neki tcčki, kjer mislijo najti sanitarce. Sanitarcev ni videti. Tema. Dež lije vedno močnejše, kakor bi hotel zadušiti stok ranjencev, i-eden veter brije, da trepečejo čelju-m telesa umirajočim; kri, katera j:m teče iz ran, se takoj strdi vsled silnega mraza. Ječanje pojenjuje. Noč *tdno temnejša. Nikamor se ne vidi.
'"Pomoč!... Umiram!... Žena... r'Ji'i otroci..., oh, tukaj v tej strašni Pustinji... grozno, umiram! Usmili '' se me o Gospod..., zaradi otrok in ?ene prizanesi mi o Gospod!"
"Zakaj kričiš, pasji sin?" se zadere r^kdo v bližini.
- "Oh, brate, pomagaj mi! — Pomagaj, jaz umiram, kri mi lije iz prebitih Prsi."
"Molči, saj ne umiraš samo ti!" Temna moška postava, katera je to tako surovo izustila, se skloni čez ranjenca jn mu začne preiskovati žepe.
"Pomagaj mi!... Pusti mi saj de-..ir'. uro ■ • • > brezsrčnež ničvredni, po-JT'°C' Pomoč!" kliče ranjenec.
*'olči svinja!" odvrne osorni mož. očen udarec in zadušljivo hrkanje ^ raz|ega v nočno tišino. Mož išče okoli. No kaj? Najbrž je zgubil vest. ~ ce_ Pleže od ranjenca do ranjenca. fok in prošnje ga ne ganejo. Začne se daniti. Dež preneha. Ju-"aki na bojnem polju, otrpli vsled rar-e8a vetra ne ječe kakor zvečer. Mno-eo jib je že izdihnilo. A dotična te-postava se vlači kakor kača med *:v'inii in mrtvimi. Ob zori ima ta ,-er v človeški podobi vse prste obloge s svetlimi prstani. . Ha, ta-le je bogat! Vse paradno.
"o, to je stotnik..., ta bode imel ?nogo...; dvajset takih, potem bi se izplačalo"... vzklikne ropar, 'oteni pa zaploska z rokami od za-j0Vo|jstva ter poklekne k stotniku, ka-i/1' zat*ct v čeljust od kroglje, ne mo-govoriti. Ranjenec samo gleda in ^ ,z roko proti tej temni senci, ka-r bi prosil pomoči. Zasut je s tur-n truplji; oči ima solzne. Temna V ,en izvleče stotnika izpod trupel. (res je že otrpel. Vzdihne še in se . % da bi v znak hvaležnosti za reše-stisnil roko tisti temni prikazni, a izbije roko proč in prične br-Po njegovih žepih. Izvleče mu
dva nosača. Prosi nju, da neseta stotnika do obvezovalnice.
Nezavesten je.
"Mrtev je mrtev. Ti, fant, si neizkušen."
"Ni mrtev, gospod doktor. Živ je!"
"Mrtev je!" se je doktor trdovratno upiral.
"No dobro, ali ne vidite, da ima dva prsta odrezana, kri mu še teče iz
ziv je
Zdravnik prične oživljati stotnika.
da se mu nos pordeči, drugi zgrabi pest sena in ga mu potisne v usta. Iz tega obupnega položaja reši Žida njegovo čuječe oko, ki je zagledalo v daljavi žendarma. Kakor strela skoči Žid do njega in mu razloži hudodel--tvo, čegar žrtev je postal on, nedolžni Izak Leibkalkstein. In tako se mu posreči, da plahta vendarle ostane njegova, z vozom pa takoj nato odpiha dalje.
Vzbudila se je med nami želja po
Komaj preteče kakih petnajst minut in kopanju. Ni čudno! Ako bi doma stotnik se zave. Obvežejo ga in poš- srečal le en avtomobil na tako prašni
ljejo v bolnico.
Kmalu ozdravi ter se napoti nazaj na bojno polje pred Odrin. Vrača se na službo kot stotnik — brez dveh prstov in s prebito čeljustjo. Veselo se
cesti, kakor je tu, bi ne našel pokoja, dokler bi se pošteno ne opral. Tu pa sem hodil po več ur, vsak čas zagrnjen v oblak prahu, po cesti cel teden; je torej taka želja po vodi opravičena.
pomenkuje s kopico vojakov v kupeju.	Neka Židinja je uredila, kakor se nam
Vlak postoji na neki postaji. Stotnik	je reklo, tu novo kopel. Kakor jeleni,
pogleda skozi okno, naenkrat prebledi	ki hrepene po studenčnici, planemo
in skoči iz vagona kakor furija, poteg-	tja. Eden gre naprej ogledovat kopel,
ne samokres in ustreli dvakrat na ne-	a pride nazaj poročat s tako kislim
kega dobro oblečenega gospoda, ka-	obrazom in takim opisom, da nam je
teri ima prste na obeh rokah kar oko-	takoj prešla želja po kopanju. Gremo
vane z briljantnimi prstani.	| gledat. Čez jarek, poln smeti in blata, "Dobil sem te, zver! Ne bodeš več
nadaljeval svoj nečisti posel!" Stotnik mu preišče žepe in najde v njih na tisoče ukradenih dragocenosti. Svoj medaljon, prstane in denarnico z de-
siopimo na dvorišče, na katerem nam nos, oči in noge naznanijo najrazličnejše odpadke, ki leže tu v gromadah. Zavijemo okoli vogla na pol razbite hiše in se znajdemo pred vhodom, pod
ostane, vstrajati junaško do konca, do junaške smrti za dom in za cesarja.
Življenje — ločitev. V vojni, zlasti za vojaka prav res. Štirinajst dni sem tu, a že me mučijo težave ločitve. Kako mnogo tovarišev, ki jih nikoli nisem videl in jih nikoli več ne bom, se mi je vsedlo v srce, ki mi poredno nagaja, ko se moram zopet od njih ločiti. Hrvati, Poljaki, Čehi, Rusini, tudi Nemci in Mažari, da celo Judje so med njimi, ki so mi po duši, po temperamentu sorodni. Upam, da mi noben Slovenec tega ne bo zameril, kajti povsod se najde med množico zoprnih ljudi tudi kak simpatičen človek. Samo v dušo si je treba medsebojno pogledati.
vezovali in je zvesto poizvedoval naprej po svoji stotniji, kakor mu je bilo zapovedano. Posrečilo se mu je, da je našel svojo stotnijo in da je sporočil totnijskemu poveljniku, kar se mu je naročilo in se je šele nato podal na obvezovališče. Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda.
Rezervni praporščak pešpolka št. 17 Edmund Seravallo se je v vseh dosedanjih bojih odlikoval po svoji hrabrosti in po svojem junaštvu in je osrče-val svoje ljudi v neki nevarni postojanki približno 100 korakov od sovražnika, naj vztrajajo v najljutejšem ognju kljub močnim izgubam. Bil je odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda.
BOŽJE VARSTVO NA BOJNEM POLJU.
narji si je vzel stotnik nazaj. A na-	katerim stoji umazano jezero, odvodni
čelnik postaje je preskrbel pokop za	kanal. Skozi dolgo kabino, v kateri
roparja in tata ranjencev in mrtvecev	ie£j vse navskriž, razne omare, zaboji
— znanega "maroderja".	lestve in umazane cape, pridemo do
Množica ljudstva ploska stotniku.	vrati jz katerih se skozi špranje vali
On pa ves razburjen izpregovori: "Ma-	smrdeč dim. Tla so umazana, na teh
ščeval sem se za svoja dva prsta ter	tjeh leži vse vprek šest lesenih in plo-
za vse od te zveri poškodovane tova-	čevinastih ban, še nesnažnejših. Stro-
riše."	pa n; mogoče videti, ker se izgubi v
'Hura!..., hura!..."	smrdljivem dimu, prihajajočem iz že-
Vlak piha naprej in odpelje stotnika.	iezne peči, v kateri se cvrejo deske iz
Obirača mrtvecev so pokopali na	bližnjega vojnega stranišča. Sredi te-
neko pusto mesto daleč od postaje.	ga paradiža sedi škrba podjetnica in Na grob so mu dali dobovo desko z | upraviteljica te naprave "za snago in
napisom: "Maroder".
Kakor spoznam iz Vašega dopisa, je oplazila vojna nekoliko tudi prijazni Kranj in izpremenila njegovo mirno lice. Pa bi bilo res škoda za tako pomenljivo mesto, kakor je Kranj, ako pomladanskih dneh, katerih luč in to bi zgodovina, ki ga je v prejšnjih časih plota sta tudi iz žalostno poteptane
tako rada omenjala, v svetovni vojni o njem morala molčati. Sicer sem pa prepričan, da noben Kranjec ne želi takega sodelovanja svoje rodnega
gnezda v vojni, kakor ga izpričujejo lila in si prišla budit krščanske misli, nešteta mesta in vasi v deželah, kjer ki dremljejo zašite v vojaški kožuh, divja krvavi ples.	Od ranega jutra do poldneva prihajajo
Vprašate me, kaj delam. Razmere, in odhajajo vojaki, ki iščejo v cerkvi katerih se tačas nahajam, mi ne nu- velikotedenskega, izveličavnega duha dijo same po sebi skoro nikakršnega in njegovih milosti. Z velikim zani dela. Hodim v rezervno bolniqo k ra- manjem sem gledal na to pisano mno; ;enim in bolnim vojakom ter poma- žico, ki je prihajala in padala na kole
gain tamošnjemu kuratu; postopam po na s kosmatimi vrbovimi vejicami
cestah in križpotih ter gledam, kje bi rokah (gališka bojna oljka). Tu so saj kako policajsko delo mogel opra- vojaki različnih oddelkov, vrst, stopenj iti v pomoč nevednim in ubogim; na- in jezikov — največje Slovakov, ki gcvarjam vojake ob cestah, kakor Go- tsoje in kleče z rožnim vencem v roki spod v evangeliju, ki najema delavce okoli spovednic — domačini Poljaki v za svoj vinograd, da bi prišli v cerkev | evropski obleki z galantnimi kretnja
nik arniC°' Uro' nle(la,ion s sliko stot"
;k'°Ve Žen* štirimi drobnimi otro-
*	"J1' glavicami. Trudi se, da bi mu
•	prstane z rok, a ne more. Vzame
"stan Ra
1 nož ter mu odreže dva prsta s
) in vtakne vse skupaj v žep. «anjeni stotnik zaječi. Kri se mu 'tr ' '>0 rok®''- Ropar ga vleče a.n 'n vrže v neki jarek, poln z vo
ledom, med mrtvece, ganilo se je. cc anitarci so začeli pobirati ranjen 0 ' ^"a temna prikazen, katero smo : 2°vali, se pridruži k "Rdečemu kri Nikdo je ni spoznal ne po obra
<Io

s„j. 1 pl) imenu, nihče ni slutil, kakšno
v° delo je opravljala celo noč.. °Jtio
^dr po'jc okoli Kara-agača blizu So lna se skoro izprazni. Sanitarci :Mli . trupla iz okopov in jih zno j,;. 11,1 visoči«c. Stotnik je bil že dni Zavržcn, ker so mislili, da je mr
Mladi

bli
samtarcc se njemu pri
'za.
•ip
V(.s|'0lipot'je, ta ni mrjev, samo tieza -lit " Jc in otrpel vsled mraza; poj , •tla Ra dvignemo!" . ti ne razumeš! st„0 u' 8°spod doktor, tO j t pa žali
'"j'art'^i sanitarci ga zhadajo, rekoč sc m'''rad mrtve oživljal." Mladenič nilta U 1 1 vso močjo in privleče stot ^^ en kilometer daleč, kjer najde
»amc:
'"rancoski v°iak, ki e'ioni, oropati mrtvece.
"maraudeur" se ime e oddalji od armad
Z BOJNEGA POLJA.
(Napisal vojni kurat J. Hafner.)
(Iz "Gorenjca".)
I zdravje", pritožuje se v žargonu nad Kozaki, ki so menda pokvarili kopel, ir. razklada, da stane kopanje "ajne kronen, firek, drajsk grajzar", kakor gospod hoče izbrati. Tudi posebno sobo za družinske kopeli ima, pa kakšno! Še nikoli nisem pokazal nikomur fige, tej Židinji sem jo pa pokazal za slovo. Kakor Dante, ko je prišel iz pekla, sem se oddahnil, ko sem stopil iz ko-I pališča na cesto.
Cvetna nedelja! Po krasnih prvih
ališke zemlje privabili nebroj belih zvončkov — trobentic, ki bi oznanjale mir, tu ni videti — in obdarili vrbe z belimi inačicami, si se tudi ti osoko-
na, Rusini v svojem pisanem narodnem odelu, stoječi kakor egipčanski stebri, beguni iz vasij, kjer divja boj, sestre strežnice iz bolnišnice, železni ški uslužbenci s kolodvora — vse to polni cerkev in se spominja nehvalež-
k sv. maši in svetim zakramentom za elikonoč i. t. d. A vse to je za slo-enskega kapelana, zlasti ako je bil kdaj komandiran na delo v Kranj, vendar zelo malo dela. Vsled tega se množi število tistih med nami, ki si
žele dobiti povelje, da bi šli dalje, kjer I nega ljudstva, ki je križalo svojega je več dela. Dokler se pa to ne zgodi, Odrešenika, ljudstva, čigar potomci bi-se čutim dolžnega, da vsaj svojim sta- čajo in s trnjem kronajo prebivalstvo rim znancem in dragim Gorenjcem na- gališke zemlje.
pišem par vrstic o življenju v vojnem Niti v tem času ne more pogrešati ozemlju.	-	krščanska duša obredov velikega ted-
Gališki Zid! Kdo še ni slišal o na. In kako li? Saj še nikoli ni bilo njem, kdo bi si ne želel te ljudi videti v stanu bolje umeti trpljenja Kristo-od blizu? Vidini jih, celo študirani vega, nikoli ni bil rusinski gazda bolj jih od blizu, a kako naj jih gorenjski podoben svojemu Gospodu, kakor le-duši predstavim? Srečna slovenska do- tos. Daj Bog, da si ga bliže ogledajo, movina, ker ne poznaš Zidov! Gališki da prodro skozi njegove plave oči do Žid se že po zunanjem na prvi mah poštene duše, in da ga odrešijo neza-spozna. Trgovec je in obrtnik, ki zla- zasluženih kazni njegovi gospodarji, sti med aristokratskimi Poljaki in o- -Slava Isusu Hristu!" "Slava Bohu kornimi Rusini lahko izhaja. Kako mu na viki, a s]ava ; Vam> panet» Tako celo vojna daje svoj tribut, o tem se jih pOZdravim in tak odgovor dobim bo dalo pisati pozneje. Žid je silno |od teh ljudi_ katerc krvavi boj izganja
Žid
umazan in prefrigan. Poleg svojega žargona govori tudi nemško, poljsko in rusinsko. Pricigaretah, vžigalicah i. t. d. dela zdaj samo s tri- do šest sto odstotki dobička. Kako si Žid zna pomagati, priča sledeči dogodek, ki se je odigral pred mojimi očmi. Neki oddelek vojakov je imel nalogo, s tre-notn oditi dalje. Manjkala pa je enemu vozu plahta. Poleg voz je stal voz nekega Žida, ki je bil pribežal severa. Pokrit je voz z velikansko erarično plahto. Kakih dvajset vojaških delavcev se poloti Žida, da naj vrne vojaštvu plahto, katero mu je mogel le ukrasti. Ker Zid ne da izle-pa, začno vojaški delavci odvezovati
iz rodnih tal v daljne dežele. Pod noč in ponoči se pomikajo njihove procesije v neznano bodočnost. Na vozovih in peš, stari in mladi, najprvo Žid-je, par dni za njimi domačini, tako zapuščajo zemljo dedov, krov očetov — za velikonočne praznike. A ne obupujejo! Trših živcev, manj samo-goltni, globokejše verni so, kakor modemi gospodarji sveta, ti trpini. "Kaj bo? Kaj bo?" "E, ljubi Bože! Bože dopomože, a Majka nebesna!" In dalje stopajo omahujoč pod težo otroškega blagoslova, ki je njih edini blagoslov in jamstvo bodočnosti. Kirie clci himas!
Na okno trka ptiček mlad; odpri
Karol Černič piše svojemu bratu iz bolnišnice med drugim:	v
Ozebel, hvala Bogu, nisem prav nič, čeravno sem moral mnogo noči prebiti zunaj v snegu in mrazu. Marsikateri mojih tovarišev- pa je tako ozebel, da ne bo nikoli več imel zdravih nog. Kar se tiče rane na roki, je sicer velika in kost ranjena ,a ne poškodovana. Naj Ti nekoliko opišem oni strašni dan, ko sem bil ranjen.
Bilo je 15. decembra, ko smo se v Tojni črti pomikali proti sovražniku, ki nas je že obilo pozdravljal z granatami in šrapneli. Vendar pa pri naši stotniji nismo imeli nobenih izgub, kako je bilo drugod, ne vem. Pozno v noč smo prišli na določeno mesto in še tisto noč se nam je obetal naskok. Zaenkrat smo si v' zemlji napravili kritja in kopali do 4. ure zjutraj. Nato smo izmučeni polegli v izkopane jame in takoj sladko zaspali. Toda začelo me je tako zebsti, da sem se zbudil; ves sem se tresel in nobenega uda nisem čutil, kakor bi bil zmrznjen.
