roatmna plačan* « ijotovial
Leto LXI1
V Ljubljani, v sredo 22. avgusta 1934
Štev. 189 a	Cena 1.50 Diu
Uredniitvo je * Kopitarjevi oL 6/111
Telefoni nrednlfitvai dnevna službo 2050
^^	_	-ggn^^ ček. račun: Ljub-
JKkm ^	&	'iana su
fl^V ■ BB/K__	m ^^m	AKm	10.349 za
M	a	mSU
BOB M BB	M	MB	Zagreb
1/1^7 ^f M ^
oH^ mšnBmmoamPgp	^ mmKmmmmmP ^^mm^^ Uprava:Kopitar-
jeva 6. telefon 2993
— nočna 2996, 2994 in 2050	---Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Naročnina mesečno 89 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Vprašanje
bi
Na svetu se dogaja marsikaj, česar človek pri najboljši volji nikakor ne razume. Ne mislimo pri tem na nerazrešljive uganke narave, tudi ne na razumu nedostopne tajne človeške duše, ampak na čisto navadne pojave, ki so podrejeni zakonom najjasnejše logike ali bi se vsaj morali po njih ravnati.
Tako nav primer imamo ljudi, ki izpovedujejo načela krščanskega moralnega reda, se smatrajo za najboljše državljane in navdušeno pozdravljajo povratek k verskim in nravstvenim tradicijam naroda, ki se po vojni kot odpor proti brezbožnemu interna-cionalizmu vsepovsod opaža. Oni so vseskozi sprejeli pogram, ki hoče državno življenje bo pet osnovati na krščanski veri in nravu naših očetov, prosvetiteljev, svetcev in junakov. Narodni in državni preporod na taki podlagi oznanjajo s tem večjo vnemo in repričanjem, ker so bili od države same iz-rani, da ji služijo kot narodovi vzgojitelji in usmerjevatelji mladine v omenjenem duhu. Oni so tudi poklicani, da se z vso odločnostjo borijo proti vsemu in vsakemu, ki verske nravstvene in domovinske temelje države kakorkoli že ruši.
Do sem je vse v redu. Kdor hoče zajeziti val brezbožja, podiranje vsake verske, moralne in civilne avtoritete ter zasigurati naši družbi obstoj pa resničen napredek v duhu krščanske ljubezni, socialne pravičnosti in vzajemnosti ter miru, ta mora stati na (programu narodne in državne obnove na podlagi trdne vere v Boga, v nravstvene in socialne nauke evangelija in v blagotvornost krščanske kulture, ki je bila predmet in cilj vise naše narodne zgodovine ter najvišja svetinja, za katero smo se borilL Kdor to priznava, pa mora tudi vse storiti in vse svoje sile, posebno če jih je sam posvetil službi države, zastaviti za to, da se pozitivno gradi omika našega naroda, predvsem mladine, na temelju krščanstva; mora gledati na to, da bo potrebna družabna preosnova izhajala iz krščanskih principov, ki zavračajo tako zasebno pohlepnost kakor zasuž-njenje človeka pod diktaturo enega razreda; mora zasidrati udanost državi in nositeljem njene avtoritete in oblasti na krščanskih čednostih zvestobe in na priznavanju najvišje absolutne avtoritete božje; mora krepiti moralo, ki ima brezpogojno in večno veljavo kot zakon Boga ki je absolutno Dobro, in ne sme oznanjati etike, ki zida samo na minljivih in zmotam podvrženih zahtevah posameznika ali družbe. To je vse do kraja do konca logično, posebno če se kdo sam proglaša in smatra za prvoboritelja narodnega in državnega programa na teh temeljih.
Toda — čudo vseh čudes! — kar se zdi nam, navadnim državljanom logično, to očividno ve velja za mnoge gori omenjene narodne voditejje in vzgojitelje. Obenem ko se naglasa potreba preporoda naroda, države, človeške družbe v smislu krščanskega idealizma, nacionalne tradicije in zapadne omike, čujemo, kako mnogi, ki so na ta program prisegli, na drugi strani pritrjujejo nazo: rom, ki so v popolnem protislovju z načeli političnega in kulturnega programa krščanske narodne države. To se opaža v mnogih državah, ki so se na to stališče narodne obnove postavili. Tako na primer smo te dni v neki inozemski reviji brali zahtevo, da naj bi se naroden vzgojitelj postavil na program »morale Čeljuskincev«, z drugimi besedami, naj bi izpovedal brezbožno boljševiško etiko, koje najznačilnejši predstavniki in sledniki da so člani znane Schmidtove ekspedicije, ki so obtičali v Beringovi cesti.
Ne bomo se dolgo mudili pri tem, kako smešna je ta trditev. Vsa čast Schmidtu iu njegovim tovarišem, toda niti je njegova ekspedicija vrhunec človeškega truda, vneme za stvar in nesebične požrtvovalnosti, niti je na morali teh ljudi kaj specifično boljševiškega. Severnovzhodni in severoza-padni prehod so našli že v 16. stoletju Cabot, Daviš in Barents; nadaljevali so v 17. stoletju Hudson, v 18. stoletju Bering ter cari-stična kapitana Dežnjev in Čertjuskin, v 19. stoletju pa so se odlikovali Parry, Ross, Franklin in uspešno sta severozapadno pot dokončala od 1850—54 Mac Clure in Col-linson, dočim je severovzhodno srečno dovršil v letih 1878—79 Nordenskiold. Vsem tem junakom se o boljševiški morali še sanjalo ni in so vsi brez izjeme (imenovali smo samo najvidnejša imena) bili verni kristjani. Njihovo junaštvo nesebičnosti, znanstvenega navdušenja in trpljenja za človeško kulturo je bilo gotovo enako, če ne večje od junaštva »Čeljuskincev«, ki so na ledeni plošči bivali 60 dni, dočim so mnogi prejšnji raziskovalci severnega in južnega tečaja morali v enakih ali še hujših razmerah vztrajati leto dni in več. Vrhtega pa niso imeli na razpolago ne pare, ne nafta-motorjev, ne radio-aparatov in postaj ne brezžičnega br-zojava in letal. In neglede na vse to so moralne kreposti, ki so jih »Čeljuskinci« pokazali, čisto krščanskega izvora lz ruske narodne duše in nravi, plod tisočletne vzgoje v trpljenju in potrpljenju za ideale krščanske družbe in kulturnega napredka, moralna dedščina, ki so jo sovjetski državljani in družba podedovali od bivše družbe in države.
Ker pa smo že navajeni, da se ne smemo čuditi niti najbolj bedastim trditvam na polju duhovnih spoznanj, ako pridejo iz ust ali peresa napolizobraženeev, ki žal često-krat šušmarijo na polju narodne izobrazbe in prosvete, pustimo »Čeljuskince« in se obr-nimo na one, ki takim in podobnim trditvam pritrjujejo In jih odobravajo ter jih vprašajmo: »Kako se to strinja z vzgojnim pro-rramom države, ki se vrača h krščanskim moralnim tradicijam narodaTc 8 tem vpra-ianjem za danes zaključujemo in upamo.
„Petit Journal" o nemških volitvah:
Opozarjamo na 5 milijonov: Me!
Presenečenja so posebno huda v Porenju, v vseh velikih pristaniških mestih in v - Berlinu
Miinchen, 21. avg. E. Izid nedeljskih volitev v Nemčiji je sedaj končnoveljavno ugotovljen. Nemški državni urad je izdal o izidih sledeče številke:
19. avgusta 1934 Volivnih upravičencev 45,968.755 Volilo jih je	43,267.821 (95.3%)
»Da« glasovnic	38,279.514 (88.0%)
»Ne« glasovnic 4,287.808 (10.1%) Neveljavnih glasovnic 871.056 ( 1.9%)
2. novembra 1933 Volivnih upravičencev 45,439.064 Volilo jih je	43,543.002 (96.3%)
»Da« glasovnic	40,588.805 (93,4%)
»Ne« glasovnic 2,100.181 (5.2%) Neveljavnih	750.061 ( 1.1%)
Kako „Zurcher Zeitung" razlaga volitve?
Dr. Gobbels — mož, ki je vodil plebiscit.
Potemtakem je plebiscit v nedeljo 19. avgusta 6icer prinesel velikansko večino glasov za imenovanje Adolfa Hitlerja kot predsednika nemške države, a je treba pri ocenjevanju pogledati tudi drugo stran podobe: 7 milijonov ljudi, ki so glasovali proti, ali se glasovanja niso odeležili.
Izid volitev komentira »Neue Zurcher Zeitung« na sledeči način:
»Velikanska večina volivcev za imenovanje Hitlerja za državnega predsednika ni bila nikdar dvomljiva. Toda v kupico zmagoslavja je padla tudi kapljica grenkobe in razočaranja. V primeru s številkami od 2. novembra 1933 moramo namreč ugotoviti, da pomenijo številke sedanjega plebiscita močan korak nazaj, ker so se »da« glasovi znižali kar za 2 milijona, medtem ko so »ne« glasovi narasli tudi za 2 milijona. Dr. Gobbelsovo povelje, da mora število »da« glasov na vsak način doseči ono od lanskega leta, se torej ni izpolnilo. Zato je treba kot gotovo ugotovitev beležiti dejstvo, da tudi najbolj neizprosna propaganda ne more doseči ciljev, ki si jih svojevoljno postavlja. Propagandistični uspeh pa ostaja kljub temu velik, kajti, dejansko, koliko pomeni v Nemčiji opozicija, ki šteje prav za prav samo 4 milijone glasov, in če ji prištejemo še neveljavne glasove ter one, ki se plebiscita niso udeležili, 7 milijonov mož v vsej državi. Narodni socializem bo sedaj bržkone še poskušal svetu dokazati, ravno na podlagi naraslih številk opozicije, kako svobodne so bile sedanje volitve. Toda za nepristranskega opazovalca dogodkov v Nemčiji so številke o »da« glasovih manj zanimive kot pa one, ki registrirajo naraščanje protinarodno socialističnega režima.«
»Slika, ki jo dobimo s tega vidika,« piše »Neue Zurcher Zeitung«, »dokazuje, da so se od lani do letos izvršile v nemški javnosti velike spremembe. Lani je enotnost Nemčije prišla bolj do izraza kot pa letos, ko se kažejo v mnogo večji meri velike stare razpoke.«
V katoliških krajih
»Najbolj značilni so izidi v katoliških kr a j i h Nemčije. V mestih, kot so K o 1 n, Bonn, Aachen v katoliškem Porenju, znašajo »ne« glasovnice skorajda eno četrtino oddanih glasov. V Kijlnu so »da« glasovi padli za celih 200.000, »ne« glasovi pa narasli za četrt milijona. Po nekaterih mestih — kajti samo v mestih je bil nastop opozicije mogoč — s o dosegle »ne« liste do 30%, nikjer pa niso padle pod 12%. Nazadovanje glasov v teh krajih pomeni, da se katolicizem zelo giblje in da navzlic hujši propagandi in močnejšemu pritisku njegova moč po nekaj mesecih negotovosti zopet solidno raste. Isto se lahko reče tudi o Westfalski, kjer je razmerje številk isto in so tudi vzroki očividno podobni. Manj se je izkazala Bavarska, kjer so »ne« glasovnice pridobile le kakih 100.000. Sicer pa kažejo vsi volivni kraji v spodnjem Porenju kakor tudi v trierskem okrožju isto sliko. V južni Nemčiji so »ne« sile bolj narasle v Badenu (100.000) kot pa v Wiirtembergu. Baden je katoliška dežela, Wilrtemberg mešana.«
Industrijska območja
Zanimivo je tudi zadržanje industrijskega delavstva. Industrijski kraji so vrgli ogromne »da« številke. Da industrijsko delavstvo ul prispevalo k narastku »ne« glasov v Porurju, kjer so se držali edinole katoličani, dokazujejo izidi volitev v drugih industrijskih področjih, kot v H a 11 e -Merseburg, kjer so ostale postojanke od lani nespremenjene. Tudi industrija na Saksonskem in v Šleziji je ostala po svoji miselnosti ista kot lani. »Da« številke so ponekod le še narasle. Iz tega se mora sklepati, da so nekdanje komunistične trdnjave padle po-
da bomo imeli priliko, da o tem tako zanimivem kakor važnem vprašanju še kaj več izpre govorimo.
poluoma in menda za trajno v roke narodnega socializma.«
Velika mesta
»Nezadovoljnost protestantov ni prav nič vplivala na glasovanje, ker so v protestantskih krajih številke letos in pa lani ostale skoraj iste.«
»Značilni pa so izidi v velikih mestih. V Berlinu samem je »da« količnik izgubil skoraj 200.000 glasov , Potsdam, ki obsega dele Berlina ravnotako. »Ne« glasovnice so dosegle v območju mesta Berlina grozečo številko pol milijona. Isto, če ne še hujšo sliko kažejo velika pristaniška mesta, kot Hamburg, Bremen, L, ii -beck. Bremen in L U b e c k imata sploh naj-
večje število »ne« glasov, saj se je izrazila proti Adolfu Hitlerju četrtina vsega prebivalstva, in to navzlic temu, da je državni kancler imel svoj veliki in edini volivni govor ravno v Hamburgu. Hamburg je dal »ne« listam nad 100.000 več glasov. Slika, ki jo nudijo velika trgovinska mesta, jasno kaže, da je prebivalstvo nezadovoljno, ker kljub obljubam vsled neznosnega gospodarskega položaja Nemčije vedno bolj propada. Volivna propaganda tega temnega razpoloženja ni mogla premagati. Nasprotno pa opažamo, da je »da« politika če mogoče še pridobila v veleposestniških pokrajinah vzhodne Prusije in P o -meranske.
„Politični signali44
Iz podanih slik je sicer težavno delati politična prerokovanja. Toda gotova dejstva bo nemška vlada brez dvoma smatrala za »politične signale« prvega reda. Zato bo zanimivo vedeti, kakšne sklepe bodo odgovorni ljudje v Nemčiji storili na podlagi volivnih številk in kakšne ukrepe bodo predpisali na podlagi teh sklepov. Saj je jasno tudi to, da je večina od 38 milijonov »da« glasovalcev dalo novemu predsedniku nemške države svoje zaupanje, da jih on ščiti proti zablodam narodnosocialistične stranke.«
Hitlerjeva zahvala volivcem
Novi predsednik nemške države Adolf Hitler se je z naslednjim proglasom zahvalil nemškim volivcem in svoji stranki:
„... tudi ostali del44
Narodni socialisti! Narodne socialistke! Nemški tovariši! Z včerajšnjim dnem je zaključen 15 letni boj našega gibanja za oblast v Nemčiji. Od najvišjega vrha države pa do vodstva zaduje vasice z vso državno upravo vred se nemški rajh od danes naprej nahaja v rokah narodno socialistične stranke. To je plačilo za neizmeren trud, za številne žrtve. Zahvaljujem se vsem, ki so z včerajšnjim glasovanjem doprinesli k temu, da je enotnost države in gibanja pred vsem svetom dokazana.
Moja naloga in naloga nas vseh v bodoče bo, da to enotnost poglobimo in da v prav tako geni-jalneni, kakor odločnem in vztrajnem boju tudi ostali del našega naroda pridobimo za ideje in nauk narodnega socializma.
Že danes ponoči so bili storjeni sklepi, kako izvesti to akcijo. Izpeljali jo bomo z naglico in temeljitostjo, ki je lastna narodnemu socializmu. Boj za državno oblast je z današnjim dnem zaključen. Boj za naš dragi narod pa se bo nadaljeval. Pred očmi imam neomajno trden smoter, da priti mora dan in bo tudi prišel, ko bo tudi zadnji Nemec v svojem srcu nosil simbol rajha kot priznanje k rajhu. — Berlin, 20. avgusta. — Adolf Hitler.
„... tudi zadnjih 10 odstotkov44
Strankarski tovariši! Strankarske tovarišice!
Sijajna včerajšnja zmaga naše narodno socialistične stranke je v prvi vrsti uspeh vaše zvestobe, požrtvovalnosti in marljivosti. Kot politični borci našega gibanja ste SA možje in SS možje, potem rani naše delavske mladinske in ženske organizacije napravili izredno delo. Poln brezmejnega zaupanja do vas sem odločen nadaljevati boj za dušo in enotnost nemškega naroda. V tem ponovnem boju za naš narod boste stali ob meni, kakor v prete-čenih 15 letih. In kakor nam je bilo mogoče pridobiti 90% nemškega naroda za narodni socializem, tako nam mora biti in nam tudi bo mogoče osvojiti si tudi zadnjih 10%. To bo zadnja krona naše zmage. — Berlin, 20. avgusta. — AdolI Hitler.
Nova preganjanja
Pariz, 21. avg. AA. Listi ne podcenjujejo .......;i. Pr.....
tlerja z
gesla proti inozemstvu. Nacionalni socializem
plebiscitnega izida v Nemčiji. Pribijejo pa nkrati tudi to, da je ogromna večina nemškega naroda izvolila Hitlerja zaradi njegovega
se zdaj nagiba na skrajno desnico. Hitler zagovarja zdaj integralni nacionalizem.
»Lcho ele Pariš« pravi: Najmanj, kar bo storil Hitler, bo to, da bo nadaljeval oborože-vati Nemčijo. Hitler je po »Journalu« še vedno kolos s trhlimi nogami, toda na čvrstem podstavku. »Petit Parisien« opozarja na pet milijonov Nemcev, ki so glasovali proti. Zdaj napovedujejo nacionalni socialisti nova preganjanja.
Pariz, 21. avg. A A. Ameriški diplomat Per-ry Belmont je izjavil sPetit Journalu«: Pruska miselnost je zelo iznajdljiva, toda kratkovidna. Z miselnostjo drugih evropskih držav se prav slabo ujema. Posebno slabo pa se ujema z miselnostjo Francije, USA in Velike Britanije. Vzorce te miselnosti smo imeli tudi v USA. Stotnik von Papen je bil med svetovno vojno hud nasprotnik naše vlade. Ameriška vlada je morala zahtevati, da ga je Berlin odpoklical. Dosegel pa je to, da se je Amerika postavila na stran zaveznikov.
Poklon pred armado
Adolf Hitler je ministru vojne brambe napisal sledeče pismo:
Gospod generalni polkovnik!
Danes, ko je nemški narod potrdil zakon od 3. avgusta, hočem Vam in po Vas armadi izraziti zahvalo za prisego zvestobe, ki ste mi jo dali kot svojemu voditelju in najvišjemu poveljniku. Kakor ste Vi obvezali častnike in vojake k zvestobi do moje osebe, tako bom tudi jaz vedno smatral za svojo najvišjo dolžnost, da nastopim vsak čas za obstoj in nedotakljivost armade. S tem bom izvršil oporoko vekovitega maršala in tudi svojo voljo, da bodi armada edini nosilec oborožene moči v državi.
Rusija—Japonska
Stiska na Daljnem vzhodu
Japonska odpove mornariški sporazum - Izjava gen. Blucherja
London, 21. avg. b. Po vesteh iz Moskve so prispele tja vesti z Daljnega vzhoda, da mandžurske in japonske oblasti še vedno vršijo aretacije sovjetskih uradnikov na vzhodno-kitajski železnici. Japonci sistematično zapirajo uradnike,in nameščence, ker hočejo povzročiti zastoj v prometu nn progi, da bi potem lahko trdili, da so Rusi popolnoma ukinili promet na progi, katero jim jc treba odvzeti. Število aretiranih je že preseglo 100. Aretacije se vršijo brez vsakih vzrokov in dokazov.
General Bliicher o bodoči vojni
Moskva, 21. avg. b. Ves sovjetski tisk se bavi v zadnjem času zelo m nogo s problemom države obrambe. V središču diskusije je problem prehrane vojske. V zvezi s tem razpravljanjem se odkrito priznava, da zaenkrat ni nevarnosti, da bi nastopila proti Rusiji kakšna druga država, torej obstoja zaenkrat le nevarnost rusko-japonske vojne. »Pravda« objavlja članek vrhovnega poveljnika sovjetske rdeče armade na Daljnem vzhodu generala Bliicher-
ja, ki odkrito opisuje položaj bodoče vojne proti Japoncem In opozarja na slabe strani sovjetskega položaja. Bliicher pravi med dru-
gim, da se bo bodoča vojna vodila na vsem ozemlju, kajti minuli so časi, da so bile borbe omejene le na fronto, v ozadju pa je ostalo
normalno življenje. Bodoča vojna bo prišla do izraza vseh središč javnega in privatnega življenju. Najznačilnejšo vlogo pa bo igral problem preskrbe vojaštva s hrano in vsem ostalim. Niti misliti se nc more na to, da bi bila evropska Rusija sposobna, da preskrbi s hrano rdečo armado na Daljnem vzhodu. Zaradi tega je Bliicher, kakor sam izjavlja, že ukrenil vse potrebno, da se bo preskrba vojaštva iz-vršija iz neposrednega ozadja. Naloga evropske Rnsijc pa ho, da preskrbi vojaštvo predvsem z
municijo in ostalim vojnim materi jaloni. *
Tokio, 21. b. Dopisnik »United Pressn« poroča, da je prišlo v japonski vladi do resnih nesoglasij zaradi odpovedi vvusliingtonskega pomorskega sporazuma. Japonski listi že poročajo, dn je zaradi tega vprašanja resno ogrožena sama vlada, ker mornariški minister admiral Odurni, ki ga podpirajo vojni minister in nekateri, vodilni generali in admirali, brezpogojno zahteva, da sc ta pakt odpove, šc predno se prično preliminarna pogajanja v Londonu. Ministrski predsednik se popolnoma strinja z zunanjim ministrom Hiroto, ki iz taktičnih razlogov ne smatra za oportuno, da se odpoved vvnshingtonskega pomorskega sporazuma izvrši že sedai. ker hoče odvreči z Japonske odgovornost za polom konference, ki bo L 1935.
Ljubljana pozdravlja junaška belgijska letalca Dane*slovo e°stov
Danes popoldne sta se odpeljala oba zna-menita belgijska letalca na izlet proti Kamniški Bistrici. Oba letalca sta si ob razlagi svojih spremljevalcev ogledala veličastne slovenske planine, nato pa sla se vrnila v Ljubljano, i u sicer ob pol 8 zvečer.
Slovesni sprejem Ljubljane obema izrednima gostoma je bil napovedan ločno ob pol 9. Skoraj neopazno sla oba letalca prišla z avtomobilom pred magistrat. Občinstvo, ki je že pozuulo šale od včeraj, je šele tedaj burno
Profesor Cosyns
vzkliknilo gostoma v pozdrav, ko sta izstopila in sta od obeliska do magistralnega poslopja šla peš. Med burnimi in živahnimi pozdravnimi klici sta gosta s težavo všla gneči množice ter nato stopila na balkon magistratne dvorane. Tam so bili že zbrani razni zastopniki, kakor podpredsednik Aerokluba polkovnik Ne-deljkovič, ki je tudi delegat v železniški direkciji. podpolkovnik Jorgovič za divizijskega generala, obč. sv. Hribar za g. mestnega župana in dr. Pavlin za Avto-klub.
Ko sta se oba letalca pojavila na balkonu, ju je ponovno pozdravilo živahno vzklikanje množice, ki to pot ni bila razočarana. Prebi-
Avslrijski kancler v Italiji
valstvo je bilo presenečeno, zakaj oba letalca sta prav mlada človeka, oblečena v dokolenke in napravljata vtis sodobnega mladostnega človeka.
V	imenu mestne občine je oba letalca pozdravil raz balkon g. Rado Hribar, poudarjajoč, da si Ljubljana šteje v izredno čast, sprejeti v svoji sredini tako znamenita znanstvena raziskovalca svetovnega slovesa.
V	imenu Aero-kluba je podpredsednik polkovnik Nedeljkovič izrekel naslednje besede: V izredno čast si štejem, da vas, gospod profesor, kakor tudi vašega sodelavca, pozdravim v imenu ljubljanskega Aero-kluba in vam izrazim svoje občudovanje za vaše junaško delo.
Verujte, gospod profesor, da se vsa Jugoslavija veseli, da ste dobrodošli na njenem ozemlju in da vam more kot predstavniku junaške Belgije, nekdanje zaveznice v svetovni vojni, izraziti svoje občudovanje. Želimo vam iz vsega srca najlepše uspehe v napredovanju v znanstvenih strokah. Živeli junaki vsemirja, živela Belgija!
Prof. Cosyns se je z balkona zahvalil za prisrčen sprejem in naglašal, da je bil presenečen nad tako ljubeznivim postopanjem prebivalstva, oblasti in zastopnikov vseh organizacij. Bivanje na slovenskih tleh Jugoslavije je bilo njemu kakor njegovemu sodelavcu van der Elstu izredna prijetnost. Svoj zahvalni govor je zaključil s klicem: Živela Jugoslavija!
Med burnimi ovacijami tisočglavega občinstva sta se oba letalca odpeljala v Kazino, kjer je bila svečana večerja. Po večerji sta oba letalca prenočevala v hotelu Union.
Letalca odideta jutri ob 14.35 z letalom v Zagreb, odkoder odpotujeta ob 16.55 tudi z letalom na Dunaj.
Stratosierni balon tu gondolo prepeljejo danes preko Pragerskega v Maribor in od tam na Dunaj. Oba letalca se jutri iz Zagreba pripeljeta na Dunaj, odkoder nadaljujeta pot v Belgijo. Prof. Cosynsu, ki jo ponovno obžaloval, da si ne ntegne ogledati Križne jame na Notranjskem, se namreč zelo mudi. ker je njegov rok določen in v prihodnjih dnevih odpotuje v Pirineje, kjer pomaga pri preiskovanju tamkajšnjih podzemskih jam. Z velikim zanimanjem je prof. Cosyns izvedel od prekmurskih akademikov o naši krasni Križni jami. Eden ined akademiki mu je izročil tudi izvod »Slovenca« s popisom te najlepše slovenske podzemne jame. Šo-trudnik prof. Cosjnsa van der Elst pa je izjavil, da pride prihodnje leto na počitnice v Kamniško Bistrico, ki se ma je izredno priljubila.
Odlikovana
Belgrad. '-i. avgusta, AA Za zasluge, ki sta si jih pridobila s svojim najnovejšim poletom v stratosfero, je Nj. Vel. kralj Aleksander blagovolil odlikovati g. prof. Maksa Cosynsa z redom sv. Save 111. reda, njegovega pomočnika g. van der Elsta z redom sv. Save IV. reda.
Diktatura - konjsko zdravilo
Sestanek v Florenci
Neutemeljene nade dr. Schaschnigga v pomoč Italije
Firenze, 2i. avg. b. Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg je v jpiunslvn svojega tajnika prispel danes ob 10 v Klorenco. Na po s*aji ga je pričakoval in pi zdravil šef italijanske vlade Mussolini ' spremstvu državnega tajnika za zunanje posle Suvicha, šefa protokola in šefa političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Buttia, prefekta Florence Maggio-nia, generalnega tajnika fašistične stranke Stu-racea, kakor tudi številnih predstavnikov državnih in mestnih oblasti. Zveznemu kanclerju dr. Schuschniggu sta bila dodeljena za časa njegovega obiska v Italiji poslaniški svetnik princ Lorenzberg ter vojni ataše polkovnik Libicki, kakor tudi avstrijski generalni konzul Koradi. Po prisrčnem sprejemu na postaji se je odpeljal avstrijski zvezni kancler v vilo Anginori, kjer je gost italijanske vlade. Postaja in mesto sla bila okrašena z avstrijskimi in italijanskimi zastavami. Pri prihodu avstrijskega zveznega kanclerja je zaigrala godba avstrijsko himno, narod pa je burno pozdravil sedanjega šefa vstrijske vlade. Na poti od postaje do vile, ki je bila dodeljena zveznemu kanclerju, je držala špalir fašistična milica.
Sušni kova izjava
Dr. Schuschnigg je dal na poti v Floreneo aredniku »GiornoJc d'Italiac izjavo, v kateri je orisal direktive zunanje politike avstrijske vlade in je poudaril, da se politika pokojnega kanclerja dr. Dollfussa v ničemer ne bo spremenila. Prepričan sem, je dejal Schuschnigg, da avstrijski narod odobrava politične cilje Dollfussove vlade in du je pripravljen podpirati one, ki hočejo njegovo politiko nadaljevati. Moralna in številčna moč narodnih socialistov ni niti zdaleč taka, kakor jo hočejo po-kazati avstrijski nasprotniki j>o nemških radio-nostajah. Dejstvo, da je prevzel ministrstvo za javno varnost podkancler knez Starhemberg, dokazuje, da bo avstrijska vlada to akcijo do konca izvedla. Pokojni dr. Dollfuss je postavil temelje za zgraditev nove Avstrije. To naj bo korporativna država v pravem pomenu besede. Obnovitvena akcija jc v polnem teku. Ustava z dne t. maja se hitro izvaja, da se zagotovi pravilno delovanje stanovskih združenj. Mnogo sc sliši govoriti one, ki dvomijo v to, da bo mogoče organizirati stanove, toda jaz sem prepričan, da se bo to uresničilo še pred določenim rokom.
Življenje v Avstriji prehaja počasi v stari tek. Inozemstvo s simpatijami spremlja borbo, ki jo vodi avstrijski narod za samostojnost svoje države. Od držav, ki so dali Avstriji stvarno pomoč, je no prvem mestu Unlija in njen šel Mussolini. Veselim se sestanka z njim, ker sem ga že spoznal pred gotovim časom v Rimu. Poznam torej njegovo veliko modrost in vesel sem sestanka s tem državnikom, ki je na čelu evropske politike.
Italijanska politika jc sprožila nekatera vprašanja glede Podonavja ter se trudi, da se ta vprašanja čimpreje rešijo. Politika avstrijske vlade se razvija v skladu z načeli in pobudami, ki jih je dala konferenca v Stresi. Vlnssolinijeva intervencija na tej konfercnci jc blagodejno vplivala. Italijanska politika je tn-
Dr. Sušnik, avstrijski kancler.
di v tem oziru vseskozi realna. Italijansko-avstrijsko sodelovanje hoče v prvi vrsti imeti miroljubno politiko ter postavlja pri tem temelj za miroljubno gospodarsko organizacijo in sodelovanje regionalnega značaja. Odkrito in jasno je bilo izjavljeno, da lahko k rimskemu paktu pristopijo vsi, ki želijo.
V znamenju Irancosko-italijanskega prijateljstva ?
Dunaj, 21. avg. b. Današnja »Reichspost« objavlja sledeče informacije italijanskega izvora, ki so prispele iz Rima: V Italiji prevladuje prej>ričanje, da je treba za ohranitev avstrijske bodočnosti in neodvisnosti razširiti mednarodno sodelovanje tako v Zvezi narodov kakor tudi s pomočjo krajevnih in skupnih sporazumov. Avstrija in vse Podonavje pričakujejo aktivne pomoči predvsem od Italije, Francije in Anglije. Izmenjava misli med šefom italijanske vlade Mussolinijem in avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Schuschniggom bo torej nekako nadaljevanje jjogajanj, ki so se vodila med Iranco-skim zunanjim minisironi Louis Barthoujem in pa italijanskim ministrskim predsednikom Atussolini-jem. Italija se zaveda, da tvori Avstrija most za zbližanje med Francijo in Italijo. Jasno je, da pri tem igra posebno vlogo Nemčija. V Italiji in v Avstriji prevladuje prepričanje, da je treba vzpostaviti normalne odnose z Nemčijo v onem trenutku, ko bo dala praktična jamstva, da bo spoštovala avstrijsko neodvisnost in samostojnost. Za Avstrijo in Italijo je najvažnejše, da se teritorijalno razširi rimski pakl. Italija bo iskreno pozdravila, če se bo temu sporazumu priključila še Mala zveza ali vsaj posamezni faktorji tega bloka in nato še Poljska in Bolgarija, ki sta že sedaj pripravljeni za sporazum in sodelovanje z Avstrijo in Italijo. Sestanek v Florenci se torej že lahko danes smatra kot nov korak v razvoin italijansko francoskega prijateljstva, kakor tudi za konsolidacijo miru v Evropi sploh.
Dunajska vremenska napoved: Jasno in toplo.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljiv*.
V ča6U, ko vladajo v Nemčiji, Italiji in Rusiji diktature ene osebe v polnem pomenu besede, tako da je zastopstvo ljudstva v vsakem oziru in obliki izključeno, je zanimivo, kaj o vprašanju diktature v obče piše v znani francoski leposlovni reviji »Les Nouvelles Litteraires« Drieu la RocheJle.
Pisec ugotavlja, da so bile diktature v zgodovini vedno posledica velikih političnih in socialnih prevratov. Mi bi k temu pripomnili to, da opazimo diktituro kot posledico kakšnega velikega državnega pretresa samo v slučaju, če narod moralno in politično ni tako dozorel, da bi mogel dokončati tak' prevrat z lastnimi močmi, ampak se mora radi svoje moralne oslabelosti, politične nezrelosti in dekadence sploh zateči k takemu »konjskemu zdravilu«, kakor La Rochelle sam diktaturo po pravici imenuje. K temu pride še posebno razpoloženje nekaterih narodov za daktituro. To so taki narodi, ki nimajo izobilja na velikih talentih in se zato morajo dati voditii od izrednih mož, najsi bodo' geniji ali zlodeji, ki se pojavljajo samo od časa do časa.
To je vzrok, da je diktatura, ki jo v gotovih dobah pozna seveda vsak narod v svoji zgodovini, posebno svojski pojav med Italijani. Narobe pa sta izmed vseh evropskih narodov Francija in Anglija najmanj nagnjeni k tiraniji. Seveda so tudi Angleži in Francozi imeli diktatorje, so se jih pa kmalu iznebili. Diktatura v polnem in pravem pomenu besede je bila v Francijo vnesena iz Italije. (Katarina Medici, Marija Medici, Mazarin, Napoleon.) Diktatura Ludovika XIV. je bila mednaroden pojav, ko je v Parizu, Madridu, Florenci in na Dunaju sedela ena sama dinastija. Tudi španski značaj je nagnjen k diktaturi. Napoleon je bil Kor-zikanec, kjer vlada še dandanes srednjeveška men-taliteta. Tudi Mussolinijeva diktatura ima seveda svojo oporo v krajih minimalne politične izobrazbe, kjer se še danes poznajo sledovi srednjega veka v slabem pomenu besede (Neapol, Rim, Apu-lija, Kalabrija, Sicilija in Sardinija). Isto pa velja tudi za Rusijo, ki je iz srednjega veka skoro brez prehoda takoj skočila v 20. stoletje. Tudi Nemčija je bila skozi vsa stoletja vajena živeti pod palico, ki se je imenovala očetovska, v resnici pa se je za njo skrivala najbrutalnejša sebičnost malih in velikih knezov.
Kakor vsaka konjska kura, je tudi diktatura včasih potrebno zlo, če je namreč narod bolan, oziroma si v velikih trenutkih svoje zgodovine ne zna sam pomagati. Toda gorje narodu, ki se ne zna diktature pravočasno iznebiti. Zdi se, da so tudi diktature našega stoletja kot posledica velikih razdejanj minule vojne, ko je treba krizo preboleti in nekaj novega zgraditi, v zatonu. Kaj bo — ee vprašuje La Rochelile — če kdo izmed modernih diktatorjev umre? »Tistega dne se bo Evropa XX. stoletja zavedla, kakšno zlo je diktatura, naj je bila zaradi narodove slabosti, nesposobnosti in propada še tako potrebna, kakor se je tega zavedla Evropa XIX. stoletja, ko je bil pri Water-loou premagan Napoleon.« Ko Mussolinija, Hitlerja in Stalina ne bo več, bodo narodi spoznali, da vsak diktator ustroji državo po svoji posebni zamisli, da ei sestavi sam stroj, fei naj čim
Zarota v Grčiji
Atene, 21. avg. p. Danes je bilo zopet aretiranih 8 nižjih častnikov. S temi je število aretiranih narastlo na 50 oseb in to civilnih in vojaških. General Kondilia je izjavil, da je bilo uporniško gibanje zelo resno, da pa je vlada zelo mirna, ker ima vso moč v rokah.
Bivši ministrski predsednik Venizelos je sprejel zastopnike tiska ter jim podal izjavo o dogodkih v Grčiji. Izjavil je, da hoče Kondilis na vsak način uvesti diktaturo, dokler bodo trajali ti poskusi, bo Grčija pllula iz krize v krizo. Venizelos in njegovi pristaši se pripravljajo na sporazum, toda to ne bo mogoče, ker je Kondilis glavna, ovira za sporazum. Nato so ga novinarji vprašali, kaj misli o novih volitvah. Venizelos jim je odgovoril, da bi nove volitve pomenile državljansko vojno.
Rusija vstopi v ZN
Ženeva, 21. avgusta b. Dopisnik »United Pressa« je izvedel na merodajnem mestu, da je sovjetska vlada obvestila tajnika Zveze narodov, da bo na septemberskem zasedanju vložila predlog za sprejem v Zvezo narodov.
Nemški upniki stavkajo
Berlin, 21. avg. b. Pogajanja za ureditev privatnih dolgov za nabavo sirovin v Nemčiji se še vedno niso končala. Dokler se ta pogajanja ne končajo, nočejo angleški izvozniki pošiljati blaga, čeprav je britanska vlada ukrenila vse, da se omogoči pošiljanje blaga v Nemčijo in čeprav z največjo' naglico vodi pogajanja.
Hmelj
Žatec, 21. avgusta p. Žateška sekcija hmeljarskega društva poroča, da gre prodaja na deželi le počasi naprej. Iz raznih krajev poročajo o nakupni ceni 1800 Ko za 50 kg. Iz Niirnberga poročajo, da je državno ministrstvo za prebrano odredilo ceno hmelja za letošnji pridelek na 210 do 320 Mk, kar pomeni 1975 do 3000 Kč.
Praga, 21. avg. p. S poluradnega mesta se doznava, da je po do,sedanjih podatkih računati, dn bo dosegla letošnja letina hmelja v najboljšem slučaju le tri četrtine lanskega pridelka.
ZZ za kmetijski kredit
Belgrad, 21. avg. in. Na današnjem občnem zboru Zadružne zveze za kmetijski kredit, ki ga je vodil senator Dragovič, je bil po sprejetem poročilu upravnega odbora sprejet sklep, da se ta zveza lahko zadolži do 50 milijonov Din, banovinske zadruge pa do 10 milijonov Din. Glede obrestovan ja zadružnih deležev je bilo sklenjeno, da se bodo ti obrestovali no 6 odst. Obširna debata se je vršila tudi o nakupu hiše za to zvezo. Sklenjeno jc bilo, da se lahko izda v ta namen dva milijona Din. Ob sklepu občnega zbora sta bila tudi izvoljena čnstna člana te zveze, in sicer Dimitrije Ljotič, bivši minister, in Tričkovič, član Glavne kontrole.
Kongres pravnikov
Belgrad, 21. avgusta. AA. Opozarjajo se diplomirani pravniki, da je prijavni rok za letošnji kongres jugoslovanskih pravnikov, ki bo 7. in 8. septembra v Zagrebu, podaljšan do 25. t. ni. vključno. Za kongres velja četrlineka vožnja. Po kongresu bodo izleti v Split. Dubrovnik in Kolor.
intenzivneje deluje, ki ga pa potem nihče drugi nt more upravljati. Ko je diktator mrtev, ostane za njim tamo stroj. Nikoli se ne najde za njim mehanik, ki bi mogel s tem strojem kaj jjočeti in po diktaturi se zato začne vedno zelo hud moralni in politični maček. Narodi se zavejo, da so se pod diktaturo nahajali v stanju hude mrzlice, ki jo more resnično in trajno ozdraviti ljudstvo samo po pametni demokraciji, pa tepa ni znalo. Diktatura je sicer radikalno čist in a pokvarjen želodec, toda po njem je org:.,iizem še bolj slab in potrebuje novega in zdravega življenja in metod, ki so svoj-ske samo demokraciji, oziroma režimu, ki sloni na siamoodgovornosti in samoodločbi pametna svobode.