Medtem se je naredil dan in zapustili smo kritja, ki smo jih bili delali celo noč ter se začeli bližati vrhu nekega griča. Za gričem je pa bilo so vražnika kakor listja in trave. Pri bližali smo se mu na 100 korakov, ko nas opazi. Obsul nas je s pravim pe klenskim ognjem. Vrgli smo se na tla in prežali na sovražnike, ki bi dvignili glavo čez rob strelskega jarka; vsakega takega smo takoj poslali na drugi svet. A tudi na naši strani je bilo strašno. Moj desni tovariš je bil zadet; obrnem se k levemu, da bi mu to povedal. Tisti trenutek pa tudi ta aobi strel v glavo; strašno je zaječal in takoj izdihnil. Mislim si: sedaj je vrsta na meni. Klicati začnem: Jezus, Marija, Jožef! ter položim glavo na zemljo in čakam svoje usode. Čez nekaj časa se previdno ozrem krog sebe; vse leži tiho in mirno. Le tam na koncu se še zvija en mož v smrtnih bolečinah. Tedaj ga zadene še par strelov, da se mu je kar obleka pokadila, potem pa užgala in začela s plamenom goreti. Pogledam na desno: vse mrtvo. V celi vrsti sem ostal sam živ in nepoškodovan. Premišljati sem začel, kaj mi je storiti v tem groznem položaju. Leže sem pri glavi začel grebsti in kopati jamo, da se vsaj nekoliko zavarujem, kajti sovražnik si ni upal naprej. Z velikim trudom sem se končno toliko zakopal, da sem bil skrit. Ko se je napravil večer, je sovražnik ponovil svoj napad s še hujšim ognjem. Medtem je prišlo pove-da naj gremo v teku nazaj. Dvig-ili smo se, kar nas je bilo še živih. Toda, groza: prestopiti se nisem mogel. Kakor sem se hotel prestopiti, sem se zgrudil — prvič, drugič, tretjič. Medtem je pa tako letelo od vseh strani kakor dež. Zbere mvse svoje moči začnem teči. V roko me zadene strel, da se ves stresem, takoj nato mi pa prileti sovražna krogla v torbico za patrone, da jih je razneslo in mi jih vrglo v obraz. Bežim dalje in dalje, dokler se onemogel ne zgrudim. Začel sem se po trebuhu plaziti dalje in dospe! v razor na njivi. Tu sem si nekoliko odpočil, a miru tudi tu še nisem imel. Sovražnik je tako streljal za nami, da se je kar kadilo. Zopet začnem bežati; do prvega zavetja smo imeli cel kilometer po planem. Naposled sem vendar prišel na varno in si globoko oddahnil. Iz dna svojega srca .sem se zahvalil Bogu, Materi božji in angelu varuhu za naravnost čudež--no rešitev iz tako strašnega položaja. Da boš vedel, da sem bil res čudežno rešen, Ti povem, da sem imel čepico šestkrat prestreljeno, plašč je ves preluknjan in tudi bluza, a do života mi ni prišlo, razen na roki. Sam ang^l varuh je odbijal krogle, da mi niso storile hujega in da sem sploh še ostal živ. Tega ne pozabim nikoli.—"Slov."
Opat je šel spat.
Kanonik Santenil — zložil je krasne cerkvene pesmi — je ostal nekega dne čez uro izven samostana. Ko pride
uro
domov, so vrata zaprta. Trka, vratar ne sliši. Trka naprej, vratar se oglasi in pravi: Zelo rad bi odprl, a opat je šel že spat in je po svoji navadi vzel ključe seboj. Jako žal mi je, da Vam ne morem pomagati! — Santenil ne pomišlja dolgo in stisne spodaj pri vratih trdovratnemu vratarju zlat novec v roko. Vrata se odpro, kanonik vstopi, vratar ljubkuje s pogledi lep denar. Pri vstopu pa pade Santenilu denarnica na tla in kanonik prosi vratarja, naj mu poišče. Vratar išče, a kanonik je že pobral, vratar išče naprej, se oddalji od vrat, kanonik jih hitro zapre in lakomnež je vzunaj. "Odprite!" — "Ne slišim." — "Odprite".— "Ne morem, nimam ključev; opat jih je kakor navadno vzel seboj, ko je šel spat." — Nič ni pomagalo, zlat je moral romati pod vrati nazaj v Santeni-lovo roko. Ta nauk naj Ti bo za prihodnost, ne laži se zaradi ničevega zlatega novca.
Slovencem iti Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in dajamo fine cigare:
Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Kochevar,
ChicagOj Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 N. Scott St.
JOLIET, ILL.
«« li
bur/iSosKmuiwsrf/iKi
| CHARLES D. DIBELL
ADVOKAT—LAWYER
S Soba 508 Woodruff Bldg., Joliet
'J-:CHICAGO PHONE 298:-
Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se k meni.
^Govorimo slovenski jezik.
Kolektujera in tirjam vsako vrstne dolgove. Ali pa se oglasite pri
M. J, TERDICH, 1104 Chicago St-
The Will County National Bank
of Joliet. Illinoit
Vojna.
Zelo se je treba truditi, da ubijemo v vojni enega človeka. V rusko-ja-ponski vojski so v boju za sotesko Ivinčo izstrelili Japonci 151 krogelj iz topov in 3300 krogelj iz pušk oziroma mitraljez (mitraileuse), da so ubili enega samega Rusa. Rusi so pa za usmrčenje enega Japonca porabili mnogo manj, vendar pa tudi še 10 velikih in 214 malih krogelj.
Prejema raznovrstne icnimt ilop ter pošilja denar na vse dele iTitl
Kapital in preostanek 1300,000.0»
:. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podprediwbui. HENRY WEBER, kaiir.
plahto z grdo. A kakorhitro kdo od veze kako pentljo, brž Žid napravi dru- odP". Pomlad, pomlad! Počasi zače-go. Dvakrat pridejo na ta način okoli «ja strašni sovražnik obeh strank, ga voza in razlagajo drug drugemu svoje Hiška zima, umikanje na celi črti. V početje. Zid se-sklicuje na svoj beg, daljavi se še blišče nje beli roji kakor na svoja leta, na otroke, na potrebo snežne lise, a med nas prihajajo zelene itd. Končno se eden delavcev Zido- in pisane predstraže ljubke Vesne. N" vega zavezovanja naveliča in ga s ko-1 težka ta ločitev od zime, zato je tem
nnsnim čevljem dirtic v ozadje, drugi ga s pestjo poboža od spredaj, in, ko 11111 tretji skuša poravnati nos, se po zorišče izpremeni. Zid namreč odpre usta na stužaj in začne na vso moč kričati: "Gewalt, Gewalt!" (sila, sila). Tekom minute nastopi okoli voza nad petdeset Zidov, ki prično na glas po-
prisrčnejši pozdrav pomladi. Z blago dovljeno vrbovo vejico, darilom cvet ne nedelje, hodimo k nji na obisk v zeleno naravo, in z odpetim plaščem mnogi z edino željo v tužnem srcu, da bi kmalu ozelenela tudi palma miru Da, kdaj bo dopolnjen čas in bo kon čuno razdejanje! Kdaj bo prinesel
milovati svojega rojaka. Ta pa kakor | Rolobček zeleno vejico v našo ladjo,
kdaj bo vojni svečenik po Noetovem zgledu mogel darovati spravno in za hvalno daritev v krogu svojih ovčic domovini? Take so mnogih želje, zla iti onih, ki so že od početka na krva vem plesu. A trdna volja vseh je in
besen skače na voz, z voza in okoli voza, venomer ponavljajoč svoj "Ge wait!" Delavci in mi gledalci strmi mo. Kmalu se domisli dvojica delavcev, kaj ima početi v drugem dejanju te drame. Eden udari Zida po nosu,
FIRE INSURANCE
Kadar zavarujete svoja poslopja zop* ogenj pojdite k ANTONU SCHAGE* North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
I0S1P l/LEPEC
fc! Javni Notar l\z lOlat. skuinjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse sluiaje. Cc vam kdo plačo ftarniSira; ie potrebuje otrok certifikat za delo; Se imate kako druKo stjar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111.
Garnsey, Wood & Leonov
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET. IL1
■nDr. Richter*« I Pain Expelltr
zoper rermati-zem in trganj« bolečine in o-trpnelost členkov in miši«.
Pravo zdravilo )• ¥ zavoju, kakorSnega vidite na sliki.
Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapeSaten s As hor Trade Mark.
25c In 50c vseb lekarnah ali pa pilit« ponj naravnost n*
Fiiimir
& Co. 74-80 Will-ington Street New Y«rk.
IZ BOJEV NAŠIH DOMAČIH POLKOV.
Rezervni praporščak 97. pešpolka vitez pl. Kromer se je izkazal ob ne kem napadu z veliko srčnostjo in hrabrostjo. Z redkim pogumom je potegnil za seboj podrejeno mu moštvo do 30 korakov pred sovražnika, kjer e je zgrudil ranjen, zadet po sovražnikovi krogli, na zemljo. Ostati je moral več časa v neki utrdbici na boj nem polju, v katero so ga vlekli s trudom, preden so mu mogli pomagati in ga spraviti iz najsprednejše bojne črte Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno švetinjo 1. razreda.
Rezervni praporščak 17. pešpolka Friderik Lier je moral v nekem boju dognati, kje da se nahaja njegova stotnija. Ko je poizvedoval, je bil ne varno ranjen. Ukazal je, da so ga ob
A. Nemanich, St.
A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone '4575
A. Nemanich &
Son
Real Estate Insurance Loans Renting
Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
A /% /\ • -STRANI OBSEGA-
4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleskih knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleika pisava, Spisovanje pisem. Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol Veta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročniške, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. -Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
1. okt.	Nedelja	Rožnega venca.
2 "	Pondeljek Leodegar, škof.	
3. "	Torek	Kandid, muč.
4. "	Sreda	Frančišek, Seraf.
5. "	Četrtek	Placid in tovariši.
6. "	Petek	Bruno, spozn.
** ti /s	Sobota	Justina, devica.
ŠESTNAJSTA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH.
Lakomnost.
Vodenični človek, katerega je Gospod ozdravil v hiši nekega višjega farizejev je podoba lakomneža, katerega trpinči vedna žeja in hrepenenje po pozemeljskem blagu. Lakomnost primerja Sv. Frančišek Šaleški z mrzlico. katero čutim tim manj, tim hujša je. Lakomnost preveva dandanašnje družabno življenje in je vzrok vsega hudega in zla, na katerem trpi naše stoletje. Poglejmo torej danes tg zlo. Da je pa bomo bolje spoznali, poglej-riio posledice lakomnosti.
Kaj pa je lakomnost? Lakomnost ni nič drugega kakor neredna ljubezen in nezmerno hrepenenje po denarju in časnem blagu. Blagri so po besedah sv. Tomaža raznovrstni. Prvo mesto morajo zavzemati nadnaravni in večni blagri in vse to, kar rmm k njim pripomore, torej milost božja, dobra dela, čednosti; drugi so naravni dušni blagri zmožnosti in talenti našega duha, krepost naše volje, srčnost, odločnost i t. d.; tretje mesto zavzemajo blagri, ki merijo na telesno blagostanje n. pr. zdravje .krepkost, lepota, gibčnost i. t d. naj zadnje mesto pa zavzemajo pozemeljski blagri zlato, posestvo, denar i. t. d. Tega reda se mora vsak natančno držati, ako hoče, da bo njegova življenje Bogu všeč in v resnici srečrjo. Najpoprej moramo torej skrbeti za nadnaravne blagre, pa milost božjo in čednost, potem moramo skrbeti za naravne blagre naše duše, da porabimo prav naša zmožnosti in talente, v tretji vrsti moramo skrbeti tudi za naše delo in slednjič še le za po-stenieljske reči. Ali pa se drži tega reda lakomnež? Ne,.011 popolnoma preobrne ta red, ker sta njemu denar in <lobiček prvo. Za>lužku, denarju žrtvuje zdravje, poštenje, Dobro ime in kar je še hujše on v svoji brezmerni ljubezni do denarja zanemari dušo, zapravi milost božjo in se stavi v največjo nevarnost večnega pogubljenja. Vse njegove misli in želje, merijo le na denar, v bogastvu išče svojo srečo, svoj cilj in konec. Bogastvo je bog njegovega srca, pravega Boga pa zali krivičfiostjo in trdosrčnostjo. Mo: tili pa bi se, ako bi mislili, da z lakomnostjo greše le bogatini, le kapitalisti; ker lakomnost ne obstoji v posestvu bogastva, marveč v nerednem poželje-nju po bogastvu in nezmernem na-gnenju do njega. Lakomnosti se to-
rej stori krivega človek, ki ničesar ni ma, ki pa nezmerno hrepeni po boga stvu, ki zavida druge radi njega in je nezadovoljen nad svojim stanom, ki mu ne prinaša toliko, kakor bi si on želel. Nasprotno pa ne moremo obdolžiti lakomnosti bogatina, ki nima nezmerno navezanega svojega srca na svoje imetje, ki je nasprotno priprav ljen to imetje tudi izgubiti, ako bi bil to volja božja. Jako bogati so bili n pr. Abraham, Izak, Jakob, David, Job niso pa bili lakomni; nasprotno pa je bil iezi ubog služabnik preroka Elize ja, a kljub svojemu uboštvu je bil la komen in vsled tega krivičen.
Svet blagruje one, ki znajo kupičiti denar, ki gledajo le na to, kako bi bolj in bolj obogateli. — Jezus je povedal priliko o bogatem človeku, ki je tako obogatel, da so postale njegove žitnice premajhne. Zato začne misliti, kakor in kaj bo vse prezidal in prenaredil Svet bi imenoval tacega človeka mo drega in pametnega moža. Kako pa sodi o njem Jezus: "Neumnež! to noč bodo tvojo dušo tirjali od tebe; kar si pa spravil, čegavo bo?"
Mnogokrat naletimo na ljudi, ki ne znajo misliti na nič druzega kot na de nar, kupčijo in dobiček. Ne dajo si ne miru in ne pokoja. Lasje postaja jo redki, začnejo se beliti, večnost se približuje... "daj si malo miru in po koja, da moreš tem ložje misliti na dušo!" ..."ne nimam časa, imam toli ko posla..." Tako ne najdejo časa ne za službo božjo, ne za sprejem sv, zakramentov, imeti pa bodo morali čas za smrt. Ali ni tako ravnanje sramotno za človeka, ki je ustvarjen po podobi božji, ki je odločen za to, da bi se enkrat večno veselil v družbi an gelov? Gotovo je prav in hvale vred no, ako kdo skrbi za se in za svoje toda ako napravi to svojo skrb za prvo in pozabi na svojo in svojih dušo.
Vsaka strast se pomiri prej nego lakomnost. Poglejmo sv. pismo! Zebe-dejeva sinova sta bila častihlepna, hotela sta imeti prve sedeže v nebesih Gospod ju posvari in poboljšata se Marija Magdalena je javna grešnica, ona sliši pridigo Jezusovo, joka in se spokori. Samaritanka je prešeštnica ona se spreobrne postane apostol. Sv Peter zataji Jezusa, a on se spokori Farizeji pa so videli toliko čudežev Gospodovih, so čuli toliko njegovih pridig in naukov, a oni ostanejo trdovratni. Zakaj? Zato, ker so bili la komni. Kam pripelje lakomnost, nam kaže žalostni zgled Judeža Iškariota. Kaj je storil vse Gospod, da bi ga spreobrnil! Pustil mu je denar, pokleknil je predenj in mu vmival noge, opo minja ga ljubeznivo, očita mu javno vse zastonj, on ostane trdovraten. Tako se godi večinoma vsakemu skopu hu. Mejtem ko se druge strasti po-mire v starosti, postaja skopost vedno hujša, mej tem, ko druge strasti vgas-nejo pri brleči luči mrtvaške sveče sprejme lakomnež sv. zakramente brez pobožnosti in še v zadnjih trenutkih misli bolj na denar, kot na svojo dušo
Dobro je vedel Gospod, kam pripelje lakomnost, zato nas on opominja rekoč: "Glejte, in varujte se vsi lakomnosti." Varovati se je tega zla takoj v početku, kajti, ako se vkore-nini v nas, je bo teško iztrebiti. "Kjer je vaš zaklad, tam je vaše srce." Naš zaklad naj bo Bog in pri njemu naj bo tudi naše srce. — "Ne spravljajte si zakladov na zčmlji, kjer jih rija in molj konča, in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo. Temuč zbirajte si zakla. de v nebesih, kjer jih ne konča ne rija ne molj, in ker jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo.	REV. J. P.
ČEŠČENJE BOŽJE.
Piše Rev. J. Plaznik.
(Dalje.)
Prvi namen, za kar smo bili ustvarjeni, je, da častimo Boga. Bog je vstvaril vse stvari v svojo čast. Častiti koga se pa pravi, pripoznavati njegove dobre lastnosti in čednosti z mislijo, besedo in dejanjem. Boga moramo častiti, ker je to Njegova prva zapoved. Ta zapoved je pravična, ker je Bog neskončno popoln. Ko si je kraljevi pevec domislil besed: "O, Gospod, ijaš Gospod, kako občudovanja vredno je Tvoje ime po celi zemlji," je častil Boga po notranje. Ko pa je te besede zapisal, Ga je častil na zunaj. Boga torej častimo po notranje z mislijo in zunanje z besedo in dejanjem.
Boga častimo po notranje z vero, upanjem in ljubeznijo, molitvijo in daritvijo. Z molitvijo in daritvijo častimo Boga, če ga molimo, zahvaljujemo in se uda no v Njegovo voljo. Šest stvari jc torej, s katerimi častimo Boga: vera, upanje, ljubezen, molitev, zahvala in udanost. Častiti koga se pravi pripoznati njegoved obre lastnosti. Z vero pripoznanio Božjo resničnost, z upanjem Njegovo mogočnost, do-brotljivost in zvestobo, z ljubeznijo pa Njegovo popolnost, največjo dobroto, z molitvijo kažemo, da je Bog najvišjo bitje, ker le Njega moremo moliti. Z zahvalo pripoznanio, da je On začetek vsega dobrega, z udanostjo v Njegovo. voljo pa se podvržemo Njegovi volji. Če se kdo pregreši zoper eno izmed teh šesterih češčenj, greši zoper najvažnejši Božjo zapoved, zoper češčenje Božje.
Oglejmo si najprej grehe zoper vero. Zoper vero greši, kdor se ne ma-la prizadevati, da bi vedel, kar je Bog razodel. Kdor ne mara verovati, kar
je Bog razodel. Kdor ne mara pripoznati, da veruje, kar je Bog razodel.
Največ ljudje greše zoper vero, ker se ne marajo poučiti o njej. Nevednost v verskih rečeh se nahaja po deželi in po mestih, med revnimi in bogatimi, med neučenimi in največ še pri onih, kateri se postavljajo z visoko izobrazbo.
Da je veliko nevednosti v verskih rečeh, taje mnogoteri in navajajo proti tej trditvi tri vzroke.
Otroci so prisiljeni hoditi v šolo, kjer se uče katekizma in zgodbe dan za dnevom. Gotovo, otroci pa niso vsi enako nadarjeni, vsi enako pridni in nimajo vsi enako dobrega spomina. Otroci pozabijo do jutra, kar so se naučili zvečer in vsi poznamo žalostne posledice počitnic. Kaj šele potem, ko pretečejo šolska leta in otrok ne sliši več krščanskega nauka ali pridige in ne bere nobene verske knjige. Na tisoče novih misli, skušenj in raztre-senj izbriše, kar so se naučili v mladosti ali pa pusti le nekaj meglenega znanja.
Človek ima vedno prilike dovolj poslušati pridige. Tudi res; toda koliko ljudi ne sliši pridige po več let. Veliko jih gre k maši, pri kateri ni pridige, drugi se zopet zabavajo v mislih na popoludne ali prejšnji večer.
Pravijo tudi, da se dandanes veliko bere in verskih knjig je na izbero. Res nično. Toda kaj se bere. Listi, po katerih pišejo ljudje o veri, kateri ve do o veri toliko kakor kako se je svet razvijal. Le one knjige se berejo, kjer se govori o umorih in zločinih. Ljudje berejo veliko za zabavo, reči, katere niso vredne, da bi se pisale, najmanj pa še, da bi človek zlati čas porabil za branje takih rečij.
Ker otrok hitro pozabi, kar se je naučil, ker zanemarja Božjo besedo in ker malokdo bere verske knjige, vse to dokazuje, da ljudje malo vedo o veri.
Trdim pa nadalje, da je nevednost v verskih stvareh resna stvar. Človek, ki ni dobro poučen v veri omahuje in dvomi. Slabo zidana stena se bo preje podrla, kakor ona z dobro podlago. Kdor ni dobro poučen o Božjih in cerkvenih zapovedih, jih bo večkrat prelomil, kakor oni, ki ve, kaj se sme in kaj se ne sme in zakaj se ne sme. Kdor je slabo poučen o sv. zakramentih in njihovem sadu, se ne bo brigal zanje ali jih bo pa prejemal po nevrednem.
Ce bi kdo komu ponudil skrinjo polno zakladov, pa bi se ta še ne brigal, da bi skrinjo odprl in pogledal zaklad, tak človek bi se skazal brezbrižnega za dragocen zaklad in onega, ki mu ga ponuja. Malo se briga zanj, bi ga ne čuval in branil. Ne žalostil bi se veliko, če bi mu bil okraden. Naša vera je dragocen zaklad, vir opravičenja in zveličanja. Zato je pa važno, da po znamo ta zaklad. To store stariši > tem, da uče otroke katekizma in sv. pisma, da sami nadzorujejo njihovo učenje, da jim dajo dober zgled s tem, da redno hodijo v cerkev in prejemajo sv. zakramente; da jih prilično vprašaje, kaj so se naučili; da vedo, kaj otroci berejo. Kako se je zgodilo, da je toliko evropskih dežel odpadlo od vere v šestnajstem stoletju? Veliko se c pisalo o vzrokih, izmed katerih sta dva prav pomenljiva. V višjih krogih se je pojavila želja po cerkvenem premoženju; neučeno ljudstvo pa je poslušalo in verjelo vse, kar so jim lakomni plemiči povedali. Dandanes ima marsikdo malo vere v srcu in mešani zakoni se množe. Vzrok temu je naj-ečkrat slabo znanje katoliške vere. Ce prav precenimo zaklad sv. vere, se bomo potrudili, da jo bomo boljše po-nali od dne do dne.
LORD NORTHCLIFFE.
Priobčil A. Berk.
Angleški Napoleon na častnikar-skem polju!
Tako ga imenujejo na Angleškem in tudi drugod. To se pravi, da ga skoro nikdo ne ljubi, nikdo ga nima pri srcu, ampak skoro vse se ga boji. Pred vojsko in menda tudi med vojsko ni človeka na Angleškem, katerega bi bolj sovražili kakor Lord Northcliffe. Politiki ga pisano gledajo, izobraženi in učenci ga prezirajo, umetniki se ga izogibajo, radikalci ga napadajo, neodvisni zmerjajo čez njega, toda vsi kupujejo njegove časnike in jih berejo. Zakaj?
Zato ker jc brezobziren, ker se ne boji izreči nobene besede, ker mu je sako sredstvo dobrodošlo, samo da služi njegovim namenom — razširiti njegove časopise.
Mož je morebiti največji živeči talent na časnikarskem polju. Toda teh talentov on ne porabi za časniške ideale, da bi namreč potom tiskarne besede izobraževal ljudstvo, da bi bil ljudstva vzgojitelj, svetovalec i. t. d. "o ni njegov namen. On piše sicer tudi v tem duhu, toda to mu je le sred-tvo k cilju, in cilj mu je: Razširiti svoje časopise, izpodriniti nasprotnike, obogateti. igrati prvo in največjo ulo-go na časnikarskem polju. In ako premislimo, kako moč ima dandanes časopisje, potem tudi vemo, kako moč ima ta časniški Napoleon, ako pomislimo, da so skoro vsi večji časopisi v ondonu danes njegova last. Danes je star 51 let. S časnikarstvom se je začel pečati, ko je bil star 17 let. Postal je takrat že urednik nekega časopisa z letno plačo 4000 mark Ko je bil star 22 let, je s svojimi pri-
hranki kupil časopis "Answers". Ta časopis je povzdignil do visokega števila naročnikov. Ko je dosegel 30 let je ustanovil noč časnik "Daily Mail" Minister Gladstone je odpravil poštni štenipel za časnike. Ilako je bilo mogoče prodajati časnike po peniju komad. Northcliffe pa je začel prodajati svoj časopis po pol penija. Ako bi se bila bomba razpočila na največjem javnem trgu v Londonu, bi ne bilo takega razburjenja, kakor ga je povzroči! ta korak prefriganega časnikarja. Seveda so morali njemu slediti tudi drugi časniki. Northcliffe je postal junak dneva. Največji londonski časnik "Times" že ni bil v njegovih rokah. In njegova častihlepnost ni mirovala, dokler se mu ni posrečilo dobiti tudi ta velik časopis.
Med vodilnimi osebami časnika "Times" je imel slučajno dobrega znanca, ki je na tihem deloval zanj — in šlo je. Kupčija je bila kmalu sklenjena.
Northcliffe se ni pisal po svojem očetu tako, saj ni bil niti plemenitaš, ampak čisto navaden človek, plebejec, rojen v Dublinu na Irskem. Pisal se je prav za prav Harmswortli. Toda ko je postal Lord, si je spremenil ime. Zdaj stanuje tam, kjer bivajo londonski milijonarji, živi življenje milijo« r.arja,	1
Vsako jutro po kopelji mu pride pOj seben tajnik poročat o številu naročnikov posameznih listov. In gorje u-redniku, pod katerim je padlo število naročnikov!
Njegov časopis "Daily Mirror" ima okoli 850,000 naročnikov. Pride poročat tajnik in čita, da je v zadnjih dneh padlo število za kakih 35,000. "What's wrong?" zagromi na gladko počesanega in salonsko oblečenega tajnika. "Kdo je urednik?" Tajnik pove neko ime. "V treh dneh mora biti prejšnje število nazaj!" "Yes, Mylord!" Tihih korakov zgine tajnik.	,
Drugo jutro že kažejo javni plakati kako novo senzacijo, ki si jo je zmislil urednik od "Daily Mirror". Pol metra dolge črke naznanjajo neko novo posebnost, nekaj, kar še ni bilo slišati, novo besedo, nov izraz. "Petdeset najlepših angleških žensk dobi nagrado!" Ali: Nemčija ima 7 dreadnaughtov. koliko pa mi?" Ljudstvo zija, čita, pritrjuje, kupuje, v par dneh je doseženo ali prekoračeno prejšnje število naročnikov.
Trideset miljonov ljudi bere vsak teden Northcliffove časnike!
Kajti on ima razun "Times" tudi "Evening News", "Observer", "Daily Mail" v Londonu in Birminghamu, nadalje "Daily Mirror", "Leeds Mercury", "Glasgow Herald", in "Manchester Courier".
Ima zmenjavo brzojavov z, drugimi svetovnimi časopisi, kakor z "Matin" v Parizu in "Nowoje Vremja" na Ruskem.
To je ogromna moč, to je strašni gramofon, ki ponavlja Northcliffovo pesem miljon in miljon krat.
Tankovestnosti in stalnega prepričanja ne pozna.
Kar danes hvali, to jutri graja.
Kard anes blagoslavlja, to jutri preklinja.
Vrže idejo v svet. Če jo svet odobrava in mu ploska, nadaljuje.
Ako svet ni zadovoljen, ako je nasproten, jutri sam svojo lastno idejo obsoja in se postavi na stališče občin-
Predsednik:............Dr. Jakob Seljškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland. G
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Jolieti fl
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 NassatrA«« Brooklyn, N. Y.
t
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev" ® Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
stva, da list prospeva in ima veliko naročnikov.
Računa tu na ljudsko pozabljivost in neumnost. In posreči se mu.
To je pravi angleški duh. To je bi-zines, goli bizines, ki ne pozna nobenih idealov, nobenega prepričanja.
Koliko hvaležnega gradiva mu daje sedanja vojska!
Tu mu nikdar ne zmanjka, tu fantazija ne pozna nobenih mej.
Zato mu pa posebno sedaj cvete pšenica!
RAZKOŠJE S ČIPKAMI V PREJŠNJIH ČASIH.
V zadnjem času se je moda zopet polastila čipk in vse kaže, da bo ta izdelek zopet prišel do velike veljave. A tako sijajnega razkošja s čipkami kakor se je gojilo v 18. stoletju, v naši dobi pač ni pričakovati. Saj je danes vseskozi prodrlo le manjvredno blago, slabi izdelki, ki so le na videz to, kar piedstavljajo, a so zato poceni in jih ni škoda zavreči, ko je treba hiteti za lahkomiselno modo. V 18. stoletju so pa lepe in bogate žene nosile pristne čipke, ki so stale cela premoženja. V naslednjem navedemo par zgledov, o čemer pa treba vpoštevati, da je bila v takratnih časih denarna vrednost skoro dvakrat večja nego danes. — Grofica Dubarry je za okrasje iz čipk k svojim oblekam plačevala po 8823 frankov in za ozko posteljno pogrinja-lo iz čipk je dala 2432 frankov. Iz spominov vojvode Luyneškega izvemo, da je njegova žena za vložke, k posteljnim pogrinjalom, t. j. za čipke, ki so bile kljekljane na Angleškem, plačala 30,000 zlatnikov ali 150,000 frankov. Ko se je leta 1759. najstarejša hči Ludvika XV. poročila s španskim infan-tom, so stale samo čipke v njeni bali 695 tisoč frankov. Najsijajnejša doba za čipke je bila na Francoskem za časa vladanja Henrika III. ter se je odtod hitro razširila tudi po sosednih deželah. Bil je to čas, ko so bili v modi plašči s čipkastim ovratnikom in ko so se izdelavale le najdragocenejše in najfinejše čipke. Čipke so nosili tudi moški, ki so tekmovali z ženskami v lovu za najlepšimi izdelki. Ustno iz-poročilo pripoveduje, da je kralj Henrik III. toliko držal na svoje čipkaste ovratnike, da jih je sam pral in likal. Izdelovanje čipk se je v Franciji vedno bolj skrbno gojilo, in pod Ludvikom XVI. in njegovim ministrom Col-bertom se je domača čipkarska industrija že tako razvila in okrepila, da je lahko začela bolj proti inozemski
konkurenci. Tedaj je zahteval obics!' da so dame nosile jutranje obleke i" najdragocenejših in najfinejših čipk"1 vsaka je skušala v tem druge prekosi" Plačevale so se za čipke naravnost ne; verjetne visoke cene. Kmalu so začel' v tem oziru posnemati gospodo tudi njihovi služabniki, izmed katerih J1 marsikdo trosil za čipke ves svoj W služek in se vrhu tega še zadolžil.
GOSPODINJSTVO:
Staro v i n o se ne sme zalijat' novim vinom. Staro vino je že neb«' lo vreti, novo vino pa še vre. Ko 4°' vo vino pride med staro, začne nanov" vreti in se skali. Staro vino zalivi I tedaj s starim vinom!
Madež od črnila spraviš z miznega prta, ako pod madež polo*'-' večkrat vpregnjeno platneno c"")®' madež namočiš z vodo in dobro z 011 lom nadrgneš, podlago večkrat prei»e' niš ter drgnjenje z milom toliko ča5' ponavljaš, da je podlaga popila vst črnilo.
Moka potrebuje zraka, kakor ž't0 da se ne izpridi. Zato ni dobro, cC moka stoji v vrečah. Treba jo je vsa-' vsak drugi mesec premetati, da A z zrakom v dotiko. Če so se v napravile kepe, ali če je dobila duh, J' kruh potem bled in neprijetno diši-
Brušene steklenice in k z a r c e dobro očistiš s precejeniffl W gom, kateremu se doda nekoliko s°" Nato se izplaknejo v čisti vodi i" " snažno cunjo dobro odrgnejo.
Hruške v sopari. Se precO trde hruške olupi, čez sredo prerezi položi v vodo, v kateri je nekoliko

moninega soka. Potem daš hruške 1 posodo z vodo, v kateri jih izkuhaš," pastanejo mehke. Prebero se iz sode z žlico in se precej denejo v zlo vodo. Nato se denejo na
rešef'
da se voda odteče. Na pol kilogra«13
hrušk se vzame pol kilograma sladko'"
ja in pol litra vode, se zakuha na P?
lovico in ohladi. Nato sc hruške <W
i..].
z žlico v steklenice, v katerih sc za* hajo, ko se je dolilo toliko sladko«8' i da stoji nad hruškami. Steklenic® zavežejo in se kuhajo še en četrt uft posodi z vodo.
POMAGAJMO REVEŽEM
V STARI DOMOVI^'
M
Ali ste že kaj darovali za slovel" begunce ter vdove in sirote pa*® vojakov slovenskih?	_ .
Darove sprejema: Amerikanski s venec, Joliet, 111.
Z mrežo zaičiten motornik cestnože lezniškega voza in policist na kari.. Parada štrajkajočih uslužbencev cestne železnice v New Yorku.
V New Yorku je velik štrajk. Kakih 8,000 uslužbencev cestnih železnic je nedavno zastavkalo, in zadnjo sre-:lo, dne 27. sept., se je začela ogromna -očutna stavka linijskih delavcev, kakor poročamo na prvi strani.
Družba
sv. Družine
'zjedinjenih državah SEVERNE amerike.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vatanovljena 89. novembra 1914
Inkorp. v drž.111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
0RU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.SEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. '»Pis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: t. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, III.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, III.