»Jaz si ne morem predstavljati,« pravi La Rochelle, »da bi Hitler, Muesalini in Stalin mogli vsi živeti še več ko 20 let.« Res, da so vsi trije še mladi. Toda čim del j bodo živeli, tem bolj bodo mogli držati državo v tem napetem stanju, v katerem se itak že predolgo nahaja, zakaj ravno tisti razlogi,, ki so privedli do diktature, jo onemogočajo, če se hoče delj časa vzdržati.« Diktatura je namreč v vsakem slučaju, kakor smo že rekli, posledica kakšne duhovne, politične ali socialne revolucije. Diktator ni toliko potreben za to, da. kakšno tako revolucijo začne — to znajo tudii drugi ljudje — kolikor je potreben za to, da ustali dobre rezultate revolucije. Toda, kakor hitro so ti rezultati več ali manj doseženi, potem ne potrebujejo diktatorja, da dobijo trajno življenje — narobe, diktator sčasoma postane ovira izdejstvova-nju dobrih rezultatov prevrata. Življenje po izredni dobi diktature — ali z drugimi besedami potrebnega zla — zahteva zopet povratek k rednemu stanju, k »novemu ritmu«, kakor pravi La Rochelle. Diktator je skoro v vsakem slučaju nesposoben, da redno življenje sam začne.
»Če ne bo izbruhnila evropska vojna,« nadaljuje pisec, »se bodo diktatorji morali na vsak način vrniti k redni politiki, oziroma k zmernemu režlimu. Toda, če je večkrat zelo lahko postati diktator, pa je zelo težko z diktaturo prenehati.« Eden najbolj klasičnih zgledov za to je Cromwell, ki «e je sam zavedal, da je njegova diktatura postala nepotrebna in škodljiva in bi jo bil rad zaključil, pa nastale razmere tega na noben način niso dovolile. To je eden izmed vzrokov, da se Evropa po pravici vznemirja. »Ce Evropi ne bo pomagala narava, kateri podlegajo tudi diktatorji, bo spoznala, da je veliko težje znebiti se takih diktatorjev, kakor jih sprejeti s tisto apatijo, s katero je sprejela Mussolinija, Hitlerja in Stalina.« Rousseau, ki je bil veliko boljši politični mislec, nego se navadno misli, je dejal, da bi tisti, ki ea-mooblastno dela zakone, ne smel obenem vladati ljudi. Zakaj, če je diktator, ki ima v rokab po-stavodajni aparati obenem tudi gospodar nad ljudmi, potem je čisto naravno, da bodo postava, ki eo služabnice njegovih strasti, le prepogostokrat nadaljevale krivice in on 6e nikoli ne bo mogel izogniti temu, da ne bi svetosti njegovega dela pokvarili njegovi posebni pogledi in nagoni. In to je začetek konca vsake diktature. Želeti je le, da bi v Evropi ta konec prišel-o pravem času, da ne bi prinesel s seboj še hujših zapletljajov.
Lastnikom vojne škodb
"4 {
Belgrad. 21. avg. A A. Lastnikom obveznic vojne škode: Po pravilniku o zamenjavi Obveznic loterijske 2}4 % državne rente za vojno škodo se je'pričela zamenjava 14. junija 1934 in bo trajala do 31. julija 1939. Dozdaj je predloženih obveznic vojne škode zaradi zamenjave 99% vsega dolga. Zamenjavo je oddelek za državne dolgove in državni kredit opravil pravočasno. Nove obveznice, ki še niso dvignjene, so lastnikom na razpolago, in to a) v oddelku za državne dolgove in državni kredit, če so mu stare obveznice izročili neposredno, b) pri davčnih upravah, če so mu jih poslali po pošti ali pa potom davčnih uprav.	.
Nekateri lastniki starih obveznic se niso podvizali, da bi bili dozdaj dvignili nove obveznice. Tako ravnanje zavlačuje delo in ustvarja oddelku za državne dolgove in državni kredit ali pa davčnim upravam novo delo. Treba je še neizročene obveznice voditi upravno in računsko v evidenci.
Obveščajo se zaradi tega lastniki teh obveznic, ako jih do 31. avgusta 1934 ne dvignejo, da jih bodo oddelek za državne dolgove in državni kredit in davčne uprave komisijsko popisale in zapečatile in da zaradi tega ne bodo mogle sodelovati pri žrebanju dne 1. septembra 1934. Pri tem žrebanju se bodo upoštevale samo serije in številke novih obveznic, ki so že izročene njihovim lastnikom. V interesu vseh lastnikov obveznic je torej, da vsi tisti, ki so svoje stare obveznice izročili oddelku za državne dolgove n državni kredit ali pa davčnim upravam, čimprej dvignejo nove obveznice.
V interesu tistih, ki so svoje obveznice vojne škode založili kot kavcije, depozite itd. pri drugih osebah ali ustanovah, je, da se na podlagi čl. 21. pravilnika o zamenjavi pravočasno informirajo, ali so jim njihove obveznice zamenjali in kakšne so številke njihovih novih obveznic.
Pri tej priliki se dalje opozarja vse zainteresirane, da bo 1. septembra 1934 žrebanje. Izžrebali bodo 173 dobitkov, in sicer: 1 v znesku 200.000 Din, 2 po 100.000, 5 po 50.000, 15 po 20.00, 50 po 5000 in 100 po 3000.
Sodelovanje pri tem žrebanju bo omejeno samo na nove obveznice, v kolikor jih lastniki pravočasno dvignejo do 31. avgusta 1934. (Iz oddelka za državne dolgove in za državni kredit.)
Drobne vesti
London, 21. avg. b. Včerajšnji viharji v Angliji so napravili ogromno škodo. Potrgane so številne telefonske in brzojavne linije, letalski promet pa je bil skoraj popolnoma ustavljen. Na morju je divjal tako strašen vihar, da večina ladij ni mogla zapustiti Ink. Neko jahto je razburkano morje vrglo s tako silo na obalo, da se je zdrobila. Smrtnih žrtev ni bilo, le neko osebo je ubila strela.
Newyork, 21. avgusta, p. V Brooklynu je danes na eni glavnih ulic počila vodovodna cev, ki ima 1.20 m premera. Ob silni detonaciji je voda vdrla ven ler na 20 m široko ra-zdrla cesto ter v 8 ni visokem curku šviga v zrak. Vse to je trajalo le malo časa, ker so takoj zaprli vodovod. Vendar ie bil radi te nezgode za tri ure prekinjen ulični promet.
Šanghaj. 21. avgusta b. Velikanske poplave v Mukdenu so napravile ogromno škodo in se je moral ustaviti ves železniški promet v poplavljenem ozemlju. V valovih je našlo smrt 20 oseb.
Rim, 21. avgusla. AA. Lovsko letalo z letališča Mirafiore je strmoglavilo v Avigliansko jezero. Oba letnica eta se ubila.
Zagreb, 21. avgusta. AA. Legitimacije za 50 odstotni popust vožnje na balkanske igre v Zagrebu se bodo potrjevale samo na štadionu
Junaka stratosfere v
Cosynsov pozdrav »SI
Ljubljana, 21. avgusta.
Prihod obeh stratosferskih letalcev je bil napovedan zvečer ob 19. Ob tej uri so se ljudje re6 pričeli zbirati, z začudenjem pa so zagledali karton z napisom, da je sprejem preložen na 20. Težko je bilo ljudem razumeti, kako se more tak obisk prelagati od ure do ure, kakor kakšna gledališka predstava. Pred magistratom so čakali zastopniki naših javnih oblasti in raznih korporacij, toda pričakovanih gostov ni bilo. Kje je vzrok, da je ljubljansko prebivalstvo bilo tako zelo potegnjeno, ko je toliko časa pričakovalo oba znamenita gosta, je težko ugotoviti. Stratosferska letalca sta v zraku sicer res precej trpela in bila izmučena, dolžnost tistih, ki trenutno reprezentirajo Slovenijo in ki so se kot takšni predstavili profesorju Cosynsu in njegovemu
encu«. (Foto Mikola.)
mobile, ki bi ju brez nezgode pripeljali v Ljubljano.
Redka prilika se nudi Sloveniji, da sprejema tako znamenite goste in še to priliko je Slovenija po krivdi svojih reprezentantov zamudila.
Inozemski čahalci
Pred magistratom so se zbirale velike množice ljudi, zbrani so bili zastopniki oblasti, mestne občine, zbrani so bili zastopniki skoraj vseh časopisov Jugoslavije in napeljan je bil tudi mikrofon ljubljanske radijske postaje, ki je imela zvezo z bel-grajsko in zagrebško, bruseljsko in dunajsko radijsko postajo ter po teh >. vsem svetom. Skoraj ves svet je pričakoval poročil iz Ljubljane, toda vesti iz Ljubljane do polnoči ni bilo.
V ozadju gondola. Pred ljudmi košara, v kateri eta s padalom spustila ua tla nekaj aparatov ui svinčenih obtežb. (Foto Kožar.)
asistentu van der Elstu, pa bi bila, da vsaj na varnih slovenskih tleh ne dožive motenj. Zakaj, 5e sta stratosferska letalca plavala varno v zraku in v nad-zračnem prostoru, bi mogla varno potovati toliko bolj po slovenskih cestah. Pristanek stratosfernega balona in obeh znanstvenih junakov ni samo stvar katerekoli osebe ali kakšnega kluba, temveč je to mednarodna zadeva, ki je zahtevala, da goste najbolj dostojno sprejmemo, ne pa da jih mučimo po naših netlakovanih cestab z ostarelim vozilom. Defekti, ki so se dogajali profesorju Cosynsu na cesti od Celja proti Ljubljani, so zelo razumljivi.
Vozilu, s katerim sta potovala oba letalca proti Ljubljani, so se pripetile snoči neprijetne okvare. V Savinjski dolini pa je avto pričel tako pešati, da je bilo brezupno, kako naj bi prevozil trojanske klance. Zato sta morala letalca s spremstvom pre-eesti na drug osebni avto, ki ju je prepeljal v Ljubljano. V Ljubljano sta prišla letalca ob tričetrt na 1. Tu sta se v hotelu Union najprej umila, ter nato odšla v Kazino v zaključeno družbo. Popolnoma utrujena pa sta se kaj kmalu poslovila in odšla na-w»j v hotel Union, kjer sta legla k počitku.
Ljubljanska Avtoklub in Aeroklub sta se danes sicer potrudila, da popravita zamujeno,, vendar pa je za Slovenijo kot gostoljubno deželo mučno, da «o tako redki gosti doživeli takšne neprijetnosti. Avtoklub in Aeroklub bi že mogla poslati obema •tratosfernima letalcema na razpolago dostojne avto-
Poaled v unudiUo, Ofola SkerlakJ
Junaka po pristanku v Ženavljah. Prof. Cosyns stoji
ob gondoli, njegov tovariš gleda iz gondole.
(Foto Kožar.)
Zanimiva je bila pred magistratom skupina, ki so jo tvorili: ožji sotrudnik prof. Piccarda dr. Mar-ton z ženo in urednik bruseljskega »Soira« ter dopisnik »Petit Parisiena«Dupierreux. Ta skupina je odšla iz Bruxellesa ob istem času, kakor se je dvignil Cosynsev balon, ter je potovala skozi Strassbourg, Bazel, Curich. Locarno in Milan v Trst. Skupina je skušala zasledovati in spremljati balon na vsej njegovi poti. Sled za njim pa je izgubila na švicarskih tleh, ko je balon zavil čez Avstrijo, avto pa skozi Italijo. V Trstu je ta skupina zvedela, da je balon pristal na slovenskih tleh, ter je snoči dospela v Ljubljano.
Pred magistratom se je zbralo poleg te skupine tudi več časnikarjev, med temi tudi belgr. dopisnik agencije Havas. Več evropskih listov in agencijz pa je medtem prosilo naše uredništvo za informacije o sprejemu letalcev v Ljubljani. Kljub obljubam, da bodo te prošnje izpolnjene vsaj do polnoči smo morali evropskim listom odgovarjati z obžalova-ujem. Kje se nahajajo letalci, so vedeli o polnoči samo tisti, ki so letalce spremljali na poti od Mur-ske Sobote v Ljubljano.
— Pri slabosti |e naravna »Franz Josefova«
voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki i znatno zmaniSuje telesne nadloge, ker se izkaže j 2« v malih količinah koristno.
Ljubljani
Izlet na Gorenjsko
Prof. Cosyas je danes vstal okoli 11. Kosila sta pri belgijskem konzulu dr. Dularju.
Oba znamenita gosta sta bila opozorjena na najnovejše izsledke slovenskih jamarjev, zlasti na Križno jamo, o kateri je obširno poročal že >Slo-venec«, za njim pa belgrajska ^Politika«. Jamarji so izročili prof. Cosynsu, ki tudi sam vneto raziskuje jame v Pirinejih, nekaj svojih fotografij in razprav. Profesor Cosyns je celo izrazil željo, da bi obiskal sam Križno jamo, toda to bi zahtevalo vsaj dva, tri dni.
Ob tričetrt ua 1 je poštni direktor dr. Tavzes intervjuval v radiju profesorja Cosyusa. Intervju je trajal približno četrt ure. V spremstvu belgijskega konzula in poštnega direktorja dr. Tavzesa sta se oba znanstvenika nato odpeljala na Gorenjsko, kjer so jima bile razkazane vse lepote Slovenije.
Prof, Cosyns se zahvaljuje ljudstvu Slovenske krajine
Ko je bil zanimivi intervju v radiu končan. je profesorja Cosynsa v imenu mlade slovenske inteligence iz Slovenske krajine pozdravil profesor Vilko Novak. Izročil mu je zemljevid Slovenske krajine, ki je nedavno izšel.
Profesor Cosyns .je z velikim zanimanjem ogledoval kraje, v katerih bližini je njegov balon pristal. Še bolj pa se je razveselil francoske brošure univerzitetnega rektorja dr. Slaviea o Slovenski krajini, ki je izšla med mirovno konferenco v Parizu leta 1919. Bil je prijetno presenečen in vidno vzradoščen nad tolikšno pozornostjo naše akademske mladine. Prosil je prof. Novaka, naj sporoči ljudstvu Slovenske krajine, zlasti pa tamkajšnjim študentom, njegovo iskreno zalivalo za vso požrtvovalnost in pomoč, ki je je bil deležen pri pristanku. Prav posebej pa se je zahvalil za gostoljubni sprejem, s katerim je naše prekmur-
Predavanje v ljubljanskem radiu
Cosyns se zahvaljuje Slovencem za lep in gostoljuben sprejem
Gondola po pristanku. (Foto Škerlak.)
sko ljudstvo počastilo — ne njega, ampak njegovo resno znanstveno stremljenje in delo. To dokazuje visoko kulturno zrelost našega ljudstva, ki je od njegove prijaznosti kar očaran. Ohranil ga bo v najlepšem spominu.
- ki je šlo po vsem svetu
Balou po pristanku. Zadaj za gondolo ie raznroetrt uraztii balon, pred gondolo košara. (Foto Kosat«)
ln
čokolada
Ljubljana, 21. avg.
Nekaj čez četrt na eno je prišel Cosyns skupno s tovarišem in v spremstvu večje družbe v studio Radia Ljubljane. Peljali so ga v veliko oddajno dvorano, kjer so sledili lahko njegovim izvajanjem tudi številni časnikarji, ki so prišli iz najrazličnejših krajev v Ljubljani. Intervju s Cosyn«om so prenašale vse naše radijske oddajne postaje: Ljubljana, Zagreb in Belgrad, izmed inozemskih pa Bruselj. Dunaj razgovora ni prenašal, pač pa ga je posnel na plošče in ga je dunajska oddajna postaja obenem z vsemi avstrijskimi postajami oddala zvečer ob 18.15 na voščenih ploščah.
Najprej ga je v francoščini pozdravil vodja komisari.jata ljubljanske radijske oddajne postajne, ki je ugotovil, da je to prvo obvestilo po radiju, ki ga daje belgijski učenjak. Nato je žlavil velik pomen poleta, ki ga je Cosyns izvršil že drugič. Velik je pomen teh znanstvenih poizkusov in treba je imeti tudi veliko hrabrost za izvrševanje. Hrabra junaka stratosfere sta hotela s svojim poletom tudi služili svojemu narodu. Želi, da bi bil polet kronan z največjim uspehom v čast belgijske domovine.
Nato je dal učenjaku nekaj vprašanj, na katere je Cosyns prav živahno odgovarjal.
Vprašal ga je, pod kakšnimi pogoji se je izvršil polet in ali sta imela težkoče, Co-syns je odgovoril, da .ie šlo vse v redu. polet se .ie izvršil popolnoma eksaktno, kakor je bilo pričakovati in kakor je bilo določeno.
Povprašan o praktičnih rezultatih je Co-syns dejal, da je danes nemogoče že natančno opisati rezultate raziskovanj, ker je za to treba izvršiti še veliko računskih operacij in hoče to izvršiti v miru v Bruslju.
Na vprašanje, ali sta računala, da bosta pristala pri nas, se je glasil odgovor Co-synsa, da ni mislil, da ga bo odneslo tako daleč. V začetku je mislil, da je pristal v Avstriji. O naših krajih in ljudeh je dejal, da doslej še ni bil v Jugoslaviji, da pa je srečen,daje imel priliko spoznati njihove lepote in da je naša dežela vsekakor zelo lepa. O pristanku je dejal, da se ie izvršil najlepše. Bil je najboljši, kakor si je bilo mogoče želeti, brez pretresljajev. O prebivalstvu je dejal, da ga je z navdušenjem sprejelo ter mu pomagalo. Ravno tako so mu pomagale tudi oblasti, katere pa prvi dan niso še bile obveščene. Drngi dan pa so bile obveščene in
Utrujena junaka. (Foto Mikola.)
so šle v vsakem oziru raziskovalcema na roko. Storile so vse, kar so mogle.
Nato .ie intervjuvar vprašal Cosynsa, ali je že pripravil vse potrebno za vrnitev. Oo-syns mu je odgovoril, da je že vse pripravljeno za odhod. Tudi železniška uprava je šla raziskovalcema na roko ter je ukrenila vse potrebno za čimprejšnji prevoz v Belgijo.
Ko se. bo Cosyns vrnil v Belgijo, je obljubili, da bo povedal v Belgiji povsod o prisrčnem sprejemu v Slovenski krajini ter v drugih krajih posebno pa v Ljubljani. Spraševalec je končal intervju z besedajni: Ker sto naš gost, Vas ne smemo preveč spraševati. Poleg tega ste pa tudi utrujeni. Zato Vam želim, da se dobro počutite v našem mestn, katero ste za dan obiskali.
Ljubljanske vesti:
Kako so Ljubljančani v ponedeljek zvečer sprejemali gosp. Kozinsa
Ljubljana, 21. avgusta.
Ljubljana, vsa elegantna, je sinoči hitela pred starodavni in slavni magistrat, da bi prisrčno pozdravila dr. Cosynsa, mladega junaka zraka. Zbrala se je na trgu tudi, da bi bila osebna priča važnemu lokalnemu zgodovinskemu dogodku. V teh vročih avgustovskih dneh, ko je Ljubljana drugače zvečer silno dolgočasna, že kmalu ni bilo na olliei take živahne in pisane elegance.
Za 20 je bil napovedan sprejem in pozdrav drznega zmagovalca stratosfere, ki so ga šaljivci kratko krstili za »stratosfernika«.
Računi radovednežev so bili zal prekrižani. V bližini Robbove kiparske umetnine je visel letak, ki je obveščal slavno občinstvo da pride stratosfernik sele ob 22 ponoči. Nejevoljni in z žolčem sarkazma so mnogi obračali lirbet rotovžu. Srečujoč svoje prijatelje in znance so pikro omenjali: »Ne bo nič! Kozinsa ni! Samo ljubljanski Kozinc stoji pred magistratom.«
»Kaj ga ne bo? Gred pred magistrat, ko sem pricaplljal od Bežigrada... Jaz pa s Posavja,« sta trpko odgovarjala dva vesela prijateljčka.