KkAJEVNO DRUŠTVO ?A D- S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * "kateremkoli mestu v drziivi lllihois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove til tajnika. — Vse pritož-1 se naj pošljejo na 1. porotnika.
t
l v
, Joliet, 111., 28. sept. — Društvo Sv.
ruzuie št. 1 D. S. D. je imelo svojo , no mesečno sejo v nedeljo, dne 24. ePtembra.
E>elegatje jj zborovanja so poročali zborovanju in so se jako pohvalno azili o vsem kar se je sklenilo, pa ^ 1 o lepem bratskem sporazumu med ~eJami konvencije, ker ni bilo nobene Vr'-P?rne besede slišati in so se seje " "e v najlepšem redu in bratskem "Porazim, u.
nil rUStvo je na tej seji soglasno skle-se povabilu odbora cerkve sv. a odzovemo in udeležimo cer-^ enega srebrnega jubileja ali petin-^ Petletnice, ki se bo vršila dne 18. °bra, ter po svojih močeh pripo-°remo pri tej slavnosti do tem lep-Uspeha. Naročeno je odboru, n0 Za ta dan Poskrbi vse potreb-^ > tudi primerne znake ali regalije, da ^ v'sak član, ki se parade udeleži, dosega. O tej stvari se bo kasneje r°čalo in članstvu na tem mestu Planilo.
SruStvo je na priporočilo bolniške-odbora naročilo izplačati bolniško dP°ro sledečim:
Korelc za 39 dni......$39.00
'iath. Judnich za 36 dni...... 36.00
I1" K«ciančič za 30 dni..... 30.00
Johnu Barbie h za 23 dni...... 23.00
T^*C\?Usteršič za 18 dni.... 18.00
J°h"u Kren z Jichaelu Brač
, ftlnu Jakša za 16 dni...... 16.00
8.00
,	»n., za 18 dni____ 18.00
^chaelu Bračun za 21 dni.... 21.00
Johnu
Stermole za 8 dni.
Skl,Paj .................$209.00
J? tJUl'.ja Ieta 1915 Pa do septembra v mesecih je naše dru-čhr 1Zp,aža'° bolne podpore svo-
|.	- • Vitnu nnuiuui J V, U1U
veliko in močno. Kljub vsem
jis, "-P'acalo bolne podpore svo-\iT ■ anom in članicam vsoto $1,759, WVfredno veliko akotudi je dru-t(m 0\ ko močno. Kljub vsem nal*-mnim stroškom si je društvo PriVi|a°. Potrebne knjige, tiskovine in 'ma že zdaj v blagajni nad •ohr.c.' ' katera vsota je večinoma
katera vsota je
do
JJ"° društvo ustanovili in pred
°^r«sto ' "alera vsota je večinoma
3 Hm ."OSno naložena in čaka, da bo-u°oivali i
it u" Podporo iz nje nasi clam
dobrim poldrugim letom začeli poslovati, nismo imeli ne centa v blagajni in nobene reči, pa so rojaki in rojakinje pristopili ker so vedeli, da bo to dobra stvar. Nekateri so dvomili, da bi bilo mogoče s tako malimi prispevki shajati, a ko zdaj vidijo, da se ne la plačuje podpora in stroški temveč o-staja lepa vsota v blagajni, je vsakdo prepričan, da je to društvo utemeljeno na konkretni podlagi, katere ni mogoče omajati dokler bo vodstvo varčno in dokler odbor in udje gledajo za napredek.
Zdaj imamo vse lepo urejeno in stvar sama napreduje, kakor drevesce v dobri zemlji, kateremu pa je treba vtdno prilivati, zato naj vsak član in članica gleda na to, da pripelje v naše društvo vse svoje sorodnike, prijatelje in znance, da nas bo več, in da bomo še bolj napredovali. Ne glede na to, če je človek že pri katerem društvu, k nam naj pristopi, ker naše društvo daje več podpore, pa tudi enega samega društva podpora ni dovolj v slučaju bolezni, a ko je človek zdrav že plača teh par kvodrov na mesec, pa mu prav pride v slučaju bolezni aH smrti. Kdor je pri katerem društvu naj ga ne pusti, ker najrajše se primeri, da se mu pripeti nesreča potem, ko je društvo pustil. Par bivših članov našega društva se je ponesrečilo v tovarni nekaj mesecev potem, ko so prestali plačevati, pa tudi je marsikateremu žal, da ni v društvo-pristopil, ko ga obišče bolezen.
Pristopnina v društvo je še zdaj prosta. Kdor ob pristopu plača $3.00 je deležen podpore takoj v slučaju po-nesrečenja.
Bodimo pripravljeni za vsako nezgodo! Glejmo, da imamo društvene prispevke plačane, da v slučaju nesreče ne bo prepozno.
Kdor izmed članov ima katerega kandidata za pristop, naj ga k meni pripelje, da ga vpišem. Ne odlašajte, temveč storite to danes, ali čim prej mogoče, ker ne veste ne ure ne dneva kadr boste potrebovali podpore.
Z bratskim pozdravom
Jos. Klepec, tajnik.
t Zapisnik
liT- zborni,
rani ja D' S- D- v šol8ki dvo" 8V> Jožefa v Joliet, 111., dne
S,
m 6. septembra 1916.
8rai (Konec.)
v Wer Gcrsich predlaga in brat S tu(jj Podpira, da bi imel predsed-
J|to V bodo" $1,000.00 poroštva, p
J'SlnL^0"1. Predlaga za 1. ppd-i) "osti L r ima ta 'stc pravice in i^eilnikk1 Predsednik, v slučaju S .1>0roštv°VC ods°tnosti, naj bi polo-p, za $1.000.00, kakor pred-PN«to P,ra ',fat Val entin Fajnik,
Predlaga in brat Fr. >(X)°7,ra' naj položi tajnik j S MJ )ro«va. Sprejeto. jL -k0vCr °Rrin Predlaga in brat
Ji v xn,!>ullpira 23 blagajnika po-
IJN Jo;H\k".^,(K.MX». sprejeto.
Hfttf- St«a 'ak Predlaga in brat Pfi'00 Pol' '1|>ira za 1 nadzornika [	Po^H.va a za ostala dva po
-rat .Prejeto.
Medic predlaga, da bi e 1 Vs" odborniki enako
K
i,
P'ac.r" Vsl 0l"'°rniki enako 'c,,ciji in ,za zamude na sejah in
">(ločc
R In
X Ho i
K.
** 'ii in , l,,n,de na sejah in H »Nnje uRod j.o opravkih, po-
"a dan °dd,ljene- Priporoča
W n • \ 4 dan „ <)Kr,1> predlaga po
. <5.	Hrat M...i /> , .
r» ^ uaii i.	l"cUlU|{S 1»
^^'to at Muth Stukel
Pojasnita, da Vi ?lačc ' odb°mike, ki nimajo V^-kii* Prednik, tajnik in r n«	lct"° l''ačo. da ne
^'.ne plače za zamudo
[' bi]. J°li„ N ® 0-taiiejo postarcin. d°bro Y. rt* predlaga.'da cc «e povhbi na sejo
predsednik Amer. Slovenca br. Ant. Nemanich, da se domenimo glede najemnine urada in nagrade za uradno oglaševanje v listu. Podpira brat Geo. Wesclich. Sprejeto.
Brat Geo. VVcselich predlaga, da se v pravilih vse tozadevne točke premene in da se v bodoče sprejema člane in članice od 16. do 50. leta. Podpira br. John Balkovec. Sprejeto.
Brat Joh n Balkovec predlaga, da vbodoče se kandidatom nad 45 let starim ne dovoli več kot $250.00 zavarovalnine in da se tozadevne točke v pravilih premenijo., Podpira brat Josip Težak. Sprejeto.
Predsednik Geo. Stonich naznani odmor za 15 minut ob 4. uri pop.
Predsednik naznani ob 4. uri 15. min., da se 2. seja nadaljuje.
Tajnik nadaljuje s čitanjem pravil. ( Pri 3. členu str. 39. brat John Jcrich , predlaga, da naj se v bodoče vračuna takoj ob pristopu $1.00 za rezervni sklad in 5Ac za certifikat in prošnjo za sprejem, ker je preveč nadležno potem kolektati, ko je član ali članica že sprejet. Brat Josip Težak podpira ta predlog, ki je soglasno sprejet.
Pri točki 4. na 42. strani predlaga brat Mat. Ogrin, podpira brat John llalkovec, da se premeni, da član(ica), ki hoče zvišati svojo zavarovalnino, ko je že prestopi! starost svojega razreda, da mora vročiti svoj certifikat in se mu izda nov ter potem plačuje za celo vsoto po starosti kot je bil kadar mu jo bil novi certifikat izdan. Sprejeto.
Pri točki 2. na strani 51. predlaga brat John Jcrich, da se naj doda, da plača vsak član in članica po 5e mesečno za operacije in poškodnino in če bi bil primanjkljaj v poškodninskem skladu sine odbor naložiti poseben a-sesment. Vtemeljuje svoj predlog z raznimi pojasnili. Se drugi zboroval-
ci posežejo vmes in konečno podpira brata Jericha predlog brat Josip Kle-menčič. Sprejeto soglasno, da se vse tozadevne točke popravijo smislom tega sklepa.
Pogalvje "Poškodninski sklad" se naj preuredi smislom sprejetih predlogov.
Pri členu 24. predlaga brat Jos. Medic, da se naj bi plačevalo mesto $50 po $75 za operacije in se pobira za to toliko več.
Brat Matevž Ogrin predlaga, da naj ta člen ostane postarem. Podpira brat St. Kukar. Sprejeto.
Pri 1. točki na strani 53. predlaga brat John Balkovec, da se naj izplačajo posmrtnine in poškodnine tekom 30. dni po prejetju vseh potrebnih listin, da je dedič utemeljil svojo zahtevo, ako ni nikakoršnega zadržka zoper izplačilo. Podpira brat Leo. Mel-kovich. Sprejeto.
Predsednik prečita pozdrav:
Pittsburgh, Pa., 5. sept. 1916.
Iskrene čestitke vsem zborovalcem
II.	konvencije D. S. D. v Jolietu. Želim mnogo uspeha in da se bi vršila
III.	konvencija v Pittsburghu, Pa.
Z bratskim pozdravom
Peter Mihelich, preds. dr. št. 11 D. S. D. v Pittsburghu.
Predsednik nato z molitvijo na čast sv. Družini zaključi II. sejo ob 6. uri zvečer 5- sept. 1916,
George Stonich, gl. prfedsednik, Anton Nemanich ml., zapisnikar, Frank Grom, Frank Jerich,
overovatelja.
III. seja 6. sept. 1916.
Predsednik Geo. Stonich otvori tretjo sejo II. zborovanja D. S. D. ob 8. uri zjutraj z navadno molitvijo.
Tajnik bere imena odbora in delegatov in so visi prisotni razun br. John Barbich.
Zapisnikar prečita zapisnik 1. seje.
Brat Geo. Weselich predlaga in brat Math. Štukel podpira, da se zapisnik
1.	seje potrdi. Sprejeto.
Brat Fr. Jappel predlaga, da naj
poleg predsednika in zapisnikarja, smislom ustave, podpišeta še dva overovatelja. Nato predsednik imenuje za overovatelja zapisnika brata Franka Pire in Val. Fajnik Jr.
Zapisnikar A. Nemanich ml. čita za pisnik druge seje.
Brat John Jerich predlaga in brat John Balkovec podpira, da se zapisnik
2.	seje potrdi. Sprejeto.
Predsednik na to imenuje za overovatelja brata Franka Grotn in brata Johna Jerich, da sta podpisala zapisnik 2. 'seje.
Na poziv brata predsednika poroča brat John Balkovec, kot načelnik posebnega finančnega in pospeševalnega odbora, kot tsledi:
Poročilo začasnega finančnega ali pospeševalnega odbora D. S. D. na II. zborovanju v Jolietu, dne 5. septembra 1916.
Podpisani začasni finančni ali pospeševalni odbor izvoljen na tem zborovanju podajemo tem potom svoje poročilo, kakor sledi:
Pregledali smo vse knjige D. S. D. in pronašli vse v pravem redu. Poročila nadzornega odbora, kakor so bila že objavljena o letnem in polletnem zasedanju, to je meseca julija 1915 in januarja in julija 1916, smo pronašli, da so popolnoma resnična, kakor kažejo knjige in tozadevne izkaznice.
Denar je ves naložen v banke na ime Družbe Sv. Družine (The Holy Family Society) in ga ne more dvigniti ena sama oseba, temveč se izplača le če podpišejo tozadevni ček predsednik, tajnik in blagajnik.
Glede onega denarja, ki še ni izplačan iz smrtninskega sklada radi mla-doletnosti dediča, priporočamo, da se naj bi tak denar od zdaj za naprej vlagal v poseben sklad v banko in naj bi se obresti od tako vloženega denarja dedičev pripisovale k vsoti, tako da bo imel dotični mladoletni dedič vse koristi od njega.
Pronašli smo, da je ves denar poraz deljen v razne sklade, kakor je postavno.
Priporoč.amo, da se naj bi glede odškodnin in operacij vpeljalo stalne prispevke. Vsak član in članica naj bi plačeval visak mesec po 5c v poškodninski sklad, kar bo morda zadostovalo, če bi pa bil primanjkljaj naj bi odbor razpisal poseben asesment, da so isti pokrije. Tako se bo tajnikom društev pridržalo mnogo sitnostij, ker ne bodo rabili toliko članom(icam) pri vplačevanju razlagati. Enakomeren asesment je po našem mnenju povsod najboljši.
Predsednik in blagajnik naj bi vsak imel svojo posebno knjigo v katero si naj vpiše vsako izplačilo kadar podpiše tozadevni ček ali nakaznico.
Nadalje priporočamo, da bi imeli odborniki enake nagrade ali plačila za zamudo časa ob prilikah odborovih sej in ob zborovanju ali konvenciji.
Našli smo celo poslovanje 6rganiza-cije in nje odbora v lepem redu in priporočamo, da izreče konvencija svojo zahvalo odboru za velik trud, požrtvo-vanje in delo pri ustanovitvi in upravi organizacije in društev.
S tem poročilom zaključujemo isvojc delo. Kar se pa tiče raznih drugih zadev glede pravil naj slavna konvencija odredi po svojem najboljšem prepričanju za večjo korist, razvoj in pro-cvit cele organizacije.
Bratski predloženo Začasni finančni ali pospeševalni odbor II. zborovanja D. S. D. JOHN BALKOVEC, JOS. MEDIC, ANTHONY MOTZ.
Brat John Jerich predlaga, da se po-
ročilo posebnega finančnega ali pospeševalnega odbora sprejme. Podpira brat Frank Grom. Sprejeto.
Tajnik nadaljuje s čitanjem pravil.
Pri 5. točki na strani 54. se vname razprava, katera se konča s tem, da je predlog brata Franka Jappel, podpiran od brata Mat. Štukel, da ostane postarem, sprejet.
Med točko 5. in 6., soglasno sprejet na predlog brata Matevža Ogrin, podpiran po bratu Jos. Klemenčič, se imata uvrstiti dve novi točki, kot sledi:
6.	V slučaju, da odbor izprevidi, da so kakoršnikoli zadržki proti takojšnemu izplačilu katere smrtnine ali izplačila, mora odbor počakati skupne letne seje. Če še rf& letni seji ni mogoče stvari rešiti, naj se počaka do konvencije.
7.	Kateri dedič ali dediči bi v slučaju takega zadržka ne počakal letne seje odbora ali konvencije in bi tožil organizacijo, če je član(ica) se takoj izključi in če nastanejo Družbi stroški, se morajo take stroške Družbi dotični dedič ali dediči povrniti.
Točka 6. na strani 54. dobi številko 8. in točka 7. pa številko 9.
Pri točki 2, stran 56. predlaga brat Valentin Fajnik, da naj ostane po starem, podpira brat N. J. Vranichar, sprejete,
Brat Nicholas J. Vranichar predlaga, da se dovoli v onem kraju, kjer se in nahaja Društvo Sv. Družine, spadajoče k naši organizaciji, ženskemu novemu društvu, ki želi pristopiti v našo Družbo, izbrati si ime katere druge svetnice. Brat Val. Fajnik podpira predlog. Sprejeto soglasno.
Odmor za 15 minut ob 10. uri.
3. seja se nadaljuje ob 10:15 uri zj.
Brat Fr. Jappel predlaga, da naj odbor pripravi nekakšen red za umešče-nje odbora pri društvih, podpira brat John N. Pasdertz. Sprejeto.
Brat Matevž Ogrin predlaga in brat Geo. N^eselich podpira, da naj odbor priredi' nekakšen obrednik za sprejemanje udov v društvo. Sprejeto.
Brat N. J. Vranichar predlaga, da naj predsednik in tajnik pripravita obrednik.
Brat Mat. Ogrin predlaga, da se naj sprejema ude na sejah, podpira brat Vranichar. Sprejeto.
Brat John Balkovec predlaga in brat John N. Pasdertz podpira, da naj pred ■sednik in tajnik pravila in Vse potrebno preskrbita'in uredita za pravila, kakor bosta izprevidela, da bo najboljše smislom postav in sklepov konvencije. S tem se jima da vsa pravica. Sprejeto.