Pred rotovžem so se zbirale skupine, katerih pogovor se je edinole sukal okoli stratosfere in junaškega Kozinsa. Nekateri so celo pričakovali, da bodo narodna društva prikorakala korporativno z zastavami, kajti tako je bilo nekako zapisano na popoldanskem rotacijskem papirju in tako so tisto usodno obvestilo tudi mnogi tolmačili.
Pozneje so mestni delavci na Krisper-ievi hiši 'montirali velike svetlobne reflektorje. Stari rotovž je bil bajno razsvetljen. Ljudje pa so se šalili in zbijali prav posre: čene' dovtipe, pa tudi mnoge neslane, saj tako je prirojeno Ljubljančanu.
»Če ni pravega Kozinsa, naj se vsaj magistratu i Kozinc prikaže na balkon,« je zabrundal veseli Cene, ki ima sploh za vsako svečanost in za vsak važen .lokalni dogodek svoj primeren dovtip. Cene je tudi razlagal, da 'mora biti ljubljanski. Kozinc v daljni »žlahti« z belgijskim. Italijani namreč naziv-ljejo g. Kozinca s šijor Kozms.
»Kaj ga ne bo ? Grem pred magistrat, ko Kozms?« je dregnil Ceneta elegantni Milan.
»Ce ne, kako je po zraku frčal, pa to, kako je politiziral s Hitlerjem,« se je moško odrezal Cene, omenjajoč, da je imel magi-stratni Kozins pred leti sestanek s Hitlerjem v Monakovem, ko je tam zastopal nar.-
šocialistično miladino.	,
»To bi bilo tudi nekaj za nas. Namesto v radiju, ga bomo kar tukaj poslušali, kako je debatiral s Hitlerjem.« Taksna je bila fcdja radovednih in nestrpnih Ljubljanca-
P>T>° nov.	.
Magistratni g. Kozinc pa je bil snoci •ol> - tako pravijo — deležen posebnih in pr : srčnih čestitk. Mnogi znanci so mu stiskali roko- »Poglej! Ponosen bodi, da imas tako slavnega sotoenjaka.« Gospod magistratni na se ie sladko smehljal, kajti velika je častfda ima Ljubljančan tako davnega so-imeniaka tam v Bruslju. Mnogi so mu celo prfvofčili, da bi bil deležen banketa tam v
kazini »pr Aroblub«.
Stari promenadniki, ki so bili pred 25 in še več leti vajeni »šetati« po dolgi ali kratki promenadni klobasi mimo rotovza, so veselo vzklikali: »Hej—hoj! Promenada se je nocoj preselila z Aleksandrove na Mestni trg. Živijo stara promenada!«	. >v.
Mnogi so šli spat. Drugi, to v največjem številu, pa so se odločili, da vztrajajo tudi do polnoči, samo, da vidijo Kozinsa. Petičnezi so odšli v gostilne. Kronika pravi, da si je marsikdo na Kozinsov račun privoščil obilico žlahtne kapljice. Drugi pa so zased h klopi v Zvezdi. Žal, jim ata Živeli niso mogli postreei z zastonjkarskim koncertom.
Ura se je bližala 22. Pred rotovzem zopet velik vrvež elegance, revija lepih večernih toalet. V pričakovanju so bili zbrani mnogi' občinski očetje s podžupanom, mestni odlličniki in honoracijori, narodni delavci in tudi narodne dame. Umevno, da so prihiteli tudi reporterji in časnikarji. Toda kmalu so
Mariborske vestis
Kmetijstvo mariborske okolice
se začeli zgoščevati medklici:- »To so nas gospodje z radija in arokluba potegnili!« Culi so se protesti ogorčenja, tako: »Kdor je to aranžiral, naj dobi orden ali pa uradni nos!«	_ ,
Ker se je ura pomikala proti polnoči, so občinski očetje in odličniki krenili raje k Sokolu in Kolovratu na cviček. Mnogi pa so čakali pred rotovžem celo do 1 zjutraj.
Od dnevnega dela utrujeni Janez, stanujoč tam dalleč za Bežigradom, je dejal po večerji svoji ženici: »Mioka, napravi se! Greva gledat Kozinca pred magistrat.« Micka se je branila in ga odgovarjala. Bala se je, da bo Janez porabili priliko za »vincek«. Ostala je doma. Janez pa je lezel v mesto. Prišel je nekoliko vesel domov po polnoči.
»Oh, moja Micka! Škoda je, da te ni bilo zraven,« se je začel Janez opravičevati, ko mu je odpirala hišna vrata. In je nadaljeval poetično navdahnjen: »Nobeno pero; noben časopis ne bo mogel tega lepo popisati. Vsi smo jokali, ko sta stala na balkonu g. župan in Kozinc. Tako sta se lepo poljubila in si roke stiskala, da so še meni tekle solze. Veš, draga moja, Ljnbljana se pa, postavi ...« Janez je vse pripovedoval z največjo resnostjo in živahnostjo. Micika pa je skesano pristavila: »Zakaj te nisem ubogala. Škoda!« Janez pa je slovesno zaključil svoje reportersko poročilo:
»In veš, kaj se je še zgodilo? Ko se je vse lepo končalo, pa so rekli g. župan: »Za-pik! Ker je danes za mesto tako velik praznik, dobi vsak pravi občan po gostilnah od Blagaja do Štrajzelna nocoj po pol litra najboljšega. Vidiš in tako sem malo okrogel.«
Micika: »Ze vidim, kako je bilo. *irbec si šel past, pa si ga nisi napasel.« In zlobno
mu je privoščila, da je bil potegnjen ... c. ★
0 Na mestni ženski realni gimnaziji si; vrše popravni izpiti 30. in 31. avg. Natančni razpored je nabit na oglasni deski. Popravni višji tečajni izpit je 29. avg. ob 8, popravni Aižji tečajni izpit je 30. avg. ob & Vpisovanje za t. razred je 1. sept. od 10—12; za lanske gojenke pa 3. šept. od 10—12 v lanskih razredih. Gojenke s tujih zavodov se vpisujejo 4. septembra od 10—12. Pri vpisovanju plača vsaka gojenka 70 Din in šolnino, ki se odmeri po potrdilu o višini neposrednih davkov. Gojenke pa lahko plačajo šolnino tudi v dveh obrokih. Za to je prinesti k vpisu zadevno prošnjo. — Otvoritvena služba božja je 13. sept. ob 8 v stolnici. — Trgovski tečaj. Vpisovanje 13. septembra ob 9. Sprejemni izpit 14. septembri. — Gospodinjska šola Mladika. Vpisovanje 28. in 29. septembra.
Pri
sladkorni bolezni
Vam pomaga priznana Rogaška Slatina „Donat" vrelca.
Vprašajte Vašega zdravnika!
<J> Razstava društva »Živalca«. Kot vsako leto, bo tudi letos v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra to marljivo društvo rejcev malih živali priredilo svojo razstavo. Te razstave zanimajo vsakogar, saj so male domače živali naše najboljše prijateljice. Razstavljena bo perutnina, golobi, kunci in sploh male rejne živali.
O Druga počitniška kolonija otrok mestnih uslužbencev se vrne s 24-dnevnega letovanja v Kamni gorici danes ob 18 z avtobusom pred Mestni dom. Roditelje prosimo, da pridejo po svoje otroke.
© Povoženega Jermana so obducirali. Splošna bolnišnica je včeraj obvestila drž. tožilstvo, da je delavec Lazar Jerman, ki je postal žrtev karambola s tramvajem, že v ponedeljek, kakor smo poročali, umrl na poškodbah, ker je dobil pri padcu pretres možganov. Državno tožilstvo je nato odredilo sodno obdukcijo, ki se je včeraj popol-
Sedaj na jesen se tudi meščani vprašujemo, kako bo gospodursko odrezala okolica. Saj je mestna trgovina in obrt v največji meri odvisna od prospevanja okolice. Stanje letošnje letine je v mariborski okolici: V okraju Maribor levi breg sta ječmen in rž slabo obrodila, ker jima je škodovala zimska plesnoba. Pridelek pšenice je precej dober, ovsa zelo dober. Krompir in koruza kažeta izvrstno, enako tudi fižol, pesa in ostali sadeži. Pridelek vina bo letos izpod normale, pričakuje se pa izbor-na kakovost. Hruške so dobro obrodile v celem okraju, jabolka pa samo v občinah; Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Peter pri Mariboru,. Sv. Anton, Sv. Jakob, Marija Snežna in nekaj okolice Svečine. Prirod sadja je precej pod normalo, kakovost pa je tam, kjer ni bilo toče, izvrstna. Hmelja je v okraju le 3 ha ter je dobre kakovosti. Toča je povzročila dosedaj nad 5 milijonov Din škode ter so najbolj prizadete občine: Crkvenjak, jakobski dol, Ju-rovski dol, Jarenina, Pesnica, Sv. Jurij ob Pesnici. Po večini je toča pobila samo vinograde in sadovnjake, na nekaterih mestih je škodovala tudi žitu. Pobitih je okoli 200 ha vinogradov. Najhuje je prizadeta okolica sv. Jakoba, kjer je letos toča že tretjič uničila celoten vinski pridelek. — Okraj Maribor, desni breg: Žitarice so trpele radi aprilske suše in zimske plesnobe; najbolj sta prizadeta rž in ječmen, deloma tudi pšenica. Deževje je zaviralo košnjo sena ter je krma izlužeiiu in manj vredna.
□	Slovesna blagoslovitev nove šolo. Pri Sv. Miklavžu ua Dravskem polju so blagoslovili v nedeljo novo šolo, ki so jo zgradili občani. Blagoslovitev mogočnega in najmodernejšega poslopja se je razvila v lepo uarodno slavnost, pri kateri so sodelovali poleg domačinov tudi ugledni tuji gostje. Blago-slovitvene obrede je opravil stolni prošt lavantin-ski dr. Maks Vraber' ob asistenci dekana Sagaja iz Iloč in domače duhovščine. G. stolui prošt je imel pri tem krasen nagovor, v katerem je povzdigoval vzvišen namen šole za vzgojo.
□	Poročila sta se v magdalenski župnijski cerkvi profesor Ferdo Kavčič iz Dubrovnika in gospodična Manica Kristan iz Studencev. Mlademu paru obilo sreče.
□	Najmodernejša ohcct. Te dni se je vršila v frančiškanski baziliki poroka mladega para iz Ko-šakov. Pri tej priliki so si svatje najeli največji mestni avtobus, ki jih je najprej pripeljal od doma do cerkve, potem po poroki k fotografu in zopet nazaj domov. Bil je to menda prvi slučaj, da sta se po-ročenca pripeljala k poroki s posebnim avtobusom.
□	Elektrika ga omamila. Včeraj dopoldne je popravljal 20 letni dijak Franc Lobnik v Radvanju motorno kolo. Pri tem je prišel v stik z električno napeljavo. Od udarca elektrike se je zgrudil nezavesten. Ko se je osvestil, se je napotil peš v bol-uišnico. Na Tržaški cesti pa je ponovno padel v nezavest. Priklicani so bili reševalci, ki so ga nato prepeljali z avtomobilom v bolnišnico.
□	Vpisovanje na državni trgovski akademiji bo dne 1., 2. in 3. septembra t. 1. od 8—12. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke z nižjim tečajnim izpitom ali zaključnim izpitom iz meščanske šole, če niso prekoračili 17. leta starosti. Pri vpisovanju je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in davčno potrdilo za plačanje šolnine. Učenci iz višjih letnikov naj prinesejo samo zadnje spričevalo in davčno potrdilo. Ob vpisu izpolni vsak učenec prijavo, jo kolkuje s 50 Din ter plača 20 Din za zdravstveni fond in uporabo šolske knjižnice. Šolnina je ista kot v višjih razredih srednjih šol. Dopoluilni izpiti bodo dne 28. in 29. avgusta ob 8 zjutraj. Za izpite se je treba prijaviti ravnateljstvu s kolekovano prošnjo in 30 Din takse za vsak predmet do 23. t. m. Popravljalni izpiti bodo: pismeni 30. avgusta, ustni 31. avgusta, vsakikrat ob 8. Prošnje je treba vložiti do 23. t. m. z običajnim kolkom in 10 Din takse za vsak predmet. Pouk se prične 5. septembra ob 8.
dne izvršila v mrtvašnici bolnišnice ter je ugotovila značaj vseli poškodb.
O Krajevni šolski odbor v Ljubljani razpisuje dobavo 375 ton premoga in 80 m3 bukovih drv. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra št. 2-11.
© Katera dama želi najmodernejšo obliko filc klobuka, najnižje cene kakor žalni klobuk in paj-čolan, naj obišče salon »Anita«, Ljubljana, Krekov trg 10.
Krompir in koruza kažeta izvrstno. Zgodnji krompir je prerano dozorel in močno gnije. Škodovala mu je tudi peronospora. Mokrotno vreme je preprečilo nastavek cvetja v vinogradih ter bo ■•inski pridelek majhen. Sadje ie obrodilo v zavarovanih legah ter imajo jabolka samo občine: Slov. Bistrica z okolico, Fram, Polskava, Hoče in Makole. S hmeljem ie zasajenih 26 ha ter je pridelek zelo dober. Največ hmelja je med Limbušem in Rušami. Toča je Do\znčda v okraju znatno škodo, vendar pa manjšo, kot na levem dravskem bregu.
Kot je iz zgornjega razvidno, je stanje kmetijstva v mariborski okolici letos ugodno. Hudo je samo to, da so cone kmetijskih produktov mnogo prenizke. Trgovina z živino je v zastoju, denar postaja med ljudmi vedno redkejši, rubežni pa že nekaj vsakdanjega. Kupna moč prebivalstva vidno peša, kar najbolj občuti1 mariborska trgovina.
DOBRNA
Za srčne, živčne In ženske bolezni, počitka potrebne!
Do 30 junija in od 1. septembra do 30. oktobra 20 dnevno zdravljenje za pavšalno ceno D n 1200-— (oziroma Din 1380—) lavto, soba, hrana, kopeli, zdravnik, taksa in davki). — Prospekti na zahtevo.
□	Neumestna prepoved. Mariborski postreščkl in prtljažni nosači ne smejo imeti na kolodvoru vozičkov. To je dokaj nerodno, ker si mora potem marsikateri potnik z večjim kupom prtljage oskrbeti drag prevoz v mesto. Ker je navada na vseh kolodvorih, da smejo imeti postreščki lam spravljene svoje vozičke, bi kazalo to upeljati tudi v Mariboru.
□	Bolgarska reprezentanca v Mariboru. Po zaključku Balkanijade nastopi v Mariboru bolgarska lahkoatletska reprezentanca ter se bo pomerila z najboljšimi mariborskimi lahko-atleti. Prireditev se vrši poti pokroviteljstvom Jugoslovansko-bolgarske lige, ki se je letos osnovala v Mariboru.
□	Novi vodnjak — narejen. Kopanje novega vodovodnega rezervnega vodnjaka na Teznu je že končano. Končana so tudi utrje-valna dela na dnu. Globina vodnjaka je večja, kot je bilo prvotno nameravano. Dosegla je
j 25 metrov. Sedaj so pričeli z montažo črpalke
I na električni pogon ter z izdelovanjem železne lestve, ki bo vodila na dno vodnjaka. Ta dela bodo v kratkem končana, nakar se bo vodnjak lahko priključil v vodovodno omrežje.
□	Na Pohorju sveti elektrika. Nova električna centrala na Pohorskem domu se nahaja že v obratu tea- dobavlja tok tudi Mariborski koči.
□	Dvoje gospodarstev v plamenih. V Go-
tovcih je zgorelo ostrešje na hiši posestnika Štefana Horvata. Požar je napravil 25.000 Din škode. V Vuzenici je zgorelo gospodarsko poslopje gostilničarja in mesarja Antona Jezer-ška, ki trpi 55.000 Din škode.
□	Zdravnik dr. Rudolf Lovrec, Strossma-jerjeva 8, zopet ordinira.
□	Izlet v Miinchen — Oberamergau z avtocarom priredi »Putnik« v dneh 26. avg. do 2. sept. Pavšalna cena 1600 Din. Prijave: »Putnik«, Maribor. Telefon 21-22.
□	Izlet z avtokarom v Maria Zeli v dneh 23. in 24. ter 30. in 31. avgusta. Cena 210 Din, Putnik, Maribor.
Trbovlje
Zadeli so na tomboli bojevnikov zadnjo nedeljo glavne dobitke sledeči: vola, Bregar Alojz, delavec z Dobrovca; nakaznico za živila, Ferme Miha, rudar; kolo, Frldl Josip, delavec; blago za obleko, Hribar Marija, za-sebnica; koš živil, Gnzej Frančiška, žena rudarja; vrečo moke, Ratej Mirko, katehet, a jo je razdelil med rudarje; drugo vrečo moke je zadela Jesih Fani, učenka v Zagorju; umivalno garnituro Jager Rudolf v Marija Reki; električni likalnik pismonoša Suša. Jože ,in stožec sladkorja brezposelni Gračnar Stanko. Vseh dobitkov je bilo okoli 700. Dobiček gre za revne rudarske otroke. Odbor se darovalcem dobitkov in kupoval-cem srečk najlepše zahvaljuje.
Kulturni obzornik
Nova izdaja Breznihove Slovenske slovnice
Vsaka nova izdaja dr. A. Breznikove »Slovenske slovnice za srednje šole« je pomemben dogodek ne le za dijake in profesorje, marveč za vso slovensko inteligenco, ker v pomanjkanju drugih sredstev za spoznavanje in gojitev našega jezika — zlasti v pomanjkanju obče veljavnega pravopisa — vsakdo čaka na novo izdajo slovnice, da se okoristi s spremembami in z novimi določbami, ki jih vsaka nova izdaja tega dela pokaže.
Četrta izdaja, ki jo je Mohorjeva družba zdaj tik pred začetkom šolskega leta izdala, je precej predelana. Avtor dr. Breznik piše sam o teh spremembah in dopolnilih v 3. zvezku »Književnega glasnika«, ki ga izdaja kot svoje založniško glasilo Družba sv, Mohorja v Celju, takole:
»Ko ie pred osemnajstimi leti izšla 1. izdaja moje slovnice, sem bil mlad in sem mislil, da je knjiga brez napak. Druga in tretja izdaja sta si hitro sleidili (1921, 1924) in sta nosili še vedno pečat mojih mladostnih sanj. Po 3. izdaji pa je preteklo deset let in v tem času sem imel dosti prilike spoznavati slabosti svoje knjige, zlasti sem videl, da je skladnja pomanjkljiva, pičla in mestoma tudi napačna. Godilo se mi je kakor večini jezikoslovcev, da sem začel svoje jezikoslovno delo z glasoslovjem in oblikoslovjem in se dolgo nisem zavedel drugih nalog, ki jih ima jezikoslovje. Spoznanfe mi je naložilo nove dolžnosti in tako sem se fel ukvarjati tudi s skladnjo. Proučevati sem začel dela največjega dosedanjega južnoslovanskega sintaktika, Slovenca g. dr. Avgusta Muslča, univerzitetnega profesorja v Zagrebu, ki je v teku petdesetih let priobčil obilo razprav v Radu Jugoslavenske akademije zagrebške,
- T..X—.1,-«,	Plavili v Ra7nrft.
. U U^UU^LU, vu«nvu. ,»wtw^u, «	. .J., . -—r*-
vah ljubljanskega Znanstvenega društva, v nemSkih revijah ter samostojnih knjigah (Beitrage zur grie-chischen S»tzlehre. Zatfreb 1927) Itd. Proučevanje
Musičevih del me je napotilo k drugim pisateljem sintaks, tako sem začel prebirati najboljša sedanja dela te vrste (ICuhner-Stegmann: Ausfiihrliche Grammatik der lateinisehen Sprache, Satzlehre, 2. izdaja, Hannover 1912; Kuhner-Gerth: Ausfiihrliche Grammatik der griechischen Sprache, Satzlehre, 3, izdaja; dalje: Brugmann-Thumb; Griechi-sche Gramatik, 1913), Po njih sem povzel zlasti definicije splošnih sintaktičnih razpolov. S pridom sem uporabljal tudi Miklošičevo sintakso in sem videl, da sem jo doslej preveč zanemarjal. Mnogo dobrega sem našel tudi v Maretičevi Gramatiki in stilistiki, 2, izdaja, 1931, ter drugih srbskohrvat-skih, zlasti šolskih slovnicah. Sreča je nanesla, da sem se tudi osebno seznanil z g. dr. Musičem in sem mogel mnogo sintaktičnih vprašanj ustno ali pismeno z njim prerešetati. Bil je tako ljubezniv, da je pregledal 3. izdajo moje slovnice ter mi sporočil vse slabosti, pomanjkljivosti in napake, zlasti sintaktične. Pregledal je tudi za 4. izdajo one pole (9., 13—17), ki se tičejo sintakse in je marsikaj popravil, za kar sem mu veliko zahvalo dolžan. Slovnica vsebuje mnogo njegovih izsleditev in nosi zato na mnogih mestth med zgledi njegovo ime. — Druga večja novost knjige je stilistika. Načelne točke sem povzel po Merker-Stammler-jevem delu Reallexikon der deutschen Literatur-geschichte (s. v. Stilistik), ki je pač sedaj najboljši kažipot v literarnih vprašanjih. Mnogo posameznosti sem dobil v delih: Vincent, Thčorie de la Composition Littčraire, Pariš 1921, dalje: Chri-stiansen, Kunst des Schreibens, Buchenbach in Baden ler Eduard Engel, Deutsche Stilkunst, 31. izdaja, 1931. Precej sem vzel tudi iz omenjene Maretičeve 2. izdaje ter iz šolskih srbskohrvatskih stilistik Djordjevičeve, Lapčevičeve in drugih. — Razdelitev slovenskih narečij ter nekatere oblike sem uvedel po dogovoru z univ. prof. dr. Ramovšem. Poglavje iz eksperimentalne fonetike (§ 2—5) mi je napisal zavodski tovariš prof. J. Šolar. — Pri šolski knjigi je človek vezan na šolske predpise in mnenje uradnih ocenjevalcev, zato knjiga
n I nnNnlM/tmtA • trn •• niKAnt'A «>a1!a m "• pvpuiiiuiaa t«tuti piuvv i v » uijui«
Ta dr. Breznikova spoved ob novi izdaji »Slovenske slovnice« tvori prav zanimiv uvod v delo samo, ki — verjetno radi njenega Šolskega značaja
—	ni našel mesta v knjigi. Strokovnjaki bodo pisali podrobnejše ocene tega dela, naša dolžnost je le, da nanj opozorimo in izrazimo svoje veselje, da se je ne samo naša srednja šola, marveč naša kultura sploh zopet obogatila za delom, ki sicer v svojem bistvu ni novo, zato pa v potankostih prinaša mnogo novega,	s. š.
Kdo širi imperializem med japonskim ljudstvom
Pred nekaj leti je kupil g. Seji Noma nadzorstvo enega najbolj razširjenih japonskih dnevnikov: Hoši šombun. Vsevkupna naklada njegovih izdaj presega deset milijonov, to se pravi z drugimi besedami, da jih redno kupuje ena petina vsega japonskega naroda. Ako računamo, da prečita po več ljudi vsak izvod lista, lahko rečemo, da prodrejo publikacije Dai Nippon Yubenkai Kodanša
—	tako se imenuje Seji Nomov koncem — do slehernega japonskega ognjišča. Nedogleden je torej njih vpliv. In kateremu namenu služi? Nekemu novinarju je zaupal g. Noma smoter »poslanstva«, ki mu ga je spolniti: »Ustvarjam veliko Japonsko.« Potemtakem je jasno, da ima japonski imperializem v osebi Seji Nome svojega najpomembnejšega služabnika.
Malo vemo o japonskem knjižnem in publicističnem trgu — le kdaj pa kdaj nam napiše kateri misijonar, da je na Japonskem neverjetno mnogo časnikov in da izhajajo tam časniki v ogromnih nakladah; da se izobrazuje na 34 japonskih vseučiliščih kakih 60.000 visokošolcev, da je ljudstvo željno novic in jih požira vsak dan iz več kot tisoč dnevnikov ... Najboljši poznavavci japonskih razmer v Evropi — kar se tiče publicistične in knjižne produkcije na Japonskem — vedo malo povedati o ustroju tamošnjega trga za »duševno hrano«. Toliko vedo trgovci s knjigami, da se morajo obračati zaradi knjig na veliko importno hišo Maruzen & Co., zaradi časopisov pa na Seji Nomo, »kralja magazinov«.
Nedavno jc objavil Seji Noma v angleščini svoje »Spomine«, ki pričajo o njegovem precej pustolovskem življenju. Po različnih dogodivščinah i« postal uradnik uprave tokijske univerze, in da
bi poplačal svoje dolgove, si je iskal postranskega zaslužka kot trgovec z bananami in celo kot uvoznik svinj. Toda pri tej trgovini ni imel sreče. Tedaj se je domislil, da bi začel izdajati časopis za govorništvo. Ker je govorniška umetnost na Japonskem v največjih časteh, je imela tudi Nomijeva revija »Juben« (Govorništvo) tolik uspeh, da je bila prva izdaja v 6000 izvodih razprodana istega dne, kot je izšla, a vsevkupna naklada revije, ki jo je Nomi izdajal v zvezi z znano založbo, je v najkrajšem času dosegla število 14,000 izvodov. Ta uspeh ga je toliko podžgal, da je na svojo pest začel izdajati drugo revijo, »Kodan« {tako imenujejo Japonci zgodovinske povesti, ki jih deklami-rajo narodni pripovedovavci). S to revijo ni imel taiišne sreče in grozila mu je že skoraj propast. Toda trdoživi in podjetni izdajatelj ni klonil, marveč je znova poskušal, dokler ni s svojim »Kingom« spet dosegel nezaslišan uspeh. Prva izdaja je bila natisnjena v pol milijona izvodov. Da hi to naklado prodal, je Nomi napravil ogromno reklamo: slehernemu prodajavcu novin na Japonskem je naznanil izid nove revije najprej z dopisnico, nato še s pismom in prospektom. Nekaj dni pred izidom lista je objavljaj celostransko oglase v vseh večjih japonskih dnevnikih, odpremil šest tisoč brzojavk najvažnejšim knjigarnam, preplavil z eno besedo vso državo z letaki, lepaki in z drugimi reklamnimi sredstvi. Prodali niso samo natisnjenega pol milijona, marveč so morali ponatisniti številko v nadaljnjih 140.000 izvodih. — Naposled naj povemo še, kako je Nomi »zaslužil« o priliki velikega potresa na Japonskem 1. 1923. Nekaj tednov je bilo redno izdajanje časopisja povsem onemogočeno. Tedaj je S. Noma izdal ilustriran opis nesreče. Prodaja te publikacije je bila kaj svojevrstna, prav tako nje natis. Prebrskati so morali vse kotičke Japonske, da je prišel na kup potrebni papir za naklado 500.000 izvodov; ker je bilo število zalog na Japonskem uničeno, se je moral porabljati papir raznih vrst. Poštni uradi so odklanjali sprejem več kot 100 izvodov hkrati, za razpošiljanje 500.000 prospektov je Seji Noma porabil brze sle, ki so jih raznesli po vsei deželi.
Dva smrtna padca na cesti
'	Cerklje ob Krki, 21. avgueta.
Za svetovno avtomobilsko dirko, ki je vozila tudi skozi našo vas, so gasilci prejšnji večer poškropili z vodo iz hidrantov državno cesto. Pri tej priliki se je zgodila ta-le nesreča: Živina se je vračala s paše v vas. Zarnove krave je vodila gospodarjeva sestra. Ko 60 prišli po cesti mimo hi-dranta Videničevi konji, jih je nekdo poškropil z mrzlim in močnim curkom vode. Splašili 60 se. Pridrveli so za Žarnovo živino, ki se je tudi spla-šila, a ob tej priliki podrla na tla pastirico Mico. Tako nesrečno je padla sredi ravne ceste, da si je prebila lobanjo. Šesti dan nato je pastirica Marija Žarn umrla ter bila pokopana v nedeljo popoldne ob obilni udeležbi članic dekliške Marijine družbe in drugih ljudi.
Ob istem času, ko so v Cerkljah pokopavali njo, se je zgodila druga nesreča, ki jo opišemo v naslednjem. V nedeljo popoldne so se s kolesi odpeljali na zlet skozi Mokrice (graščina) in Velike Doline v Samobor člani- biciklisti cerkljanske fan-
Urnor 80 letne starke še nepojasnjen
Rakek, 21. avgusta.
Kriminalna statistika uvršča Notranjsko med one dele Slovenije, kjer so umori in uboji izredno redki, osobito pa kaki umori iz koristoljubja. Ze dobrih 10 let ni bilo v notranjskih krajih od Zirov tja do Loža nikakega uboja, še manj umora. Umor 80 letne starke, o katerem je že poročal »Pone-deljski Slovenec«, je vzbudil daleč naokrog splošno senzacijo. O tem umoru, ki doslej še ni povsem pojasnjen, ljudje na Menišiji, po vaseh okoli Sv. Vida, po Blokah in Cerknici mnogo govore in ugibljejo, kdo bi bil pravi morilec stare samotarke Marije Tekavčeve, ki je skromno in varčno živela na svoji mali domačiji v Goščiču pri Sv. Vidu. Ta kraj prav za prav ni pravo naselje, vsega skup sta tam dve domačiji, skoraj zapuščeni. Te-kavčeva je bila skoro edina prebivalka, kajti njeni sinovi in tudi drugi so v Ameriki, kjer si služijo svoj kruh s težkim delom, a pošiljajo materi po kak dolar. Starka, ki je stiskala vsak dolar, naj bi hranila večjo vsoto denarja doma. '
Dne 17. avgusta zjutraj je prišla, kakor navadno, k Tekavčevi mlekarica od bližnjega Sv. Vida in prijela za vrata, ki pa so bila zaklenjena. To se je mlekarici prav čudno zdelo. Pogledala je 9kozi okno in zaklicala: »Matil Mleko sem prinesla!« Zenica je ležala ob postelji. Vsa presenečena je hitela domov in poklicala sosede, ki so šli odpirat hišo. Tekavčevo so našli v zadnjih izdihljajih. Ni mogla • -č govoriti, niti povedati, kaj se ji je pripeliU,. Kmalu nato je umrla. Vsem je bilo takoj jaano, da je bila Tekavčeva žrtev nočnega napada. Po hiši je bilo vse razmetano. Orožniška postaja v Cerknici je bila takoj nato obveščena o nasilni smrti starke. Orožniki so se nato odpravili v Goščič in uvedli prve poizvedbe, kako je umrla Tekavčeva. Našli so prazno denarnico. Hišna vrata so bila znotraj in zunaj s krvjo oškropljena. Pri sodni obdukciji, ki je bila izvr-,, ■ šena 18. avgusta, je bilo ugotovljeno, da je morilec starko najprej močno davil za vrat. Med njo in njim pa je morala biti huda borba za življenje. Natančna obdukcija je dalje ugotovila, da je imela starka 5 reber zlomljenih.
Kako je bila starka umorjena, krožijo različne verzije in kombinacije. Po eni strani se je umor izvršil tako-le: Starka, ki je bila rahlega spanja, je ponoči začula, kako je nekdo prišel hruške rabutat. Odprla je in skušala nočnega tatu odpo-diti. Tat pa jo je napadel in pobil. Druga verzija, ki ima za to precej indicijev, pa je, da je morilec starko napadel edino zato, da bi se polastil njenega denarja. Za morilcem je nekaj sledov. Orožniki dnevno poizvedujejo za vsemi okolnostmi in zaslišujejo prebivalstvo okoli Goščiča. Na sumu so v prvi vrsti potepuhi, ki se klatijo po gozdovih okoli Sv. Vida nad Cerknico.
Koledar
Sreda, 22. avgusta: Timotej, mučenee; Hipo-lit, škof.
Osebne vesti
—	Napredovala sita: vojno-državni mojster sedlar 29. topniškega polka Albert Regvart iz X. v IX. položajno skupino ter državni moj-eter-ključavničar Maks Sterle iz IX. v VIII. položajno skupino.
Ostale vesti
—	Maturantje II. dr. gimnazije v Ljubljani (1908-9),' proslavimo svojo 25-letnico v torek, 4. septembra. Zbirališče ob 10 v Uni-onu; ob 11 služba božja v Križankah in takoj nato odhod z avtobusom na sestanek v Be-ričevo — Grad. Kdor se še ni priglasil, naj to stori takoj! — I. Žerjav, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7.
—	Maturanti obeh oddelkov ljubljanske I. drž. gimnazije iz leta 1909 se pozivajo, da javilo svoje naslove in eventuelne želje, kje in kdaj bi praznovali 25 letnico mature, odvetniku g. dr. Jakobu Bodžarju v Celju ali g. Vra-njeku J., postajenačelniku v Celju.
.— Popravek. Naslov včerajšnjega članka, ki je po sili razmer prišel na uvodno mesto, se pravilno glasi »Nov socialistični gospodarski načrt« in ne »sovjetski«, kakor so či-tatefl ji že sami mogli iz besedila razbrati.
—	Šola za glasbila. Tehniška srednja šota v Ljubljani vzdržuje s podporo banovine posebni oddelek za glasbila. Namen te šole je, da bi se ustanovila domača industrija za izdelovanje glasbenih instrumentov, za kar ima dravska banovina posebne prednosti glede lesa, zlasti smreke, ki jo boljša ko romunska ali bukovinska. Druga dobra stran pa je, visoka kvalifikacija in posebno nagnenje našega človeka do te panoge narodnega gospodarstva. To je dokazala šolska razstava na letošnjem pomladanskem velesejmu, kjer se je vsakdo lahko prepričal, da izdelki ne kažejo šolskega dela, marveč, da so bili mnogi^ izmed njih prave mojstrovine. Izdelki te šole daleč nadkri-ljujejo blago, ki se uvaža k nam iz inozemstva, in so 30—40% cenejši, ker se uporablja domač materijal brez carine. Mi, naši južni bratje in naše balkanske sosede, uvažamo velike množine glasbenih instrumentov iz Nemčije in Češkoslovaške, pa tudi iz Italije, ki nimajo domačega losa za lzdeilavo glasbil, temveč kupujejo les od nas, njihova do-mnč.n. Industrija na zasluži pri tem milijon«. Zakaj bi mi sami ne izrabili priložnosti, pa bi milijoni ostali pri nas. In ravno v tem tiči pomen šole za glasbili a.
tovske kongregacije. Med temi je bil tudi kmečki fant, absolvent kmetijske šole na Grmu, sedaj na dopustu kot vojak 1. planinskega polka v Škofji Loki Grame Martin z Gazic. Ko so izletniki vozili z Velike Doline proti Novi vasi, je veter hotel odnesti klobuk enemu teh. Stopil je s kolesa, da to prepreči. V tem sta privozila (cesta nekoliko visi, a vozili so kvečjemu kakih 15 km na uro) dva bicikliata, to je Grame Martin in Butara Franc. Nastala je na cesti gnječa. Grame se je .izogibal in zadel v kolo Butarovo. Oba sta padla. Butara na mestu, a Grame je odletel čez Butaro ter obležal kake štiri metre dalje na cesti. Z glavo je zadel ob tla. Začel je kmalu odmetavati. Odpeljali so ga v bolnišnico v Brežice, kamor je prispel pri polni zavesti. Ponoči na ponedeljek je Grame umrl. Pač nesrečen slučaj! Poudariti pa je treba, da preprečimo kako zlobo, da niti eden od vseh izletnikov ni okusil niti kapljice alkoholne pijače. Rajni, ki je bil zelo dober fant, star 25 let, bo pokopan v sredo, 22. avgusta v Cerkljah. Bog mu daj večni mir!
-- Ureditev cestnega prometa na progi Luče— Logarska dolina. Da se preprečijo mogoče velike nesreče in uredi na zelo ozki občinski cesti I. reda skozi sotesko od Solčave do vhoda v Logarsko dolino, ki" bo zlasti v poletnih mesecih zelo fre-kventirana, neoviran in varen cestni promet, izdaja občina Solčava na odnosno odredbo okr. načelstva v Gornjem gradu na temelju § 77, točke 5, zakona o občinah, Službeni list 229-35 od 29. aprila 1933 za omenjeni del te ceste za vsa motorna in druga vozila, izvzemši motocikle brez prikolice in bi-cikle, z veljavnostjo od 1. julija 1934 do 30. septembra 1934, naslednji vozni red: I. V smeri od Solčave do vhoda, v Logarsko dolino se sme voziti samo v naslednjih razdobjih: od 6 do 7, od 8 clo 9, od 10 do 11.30, od 12.30 do 13.30, od 14.30 do 15.30 od 16,30 do 17,30, od 18.30 do 20. — II. V smeri od vhoda v Logarsko dolino do Solčave obratno pa samo v naslednjih radzobjih: od -5—6, od 7—8, od 9—10, od 11.30—12.30, od 13.30—14.30, od 15.30—16.30, od 17.30—18.30, od 20—21. Vsak voditelj motornega vozila ali voznik ima gledati na to, da gotovo prispe vsakokrat do konca zgoraj določenega časa na cilj, t. j. do vhoda v Logarsko dolino ali obratno v Solčavo, da se nato morejo pomikati vozila v nasprotni smeri. Od tega so izvzeti le izredni slučaii nujnosti (vsled požara ali kake druge večje nezgode in nesreče in siceršne utemeljene nujnosti). Voditelj vozila pa je v vseh primerih dolžan voziti z največjo opreznostjo, za kar je najstrožje odgovoren. Prestopki te uredbe se kaznujejo v smislu § 82. zakona o občinah z denarno globo do 200 Din v prid občine ali z zaporo do 5 dni.	k
— Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josei« vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja-
fcadast ha i\oku (h soncu
Vam daje. NI VE A
Pred sončenjem morate nadrgnlti svoje telo i Nivea kremo aH Nivea oljem. S tem imanjšate
rsivea na xraRa ln soncu I
nevarnost sončarice, obenem pa dobite krasno bronasto barvo kože.
—	Zastrupljenje z gobami. Take in enake novice beremo v našem časopisju 6edaj v gobarski sezoni dnevno. Teh nesreč so ljudje sami krivi, ker lahkomiselno ali radi nepozna-nja gob nabirajo neužitne. Sedaj, ko imamo v slovenskem jeziku st rokovnjaško pisano in s podobami vseh užitnih in strupenih gob v naravnih barvah opremljeno knjigo, je vsakomur mogoče, da se temeljiteje seznani z gobami. Ker je goba postala vsled krize hrana najširših plasti naroda, ki se v velikih množinah izvaža in konservira tudi za domačo porabo, bi morali posvečati temu vprašanju večjo važnost. Knjiga: »Naše gobe«, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob, katero je spisal strokovnjak Ante Beg, obsega 60 strani navodil za spoznavanje užitnih, nevarnih in strupenih gob, kako rastejo, kako jih nabiramo, sušimo in kako pripravljajo naše kuharice okusna jedila iz gob. Knjiga ima 75 barvanih slik po naravi in stane vezana Din 50. Dobe pa se slike tudi same za se nalepljene na karton za nazorni pouk, cena Din 100. Naše geslo mora biti: v vsako hišo knjigo: »Naše gobe«.
—	Ne razmetavajte denarja za falzifikate, ko domača, cenena, naravna JORDAN grenčica odlično deluje pri boleznih prebavnih organov. Glavno skladišče Belgrad, Kn. Mihajlova 16.
—	Abiturijentke, ki se nameravajo udeležiti duhovnih vaj pri uršulinkah v Ljubljani, naj pridejo v zavod v soboto, 25. t. m. pred 6. uro zvečer. Katere se niso še prijavile, naj blagovolijo to storili takoj.