Brat Mat. Ogrin predlaga, da se preskrbi nekoliko ženskih znakov. Pod pira brat John J. Štua. Sprejeto.
Brat N. J. Vranichar predlaga in brat Pire podpira, da se naroči sliko in se izdela kliše za tiskanje. Sprejeto.
Brat Frank Jappel predlaga, da se naj tiska zapisnik kolikor mogoče enak prejšnjemu, da se ga bo lahko skup ihranilo. Podpira brat Val. Fajnik. Sprejeto.
Predsednik bere pozdrav:
Pittsburgh, Pa., 5. sept. 1916. Slavni konvenciji: —
Prejmite mnoge pozdrave. Delujte za večji napredek. Mi tu želimo, da se vrši prihodnja konvencija v Pittsburghu.	Frank Cvetich.
Pozdrav se vzame na znanje in predsednik zaključi 3. sejo ob 12. uri z navadilo molitvijo.
Geo. Stonich, predsednik.
Ant. Nemanich, ml., zapisnikar.
Anthony Motz in Mat. Vidmar, overovatelja.
4. seja.
Predsednik Geo. Stonich otvori 4. sejo ob 2. uri popoldan z navadno molitvijo.
Tajnik čita imena zborovalcev in so vsi navzoči razun Johna Barbich.
Zapisnikar prečita zapisnik 3. seje, kateri se na predlog brata Jos. Medic, podpiran od brata Math. Štukel, sprejme.
Za overovatelja sta po predsedniku
imenovana brata Anthony Motz in Mat. Vidmar.
V dvorano je prišel na povabilo brat Ant. Nemanich st., kot predsednik lista, ki je v kratkih besedah pozdravil zborovalce.
Brat Mat. Štukel predlaga in brat John Prus podpira, da se predsedniku Nemanichu in listu Amer. Slovencu za-kliče trikrat slava v znamenje hvaležnosti. Storjeno.
Predsednik opozori, da je najbolje, če se domenimo zdaj glede najemnine urada in glede plačila za oglase in drugo v listu.
Pogovor o najemnini urada.
Tajnik poroča, da se do zdaj ni zahtevalo nikakoršne najemnine in je tega mnenja, da se ne bo zahtevalo za pretekli čas nobene najemnine.
Brat John N. Pasdertz predlaga in brat Jos. Medic podpira, da se naj bi od zdaj nadalje plačevalo po $5.00 na mesec za najemnino urada. Sprejeto.
Brat Mat. Ogrin povdarja, da smo hvaležni Amer. Slovencu, ki je prvo leto zastonj oglašal našo Družbo. Predlaga, da se naj bi za to leto in vnadalje plačevalo listu za tozadevne oglase po $50.00 na leto. Podpira brat Mat. Štukel. Sprejeto.
Brat Jos. Klemenčič omenja, da bi bilo dpbro; če bi imelo D; S. D. syojo zastavo. Koiiečno se pfide de zaključka, da je ni tako potreba.
Na opombo predsednika predlagžt brat Mat. Ogrin, da II. zborovanje D. S. D. izreče Rev. J. Plevniku, župniku cerkve sv. Jožefa v Jolietu, svojo najlepšo zahvalo za krasen in spodbuden govor med sv. mašo ob otvoritvi zborovanja. Predlog je soglasno podpiran in sprejet.
Predsednik povpraša, če ima še kateri zborovalec kaj svetovati ali predlagati.
Ker se več noben ne oglasi predsednik naznani, da je vsa razprava zaključena in naznani, da se prične z volitvo odbora za bodoče dve leti.
Vrši se volitev in izvoljeni so bili sledeči:
Predsednik: George Stonich.
I.	podpredsednik: John N. Pasdertz.
II.	podpredsednik: George Weselich
Tajnik: Josip Klepec:
Zapisnikar: Ant. Nemanich ml.
Blagajnik: John Petric.
Nadzorniki: Josip Težak, Matevž
Ogrin, Josip Medic.
Porotni in fin. odbor: Štefan Kukar, John Jerich, John J. Štua.
Volitev mesta, kjer se bo vršila III. konvencija.
Z veliko večino glasov je sprejeto, da se vrši III. konvencija v Jolietu.
Zapisnikar prebere zapisnik 4. seje.
Brat J. Balkovec predlaga in podpira brat Jos. Medic, da se potrdi zapis-1 nik 4. seje in celokupen zapisnik vseh
I sej II. zborovanja. Sprejeto.
Predsednik imenuje za overovatelje brate John Jerich, John Balkovec, Josip Klemenčič, Frank Grom in Fr. Jappel.
Predsednik Geo. Stonich na to predstavi zborovalcem odbor D. S. D. za leto 1917—18 in s kratkim ter spodbudnim govorom zaključi II. zborovanje D. S. D. ob četrt pred 6. uro zvečer dne 6. sep 1916 z molitvo na čast Sv. Družini.
George Stonich, predsednik, Ant. Nemanich ml., zapisnikar, John Jerich, John Balkovec, Jos.
Klenjenčič, Frank Grom, Fr.
Japel, overovatelji, Josip Klepec, tajnik.
V odgovor na poslani brzojavni pozdrav je prišlo od predsednika VVil-sona sledeče pismo:
The White House, Washington
September 5, 1916. My dear Sir:	N
The President has received the friendly message which you and Mr. Nemanich sent him in the name of the convention of the Holy Family Society, and he asks me to convey to you and to everyone concerned an expression of his cordial thanks. He appre-
ciates your greetings and the good will thus manifested. Sincerely your,
H. TUMULTY, Secretary to the President. Mr. Joseph Klepec, Secretary, Holy Family Society, Joliet, Illinois.
Štedljivost M. Grevyja.
Grevy (1807-1891) je bil tretji predsednik nove francoske republike od 1879 do 1887. Zelo je bil varčen, preveč. Nekoč je krožila po časopisih sledeča dogodbica, izmišljena seveda: "Danes ponoči ob eni sta vdrla dva mlada moža v salonski obleki v neko pekarno. Ugrabila sta dva hleba rže-nega kruha in hitro zbežala. Policija je bila takoj za njima, peljali so jih v urad. Tu sta izjavila: Prihajava od večerje pri M. Grevyju. — Policijski komisar je uvidel, da so tukaj vmes višje sile in ju je takoj izpustil." — Seveda se je smejal ves Pariz.
Amerjkanski humor.
Dva Amerikanca, prijatelja, sedita v gledališču. Po predstavi opazi prvi, da mu manjka ena dveh njegovih denarnic. Prijatelj se škusa opravičiti, da on ni tat, nakar mu prvi odvrne: Prav rad ti verjamem, da nisi tat, saj mi je vendar ena denarnica še ostala.
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kcčevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.; Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. , Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George PavlakovklL Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gricar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lelcas. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, III: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc, Whitney, Pa.: John Sa'mich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman,
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da n zglasi kdo izmed prijateljev našega tista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav. "A. S."
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE_
ZANESLJIVO IN TOČNO
joke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.50
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
Pisma in pošiljatve naslovite na
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
Orna žena.
Zgodovinska povest.	Priredil Javoran.
(Dalje.)
"Kakajte vendar, da vam povem, se je vnovič oglasil oštir, ki mu ni bilo povšeči, da je Anželj napeljal pogovor na domače razmere. "Slišal sem tudi da se je zdaj celo papež dvignil zoper Turke. Ukazal je, naj duhovniki prvo nedeljo vsakega meseca v ta namen o-pravljajo svete maše, molijo litanije in vodijo skozi mesta in vasi spokorne procesije. Redovnikom je ukazano, naj opravljajo take obhode po samostanu. Kdor gre 'sam na vojsko ali pa pošlje namesto sebe dva druga moža, dobi popolen odpustek. Po vseh župnih cerkvah so postavljene puščice za prostovoljne denarne prispevke, s katerimi se bodo najele nove čete. Že tri nedelje zaporedoma je čital radoljiški župnik ta razglas raz lečo. Hvala Bogu, da se obrača naša usoda na bolje Kaj si prej mislil reči, Anželj?"
"Vse res, Turki pridejo in gredo,' je odvrnil slednji, "aH če mora človek dan za dnevom trepetati pred graščinskim bičem, če ue ve, ali bo zvečer spal doma ali v grajski ječi, je to vendarle desetkrat" huje kakor Turki. Čudno, da se kmetje tako dolgo ne ganejo, ko je vendar od njih samih vse odvisno. Nekaj sicer res šumi po Bohinju in po Dolini, ali kaj, ko..."
Anželj je obmolknil sredi stavka. Videl je, da mu je Mohorko skrivaj pomežiknil z očmi, češ da ni dovolj varno govoriti o tej stvari. Ali medtem se je oglasil Grahek in jel hlastno zabavljati, rekoč:
"Samo gospoda Andreja manjka med nami, pa bi pognali tega zverin-' skega Hartmana, odkoder se je vsilil Vprašam vas, možje, kdo pa je pravzaprav naš gospodar, Hartman ali Andrej? Če je Hartmanov oče očrnil v Briksenu svojega nečaka, da je šuntal kmete k uporu zoper škofa in če mu je ponudil večjo vsoto denarja in tako dobil grad za svojega sina v zakup, namesto da bi ga dobil potomec poštene rodovine, ki je od pamtiveka vladala med nami, s tem menda še ni rečeno, da je ta vsiljivi pritcpenec naš nedotakljivi gospodar, ki lahko dela s nami, kar se mu zljubi. Ali je bilo treba, se je moral gospod Andrej šiloma umakniti z gradu lastnemu bratrancu in se zdaj mora potikati bogvc kod na Hrvaškem in pobijati Turke? Pravice ni in je ne bo, dokler bomo držali križem roke in bomo tlačanili Hartmanu!"
"Oh, oh, prbsim te, pazi vendar kaj žlobudraš!" ga je ustavil Mohorko in stekel zapirat okno, da bi kdo ne cul teh predrznih besedi. "Naglica ni nikjer kaj prida, zlasti tukaj ne. Jojme, če bi te čul grajski birič! Čakajmo, saj pride vse samo po sebi, samo opreznosti je treba!"
Tudi možem se nI zdelo varno to očitno puntarsko govorjenje, dasi jim je ugajalo v srcu. Hlapec Rok se je zganil od strahu in se nehote ozrl proti oknu, 'skozi katero se je videla višnjeva jezerska gladina in sivo pcčevje, s katerega je grozilo neporušno grajsko zidovje in dvoje mračnih stolpov s, svojimi temnicami. Kroparski mo-žek pa se jc, kakor sc je navzočim zdelo, ravnokar prebudil iz spanja in legel na drugo plat. Možje so drug za drugim izpraznili svoje kupice in se odpravljali domov. Tudi Grahek je vstal od mize in rekel, stoječ sredi sobe, v šali:
"Naj pride karsibodi, nič se ne bojim, dokler bo to napovedovala samo vaša bela žena, o kateri veste toliko povedati. Hehe, Matija, ti si jc še zdaj ne moreš izbiti iz glave; hentaj, nemara tvoj duh res kaj pomeni."
Kakor bi trenil, se je pri teh besedah Štefuljček posmuknil s klopice ob peči na tla. Puhtnil je proti mizi, pomežiknil parkrat s svojimi živahnimi očmi in rekel pomenljivo kakor prerok :
"Ljudje božji, če že hočete vedeti, bela žena ni prišla za prazen nič. — Možek iz Krope — vaš prismuknjen-ček — morebiti zdaj več ve kakor kak modrijan. — I.ejte, v zgradu pihlja o-stra sapa, da vas reže skoz mozeg in kosti, iz vaših bajt pa brije vroča pun-tarska burja, da celo graščak od strahu medli. Gospod Bog pošilja znamenja in napovedi, kadar nam pretijo nevarnosti. Bela žena vam veli, da imate pripravljene kose, motike in beti — kadar bo treba udariti."
"Kaj praviš, Štefuljček? Da si tudi ti videl belo ženo? Kaj ti je rekla? O povelj!" ga je-vprašal Rok.
"Nisem je videl, toda kar vem, pa v i m," je odvrnil krošnjar, skrivnostno migajoč s svojimi belimi očmi in se je isniehljaje ozrl proti prijatelju Mohor-ku, kakor bi bile samo njima znane te tajnosti.
"Ne bodi siten, Štefuljček, povej, kar veš," se je oglasil Grahek.
"Čemu pa peš?" se je delal možek gluhega.
'Prekanjen si kakor lisjak," ga je zavrnil pastir; "stavim glavo, da se je zopet nekaj zgodilo."
"Ne, hvala lepa — čemu mi bo žensko krilo?" je zagrmel možek nevedno.
"štefuljček, bodi pameten in povej," ga je silil Anželj, "ali morda kmetje snujejo punt?"
"A, le «3111 imej svoj grunt," se je
razsrdil možek, "truden sem, moram spat."
Telebnil je na klopico ter ni hotel
slišati nobene besedice ve.--Ker
se je solnce že zdavnaj skrilo za triglavskimi vrhovi, se je odpravilo čve-torica mož proti domu.—Anželj, mlad, postaven in zal možak, je krenil po polju, prekoračil savski most in hitel proti Brdom. Spotoma je še zmerom premišljeval 'Stvari, o katerih so modrovali v gostilni. Ugibal je to in ono o beli ženi, dasiravno ni verjel ničesar in se je vselej prezirljivo nasmehnil, kadar so se mu vsiljevale take misli. Samo skrivnostna namigavanja, katera je slišal iz ust Kroparskega možka, so mu delala nekaj preglavice. Ko je stopal po klancu višje in višje, je sni-vala pod njim vsa dolina v nočni tiho-ti; po Kamnjeku se je ravnokar razlila bleda mesečina in snežne lise vrh Stola so zablestele od hipa do hipa v medlem siju. Na kamnješki goličavi, kjer je žuborel brdski potok in 'se je odcepila skalnata stezica proti "Slepemu Bogu", je stal ob poti lesen križ, pred križem pa klečavnik.
Vselej, kadarkoli je šel Anželj mimo križa, je pokleknil na klečavnik ter na-tihoma zmolil očenaš. Tudi danes je nameril korake tjakaj, toda ko je stopil izza drevja, so mu zadrgetala kolena in obstal je kakor prirastel na istem mestu. Kakih šest metrov pred njim 'se je dvigal križ in na klečavniku pred križem je molila prečudna ženska postava. Imela je dolgo krilo, čisto belo kakor sneg, tako da se je, kadar je stopala, peljalo za njo po tleh, in bujne črne lase, ki so ji razpleteni valovili po hrbtu in ji sezali malone do tal. Nad tilnikom se ji je lesketala v laseh zlata iglica s svetlimi dragulji. Njene nežne, črne roke 'so oklepale križevo deblo, svojo ogljenočrno glavo pa je burno pritiskala ob noge Križanega. Celo telo ji je podrhtevalo v nekem notranjem, krčevitem trepetu. Anž-lju je zagomezelo mrzlo po hrbtu, od-skočil je korak nazaj, pod nogami mu je zaškrtal droben kamenček. Prikazen je preplašena šinila kvišku, se ozrla proti mlademu kmetu ter mu pogledala naravnost v oči. Mož je videl pred seboj črno, zamorsko obličje, na katerem so bile začrtane nežne, nena-adno pravilne poteze. Tudi njene o-či so bile ogljenočrne, toda iz njih je žarel čuden zelenkast ogenj, kakor žarel čuden zelenkast ogenj, kakor žari ponoči iz mačjih oči. Okoli črnega vratu je nosila žena blestečo zapono, ki je bila okoliinokoli drobno posuta 7 bi-eri in dragimi kameni.
"Križ božji!" je viknil kmet napol v omedlevici.
Prikazen je dvigiiila svoje črne roke proti nebu in jih sklenila, kakor bi hotela moliti. Tedaj se je kmet ojunači! in vprašal:
"Kdo si in kaj hočeš tod?"
Ona žena je položila kazalec na ustnice, kakor bi hotela reči, da ne sme govoriti, in je iztegnila obe roki od sebe ter jezno nagubančila čelo, naj mož naglo odide. Ali ta se ni ganil z mesta. Zato se je prikazen obrnila in stopala počasi po skalnati stezici proti "Slepemu Bogu". Anželj jc pričakoval, da 'se bo vsaj enkrat še o-zrla nazaj, toda žena je korakala mirno svojo pot ter slednjič izginila v neprodirni temini za pečevjem.
Tedaj je zdirjal Anželj v velikih skokih po holmu navzgor. Šele ko je dospel vrh senožeti, je nekoliko obstal ter se oddahnil. Pred seboj je videl brdsko vasico in svojo domačijo, pa je rajši krenil na levo in ubral korake proti prijazni, skoro novi hišici, ki je čepela tik goščave. To je bil dom mladega Bregarja, ki je že poldrugo leto živel z njegovo najmlajšo sestro v 'srečnem zakonu. Anželj je trkal na vežna vrata, na okna in šele čez dokaj časa so prišli domači odpirat poznemu gostu.
"Bog daj, Tine!" ga je sprejela sestra na pragu, "kaj pa tako hropeš? Ali se je zgodila nesreča?"