—	IV. mednarodna razstava psov vseh pasem 1. in 2. septembra t. 1. na velesejmu v Ljubljani. To zanimivo razstavo prireja Jugoslovanska kinološka zveza v Ljubljani. Razstavljenih bo 300 najlepših psov vseh pasem iz cele države in tudi iz inozemstva. Lastnikom najlepših psov se bodo izdajala spričevala o mednarodnem prvenstvu v lepoti psov (C. A. C. I. B.) in prvaštvo Jugoslavije — Ljubljana 1934. Psi, najzvestejši varuhi človeka, imajo tisoče oboževalcev. Opozarjamo na to razstavo, ki bo prikazala od najboljšega najboljše.
—	Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.
Šmartno pri Litiji
Vodovod je dogotovljen in izročen uporabi. Upravičeno pa je nezadovoljstvo med vaščani, ker je vodovod brez vode, zlasti takrat, ko bi jo najbolj rabili in ravno na trgu, kjer je uporaba največja. Tu namreč, kjer je bilo prej vode v izobilju in je močno tekla, sedaj le počasi, pomalem teče, kadar sploh teče, največkrat se pa popolnoma ustavi, tako, da morajo prizadeti, ki so jo prej imeli, tako rekoč doma, hoditi po njo daleč na konec vasi ali pa jo voziti iz potoka. Da bi bilo vsaj tako kot prej, kljub temu, da so ljudje precej žrtvovali v upanju, da bo sedaj gotovo boljše, Da bi bilo tega stanja kmalu konec in se nedostatki odstranili, to gotovo žele in pričakujejo vsi prizadeti.
—	Ptice-pevke so utihnile. Okoli sv. Jakoba, ko se prično pasji dnevi, navadno utihnejo ptice-pevke, tako kosi, škrjančki in ščinkavci, s svojim petjem. Ne čuje se več jutranje žgolcnje škrjan-čkov, niti n« večerna pesem kosova. Ko vročina med mašami najhuj« pritisne, pa se ptice-selivke začno zbirati za odhod v južne kraje. Lastavice že posedajo po brzojavnih drogovih, zbirajo se na gotovih mestih, da okoli Malega šmarna odpotujejo na jutf. Tti H i škorci po barjanskih travnikih pode in love. Nastopila je sedaj medmašna vročina, ki se od dne do dne stopnjuje, Vročina traja sedaj že peti dan. Kmetje hite pospravljati otavo.
Veliko planinsko stavtje na Smrekovcu
Šoštanj, 19. avgueta.
Nikdar še Smrekovec ni privabil k sebi toliko svojih ljubiteljev in nikdar še koča na Romi ni sprejela pod streho toliko gostov ko v nedeljo. Slavijo 30-letnice obstoja šaleške podružnice SPD je zvalovilo takorekoč vso Slovenijo, še več: celo številne udeležence iz Hrvatske, Dalmacije in od drugod je bilo videti na Smrekovcu. Prazničnosti iu veselju je prispevalo največ modro nebo, po deževju prejšnjih dni je v nedeljo zasijalo solnce in razlilo po vrhovih žarke, da so bili kakor umiti.
Uvod nedelji je bilo veliko kresovauje, ki je ob petju planincev in igranju originalne godbe iz Javorja ustvarilo nepozabno suirekov-ško noč. V nedeljo zjutraj je bil travnik pred kočo poln ljudstva. Ob pol desetih se je pričelu služba božja na prostem. G. župnik Klasinc iz Belihvod je v lepih besedah častil krasoto božjega stvarstva. Med sv. mašo je zibrano prepeval pevski zbor iz Žalca. Nato se je pričela v prisotnosti vseh planincev slavnostna spominska seja. Otvoril jo je sedanji načelnik Šaleške podružnice g. Sušel in pozdravil navzočne zastopnike podružnic iu vse ostale ter prečital pozdravne častitke. Ko je tajnik g. Robinščak prečital zapisnik o ustanovnem sestanku podružnice pred 30 leti. je podal g. Sušel poročilo o 30-letnem življenju šala.škega SPD, iz katerega posnemamo: Za prvegu načelnika je bil izvoljen g. Koropee, učitelj v Šoštanju, ki je vodil podružnico do 1. 1914. Po prevratu so bili načelniki: gg. sodnik Seruec do 1. 1922, uo-tar Marinček do I. 1925, sodnik Ročnik do 1. 1928 in Koritzki do I. 1933. Da leta 1928 je bilo delovanje podružnice usmerjeno zgolj na markacije raznih poti in podpiranje sosednjih podružnic pri zgradnji koč. šele leta 1929 je bil na občnem zboru »prejet sklep, da se zgradi na Smrekovcu planinska koča. Z delom so Ša-leščani tudi kar začeli. Zdaj koča stoji iu je prekoristna postojanka slovenskemu turizmu. Kljub gradnji koče podružnica ni zanemarjala drugih dolžnosti. V letu 1930 je ustanovila zimsko-športni odsek, 1. 1931 odprla »Župnika Čarfa stolp« nu Špiku, zadnja leta pa je priredila več uspelih smuških tečajev na Smrekovcu. Po govoru načelnika so častitali podružnici g. dr. Jančič, predsednik Tujsko-prometne zveze v Mariboru, g. Kvac, nadzornik planinskih koč, g. Zemljič, zastopnik savinjske podružnice, g. Zorzut za mariborsko podružnico, g. Ule za mežiško, p. Kavs za mislinjsko in g. Kuhar v imenu 1 ujsko-prometnega društva v Črni.
Nedeljska slavnost na Smrekovcu je dokazala veliko delavnost in mladostno moč jubilanta. Častitamo mu tudi mi in želimo še mnogo bogatih jubilejev!
Ptuj
Celje
-S" Pri tomboli prostovoljnega gasilnega društva v Gaberju, ki je bila v nedeljo, so zadeli glavne dobitke: Kompolšek Josip, pos. sin iz Trnovelj in Knez Minka, hči tovarnarja v Gaberju, oba skupaj 2250 Din, Zagoričnik Ernest, delavec v Gaberju, voz premoga; Fazarinc Marija, perica v hotelu Evropa, umivalno garnituro; Stipčič Marija, krojaški mojster v Celju, zlato verižico; Gologranc Franc, stavbenik iz Konjic, voz drv; Esih Amalija, zaseb-nica na Sp. Hudinji servis za pivo; Majer Stanko, železničar iz Trnovelj, ševro-usnje in Majcen Vera, vlagallta Zvezne tiskarne, električno svetiljko. Poleg tega je bilo zadetih še 600 raznih lepih dobitkov. Obisk pri tomboli je bil povoljen, ljudje zadovoljni.
-©■ Umrla sta: V Celju, Gledališka ulica 9, Ke-spret Ana, 68 let, perica, v bolnišnici je pa umrl Krivec Simon, 57 let, mesarski pomočnik iz Gaber ja. N. v m. p.!
& Vlom v stanovanje. V noči od 20. na 21. t. m. je bilo vlomljeno v kuhinjo trg. pomočnika Freliha Ivana v Zavodni št. 39. Okno je bilo odprto, pač pa zamreženo; vlomilec je z lahkoto odstranil mrežo in odnesel masti, klobas in steklenico marmelade v skupni vrednosti 350 Din. To je v isti hiši v kratkem času že tretja tatvina.
-©• Na naslov železniške uprave. Ze pred časom smo na tem mestu apelirali na železniško upravo zaradi voznikov, ki med razkladanjem in nakladanjem blaga na celjski postaji krmijo živino. Mnogi vozniki, ki bi radi izkoristili čas, ki ga zamude na postaji, s krmljenjem konj, tega ne morejo storiti, ker tega železniška uprava ne dovoli. Prosimo železniško upravo, naj bi bila uvidevnejša in dovolila voznikom krmljenje, ker s tem se pač ne dela nikomur nobene škode. Vozniki se po pravici pritožujejo, da se na ta način po nepotrebnem muči živina, ki mora včasih opraviti naporne vožnje, a ko bi bil čas, da bi se nakrmilo, tega ne smejo storiti. Živino izpregati in jo voditi v razne hleve tudi ne kaže, ker je to samo potrata časa. Zato upamo, da bo pač v bodoče ta prošnja uslišana.
Vič
Zares hvaležno delo je opravil viški Ljudski oder, ko je v soboto 18. in v nedeljo 19. avg. na trgu pred cerkvenim portalom predvajal mistorij »Slehernik«. Že lansko leto je bivše Prosv. društvo podalo na cvetno nedeljo v Društvenem domu P. Thuysbaert-Pogačnikovega »Slehernika«, a letos je nudil Ljudski oder razširjenega fi. v. Hofmanns-thal-O. Zupančičevega kar na prostem. Ce je že lani zadovoljilo občinstvo s svojo produkcijo Prosvetno društvo, nas je letošnje leto Ljudski oder naravnost zadivil. Je pa bila to tudi hkrati premiera — krst novo ustanovljenega dramatičnega društva. Župančičev »Slehernik« je velika beseda in motivna umetnina, ki nam dajo občutiti veličino srednjeveško verske drame, in naši vrli igralci so znali s svojim dovršenim izvajanjem vso umetnino dvigniti v najpri-jetnejši užitek. Ni tu mesto, da bi se spuščali v analizo misterija samega — saj ga lahko vsak sam bero, ki ga je založila Družba sv. Mohorja 1934. Mohorjeva knjižica 70, — tudi tu ni prostora, da bi se bavili s podrobno kritiko celotnega proizvajanja — izvzemši, čo mimogrede rečemo, naj bi biilo pirovanje še nekoliko živahnejše, — pač pa naglašamo: Viškemu odru vsa čast, fe tako naprej in še večkrat na svidenje « podobnimi umetniškimi tvorbami!
Smrtna nesreča. Preteklo soboto se je zgodila » Podlehniku nesreča, koje žrtev je bil 9 letni Frane Habjanič. Fantek je padel v žehtnik, ki je bil čez polovico napolnjen z brozgo od žganje-kuhe. Dobil je po zgornjem telesu tako hude opekline, da je po 12 urnem trpljenju izdihnil.
Policijska vest. Preteklo nedeljo sta napadla dva razgrajača tuk. kamnoseka Avgusta Gajserja. Okrog 10 predpoldne sta se pojavila ua njegovem stanovanju in g ogrožala z odprtimi noži. Prestrašenemu Gajserju se je posrečilo skriti se v sobo tn zakleniti vrata za seboj. Medlem je nekdo obvestil policijo, ki je enega napadalca aretirala in ga vtaknila v luknjo. Pri njem so našli dolg odprt nož, s katerim je hotel Gajserja napasti; drug razgrajač pa je izginil iu ga še zasledujejo.
Poroka. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju sta se poročila v ponedeljek 20. t. m. Franc Anžel, posestnik in Ana Ciglar, hči posestnika; oba iz Kicarja. Obilo sreče!
Hinje
Pri nas se je poslovil s te solzne doline dober krščanski mož — Martinčev oče iz Hinj.
Zadnja štiri leta je trpel — svetovna vojna, ki ga je še zajela, mu je pustila srčno napako. Tožil je v dolgih zimskih nočeh brez spanja, še posebno je bilo težko zadnji mesec njemu in vsem, ki so mu stali ob postelji.Kot bi ga Marija rešila iz muk in trpljenja in ga na svoj praznik Vnebovzetja poklicala k sebi...
Pokojni oče je bil pravi domačin — naše gore list. Suh, visoke postave, po značaju žilav, delaven in pa pošten. S srojo neumorno pridnostjo je gospodarstvo izboljšal, svojo gostilno pa je tudi postavil na temelj poštenosti in na tem tudi zdaj stoji. Da tak mož do zadnjega ni mogel mirovati in rok križem držati, je razumljivo.
Zanimal se je tudi za življenje okrog sebe — po svetu. Njegovi vrstniki — sedemdesetletniki — malo ali nič ne znajo brati. On je z veseljem čital »Slovenca« in »Domoljuba« še v zadnji bolezni, kadar ga je le malo popustilo.
Svoje otroke je preskrbe!. Dva sinova je šolal; posvetila sta se ljudstvu in delata zanj: to sta gospoda Vencelj Skebe, dosedanji upravitelj ljudske šole v Novem mestu in Silvester Skebe, dosedaj duhovnik med našimi izseljenci v Franciji.
Oče Martinčev, na predvečer smrti se vam je iz srca izvil vzdih: »Dolga je rajža, temna je noč — prid' nam Marija na pomoč...« Končana je rajža. svetel je dan, Marija je prišla in šli ste r. njo. Oče, vaš mrtvaški oder so okrasili z vam tako ljubljenimi rožami, ki že dozorevajo — podoba vašega življenja in vaših let. Zdaj vam bo zemlja dala še prostorček, kjer naj se odpočije telo in molitev, v katerih naj se duša okrepča. Drugega vam dati ne more in treba ni. Bog vam daj večni pokoj, želimo v prepričanju, da se je že zgodilo.
Radio
Programi Radio Ljubljanat
Sreda, 22. avgusta: 12.15 Roproducirane uverture 12.45 Poročita 13.00 Cas, slavni pevci pojo operne ari.ie (reproducirana glasba) 13.00 Krvoločni bogovi Mehikancev (Frane Terseglav) 19.30 Literarna ura: knjižili pregled (A. Podbevšek) 20.00 Pevski dueti: gdčni Vedralova in Zupanova 20.45 Radijski orkester 21.30 Mandolini-stični kvartet 22.00 Cas, poročila, lahka glasba.
Četrtek, 23. avgusta: 12.45 Poročila 13.00 Cas, razni plesi v koncertnih priredbah (plošče) 19.00 PloSče jm željah 19.30 Regulacija Ljubljanice (Ciril Kočevar) 20.00 Plošče 20.15 Prenos iz Salzburga: Simfonični koncert 22.00 Cas, poročila, prenos iz im Ionskega vrta.
Drugi programi:
SREDA, 22. avgusta: Belgrad: 18.30 Več. konc. rad. ork. 23.30 Klav. koue. — Zagreb: 22.15 Zab. gl. — Dunaj: 13.40 Konc. rad. ork. 21.30 Veseli čas 23.00 Koncert na čelu 23.25 Več. gl. — Berlin: 19.20 VoOc. konc. Nemške nar. pesmi 21.00 Operne arije — Bratislava: 18.15 Klav. konc. — Brno: 20.15 Klav. kone. — Budimpešta: 20.40 Jazz ork. 21.45 Godalni ork. 23.30 Oig. gl. — Milan-Trst: 19.30 Pis. gl. program 21.30 Sini Ion. cekv. konc. — Vraga: 19.25 Operne arije 20.10 Chopinov vokalni koucort.
ČETRTEK 23. avgusta. Belgrad: 18.45 Radijski orkester 19.15 Narodne pesmi pojo Teodora Areeuovič 20.15 Prenos iz Salzburga 22.40 Zabavna glasba — Zu-greb: 20.15 Prenos iz Salzburga — Dunaj: 20.15 Koncert dunajske filharmonije, prenos te Snlzbuirga — Berlin: 19.00 Vesela komorna glasba — Bratislava: 19.50 Radijska igra — Budimpešta: 19.20 Koncert na cl m balonu 20.15 Prenos te Salzburga 22.25 Ciganska glasba 23.15 Jazz-glasba — Milan-Trst: 20.45 Pronos te opere — Praga: 20.15 Prenos iz Salzburga 22.15 Orkeut.raln' konoert.
JVazznanila
Ljubljana
1 Izlet na planino Vogel. TK Skala obvegča, da priredi na željo mnogih, ki niso dobili zadnjo nedeljo vozovnic za avtobusui telet v Bohinj ln na Vogel, izlet k novo otvorjenemu Skaloškemu domu, z odhodom avtobusa v soboto, 25. ob IG izpred Evrope. Vožnja tja iu nazaj 47 Din za osebo. Takoj po prihodu avtobusa v Bohinj odhod ua Vogel pod vodstvom poverjenika-Skalaša. Avtobusa se lahko poslužijo tudi drugi obiskovalci Bohinja. Izlet se priredi le pod pogojeni razprodanih vozovnic avtobusa. Vozovnice pri tvrdki Al pina« na Dunajski cesti.
1 Avtobusni izlet v Bohinj priredi SPD Ljubljana zopet v nedeljo, 2G. avgusta z običajnim odhodom v Tavčarjevi ulici izpred kavarno «Evropa« točno ob 1.15, povratek od hotela «Zlatorog« ob 19.30. Cena vožnja za člane SPD Din 47, za nečlane Din 55. Sedeže Je treba preskrbeti v pisarni SPD v palači .Grafika« na M asu rykovi costi 14, in to čimprej.
1 Izlet planincev SPD v Juinn Srbijo. Intorosent-je noj so priglase v pisarni SPD v Ljubljani, Mnsary-kova 14, naj dalje do 28. avgusta. Vse podrobno informacije in pojasnila dajo pisarna.
1 Nočno sluibn imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6. in mr. Ilakarčič, Sv. Jakoba txg 9.
Celie
c Ekskurzijo v tukajšnjo mefcnnlčno tkalnico Metka bo priredilo društvo DJA v Celju v petek, dno 2. t. m. Zbirališče ob pol 10 na dvorišču mestni' narodne šolo. Vabljeni vsi akademiki in njih prijatelji. Na prihodnjem članskem sestanku bo predaval akademik g. Dušan Cremožnik o tomi:.človek ln vera. Se«ta nek bo že v ponedeljek, dne 27. t. m.
Maribor
m Salezijansko sotrudništvo v Mariboru Imn * nodoljo, 2fi. t .m. ob 4 popoldne v stolu eni župnišču svoj rodni sestanak. Prodava dr. Volčič. Vabljivnl nn tudi nečlani.
Poizvedovanja
Vet ključev jo v nedeljo izgubil neki vajonoo. Najditelj .jo naproša, da ključe odda proti Mutradi v upravaištvu <Blovenoa«,
FRANKREICH
' * Liezen
rrofaiacH v? Leo&en
vrstenfetdG* ^enavfje %

Marburg^ JUG0SIAW
f B£LGIEN \
\D E U T S C H L AN D
> TSCHECH0SL0WAKE1
Zemljevid o etratoefernem poletu prof. Cosynsa, ki ga je razposlalo znano berlinsko zaloznistvo za časopisne ilustracije. Jugoslovanske Zenavlje so pravilno označene, manjka le kljukica na Z. Zanimivo je, da balona v Nemčiji niso opazili in je neznano, nad katerimi kraji je letel. Balon so opazili
zopet šele v Avstriji.
Prva izvirna slika o vzletu inž. Maksa Cosynsa in njegovega asistenta van der Elsta, ki ju je dobra
sreča zanesla v Slovensko krajino.
Mati ruske revolucije zbolela
Kakor poročajo češki listi, je pred kratkim hudo obolela 90 letna ruska revolueionarka Katarina Breškovska, ki jo imenujejo »mater ruske revolucije«. Starka živi na malem posestvu v bližini Prage in je zadnje dni zaradi možganskih krvavenj oslepela in onemogla. Te dni se je podal v Prago Aleksander Kerenski, nekdanji predsednik tafasne ruske vlade, da obišče starko, katere sta-aje je skoraj breeupno.
Gozdovi v morju
Splošno se je mislilo, da eo 100 m visoka ma-mutova drevesa, ki rastejo v afriških pragozdih ob Kongu, najvišja. Sedaj nam pa poročajo, da je neki norveški raziskovalec polarnih krajev zasledil v arktičnem morju na morskem dnu pragozdove z aeprimerno večjimi in obsežnejšimi debli. Nekatera eo eelo do 180 m visoka. V splošnem nam je polarna flora malo anana in bi mogli komaj verjeti lam v Kitam
Športniki, grozi vam konkurenca
Ravnatelj pariške norišnice sv. Ane že tretje leto navdušuje svoje bolnike za šport in imel je že nekaj uspehov. Njegov zavod je pridobil vzorno urejene športne prostore in kopališče. Seveda so kazali umobolni najmanj umevanja za one igre, ki so vajene na disciplino. Pri nogometu misli n. pr. sleherni igralec samo na goal, ne zmeni se za svoje tovariše in celo napada lastna vrata. Razen tega so kazali nogometaši preveč navdušenja: večkrat se je končala igra s pretepom, kakor se to dogaja tudi pri normalnih igralcih. Vsled tega je moral ravnatelj naposled ukiniti nogomet. Prav tako je prepovedal tudi nedolžni croquet, ker so neusmiljeno mlatili udeleženci s kladivi po nasprotnikih. Zato pa kažejo umobolni velike zmožnosti za telovadbo in lahko atletiko. Otožni melanholiki in k osamljenosti nagnjene žrtve blaznosti imajo krasne uspehe pri begu na daljavo, oziroma z zaprekami. Ravnatelj zatrjuje, da so ponosni bolniki na dosežene zmage. Športne prireditve olajšajo njih trpljenje in koristno vplivajo na zdravljenje. Ni izključeno, da bodo dosegli umobolni nove rekorde in celo prekosili zdrave nrvake.
Največji tovor srebra, ki so ga kdaj vozili čez Atlantik. Na parniku »Washington« so prepeljali iz
Southamptona v Newyork 12.000 »palic« erebra. Na sliki vidimo vkrcavanje bele kovine.
Misijonar - socijalni reformator v Južni Afriki
Vsa južna Afrika pozna marianhilskega misijonarja p. Bernarda Hu6sa kot odličnega voditelja in organizatorja za socialno-gospodarsko obnovo domačinov, ki žive v obupnih razmerah.
Pretekli mesec ga je zaprosila za pomoč univerza v Johannesburgu, da bi naj proučil žalosten položaj popolnoma obubožanih domačinov v bližnjih okrajih. P. Hu6s je obiskal posamezne naselbine in pokazal prebivalstvu, kako si naj sami pomagajo in ei izboljšajo svoj položaj. Poleg tega je skušal pridobiti tudi bele naseljence iz okolice, da bi pomagali bednim domačinom. Kmalu nato ga je poklical škof Meyeing iz Kimberleja. Šlo je za ustanovitev kmetijske šole v Bečuana-deželi. Tu je naletelo katoliško misijonsko delo na silne težko-6e. Poglavarji te »samostojne« deželice, ki je pod angleškim varstvom, so se bili naveličali neprestanih sporov in prepirov med številnimi protestantskimi sektami in eo dovolili samo eni sekti udejstvovanje. Katoliški Cerkvi je bilo prepovedano vsako udejstvovanje v tej pokrajini. Misijonski škof je sedaj kupil v tem ozemlju posestvo in upa, da bo' predvsem z ustanovitvijo kmetijske šole pripravil pot misijonskemu delu. V načrtu je tudi ustanovitev bolnišnice z dominikanskimi sestrami in z misijonskim zdravnikom.
V Johannesburgu je govoril p. Huse pred mnogimi izobraženimi domačini o gospodarskih vprašanjih in o ustanavljanju kreditnih zadrug po sistemu 6amopomočii. Zanimivo je, da je p. Huss v letih od 1926 do 1931 postopoma ustvaril in izpopolnil več denarnih zavodov (bank), ki jih upravljajo domačini.
Pred kratkim je doibil zaslužni misijonar celo iz Ugande (Osrednja Afrika) razna piema s prošnjo za nasvete glede ustanavljanja kmetijskih šol. Celo iz Belgijskega Konga prihajajo prošnje za razne nasvete v socialno-goepodanskih vprašanjih.
Za svoje uspešno in pozitivno delo pa zanje p. Huss sovraštvo komunistov in ostalih veri in socialnemu redu sovražnih elementov, ki »o ga že večkrat napadli, saj vedo, da jim on s svojim delom onemogočuje zahrbtno rovarjenje med domačini.
Sirotka proti otroškemu mrtvoudu
Zdravniki William Park, Josephine Noal in Henry Wirt Jackson so sestavili sirotko protrtotro-škeinu mrtvoudu. Sklenili so poskusiti zdravilo na samih sebi. Dali eo si vbrizgniti 5 cm sirotke. Za končni uspeh bodo zvedeli šele čez tri ali štiri tedne.
Predsednik Rooeevelt ee zahvaljuje vlakovodji posebnega vlaka, s katerim se je z dopusta vrnil v Washington, za dobro vožnjo.
Smrt stoletne starke
V bližini vasice Blahi v Macedoniji je pogorela samotna kmetska hiša, kjer je našlo smrt troje poeestnikovih otrok. Ko eo privedli na pogorišče stoletno prababico in ji ppkazali ožgana otroška trupla, je starko ob tem etrašnem pogledu zadela kap in se je zgrudila na mestu mrtva.
Osebni zdravniki rimskih cesarjev eo po Plini jevem sporočilu prejemali 260.000 sestercev plače, to je nekako 1 milijon dinarjev letno. Sterfci-nijev zdravnik je prejemal celo 500.000 sestercev. ker je dokazal, da v zasebni praksi zasluži 600.000 sestercev.
Mož. Iti ima veliko družino. Da majhen avtomobil
Uspeti polet v stratosfero
Novodobne zračne vojske
Angleška ekspedicija odkrila nov dragulj
Te dni se je vrnila v London ekspedicija, ki jo je vodil po Libijski puščavi geograf Pa-trick A. Cluyton. Njegovi zapiski so res mični, morda celo senzacijonalni. Patriek Clayton je prehodil 80.000 angleških milj po Libijski puščavi. Tudi z letali si je pomagala ekspedicija. Raziskovanje ni bilo lahko, ker še nimamo na-tenčnih zemljevidov o Libijski puščavi. Clay-ton je odkril neko staro oazo, ki je noben Ev-ropec že 80 let ni videl. Splošno so domnevali, da je že izginila. Clayton je prinesel s seboj dragocen kamen, ki mu ga je izbrusil neki Lon-dončan. Kamen je rumenkast. Angleški izvedenci, med temi dr. Spencer, trdijo, da je ta vrsta kamna povsem nova. Kamnu so taikoj dali ime, in sicer >cosmie gem«, kozmični dragulj, kakor da bi bil padel kje s kake zvezde na zemljo. Ko so londonski listi objavili to vest, je pričel Clayton prejemati dan za dnem prave kupe pisem. Zlatarji in bogate gospe so ga vpraševali, kako je prišel do kamna in ali bi jih lahko še več prinesli iz Libije. Clayton sam se za to odkritje ni posebno zanimal, zanj veljajo I več zemljepisne ugotovitve.
I	___
Gospa (odhajajoči služkinji): Pa ste trdili, ko ste prišli k nam, da ste služili samo v boljših družinah.
Služkinja: Zdaj tega ne morem več reči-
\jih sestava in njih naloge
V svetovni vojni eo igrale zračne vojne sile v prvi vrsti izvidniško nalogo, razen tega so imele nalogo, da vznemirjajo in oškodujejo sovražnika s posameznimi bombnimi napadi v zaledju in na fronti. Za velike skupne, odločilne napade je niso uporabljali. V bodoči vojni se bo uloga zračnih bro-dovij 6eve temeljito izpremenila. Po vseh državah eo ei ustanovili posebne zračne vojske, ki bodo nastopale skupno po starem vojnem načelu, da je treba bojne sile vkup držati; kopni vojski in mornarici bo dodeljenih le neko omejeno število letal za nujne namene.
Pri armadah in mornaricah bodo sodelovala v glavnem izvidniška in artilerijska letala. Danes je nemogoče voditi armado na euhem — saj je bojišče povsem prazno; zato je nujno potrebno zračno iz-vidništvo. Prav tako je pomorsko brodovje na odprtem morju slepo, če nima pregleda iz zračnih višav. Letalske naloge 60 danes tako mnogovrstne, da se je šolanje letalskega osebja, posebno častnikov, 6krajno razmahnilo in poglobilo. Danee se zahteva od letalskega častnika, da je na vseh po-priščih domač; njegova izobrazba mora biti tako vsestranska, da ga je mogoče brez pomislekov uporabiti tako na kopnem kakor na morju in enako v zračni armadi. Za izvidništvo, to je za vestno, jasno in točno poročanje je treba temeljite voja-ško-znanstvene pTedizobrazbe, vrhu tega je treba obvladati brezžično brzojavljanje, strojno puškar-etvo, natančno je treba poznati vso letalsko vedo in prak60 in biti sposoben vsak hip nadomestiti pilota, če bi bil ta ustreljen itd. Izobrazba letalskega častnika je enaka izobrazbi generalštabnih častnikov, a izpopolniti jo je treba še z gori navedenimi sposobnostmi.
Nič manj važna kakor kakovost osebja je tudi kakovost materiala. Zračna vojska mora biti oskrb-
ljena z raznovrstnim materialom, prav kakor armada na 6uhem in mornarica. Za izvidniške svrhe so potrebna posebna izvidniška letala, ki so uporabna tudi kot lahki bombarderji; v takih primerih se mora del kurivnih zalog umakniti tovoru bomb. Seveda izgubi pri tem letalo na evojem ak-cijekem radiju — ostati more manj čaea v zraku.
Srednjevelika bombna letala morajo služiti tudi dopolnitvam in biti zelo hitra, da se morejo kosati s sovražnimi lovskimi letali in biti kos tudi obrambi z zemlje. Veliki težki bombarderji pa imajo nasprotno samo eno nalogo: da rušijo velike zgradbe, utrdbe itd.
Bistven sestavni del vsake zračne armade eo lovska letalska brodovja, ki imajo nalogo, da krijejo izvidnike in bombarderje. Vsa sestava zračne armade 6e krije e sestavo euhozemskib armad in mornaric in je zato vedno v položaju, da poseže v razvoj dogodkov kjerkoli treba.
Zračna armada mora biti pripravljena, da nastopi nemudoma, čim 6e začno eovražnosti. Ker nobena država v miru ne more vzdrževati vseh priprav za takojšnjo zračno obrambo, velja pač posebno za zračno vojsko, da tisti prej melje, ki prej pride. Nenaden zračni napad pod spretnim vodstvom utegne imeti izredno dalekosežne posledice. Prav tako mora biti zračna vojska dovolj močna, da prenese neizbežne velike izgube prvih dni in ostane sposobna za poznejše naloge.
Zračna armada obsega torej enote, ki spadajo deloma k večjim enotam kopnih armad, in sicer k konjeniškim divizijam, mehaničnim in motorističnim divizijam, armadnim zborom in armadam, ter elednjič tudi k mornarici.
Te enote eo: zaključene skupine za izvidništvo in topniško letalsko službo, lovska brodovja in bombarderske skupine.
Holandec Pellenaars, 6vetovni mojster ..alerjev. V rokah drži priborjeno častno nagrado nemške države.
Gospodarstvo
Kdo bo izvažat naš les na Madjarsko
Pri nas ozkogrudnosi, v Zagrebu seveda idealizem
»Slovenec« je 15. avgusta poročal o konferenci-lesnih izvoznikov v Mariboru, ki jo je sklicalo Ju-goslovansko-madjarsko društvo za menjavo blaga v Zagrebu iti ki jo je vodil ravnatelj tega društva Oton Heinrich. Konferenca naj bi dala pobudo za oživitev lesne trgovine z Madjarsko in izvoljen je bil odbor, ki naj bi določil minimalne cene za izvoz našega lesa. Tedaj je naš poročevalec opozoril našo javnost in naše lesne trgovce, da obstoji nevarnost, da prevzame pri izvozu lesa iz Slovenije na Madjarsko vodilno vlogo Zagreb.
Oton Heinrich je v zagrebškem »Morgenblattu« (16. t. m.) popisal namen te svoje pobude v glavnem takole: Leta 1932. je bilo ustanovljeno Ju-goslovansko-madjarsko društvo za .izmenjavo blaga, ki so ga pozneje pričeli na kratko nazivati »Ungarkomp«. Namen te organizacije je, da pospešuje trgovino med Jugoslavijo in Madjarsko. Tedaj se ]e društvu posrečilo oživiti izvoz našega lesa na Madjarsko. »Ungarkomp« ni imel nikdar namena, da bi sama izvažala les in ga tudi danes nima, temveč samo posreduje. Društvo ie sodelovalo pri' trgovinski pogodbi, ki je bila sklenjena dne 15. maja 1933 z Madjarsko in ki je potekla letos 15. maja. Radi jugoslovansko-madjarskega incidenta v Ženevi se pogajanja za obnovitev pogodbe med Jugoslavijo in Madjarsko niso .mogla začeti; upanje obstoji, da se obnovijo še ta mesec. »Ungarkomp« je med tem brezpogodbenem stanju še vedno delovala in izposlovala več izvoznih dovoljenj. Našemu izvozniku se ni treba bati za denar, ker »Ungarkomp« skrbi, da madjarski uvoznik blago tudi plača. »Ungarkomp« je doslej dovolila vsakemu jugoslovanskemu izvozniku kontingent, za katerega je ta prosil, kljub temu so posamezni izvozniki pričeli nastopati na lastno roko in ponujali Madjarom nižje cene.
Pred dobrim mesecem se je Oton Heinrich obrnil na vse naše lesne izvoznike z vprašanjem, ali bi bili pripravljeni pristati na sporazum glede cene našega lesa. Tedaj so nekateri opozorili na to madjarske uvoznike in jih pozvali, naj svoje potrebe čimprej pokrijejo, ker bodo poslej cene jugoslovanskega lesa radi bližnjega sporazuma poskočile. Julija je bil Oton Heinrich v Budimpešti in tedaj ga je posestrima »Ungarkomp« v Budimpešti opozorila, da pripravljajo jugoslovanski lesni trgovci kartel, ki bi škodoval tnadjarskemu uvozu. Radi teh intrig je Oton Heinrich odložil svoje posredovanje v prilog jugoslovanskemu izvozu lesa.
Tedaj so ga jugoslovanski izvozniki prosili, naj svoje delo nadaljuje; z enako prošnjo so se obrnili nanj madjarski uvozniki. Medtem je bil namreč sklenjen 14. maja v Rimu sporazum med Madjarsko in Avstrijo in v smislu tega sporazuma si je Avstrija zagotovila važne prednosti za izvoz svojega lesa na Madjarsko. V Avstriji se je organiziral tudi kartel, ki je določil najnižje cene lesa. Ta kartel gotovo ni bil v interesu madjarskih uvoznikov, ki bi gotovo rajši kupovali blago po zmernih cenah. Prav radi tega so si hotele zavarovati hrbet z možnostjo, da les uvažajo še vedno tudi iz Jugoslavije.
Tako sem |x»vabil vse slovenske izvoznike lesa na sestanek 12. t. ni. v Maribor. Sestanku je predsedoval g. Lahovnik, predsednik ljubljanske sekcije slovenskih lesnih proizvajalcev. , Prisostvovalo mu je 26 izvoznikov. Na podlagi raznih predlogov so bili končno sprejeti ti-le sklepi: 1. ustanovi naj se krajevna organizacija za izvoz na Madjarsko; 2. izvoljen je bil začasni odbor 6 oseb, ki naj bi vodil pogajanja za izvoz lesa na Madjarsko. Ti odborniki se lahko izmenjajo, kakor hitro se ustanovi krajevna organizacija; 3. akcija za izvoz lesa na Madjarsko naj se takoj izvede in ta izvedba se izroči »Ungarkomp«; 4. sedež organizacije naj bo Maribor.
Za izvoz lesa na Madjarsko pride v jx>šiev razen Bosne edipo Slovenija. Iz drugih krajev države se bavijo s tem Izvozom' samo tri tvrdke, zato je bilo sklenjeno, naj se tudi te povabijo v organizacijo. Kakor ni »Ungarkomp« doslej sama dobav-iala lesa, tako ga tUdI ne bo v bodoče. V trenutku, ko izgubljamo Tesni trg, je treba napeti vse sile, da ta trg ohranimo.
Priobčujemo lojalno pojasnilo g. Otona Hein-richa, ki ga je poslal »Morgenblattu*. Pri tem pa moramo pribiti, da nas je ton drugega pojasnila, ki ga je priobčil »Jugosl. Lloyd« kot repliko na naš članek in ki je po vsej verjetnosti prišlo iz istih krogov, kakor pojasnilo poslano »Morgenblattu«, zelo presenetil. »Jugosl. Lloyd« namreč sam pristavlja, da je to pojasnilo prejel od drugod. Član-kar očita »večini Slovencev ozkogrudnost, ki jo kažejo pri vsakem sodelovanju. Oni bi hoteli, da drugi za njih delajo in jim vse izposlujejo, a koristi naj bi imeli saini.<
To je ton, ki bi ga strokovni list ne smel rabiti, to je žalitev vsega našega trgovskega stanu, proti kateri odločno protestiramo.
Malthusen napoveduje mrtvilo
100 vagonov obranega sadja Sadni trgOVlUt
'Maribor, 21. avg.
Snoči je prispel v Maribor eden svetovnih » trgovcev s sadjem, g. Malthusen iz Holandske. Njegova pot v Jugoslavijo je letos zaenkrat zgolj informativnega značaja. Vaš poročevalec se je razgovarjal z g. Malthusenom o po-■Sožaju4,.na svetovnem sadnem trgu. G. Malthusen je izjavil:
* »S sadno trgovino, letos ne bo sile. Glavni odjemalec v Evropi je Nemčija in ta je ob-.ubožana. Izvozu v druge pokrajine pa so zopet na poti carinske in devizne težave ter valutne nesigurnosti. Naša tvrdka, ki je doslej izvozila največ jugoslovanskih jabolk na za-pad ter oskrbuje predvsem prekomorske države in Nemčijo, letos zaenkrat še ne bo nakupovala. Letos imamo na Holandskem izborno sadno letino1 ter bomo lahko krili sami domače potrebe in še bo preostalo jabolk za izvoz. Naša jabolka gojimo na najmodernejši način, ki smo ga povzeli po Američanih. Kot v Kaliforniji, so tudi pri nas jabolčne farme, kjer se jablane gojijo še skrb ne je, kot pri vas vinska trta. Vedno se okopavajo, po 5—6 krat letno škropijo z raznimi zaščitnimi sredstvi. Posledica je, da pridelamo sadje z najlepšo zunanjostjo, ki ga tudi vzorno spravljamo, sortiramo po velikosti in teži, tako da ve vsak kupec, ki naroči zaboje jabolk te in te številke, koliko bodo ti zaboji tudi tehtali. Edino to manjka našim jabolkom: vaša zemlja in klima in radi tega se z vašimi štajerskimi glede okusa
ne morejo kosati. Če bi imeli vi naše holandske sadovnjake, če bi vzgajali sadje z našo pridnostjo ter ga spravljali z našo skrbnostjo, potem nimate glede jabolk konkurenta na vsem svetu. Če boste pa letos hoteli uspeti s sadnim izvozom, potem morate posvečati vso skrb spravljanju in odbiranju jabolk ter jih čim najlepše pakirati. Na svetovnem trgu letos močno nastopajo Švica, Avstrija, Romunija, manj Italija, liolandska in Nemčija. Konkurenca Amerike in Kanade pride šele kasneje, ker sadje tam še ni dozorelo.«
Tako g. Malthusen. V ostalem je sadni izvoz sedaj v popolnem zastoju. Mali trgovci v Slovenskih goricah in kmetje imajo sedaj nad
100 vagonov obranega sadja, ki čaka, da bi ga sindikat prevzel. Neki član sindikata je še nedavno razposlal v vse kraje sporočila: kupujte jabolka zame, plačam pri prevzemu fco. vagon in meja Din t.SO za kg. Na to sporočilo se je začelo mrzlično nakupovanje, napolnile so se zaloge, kupec pa sadja ni prevzel. Ljudstvo jc ogorčeno, ker mu za vskladiščena jabolka sedaj ponujajo nakupo-valci po 40 par za kg. Sindikat je s takimi sporočili pokazal, da ni kos poverjeni mu nalogi. Mnogi trgovci, ki so kupovali po sporočeni ceni, bodo vprav uničeni, pa tudi kmetje, ki so pripeljali sadje že na kolodvor ter ga potem zopet vozili domov, so utrpeli ogromno škodo. Jabolka, ki bi jim še edina letos 'nekaj denarja prinesla, morajo sedaj stiskati za sadjevec.
Borza
Dne 21. avgusta 1934. Denar
Funt in dolar sta se ustalila zelo nizko. V zasebnem kliringu v Ljubljani je notiral funt 229.75— 231.35, v Zagrebu 228.20-229.80. Avstrijski šiling V Ljubljani S—8.10, pezeta v Zagrebu 598 - 608.