"Nesreča ne," je javknil brat in stopil v sobo, "ampak črno ženo sem videl."
"Sveta nebesa! Kje pa?" je kriknila Bregarica.
"Doli pri znamenju ob potoku, ravnokar prihajam z Bleda."
"Si menda že zopet pri Mohorku malo globlje pogledal v kozarec," ste je pošalil Bregar.
"France," se je postavil Anželj, "verjemi mi, trezen sem kakor bukov štor! Kar sem videl na lastne oči, tega mi ne boš utajil."
"I kakšna pa je bila, no?" ga je vprašal svak in sc še bolj nagajivo zasmejal.
Zdaj je pričel Anželj ua dolgo in široko pripovedovati, kako je srečal nočno prikazen ,ter jo je popisal do pi-čice ravno tako, kakor jo je videl, ko je molila pod križem. Bregarju je polagoma izginil smehljaj z ustnic. Čez nekaj časa je pripomnil resneje:
"Jaz ne verujem v duhove in strahove! Če je dober duh, ne hodi strašit na ta svet, če je pa zel ali hudoben, pa ne sme priti."
."Kako si čuden, France," ga je o-pomnila žena, "saj je lahko kaka duša iz vic, ki prosi pomoči."
"Ali pa napoveduje veliko nesrečo,
da bi se ji izognili," je pristavil brat. "Veš, kako se gledamo z graščakom."
"Ne bodita vendar," ju je zavrnil Bregar; "ta strah je iz mesa in krvi Strahovi ne nosijo zlata in draguljev ter ne pretakajo solza. Noben duh se ne prestraši, če mu stopiš iznenada za hrbet. In če hoče s pota, mu ni treba bežati in se skrivati za skalami, ampak lahko na lici mesta izgine."
Prerekali so se dolgo časa semintja in končno je Bregar dejal:
"Kako da nisi šel k njej ter jo za grabil? Saj včasih nisi bil taka tapca! Na ta način bi se bil prav lahko prepričal, kaj je bilo tisto strašilo!"
"Svak, tudi ti bi si ne bil upal, če bi bil na mojem mestu."
"Jaz? Bi videl, kako naglo bi sd po botala s tvojo prikaznijo! Človek, ki ima mirno vest in krepke roke, se ne sme ustrašiti ničesar. Če hočeš, grem še nocoj v najhujši temi na Kamnjek da ujamem ali napodim to belo-črno ženo."
"Za Boga, France, ne govori mi tako pregrešno!" ga je prosila žena v strahu; "oni svet ne pusti, da bi se norčevali iz njega!"
"Ta žena ni iz onega sveta," jo je zavrnil mož.
"Čeprav ni, ali to vem, da ne pomeni nič dobrega."
"Zalka, bodi mirna in ne delaj se tako otročjo! Ni drugega nego prazen strah!"
Bregar se je pozno v noč pomenkoval s svojim svakom ter mu izkušal dokazati, da je bila njegova prikazen prevara ali sleparija. Toda ta se ni pustil pregovoriti. Samo to je končno obljubil svojemu prijatelju, da bo popolnoma tiho o svojem čudnem doživljaju, dokler se ne bo izvedelo kaj natančnejšega o skrivnostni ženi.
II.
Naslednji večer — bilo je v ponedeljek — sta sedela Bregar in njegova žena v svoji spalni sobi. Zalka je nalahno zibala zibelko, v kateri je spaval mali Francek, nežno dete, katero jima je dal Bog pred dobrim pol letom. Bregar je bil velik, krepak, pa tudi lep mož s temnorujavo obrobljenimi očmi in kostanjevimi lasmi, ki so se pa na sencih začeli že nekoliko beliti. Po pravici Jt)i jih seveda še ne bilo treba, — dasi jih je bilo le malo, — kajti star še ni bil trideset let. Tudi globoke deloma z bolečinami združene gube med visokimi, krasnimi obrvmi mu niso vtisnile mnoga, ampak težka leta, katera je mladi mož že moral preživeti.
Bregar je bil pravzaprav doma iz Radovljice. Komaj je stopil v mla-deniško dobo, ga je gnala neka notranja sila po svetu, tako da mu doma ni bilo več strpeti. Stopil je torej kot najemnik v četo, ki je šla v boj zoper turške pesjane in z njo prišel na južno štajersko mejo. O naporih, ki jih je moral prenašati in o nevarnostih, v katerih je živel tam doli, pozneje ni rad pripovedoval. Pač je povedal, in to večkrat, da se je boril v marsika-kem vročem spopadu s Turki in da je nekoč v najhujši borbi rešil življenje svojemu poveljniku Krištofu, radovljiškemu graščaku. Ta mu je za to hrabro delo podaril kot plačilo veliko vsoto denarja. Pozneje je bil v nekem spopadu France sam ranjen in ne bi si rešil življenja, da ga niso oteli mimoidoči popotniki in mu skrbno stregli. Rana na plečih se mu je zelo počasi celila in zato je izstopil iz na-jemniške čete. Kupil si je s podarjenim denarjem na meji precej obširno posestvo, a ker pri njem ni imel sreče, ga je kmalu zopet prodal in domo-tožje ga je slednjič privedlo zopet nazaj domov na Kranjsko. Doma so mu inedtem pomrli vsi najbližji sorodniki; zato je hodil nekaj časa ves potrt in žalosten semtertja in se ni mogel umiriti. Pogosto >si ga lahko videl v cerkvi, kjer je pokonci kleče pobožno molil. Pozneje je začel zahajati na Brda, in vselej, kadar je prišel tjekaj, se je ustavil nekoliko pri vratih Anže-Ijeve hiše. Čez pol leta, odkar je prišel domov, je kupil na Brdu malo posestvo, podrl staro, zrahljano in že razpadajočo kočo in postavil na istem mestu novo prijazno in lično hišico. Ko je bila hiša dovršena, ni minilo več pol leta, ampak samo štirje tedni, in že se je v novi hišici vršilo ženitovanje— Anželjeva Zalka se jc preselila 'semkaj in lepa hišica je bila skoro premajhna za veliko novoustanovljeno srečo Fran cetovo in Zalkino. Odslej Franceta— mladega Bregarja — nisi videl nikdar več žalostnega, marveč vedno je obdajal njegove ustne lahek nasmehljaj in tako obsejal ves njegov obraz.
Pa je imel tudi ženo, ki mu je bila v vsem svojem obnašanju popolnoma enaka. Tudi Zalka je bila namreč vedno vesela, hitra kot srna, s svetlo-modrim iočmi, na glavi je nosila dvoje zlatosvetlikastih debelih kit; njen o-braz je bil tako bel in rdeč in zraven tega pa tako otroško mil, da je iz njega odseval vedno izraz nedolžnosti. Njen milodoneč inj asen glas je prepevajoč oživljal vsak dan celo hišo: Skratka, Zalka jc prinesla novi hiši zares srečno in veselo življenje.
Nocoj je pripovedovala Zalka svojemu možu neko evangelijsko zgodbo, katero je znala že iz otročjih let. Ko sta dokončala to pobožno tvarino, vpraša naenkrat Bregar:
"Zalka, ali se še bojiš bele žene?"
"Če si ti pri meni, France, se ne bojim ničesar," se mu sladko nasmehne žena. *
"In vendar si ti moj angel varili, ki me varuješ kot otroka in mi niti za
trenotek ne odtegneš svojega nadzorstva," jo veselo zavrne mož.
"Ali pa nimaš tudi dobro in prijetno pri meni?" ga vpraša Zalka, željno pričakujoč odgovora.
"Seveda, seveda, ljuba ženka," ji zatrjuje France, "predobro in preprijet-no! Odkar si ti pri meni, sem šele začel živeti. — Vse prejšnje se mi zdi kot sanje."
"In nič kaj prijetne sanje niso mogle biti," ga hitro prekine žena; "veš, France, preden sva se poročila, 'si begal okrog ves zbegan in kakor napol neumen, in če bi te jaz tudi ne bila imela tako rada, bi te bila morala vzeti v zakon ze zaraditega, ker si se mi tako smilil; .. .toda o svojih življenjskih sanjah mi pa pravzaprav nisi še prav nič povedal in vendar mora mož raz-odeti ženi vse svoje skrivnosti."
"Težkih in neprijetnih sanj človek ne pove rad," je odgovoril France nekoliko bolj mračno, "zakaj zopet bi se spomnil vsega in bi moral postati žalosten. — Žalostnega me pa ravno ne maraš videti."
"Ne, prav gotovo ne! In če bom jaz imela kedaj kake neprijetne in tež ke sanje, pa ti jih tudi ne bom povedala, le zapomni si, ti nezaupneš! Seveda. obljubim ti, da težkih in hudih sanj sploh ne maram imeti, če si ti pri meni," je nadaljevala veselo in nežno in nut dobrovoljno pogledala v oči; on pa ji je ovil hvaležno svojo roko o-krog vratu.
Medtem se je zbudil otrok in začel jokati. Zalka ga je dvignila iz zibelke in ga ujčkala na svojih belih rokah. Toda otrok se nikakor ni dal pomiriti. — Tedaj raztegne oče svoje roke proti njemu in pravi: "Francek, pojdi k meni!"
Otrok se je takoj umiril, raztegnil svoji ročici proti očetu in se zasmejal z vsem obrazkom. Oče ga je posadil ves srečen na svoja kolena — bil je zares lepo dete z voščenobelimi laski in svetlomodrimi, velikimi očmi. Čimbolj ga je ujčkal in ljubkoval, tem živahnejši je postajal otrok in tembolj se je smehljal njegov angelski obraz velikega veselja in sreče.
"Francek, pojdi zopet k meni!" se mu dobrika Zalka.
Otrok se hitro obrne od nje in se krčevito oprime očetovega vratu.
'"Francek, zdaj te pa ne maram več," otročje-jezno zatrjuje mati.
Mož je medtem naslonil svojo glavo na otrokove prsi in ko je dete s svojima ročicama gladilo njegove lase, se mu je dobrikal:
"Francek, kaj ne, da si moj! Seveda si moj — ti ljubeznjivi otrok!" — Nato ga je poljubil na snežnobelo čelo. Zalka pa mu je očitala prisiljeno-jez-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Alpentinktur:) za moške in ženske l»se od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $8. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in posle brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj VVahčič Brnsli tinkturo, od samo en« flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma na turni,kakorSneste v mladosti imeli: 1 flašu $1.75.—VVahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, no-Eah in križicnh, popolnoma v 8ih dneh: flaSa 2 dol..50c. — Kurje oči ali bradovicc na rokah ali nogah v 3 dneh popolnon^v odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot,odstrani slabi dnh in ozebline, baksa 75c Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, tu rove. grinte, kraste, liSaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba ]e velikega
fiomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe >i mogla imeti tožaubo vsaka družina * hiši. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z VVahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, .šoln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu. 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri na ročbi se priloži vsota v papirnatem denarju,če pa je nienj kot dolar, se pa v znamkah po2e. v pismu pošlje, /a vse drugo piSite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
G. Svetlicich
J. Horwatb
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicagi in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
Metropolitan Drug Store
N. Chicago A Jackson St*
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI t
"BELLADONNA" 0BLI2I
uautintKMimniB
revhattzmu hromost1 bolesti t kolku bolestih » &enkh nevralgljt pr0t1nu otrplosti m&c SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH t ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OPRSNB PRD1LAJENJU BOLESTIH » LEDJU' BOLESTIH . KRtill
HUMI KA&JU
Rojaki in rojakinje! Kadar imate moške ali ženske obleke ali peril' očistiti in gladiti, ne pozabite našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 8l4j Pokličite nas po telefonu in naš avf mobil odpelje in pripelje obleko vaš dom. Naše cene so zmerne delo garantiramo.
i^WislfifsW!
m .
| Oscar J.
—	8obe 201 ln 202 Barber Bid*.
JOLIET, ILLINOIS.
Stephen
JAVNI IVOTAR
Kupuje in prodaja zemlji'** v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva P'0"! ti ognju, nevihti ali drugi P0" j
škodbi.
Zavaruje tudi življenje Pr0'j nezgodam in boleznim. . .Izdeluje vsakovrstna v not,r'
sko stroko spadajoča pisanja-
I
Govori nemško in anglett^j
JOSIP
Cor. Hickory &}„ St.., Joliet, 111-
URAR IN ZLATA1
Popravljam vse vrste stens^J žepne ure in zlatnino. Vse del°' čim. — Prodajem vse vrste ure i» nino, zlasti fine poročne prstane te pri meni ceneje, kot kje drugJ^J
JOHN
N. W. P*"" I 34»
:.:Slovenska Gostiln«1
vino domače in importir8®
fino žganje in dišeče smo" 915 N. Scott St., Joliet,
111j
BOJ ZA ŽIVLJENJEj
Boj za življenje, ki je vsak dan težavnejši, če ne uničujoč, je tudi toliko bolj mnogim nevaren, kateri °e mislijo na sebe, postanejo toliko brezbrižni, da pustijo v nemar svoje telo in zdravje. Nasledek take«1" nerednemu življenju je ta, da so popolnoma izrabljeni; temu sledijo neprebavnost ter telesna in
duše**
onemoglost. Taki slučaji potrebujejo takojšnjo pozornost in najboljše je, da se takoj začne rabiti
Trinerjevo Ameriško Zdravilo1
=====30!
Grenko Vino
ki bo uredilo neredno delovanje prebavnih organov od preobloženja povzročenega radi
kateregakoli v»rfl'
ka, ker odstrani iz prebavnega sestava vso nepotrebnost in
zboljša okus, prepreči zastanje,
urejuje prenavljanje, okrepča telo.
* -hi Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino uredi delo prebavnih organov, zato se ga na] rau
sti v sulčaju, če čutite
izgubo okusa, težave po jedi, napetost, zlobno sapo, kosmat jezik,
koliko in krče, neprebavnost, bledost, nervoznost, telesno slabtf0'
q\6'
Pomirilo bo vaše spanje in pomoglo opravljati vaše dnevne p°*

Stari in slabotni ljudje bi morali vedno imeti to cdravilo priročno in je stalno rabiti. ž«n»ke- ^ [ovane a slučajnim glavobolom in drugimi nadleinostmi, naj rabijo TRINERJEVO AMEB
nadlegovane
ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Cena $1.00. Dobite je v lekarnah.
JOSEPH TRINER,
= -1ZDEL0VATBLJ.=
^ 1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO
Za otekline, rane, otrple členke, protin, iivčno bol in jetrno nadlogo, je Trinerjev Linlm«nt jffo I lek. Izdelane mišice ribajte a Trinerjevim Linimentov. Cena 23c in 50c v lekarnah. Po polti 35c
nut S
Slovensko Katoliško
Marije
(S.C.M.B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 .PITTSBURGH,
Samostojno Pod. Društvo
Vneboviete
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
jWsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
Hredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
H.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
'isnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
frik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:
Jeseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
m i.
''niški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
, P^ma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa
j *• Porotnika.
Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. *(čja družba — Boljša podpora.
i^sa-s.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
MmmmmmMmamMammmmammmmmmmmmmmm^mammmaamammmraaammaammmmmamMmammmmMmmm^,
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar n otresti v največjo in najmočnejšo banko i v Jolietu
Vlade Za. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Hranilnica
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
ČRNA ŽENA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)


'mmmammmammmmmmmarmmmmmmmammmmmmmmmmmammmtmmmmwmmmmmmmmmmmmwmt
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim yeč ga piješ tembolj se ti priljubi.
tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO piyo
To SO naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenlc Bottling Co.
13 K. Scott St.	Joliet, 111
telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
[
^Qstna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Preiernova ulica št. 3. N*JVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
°nc*m leta 1915 je imela vlog.
.. K 48,500,000,— ..K 1,330,000.—
v"«ga zaklada ..............................
^Prejema vloge vsak delavnik In jih o brc* t nje po

n odbitka. Hranilnica je PUPILAKNO YAKNA in utnji pod kontrolo r. kr. deželne vlade.
'»»"{•evRnje ima vpeljane Učne domaČo hranilnike.

1 "a zemljišča in poslopja na Kranjskem proti S% odstotkov,
J^s*otkov odplačevanju na dolg.
Ctttt	pa proti S'/, odstotkov obrestira in proti najmanj tri-
no, ko je vendar njeno oko kar žarelo sreče:
"Ti mi otroka popolnoma odtujiš; zdaj hoče biti le pri tebi. Podoben ti je pa tudi tako, kakor bi se ti gledal v zrcalu."
''Otrok ni nikomur tako podoben, kakor tebi, Zalka."
"Njegov obraz je popolnoma tvoj obraz."
"Toda usta in oči so tvoje, Zalka, in lasje tudi."
O seveda, tile beli lasje bodo sčasoma postali temni."
"In modre oči bodo postale črne, ;aj ne?" smeje odgovori France.
Medtem pa je že otrok zaspal v njegovem naročju. Zalka ga je skrbno in ljubeznivo dvignila z njegovih rok in ga rahlo položila v zibelko. Nato je šla pred hišo pogledat, so li vrata, ki vodijo na vrt, zaprta, da ne bi ponoči vdrla kaka žival na vrt.
Jedva je prestopila prag hišnih vrat, kar zasliši France njen grozen, strahu poln krik:
"Jezus, Marija, Jožef!" Bliskoma je zagrabil na ta pretresljiv ženin krik Bregar sekiro, ki je ležala pri peči pod klopjo, in ves zasop-ljen tekel pred vrata. Tu je stala Zal-kal, tresoč se strahu po vsem životu, in s trepetajočo roko kazala tja proti desnemu oglu vrtne ograje, odkoder je ravno izginila v napoltemi neka čudna bela postava.
"Za božjo voljo, Zalka, kaj pa ti je, kaj imaš vendar tukaj?" jo je vprašal nagloma.
"Ah, France... moj France... bela žena! Ali je ne vidiš? — Tam-le stopa... tam-le se odmika... Tukaj je | bila, ravno pred vrati," jeclja komaj "'slišno Zalka.
Enkrat za vselej moram storiti konec tem strahovom in jih beli ženi izbiri iz glave!" se odločno odreže mož.
"Za božjo voljo, France, kaj vendar nameravaš?" ga boječe vprašuje žena Belo ženo hočem zasledovati in strah prijeti za vrat ter ga ukrotiti.'
'O sveti križ božji! ne, France, tega ne! Ne pustim te odtod.. . Gotovo bi te zadela nesreča! — Duhov ne smemo preganjati."
'Mirno vest imam; in če je to duh mi tudi ne more nič škoditi... Toda nikakor ni duh, prisegel bi lahko, Zalka."
Že je napravil mož en korak pred vrata, kar se mu vrže žena na rame ga prime za vrat in začne tarnati: "France, moj ljubi France, ostani ■ Ne pustim te odtod, ne smem te pustiti, za ves svet te ne pustim odtod
—	sicer bi strahu umrla." "Beži, beži, bodi pametna, Zalka —
bela žena ni nič drugega kakor neko prazno strašilo, neka zvita glava, ki hoče ljudi strašiti; zato ji pa moram na vsak način preprečiti to zlobno nakano. Jaz ji že pokažem strah."
"Nikar, France !To bi bila prevelika drznost."
"Kaj še, drznost! — Slabotne žen ske se pa vendar ne bom bal, — saj sem premagal že stokrat hujše nevarnosti. Tako strahopeten in bojazljiv nisem, da bi si ne upal v boj z belo ženo."
Med tem razgovorom se je vzbudila v mladem možu vsa njegova hrabra vojaška narava in ga takorekoč vlekla z neodoljivo silo ven, na prosto zašle dovati strah. — A ni st mogel znebit žene, ki mu je z vso silo ovila roke okrog vratu in ga trdno držala. — Medtem je pa bela žena že odšla nje govim bistrim očem. Zoper svojo vo ljo je šel France nazaj v sobo, kamor ga je vlekla Zalka. Tu se je ozrl na njen bledi obraz in ko je videl v vsem njegovem izrazu zelo velik strah, se mu je zasmilila in zato se je potolažil in pomiril tudi sam svojo junaško na ravo.
Nekaj trenotkov sta zrlo nemo- pred se, misleč na to, kar se je bilo ravno kar zgodilo. Ko pa sta se polagoma pomirila, sta oba pokleknila k večeru molitvi. In nista še odmolila dveh očenašev, kar zunaj na oknu močno potrka. France skozi pokonci in na gloma odpre okiro. — In kaj vidi? Pred njim stoji bela žena z ogljenočr-ti i m obrazom in žarečimi očmi. Zalka vikne zopet s pretresujočim glasom Vsled tega se zbudi otrok in začne gla-.no jokati. Franceta pa ne mor obdržati nobena sila več v hiši. Zo 'pet zagrabi sekiro in bliskoma zdirja skozi vrata.
"France, Franc«!" zakriči žena in hoče za njim. "Zalka, ostani tu in pazi na otroka
—	zapri hišna vrata! — Takoj zopet pridem. Enkrat za vselej moram preskrbeti, da nastane mir," je rekel močno; a pri zadnjih besedah jc bil že zunaj in zaprl vrata za seboj.
Zalka je bila od strahu tako omamljena, da se nekaj časa ni mogla ganiti z mesta. Ko se je zavedla, se je splazila k oknu v smrtnem strahu in skrbi' za svojega moža in --kozi okno zrla na prosto. Hitro je opazila, kako sc je bela postava z res neko duhovom lastno hitrostjo pomikala proti gozdu
—	za njo pa je besneče dirjal France. Obe postavi sta slednjič izginili v gozdu.
Orok je kmalu nehal jokati, spanec ga je zopet poljubil na ustne in ga zazibal v sladkem snu. Zato je Zalka lehko čula vsako besedo, vs^k zlog, da, v-ako šumenje, ki je prihajalo od zunaj. Nekaj časa je bilo vse mirno. — Nato jc čula nek klic — bil je glas njenega moža. Zopet mirno. Kar za-čujc zopet klic in temu je sledil glas
udarca, kakor bi kdo zamahnil s sekiro po močnem deblu. Rahel, pa zamolkel odmev je sledil temu glasu in zopet je nastala za nekaj trenotkov nemotena tišina. — Zdaj pa se zasliši močan, jasen, vzdihujoč krik ženskega glasu — in sledilo mu je le še nekaj zmedenih nerazumljivih zlogov.
Zopet se je zdelo Zalki, da je spoznala v teh klicih glas svojega moža.— Nastal je dolg odmor in mlada žena se je morala nasloniti na okno, ker sicer i bila vsa prestrašena gotovo padla na tla. In zopet je začula še en bolesten krik, ki je pa prihajal iz večje daljave, že bolj iz sredine gozda. Lahna sapica ji je prinesla še nekaj nerazumljivih zvokov na uho. — Naenkrat prodre nočno temino močan, bolesten krik, ki je šel skozi mozeg in kosti: bil e Francetov orjaški glas in glasil se e, kakor bi bil na vse grlo zaklical: Zalka!"
"France, ljubi France!" — samo še te besede je mogla izpregovoriti uboga, preplašena žena v svojem groznem strahu skozi okno, nato je padla v omedlevici na tla.
Pol ure je ležala Zalka kakor mrtva na tleh. Ko se je zbudila, je trajalo precej dolgo, preden se je mogla za-esti svojega žalostnega položaja in preden se je docela domislila vseh strašnih reči, ki so se ravnokar vršile.
Mrzlično hitro je skočila pokonci in iz srca se je izvil bolesten klic in vik nila je skozi okno v temno, grozno noč:
"France! France!
In v odgovor ji je bil le odmev v njenih besedi; sicer je ostalo vse tiho. Strašna noč se je ni usmilila. — Toda ne, čuj, po stezi, ki vodi s travnika sem prihajajo koraki! Nestrpno je čakala in gledala žena; in res, ni se motila, nek mož se bliža hiši. Zalka je zavris-nila veselja v srcu in zaklicala zaupno vdano:
'France! kaj ne, saj si ti? O, koliko sem pretrpela v strahu za te!
"Kdo pa vpije sedaj sredi noči?" je vprašal nek glas, v katerem je Zalka takoj spoznala Puščavčevega hlapca Martina.
'O, Martin," je jadikovala Zalka, "ali nisi nič videl mojega Franceta?'
"A tako, sedaj sem šele spoznal, da govori Bregarica," je odgovoril lila pec. "...Franceta? Ali mar ni doma To se mi čudno zdi!"
"Seveda je bil tukaj," mu pripove duje mrzlično hitro in vsa preplašena Zalka; "pa prišla je bela žena, kar ne nadoma, dvakrat zaporedoma. — Fran ce ni verjel, da je duh; prvič sem ga še udržala, da ni šel za njo, drugič mu pa nisem mogla več ubraniti in odšel je iz hiše s sekiro v roki, šel j za belo ženo... Mir moramo imeti že enkrat pred belo ženo, je rekel, in da bode že dokazal, da bela žena ni duh.. Iz gozda sem čula njegov krik in nato vrisk ženskega glasu, nakar mi je za donel na uho še en njegov bolesten vzdih — in pri tem mi je prišlo slabo in sem padla na tla. O, Martin, go tovo ga je zadela grozna nesreča!"
"Toda, Zalka! ali je pa to tudi res nično, kar mi pripoveduješ?" jo je
vpraševal napol neverno Martin. "Ne mara se ti je vse to le sanjalo?"
"Ah, da bi bila tvoja želja resnična — Toda, saj nisem še nič spala, Franceta ni tukaj — sicer bi ga ti go tovo videl."
Otrok se je zopet prebudil in začel glasno jokati.
"Tudi otrok je opazil, da je očeta zadela nesreča; o, ti ubogi črviček! Celo noč samo joka," je larnala žena "O, Martin, lepo te prosim, za božj voljo te prosim, paii mi nekoliko na otroka, da grem v gozd in poiščem Franceta."
"Zalka, ti ne smeš iti," ji je brani! hlapec, "ti celo ne! — Sam pohitim nam in k Anželju in h Gromu in po kličem može in potem bomo že izpre videl, kaj nam je stori ji!"
"Stori mi to, Martin, hitro stori! ga je prosila žena vsa objokana, "ta ko zelo se bojim, tako me je strah.'
C cz dober četrt ure so bili že zbrani trije kmetje in pet hlapcev pri Bregar ju. Prišle sta tudi Anželjeva žena in •Zalkina starejša sestra Lizika. Vsi so kar obsuli z vprašanji trepetajočo in vzdilmjočo Bregarico. Ta jim je mo gla odgovarjati le kratko, zmedeno in v posameznih presledkih, tako da je minilo dokaj časa, preden so bili so rodniki in sosedje na jasnem, kaj se j pravzaprav zgodilo. Žene so se tres presenečenja in praznovernega strahu možje pa niso mogli ukreniti nobene ga pametnega sklepa in so le zmaje vali z glavami.
"Saj sem mu povedal," je pripomnil Anželj, "saj sem mu fiovedal, svaku, toda ni mi hotel verjeti, da je ta bela žena duh in da prinaša nesrečo... Tak-Je je vsled svoje vojaške hrabrosti... vedno ima vročo kri in vedno bi rad poizkusil in udaril, kjer se je treba postaviti v veliko nevarnost... M eni se je tudi prikazala bela žena, pa sem spoznal, da hoče, da jo pustimo popolnoma v miru in je ne zasledujemo... Zato sem pravočasno odhitel z onega mesta..."
"Kaj, ti m tudi videl belo ženo?" so ga križema vpraševali drugi radovedni, "kje neki?"
"Tain prik rižu ob potoku, ko sem prišel z Bleda."
"Za božjo voljo, nikar ne govorite praznih besedi!" jih je prekinila vzdihujoče in proseče Zalkar "takoj moramo iti pogledat, da najdemo Franceta... Morebiti mu še lahko pomagamo."
"Ženske, ostanite vse skupaj doma,"
je določil Anželj; "če bo svaku treba pomagati, nas je mož dosti!"
Čez nekaj minut se je pomikal spre-od osmero mož, prvi z bakljo v roki. si pa oboroženi z ostrimi sekirami, proti gozdu. — Ženske so zrle za njimi skozi okno. Neprestano so se o-zirale proti gozdu, kjer se je zdajzdaj pokazal svetel plamen obdan od črnega dima prasketajoče baklje izza drevja in jim kazal sled, kje hodijo možje; skrbno so napenjale ušesa, da bi vjele kak razločen glas, ki bi jih potolažil, da bi začule vesel pozdrav srečnega svidenja: in res, slišale so semtertja glasove, a bili so le zamolklo odmevajoči nerazločni glasovi, ki so jim le čimdalje bolj množili nestrpno napetost. Zalka je stokala obupno kakor otrok, medtem ko sta molili ostali dve med seboj tihe goreče molitve za srečen izid.
Minuli sta dve uri, ko se vrnejo možje z žalostnim poročilom, da niso videli ne Franceta, ne bele žene, da niso našli niti najmanjšega sledu, kam bi bila izginila, da 'so preiskali ves gozd in klicali na vse strani, a niso našli odgovora od nikoder, da je bilo torej zaman vse njihovo naporno iskanje.
Zalka je bila vsled tega poročila vsa obupana:
O France, moj France! Zakaj si mi naredil to? Zakaj si mi napravil tako
žalost? ---Ne, jaz ne verjamem--
France mora priti f— Ne, France se ni izgubil, ne! Ah, saj bo prišel, kaj ne, da bo prišel!"
Vsa prigovarjanja in tolažila niso imela uspeha — Zalka se ni dala pomiriti.
Naslednjega jutra so se takoj po solnčnem vzhodu zbrali vsi možje, kar so jih nosila mala Brda, in skupno odšli iskat Bregarja. Prišli so v usode-polni gozd in se tu razšli na vse strani. Kmalu nato sta dva hlapca oprezno hodila okoli nekega brinjevega grma in iskala sledu. Kar se nekaj zasveti izpod grma. Bila je Francetova sekira, s katero je odšel z doma v boj s črno ženo. Kakih sto korakov od tega grma sta našla novo sled: tla so bila namreč popolnoma poteptana in po-mandrana, kar je pričalo, da se je tu morala vršiti ljuta borba. Na njiju močan klic so takoj vsi prihiteli na ta kraj. Spoznali so na mestu dvojno sled: velike, okovane Francetove čev lje in odtis majhnih ženskih čevljev Na bližnji jelkovi veji je visel šop dolgih, svilenomehkih ženskih las. Kr vavih sledov niso našli nikjer in sploh niso zasledili nobenega znamenja ka kega nasilja. Ugibali so na vse strani in iz najdenih sledov sklepali na vse mogoče slučaje, a ker niso nikjer prišli do jasnosti, jim je preostajal samo sklep: iskati še dalje, zasledovati na prej. In iznova so šli na svoje delo Nekoliko globlje v gozdu so našli zo pet sledove Francetovih velikih čev ljev; z vso svojo izvedenostjo so mogl iz teh spoznati le toliko, da je France šel navadnih korakov v smeri proti stezi, ki vodi k "slepemu Bogu". Za lučaj kamna daleč od tega mesta je le žal na tleh košček bele svile. In na tem mestu, kjer vodi ravno pot skozi gozd, so prenehali vsi sledovi. Možj so iskali še pol dne, prebrskali so vsak grmiček, pretipali vsako skalno votli no, vsako razpoko v kamnu so pogle dali, duplino pri "slepem Bogu" so preiskali do zadnjega kotička celo več krat; vse Špikove skale, vse njegov kamnite klopi jim niso mogle dati od govora, nemi Špik je molčal in možje ki so prišli v gozd z nado, da najdej Franceta ali vsaj pot do njega, so mo rali zapustiti gozd zopet sami, nego tovi, kaj se je zgodilo z Bregarjem.
Še istega dne popoldne in naslednj dni so prihajali tudi možje iz sosednih vasi in pomagali iskati. Preiskali so vso okolico na vse strani na vse mo goče načine od vrha Jelovice pa dol do Bohinjke in še na drugi strani, pa ves trud je bil zaman, brezuspešen.
Kmalu so se začele širiti govorice da je ta ali oni videl Bregarja. Nekdo ga je baje srečal na poti v Radovljico nagovoril ga je, a France je kakor ne umen zbežal od njega in potegnil klo buk na obraz. Nekdo drugi ga je sli šal, kako je stokal v gozdu na vrhu Jelovice. Tretji pa je celo prinesel vest, da je videl, kako ga je Bohinjk odnesla in da so ga pri mestu poteg nili iz vode.
Vsako tako novico so hitro sprejel ker bi jim pač utegnil« podati nov sledov za nadaljno iskanje; toda pri vsaki so kmalu spoznali, da je le uč nek nesporazumljenja in prazna iz mišljotina. Različna domnevanja skrivnostnem dogodku z Bregarjem so postajala od dne do dne bolj čudna celo strašna. Špikov duh ga je zarad njegove predrznosti, ker si ga je upal zasledovati, pahnil v Savo, so pripov dovali prestrašeno nekateri; drugi celo vedeli, da ga je duh raztrgal drobne kosce; tretji pa so menili, ga je bela žena zaklela v tuj kraj, kj mora izvršiti neko težko delo, -s kate rim bo rešil tega duha; ko dovrši sv jo težavno nalogo, bo prišel zopet do mov in prinesel s seboj za plačilo vr čo zlata.
(Dalje prih.)
Ako hočete streho popraviti po dnuJ
denar oglasite se pri
OLPUGH ROOFING CO.
COMPOSITION ELT and GRAYEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingle«.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street« JOLIET, ILLINOIS.
JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska gostilna
1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111.
Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli!
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo Vlesnica Telefon 101.	JOLIET, ILL.
W. O. VIOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Časopisje 1. 1852. v Avstriji.
V tem letu je izhajalo v Avstriji 244 političnih in nepolitičnih časopisov med temi 133 nemških, 13 čeških, poljskih, 9 jugoslovanskih (med temi 3 slovenski: Novice, Zgodnja Danic in Slov. bčela), 2 maloruska, dalje 71 italijanskih, 8 madjarskih, 1 romanski in 1 armenski.
Joliet Steam Dye House
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite .najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PSAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chicago Telefon 4253.
Anton Kezele
HRVATSKO-SLO VENSKA
GOSTILNA
201 Ruby Street	Joliet, Ulinoia.
Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postreženi z najboljšo pijačo in smodkami.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteezeni. Fino pivo, najboljša vina in smodkt.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vsek vrst.
J O S. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 111,
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.

i? Sfi
li
KUŠTRINOV TOMAŽ.
Humoreska.
m
S ili
Sfi
Kuštrinov Tomaž je bil čudne vrste človek. Če se je enkrat lotil, je govoril kar cel dan naprej, govoril in govoril in lagal, ljutfje božji, lagal!
Človek se mu je čudil, odkod je črpal tiste njegove pripovedke, ki so mu tako gladko letele iz ust. Pri tem se je pa držal resno in užaljen bi bil, če bi mu kdo kaj spregovoril o laži. Pred nekaj leti so ga pokopali in še dan pred smrtjo je pripovedoval vaški deci, da je bil kapitan na morju; ko se mu je pa nekdo nasmehni!, se je bil celo pridušil, da še nikdar ni lagal v svojem življenju. Drugi dan se je bi lepo spo-vedal za svojo kletvino, popoldan je pa kar zaspal pod hruško in umrl. Naši ljudje, naši originali umirajo, vedno manj jih je. Po njihovi smrti še žive nekaj časa v pripovedovanju naroda, tudi še to kmalu utihne.
Tudi meni so pripovedovali o njem in opisati hočem dogodek iz njegove mladosti, ko se eno popoldne ni upal
lagati svoji nevesti.
* * *
Ko je bil star Tomaž dvajset let, jc bil odšel daleč po svetu. Postaven fant je bil, toda jezilo ga je, ker je moral večkrat slišati od strani, da ni pri pravi pameti, zaradi tega je odpotoval in pustil v vasi lepega dekleta v žalosti in joku.
Sosedova Nežka ga je rada imela, ■toda še bolj b ga mogoče, če bi ne govoril vedno sam o sebi, o svoji moči in svojem bogastvu. Kratkomalo Tomaža ni bilo več in Nežka ga je čakala 7 dolgih let.
Zgodilo se je, da se je bil vrnil spomladi in najprvo potrka! na vrata, kjer je stanovala Nežka s svojo materjo. Ni vedela, kaj bi počela. Ali bi ga li gledala, ali poslušala, ali oboje. Še bolj -krepak je bil kot poprej in oči so se mu nekaj mešale, mogoče da ga je bil spil na potu kozarec preveč...
Vsedli so se k mizi n Tomaž je začel s pripovedovanjem, tako kot sem bil že omenil. Izpod pazduhe jih je jemal, govoril in govoril.
'"Kapitan in krmar se je zopet vrnil; povsod je bil, veliko je videl. Toda Nežka, poljub si mi še dolžna. Ko sem šel, si mi jih dala le enajst, rekoč: Ko bodeš zahrepenel po meni, pa pridi po dvanajstega! — in sedaj sem tu, izpolni svojo obljubo!"
"Počakaj vendar malo — Ie povej najprvo še vse!" — "Ali sem kaj začr-nel?" je vprašal.
"Precej!"
"To je vroče solnce. Najprvo od tukaj v Trst; takoj na ladijo in nato v Afriko in London. Pisal sem ti iz Londona, kaj ne?"
"Pisal si mi samo iz Trsta eno pismo."
"To je čisto vse eno; da, da, kaj se razumete vi na zemljepis! Naš kapitan je bil zlodej. Ko smo čez kakih štirinajst dni prijadrali okoli Španije, je rekel kapitan:
"Tomaž Kuštrin, ti si mož na svojem mestu! Kmalu bomo prišli na Turško — pazi dobro, Turki so od vraga — sami morski roparji. Tomaž, splezaj na jambor in poglej!"
"Plezal sem in plezal, mogoče trikrat tako visoko, kot je naš zvonik. Vsedel sem se v nekak koš in gledal. Ničesar — samo morje, morje, morje. — Mislil sem na dvanajsti poljub, Nežka! Med tem se je zmeglilo, morje' se je razburkalo, moj koš jc letal
semtertja in naenkrat, — križ božji! — Turek!"
Nežka ga je začudeno gledala: "Moj Rog, da more kaj takega pripovedovati. Pijan je pijan! Le počakaj, jaz te bodem že plačala; toliko časa sem te čakala in sedaj se greš upijanili predno prideš k meni! Le čakaj, nesnaga!" si je mislila razburjena Nežka.
Mati je bila ta čas odšla vun in ju pustila sama.
Tomaž je nadaljeval.
"Kapitan, sem zaklical. Nobeden me ni slišal. Še bolj sem zatulil — nič in nič!"
"Naenkrat je bil poln krov Turkov. Naš kapitan, sam zlodej, se je obupno boril. Toda, Nežka, ti ne poznaš Turkov. Samo rdeče kape in na vsaki pa polumesec. Mahali so z rokami in naši so padali kot snopje. Meni je bilo strašno pri srcu. Sedaj se ne vstraši, Nežka!"
"Kaj je?"
"Začeli so jesti!"
"To ni nič hudega."
"Ali veš, kaj so jedli?"
"Ne."
"Ljudi! Sod z oljem so bili prinesli na krov, mrtvece so nasoiili in sproti snedli. Jaz sem sedel na jamboru in gledal. Kaj naj storim? Imel sem v žepu kos kruha in ojster nož. Začel sem tudi jaz jesti in misliti na dva najsti poljub. Turki so odhajali na svojo ladijo, le nekaj svojih ljudi so pustili pri nas. Morje se je umirilo. Jaz sem že hotel skočiti naravnost v vodo, kar naenkrat je začela ena turška opica plezati proti meni. Stisnil ' sem se kot maček in si pripravil bodalo. Sedaj poslušaj, Nežka! Na robu koša se je prikazalo dvoje rok — pfuj — kako so bile umazane — zdaj pa zdaj se mora prikazati še glava. Jaz nisem čakal na to. Potegnil sem z nožem preko prs^jv — nekaj je za-vpilo, počilo — in turški nevernik je ležal s preklano glavo na ladijinem krovu."
"Dobro si naredil, sem si mislil; od rezan mezinec je dalel v koš. S ko-ščekom papirja sem ga pobral in ga spravil v žep."
"Turki so stali okoli ubitega. Pre pirali so se in kričali; toda kmalu seni sprevidel, da hočejo še enega poslati k meni. Temu sem bil odrezal palec in sedaj niso imeli več korajže z na daljnimi obiski."
"Ko je nastala noč, sem splezal navzdol in vse poklal, saj to je bilo najboljše, kaj ne, Nežka?"
Samozavestno je pogledal okoli sebe.
"Seveda," je rekla in mislila: "Saj ne ve, kaj govori šleva pijana; počakaj-mo, da se strežne!"
"Bil sem gospodar ladije, imel sem tisoče in tisoče. Začel sem piti in jesti. Nazadnje sem se hotel vrniti po dvanajsti poljub. Toda nesreča nikoli ne počiva. Nastal je zopet vihar, raz bili mojo veliko ladijo in mene je zaneslo na samoten otok med divje za morce.
"Vsi zamorci so bili črni, samo njihova kraljica je bila bela. Bila je silno lepa in meni se je nasmejala, ko >cm stopi! ves moker pred njo. Peljala me je v vas in mi dala vsega najboljšega. Potem je začela ribati svoj lep nos ob mojega — tako se namreč pri zamorcih poljubujejo. Toliko časa me je silila, da sem se poročil z njo. Nikar se ne jezi, Nežka, saj sem držal figo v žepu, ko sem rekel: Da! Živela sva kakega pol leta, toda čeravno sem se kopal v zlatu, sem vedno mislil le na dvanajsti poljub. Nisem mogel več vzdržati, zatorej sem pustil vse bogastvo in ušel na malem splavu. Samo to malo brožko sem vzel s seboj — kaj ni lepa — pa -aj jo je nosila zamorska kraljica."
"Ali jo hočeš, Nežka?"
To ji je bilo pa že preveč.
GRŠKA KRALJICA, SESTRA NEMŠKEGA CESARJA.
Grška kraljica Zofija je baje vplivala na kralja Konstantina, da je ostal nevtralen dosedaj. Kraljica jc sestra nemškega cesarja Viljema.
Stopila je k škafu, namočila cunjo v vodi in — žlof — Tomaža po glavi.
"Ti bom že jaz dala zamorsko kraljico, šalobarda pijana; sram te bodi, da se vrneš pijan domov; toda kaj to, če bi ne bilo teh neumnih čenč! Po-beri se in pridi, ko boš trezen!"
Tomaž je moral vstati in godrnaje je šel ležat za hišo v travo.
"Ne razumejo ljudje; saj jim ni zameriti, kje pa morejo kaj vedeti o Turkih in morju. Jaz, gospod kapitan.. .!"
Nekaj malih minut pozneje je že smrča! gospod "kapitan".
Nežka je prišla obešat perilo. Jezilo jo je, toda vse eno bi rada govorila s fantom.
Narahlo ga je stresla za ramo.
Tomaž je odprl oči in debelo pogledal na svojo Nežko. Mogoče, da se je že kesal svojega pripovedovanja.
"Ali si danes prišel, Tomaž?" ga je vprašala nežno.
"Mislim, da! Toda zakaj nočeš vzeti brožke, kar peče me v žepu!"
Nobenega odgovora. "Nežka!"
"Kje si jo dobil?"
"V Trstu!"
Stopil je na to k njej in ji jo je pripel pod vrat.
"Še nekaj, toda po pravici, drugače ne bodem nikdar tvoja žena!"
"Pa vendar ne, Nežka?"
"Kje si bil cel čas?"
"V Trstu, Nežka."
"Toraj ne na morju?"
"Še nikdar."
"Ne na Turškem, ne na Španskem in ne pri zamorcih?"
"Prav res ne!"
"Zakaj si lagal?"
"Prikupiti sem se ti hotel!"
"A tako."
# * *
In ko so sedeli dober mesec pozneje svatje pri težko obloženi mizi, je potrkal ženin Tomaž s peto ob tla, vzel vr žinko iz ust in moško spregovoril:
"To je bilo tedaj, ko sem bil krmar na ladiji, in tam blizu španske dežele je prišel prvi Turek na krov..."
"Križ božji, že zopet Tomaž!" je zajokala nevesta.
To ga pa ni motilo dosti, govoril je in govoril in govoril.
Sčasoma so se bili privadili ljudje njega in pa njegove povesti, in ko je stopal v nedeljo od maše, se mu je zdelo, da se mu čudi ves svet.
Le Nežki si ni upal več pripovedovati svojih doživljajev.
"Šema neumna že zopet!" mu je rekla.
Tomaž si je pa mislil svoje.
Slab uspeh.
Milwaukee. Wis., 25. sept. — Stavka strojnikov (mašinistov) v Milwaukee, se je izjalovila, kakor poroča "Metal Trades & Founders Association".
Samo 1.376 izmed 5,000 članov je ustavilo delo.
Vsled nepremišljenosti.
Milwaukee, Wis., 25. sept. — Edmund Meyer, 75 let star, in ga. May Knapp, 43 let stara, sta se zadušila na premogoven! plinu, dočim je ga. Elizabeth Arnold, hči Meyerjeva, nevarno zbolela. Uravnati niso znali nove peči, vsled česar se je soba napolnila s pli n oni.
Živalski pogovor.
Prešič pravi slonu: "Meni se zdi, da sva midva v sorodu, zakaj podobna so si ušesa in rep, pa tudi tvojega rilca imam nekoliko!"
Slon: "Reis imaš lepo domišljijo, dragi moj ščetinec; vendar pa se bojim s teboj stopiti v 'žlahto', ker bi lahko ikre dobil!"
Varčnost.
Popotnik: "Kočijaž, koliko velja vožnja do kolodvora?" "Eno krono, gospod!" "Hvala, da le vem, koliko prihranim, če grem peš!"
Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
POZOR ROJAKINJE!
Ni ga volja.
Sodnik: "Ali se hočete kaj zagovarjati?"
Zatoženec: "Ni vredno, sem se že čez dvajsetkrat zagovarjal, pa.ni nikoli nič pomagalo!"
Pomanjkanje kruha.
Curih, Švica, 25. sept. — Casiiiške brzojavke iz Dunaja pravijo, tla že dva dni v cesarskem mestu primanjkuje kruha vsled pomanjkanja vozil.
Uraden razglas prepoveduje hotelom in re-ta vran t oni na Dunaju, kakor na Nižjem Avstrijskem, podeljevati gostom kruha, tega morajo prinašati s seboj. Vzrok oviranju želocniške službe je vstop Runiunije v vojno.
Utrdite se!
Slavni zdravnik llall pravi: "Če vidim okrog sebe na polju umstvene pridobitve in omike, v trgovinskem delokrogu in v družinskem življenju toliko nesreč in /aloiger Vsled slabega zdravja ter onemoglosti živcev, možganov in mišic, potem čutim, da je zdravje edino ogradje, v katerem jc kdaj mogoče gojiti vse, kar cenimo.'' Želodec je glavni temelj tega ogradja. Če je želodec v redu, potem telo uspešno upira nevarnim okužbam in poguho-nosnim učinkom bacilov. Kako utrditi želodec, to je bito vprašanje, ki je -edaj rešeno po Trinerjevem ameriškem zdra\ ilncin grenkem vinu. To zdravilo krepi želodec, napravlja zdravo s!a-t in povrača drobu redno delavnost, ki je najboljša podpora /a kljubovanje boleznim. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je v obče priznano kot izvrstno. Ljudstvo pozna lo vino in s<> ne da varati s cenenimi ponaredbami Cena $1.00. V lekarnah.
I ruler's Liniment je tudi popolnoma zanesljivo zdravilo. Mrs. lledwig Gregpr piše iz Norwalka, Conn : "Trpela sem vsled revniatiznia kakih pet l< t in nobena reč mi ni donesla olaj-šbe, dokler ni tega >toril Vaš liniment, t e kdo ne verjame, da je Triner's Liniment najboljši, naj vpraša mene, da K« prepričam." Rabite ga odzunaj za revmatizeni, nevralgijo, izvifike, otekline itd. Cena 25 in SOc v lekarnah; Po pošti 35 in 60c. Joseph Triner, izdelujoči kemik, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, III. — Adv.
Mutast je bil.
Ob cesti je sedel berač, ki je imel tablico, na koji je bilo zapisano, da je mustast in da ima doma štiri otroke. Mimo pride mala Francka in pravi ovoji mami:
"Poglej reveža, ki je mutast in ima še štiri otroke."
Mutec: "Oprostite — tu je pomota; otrok imam pet."
POZOR! POZOR!
SPOMLADNE OBLEKE.
čedn« in modern* obleke za odrasl« in mladino t« dobe pri nas, kakor tudi delamo r popolno zadovoljstvo obleke p« meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap r»eh velikosti.
Poiebno velika zaloga trpežnih čevljev viiokih in nizkih za moške, žen tke in nfladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vie naše blago jamčimc ter povrnemo denar, ako ni v popolne ladovoljnost.
Z viakim nakupom dajemo 4 odste vr«dn« znamke ali pa register tikete ixvi«mii na oblekah delanih po meri Vaii naklonjenosti se priporoča 'Prva Slovanska Trgovina" na severni •trani meita.
■—i	| 1	»v« v
FrankJuricic
1M1 M. CUmco St. JOLIET. IL
Naznanilol
Slavnemu slovenskemu in hrvattk« mu občinstvu v Jolietu naznanjam, du sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«i imam največjo zalogo svežega in *■ hega mesa, kranjskih klobas, vse vrat« gtocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in groseri}sko pod ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam
Moje blago bo najboljše, najčisteji> in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I!1
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar.............John Barbich.
Blagajnik................John- Pevric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak.
Ali veste, kje je dobiti najboljše ■»• so po najnižji ceni? Gotovo) V meinW
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže m prett-jene klobase in najokusnejše meWi Vse po najnižji ceni. Pridite torej * poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba ^ naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati na» * našej mesnici in groceriji na voga lu Broadway and Granite Stree*
To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
- Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod' pisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar.
Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL.
Chic Phone 276» N W Phone I"1
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskep papirja po nizkih cenah.
IvAUUUvl I lUIHJf' , /
ChL Phone 376 \J N. W. 1 1, 120 Jefferson St JOLIET, iU«
Luka Pleše
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina 4** mača in importirana žganja in vit* ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen obi^ 1014 North Chicago St., Joliet,
JOUET. ILU
PIVO v STEKLENICAH. 1
Cor. Scott and Clay Sta.----Both Telephones 26.____JOLIET. illinoi*
Rojakom priporočamo sledeče blago*
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za........;.............$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$10J*
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7«®®
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za llO-jj®
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................f'J*'-
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................£
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................I6-®:
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................I?*®?
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................i^-0*
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................'
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slove®"
skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois

Naročite zaboj steklenic
novega piva. ki se imenuje
EAGLE EXPORT
■ ohmhMRMWMMME
ter je najboljša pijač«
E. Porter Brewing Company
Oba telefon 405,	S. Bluff St.. Joliet, I«.