Ljubljana. Amsterdam 2301.24—2312.60, Berlin 1341.80-1352.60, Bruselj 798.02-801.96, Curih 1108.35—1113.85, London 170.50—172.10, Newyork 3330.5—3368.76, Pariz 223.93—225.05, Praga 141.01 —141.87, Trst 291.01—293.41.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.2075, London 15.105 (?), New-york 303, Bruselj 72, Milan 26.30, Madrid 41.90, Amsterdam 207.625, Berlin 121.50, Dunaj 72.75 (56.90), Stockholm 79.45, Oslo 77.45, Kopenhagen 68.90, Praga 12.72, Varšava 57.90, Atene 2.925, Carigrad 2.485, Bukarešta 3.05.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 9.26 den.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 71.50—72, vojna škoda 340- -342, 8% Bler. pos. 65-66, 7% Bler. pos. 56-57, 6% begi. obv. 60—61, agrarji 39—40.
Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. |>os. 71.50—72, vojna škoda 340—342, avg. 338 den., sept. 341— 342, okt., nov. 339 den., dec. 342—345, agrarji 39.4, 7% Bler. pos. 56.50—58, 8% Bler. pos. 65.50—66, 7% pos. hipot. banke 68—70, 6% begi. obv. 60—61 — Delnice: Narodna banka 4000 —4100, Priv. agr. banka 217—221, Grčija-Zagreb 28.15—28.85 (28.5), Osj. sladk. tov. 120 bi., Bečkerek sladk. tov. 500 bi., Osi. livarna 145 bi., Impex 50 den., Trboveljska 90 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. |3os. 72 den., 6% begi. obv. 61.75- 62.50 (dec. 62-63), 8% Bler. pos. 66.50—67.50, 7% Bler. pos. 58—50 (58), 1% Bler. pos. 58-69 (58). 7% po. DHB 68.50 -69.50 (69). — Delnice: Priv. agrar. banka 218.50—220 (218.50).
Dunaj. Donavsko-savsko-jadran. prioritete 61.1, delnice 9.72, Liinderbank 15, Stevveag 10.20, Alpine 9.01, Rima 20.80, Trboveljska 9.75.
Ljubljana. Koruza pop. suha 147.50-150, pšenica bač., 79/80 155-157.50, bač., 80 kg, 1% 157.50 —160, moka bač., nularica 250— 255, ban., nularica 255—260.
Živina
Dunajski prašičji sejem dne 21. avgusta. Pripeljanih ie bilo 8827 pršutarjev in 3983 špeharjev,
skupno 12.810 glav, od tega iz Avstrije 6017 glav, iz inozemstva pa 6793 glav. Cene so bile v šilingih za kg žive teže: špeharji 1. 1.26—1.28, stari 1.17— 1.22, kmetski 1.28—1.35, križani 1.30—1.45, pršutarji 1.20—1.60, srednjetežki špeharji 1.23—1.25. Potek sejma je bil miren, deloma celo slab. Cene prvovrstnih pršutarjev so padle za 3—5, srednjega in slabšega blaga pa za 5—10 grošev pri kg žive teže. Prvovrstni madjarski veleposestniški prašiči so obdržali čvrste cene preteklega tedna, dočim so se ostali špeharji pocenili za 2 groša pri kg žive teže.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet srednji.
Sombor. Moka bač. Og in Ogg 180 200, št. 2 160-180. št. 5 140 -160, št. 6 120 140, št. 7 105 —110, št. 8 105—107.50, otrobi bač. pšen. proinpt 74-76, fižol bač. 117.50^122.50. Ostalo neizpremenjeno. Promet srednji.
Budimpešta. Tendenca neodrejena. Promet srednji. Pšenica okt. 16.20—16.36, zaklj. 16.20 16.22, marec 17.12 -17.30, zaklj. 17.12—17.14, rž okl. 12.40-12.58, zaklj. 12.43-12.45, marec 13.32-13.7, zaklj. 13.30-13.32, koruza sept. 10.46 10.56, zaklj. 10.48-10.52, maj 10.20 10.28, zaklj. 10.12—10.21.
Chicago. Pšenica maj 107.375. sept. 104.75, dec. 105.75, koruza sept. 74.875, dec. 77.50, oves sept. 50.625, dec. 51.125, rž dec. 87.
Winnipeg. Pšen. avg. 86, okt. 87.25, dec. 90.25. *
Razstava ovc in koz. Da se vzbudi večje zanimanje za ovčjerejo in kozjerejo, prireja društvo »Živalca« tudi razstavo koz in ovc. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, dalje ovre, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v dravski banovini. Razstavljeni bodo tudi razni predmeti in izdelki iz volne in kožuhovine in usnja, krmila in potrebščine. Ovca in koza sta zelo koristni živalci in ni prav, da opuščamo njih rejo. Razstava bo od 3. do 10. septembra t. 1. na velesejtnu v Ljubljani._
9lise za volane v različnih gubah Specielni entel oblek, volan, šalov Itd.
$$uriranje - potiskanje.
Vrenje monogramov, zaves, perila.
-Nsvsdcs fin cnfc! vložkov ia čipk. Hitro, fino io pocroi: Matek <$ Mikeš, Ljubljana (polen bolela Slruktlj)
Spoti
Zagreb vabi na V. balkanske igre
Reprezentance balkanskih narodov so že na poti. Zadnje priprave naših atletov. Naši
izgledi.
Še tri dni in v
. .	Zagrebu, v drugi prestol-
nici naše države, se bo pričela največja športna prireditev,-kar smo jih doslej imeli v Jugoslaviji. Bo to V. balkanska lahko-atletska olimpijada, za katero so se vsi balkanski narodi pripravljali dolgo časa, da bi cim častneje zastopali barve svoje domovine. Borba za prvo mesto sc bo bila samo med Grčijo in Jugoslavijo, ostali pa se bodo skušali čimbolj zriniti v prednje vrste. Na grških tleli se ni dosedaj še nikomur posrečilo premagati nevarne tekmece grškega naroda; lansko leto se jim je naša reprezentanca precej približala in izgleda, dn se bo letos bila najljutejša borba za balkanski primat v lahki atletiki med grško in jugoslovansko reprezentanco. Grki sicer izjavljajo, da so tudi letos sigurni zmage, vendar so tudi naši v taki formi ko še nikoli preje in če le vsak atlet napravi svojo dolžnost, t. j. da doseže svoj najboljši rezultat, nam prvo mesto ne more oditi. Ker pa igra pri vseh takih tekmah veliko, največkrat odločilno vlogo disponiranost atletov, je izid letošnje balkanijade docela negotov. Gotovo je samo to, da bo borba v vseli točkah do skrajnosti napeta in da bodo nt leti vseh reprezentanc napravili vse, kur nloh napraviti da. Ako
Balkanska olimpijada
Zagreb, 21. avgusta. AA. Snoči je bila seja upravnega odbora Jugoslovanskega lahkoatletskega saveza. Na seji so sklepali o končnih pripravah za peto balkansko olim-pijado. Prvi dan, dne 2t>. avgusta nastopijo za našo državo tile atleti: 100 m: Bauer, Pančevo, Kovačič, Ljubljana. — 800 m: Nik-hazi, Pančevo, Žorga, Ljubljana — 4X400 m: Nikhazi, Pančevo, Banščak, Pančevo, Steva-novič, Belgrad in Madžarovič, Zagreb. — 10.000 m: Bručan, Ljubljana, Starman, Maribor. — Kopje: Kovačevič, Zagreb, Nikolič, Belgrad. — Disk: Kleut, Belgrad, Ambroži, Zagreb. — Skok v višino: Martini, Ljubljana, Buratovič, Zagreb. — Grki so prijavili za tekmovanje tega dne tele atlete: 100 m: Fa-kelariju, Lambnu. — 800 m: Georgopulos, Pasi. — 10.000 m: Arvanitis, Kiriatides. — 4X 400 m: Fotobulos, Pasi, Matikos, Hadži Gregoriu. — Skok v višino: Mandelos, An-tipas, — Disk: Lilas Sitiotis. — Kopje: Hadži Janič, Papageorgiu. — Bolgari nastopijo s temi atleti: 100 m: Hristov, Caparov. — 800 metrov: Sakazov. — 10.000 m: Hara Amste-rov. — 4X 400 m: Stankov. Hristov, Novakov, Caparov. — Kopje: Georgijev. Disk: Dancev, Devčev. — Skok v višino: Panajotov, Markov.
Naši izgledi
na V. balkanskih igrah
V naslednjem prinašamo listo dvojice najboljših Krških, romunskih Lu jugoslovanskih, atletov. Ker i/, Bolgarije, Turčije in Albanijo uiso /.nam vsi rezultati, objavimo znane v oklepaju. Rezultati so poslednji, ki jih je dobila JLAZ Ln veljajo kot kontni pred bul-kanijado.
100 m: Frangoudis iu Lambrou 11.1 sok. (Crr.), Lo-vaci 11 sok., Iouoscu Crum 11.3 sek. (Bom.); Bauer Ifl.i in Kovačič 10.!l sek. (Jug.). (Somih 10.8 in liaif 10.9 sek. Turčija.) Tukaj sta uam prvi dve mesti /.asiguraui, kur so iasi Turkov merjeni s prezgodnjim startom.
200 m: Frangoudis 22.5 in Mantikas 22.7 se.k. (Gr.); Cordaci 28 in Iordaehc 23.1 sok. (B.); Kovačič 22.5 iu Bauer 23 sek. (J.) (Mehmed Ali in Somih 23.4 (T.); Kraja 23.8 sek., Albanija.) Ako bo Kovačič ponovil Bvoj rezultat iz Bukarešte, mu prvo mesto ne uide, tudi Bauer more boljše teči. Vsekakor so Grki v tej disciplini izredno močni.
iOO m: Taalkakis 50.4 iu Mantikas 51.8 sek. (lir.); Iordaclie 51.4 in Popovici 53.4 sek. (It.): Nikhazi 52.2 in Zorga 52.8 sek. (J.) (Oogo 53 sek. Albanija.) Tukaj ie favorit vsekakor Gi-k, drugo mesto bo najbrž zasedel sijaju i Romun, tretje mesto si bo moral pribo-riti naš Nikhazi (l'sk), ki more teči tudi izpod 52 sek. Mesto Zorge bo v reprezentanci najbrž sigurnejši Bnn-ščtvk (Psk) s časom 52.9 sek.
800 m: Georgaeopoulus 2:00.6 in Passi 2:1)1.5 (Gr.); Lapussan 2:02 in Popovici 2:03 (R.); Krevs 1:59,4 in Nikhazi 2:00.8 (J.). Ako ponovi Primorjaš Krevs svoj rezultat iz Bukarešte, bo lo ena njegovih najlepših zmag; tudi Nikhazi ima možnost doseči drugo mesto.
1HOO m: Georgacopoulos in Tsikalas 4:17.4 (Gr.); Manea 4:09.8 in Comanescu 4.14 (R.): Krevs 4:12.7 in Goršek 4:18.1 (J.). Verno, da moro Krevs teči boljše. Najlepši uspeh bi bila revanža sijajnemu Romunu. Tudi Goršek se bo mogel na popravljenem tekališčn plasirati pred Grke.
r,000 m: Kirlakldis 10:12 in Arvanilis 16:17 (Gr.); Mn.nea 16:10 in Comanescu 16:25 (R.); Krevs 16:51.2 in Bručan 10:18 (J.). Ker bo Bručan po enotedenskem odmoru, 10.0000 m sc teče že 26. t. m„ 5000 m šele t. septembra, spočit, mu bo morda uspelo zboljSat.i svoj čas na 16 min, in tako doseči za Krevsom drugo, za končni nlasman Jugoslavije zelo' potrebno inosto.
w:ooo m: Kiriakidils 33:40 in Vlahos »4:49 (Gr.): Manea 34:24 in Comanescu 34:59 (It.); Bračun 33:44 in Kanffler 35:16 (J.). Po zadnjem UHpehii Bručana nam je prvo mesto zasigurano, saj nn drž. prvenstvu nI mogel vsega niti pokazati, ker ni bilo konkurence. Ta-jentirani Kangler more doseči tudi boljši čas.
110 m zavrnite: Mantikas 15 sek. in Hndjigregorieu 15.8 sek. (Gr.); Czcgezy 17.4 In Herold 17.6 sek. (R.); tir. Buratovič 15 sok. Ln ing. Knllay 16.1 sak. (J.). (Sala 16.0 sek. Alb.) Dr. Buratovičn more na dobrem terenu uspeti čas 15 sok in s tem mil Je prvo mesto •zafiigura.no. 7.a tretje mesto sc bo ravnotako kol za prvo vršila Ijuta borba, vendar upamo nn naš uspeh.
100 m zapreke: Mantikas 55 sek. in Skiadas 58.6 sek. (Gr.); Puhala 1:01.6 in Virgil 1:02 (R.); Stevanovič 59.5 in Jug 50.6 (J.). Favorit je Grk s sijajnim časom. Z intenzivnim treningom v zadnjih dneh se bo dalo doseči drugo mosto.	_ .
Maratonski trk: Kiriakidis 3 ure 10 min., 1'siro-il.is 3:35:25 in Tsnmis 3:30:0(1 (Gr.): O aH 3:09:110 i-n 7,i 11 o pol 3:25:20 (R.): Šporn 2:59.00, Beias 3:13i3S in T. Starman 3:14:05 (J.). Naš Stane nam bo prinesel najlepšo zmago Balkanskih Iger In se tako rovanžiral zn Isnskl poraz. Najbolj nevaren mil Je Mariborčan Startnim, ki je letos v sijajni formi. Morda uspe obema čas izpod 3 ure.
Skok v vi ii nn: Antilpas 1.90 111 in Paterakls 1.81 m (Gr.): Herold 1.70.5 m Ln Rako 1.08 111 (R.): Martini 1.85 111 in lir. Buratovič 1.8(1 m (J.). Tudi tu moremo računati nn ugoden plasman, ako ne bo Martini zopet odpovedni kakor na drž. prvenstvu.
Skok v 1laliinn: Paterakls 6.91 m in Travlos 6.79 m (Gr.); loncsen Črnin 7.08! in T/upan 6.00 111 (R.): dr. Bnrntovič 6.08 m In Cvljetlč 6.64 111 (J.). Tukaj jo zelo nevnren pretendant. nn prvo ineslo Romun, ki je Se nedavno postavil nov romunski rekord. Todn naš rekor der je zmožen skočiti prnko 7 m, npamo, da nns ne bo razočaral. Tretje in četrto mesto bo pripadlo najbrž Grkom. Tudi Cvljetlč more skočiti mnogo bolje. Stari rekorder ing. Knllnr Je Jul v »1aW formi.
Skok s palico: Andreopoulos 3.70 ln Travlos 3.60 m (Gr.): dr. Biro 3.50 In Szegezj- 3.35 m (R.): dr. Buratovič 3.55 in Bnkov ».42 m (.T.): (llnJčBv 3.90 m Bol.: Hnvdnr 3.40 m Tur.). Dojčevn prvega mesta ne txi mogel nihče odvzeti, drugi bo Grk. tretje mesto si more nn5 novi rekorder priboriti.
Tro.ikok: Svmeonides 14.24 111 In Pnterntols 13.71 m (Gr.); Tonesen Crnm 12.78 111. Gutu 12.60 m (R.); Mlklč '3.86 m ln Miokovlč 13.60 niM.l. (Polyo* 13.45 m Tur.) Grk je odličen. Jugoslovani morejo doseči drugo in (retje ineslo.
Met kroalr: Floros 13.33 10 in \"ydns 12.91 m (Gr.): Csaklu.nl 12.75 m iai Herold 12.7(1 ni (R.); Kovačevič I
bo vreine ugodno in igrišče v dobrem stanju,
bodo padali rekordi: državni I11 balkanski in morda svetovni (disk helonski stil). Za nas bo letošnja balkanijada športni dogodek posebne vrste in kolikor se da — po predpripravah sodeč — sklepati, bo tudi udeležba rekordna; .prav gotovo pa bo na glavne dni toliko ljudstva, kot ga pri nas še na nobeni športni prireditvi ni bilo.
Reprezentance so že na r>oti v Zagreb. Albanski atleti so že 20. t. m. prestopili! našo mejo in pridejo po vsej priliki (lanes v Zagreb. Istotako «e danes pričakuje prihod grške reprezentance, ostale pa dospejo naj-brže tekom jutrišnjega dne. Vsem se pripravlja v Zagrebu svečan sprejem.
O naših atletih
smo slišali v zadnjem samo ugodna poročila. Večina trenira v domačih krajih, le majhen del jih je v Zagrebu na skujmem treningu. Zadnji dnevi ostrega treninga so pokazali, da so naši atleti v najboljši kondiciji in so zlasti atleti Primorja, ki so na državnem prvenstvu odpovedali, sedaj v odlični formi. Atleti Primorja in Ilirije odpotujejo v Zagreb v soboto z dopoldanskim brzovlakom.
14.7B m iu Spahič 14.82 ni (J.). Jugoslovana sigurna favorita. Tretji Grk, za ostala mosta bo borba.
Met diska: SylJns 45.75 111 in Antipas 41.21 m (Gr.); Havaletz 44.79 111 (li.); Kleut 42.87 m in Ambrozy 42.49 (J.). Sijajni rezultati Grka in Romuna, tretje in četrto mesto uam zasigurani.
Met kopja: Papageorgiou 57.28 m, Miohalopouloe 56.25 111 (Gr.); Soos 57.60 m, Csajlani 51.8(1 m (R.); Kovačevič 53.63 m, Kleut 53.37 m (J.). Tukaj smo zelo slabi in si liodo prva mosta najbrž delili Grki in Romuni.
Met kladiva: Dimitropoulos 43.42 m, Petropoulos 41.47 ni (Gr.); Boden 40.50 111, Bueiuc 36.89 m (R.): Goič 46.90 m. Stopišniik 42.64 111 (J.). Naš Goič Je siguren, upamo na Stepišnika, ki nam, ako bo razpoložen, more priboriti t udi drugo mesto.
Juniorsko drž. plavalno prvenstvo 1934
V	dneh 25. ini 26. avgusta se vrši juniorsko dr-ttivno plavalno prvenstvo v Dubrovniku. Sodeč po prijavah, ki so že zaključene, bo to prireditev velikega formaita. Nad 60 plavačev im plavalk ter pet wat«ri>olo moštev bo tukaj merilo svojo znanje in moči. Vsi ti bodo zastopali šest plavalnih klubov iz cele države. Najmočnejše zastopstvo pošlje letošnji semloreld državni prvak ljubljanska Ilirija, ki se hoče tudi z najmlajšimi postaviti v vodstvo. To ji bo z izborniml močmi, s katerimi loto« razpolaga, tudi uspelo ter bo tako po stala letošnji absolutni prvak v plavanju in skakanju. V waterpolu bodo vsekakor dominirali zopet Igrači dn brovniškega cjuga«. Številčno prav tako močne ekipe so prijavili zagrebška «Coucordia<, »Jadran« te Brce« novija, ki nastopa letos prvič, ln seveda dutaovmiški «Juff«, ki prireja tekme. Manjše zastoipstvo »ta prijavila šo belgrajski <-Bob« in karnniSki SK Kamnik. Prijavljenih je:
Juniorji 50 m prosto 21 tekni.; 200 m prosto 13 tek-inovaleov; 100 m prsno 14 tekmovalcev; 100 m hrbtno 13 tekmovalcov; štirikrat 50 m prosto 9 moštev; trikra* 100 m mešano 8 tekmovalcev; jnniorke: 50 m prosto 13 tekmovalk; 100 m prosto 11 tekmovalk; 100 m prsno 8 tekmovalk; 100 m hrbtno 9 tekmovalk; štirikrat 50 m prosto 5 štafet; trikrat 100 m mešano 6 štafet; water-polo pel moštev.
V	soboto, 25. avgusta se vršijo predtekmovanja in vaterpolo tekme Bob—Ilirija, ConcordiS:—Jadran Er-cegnovi (dopoldne). Popoldne igrata moštvi zmagovalcev dopoldanskih srečanj. V nedeljo, 26. avgusta finalna tekmovanja in waterpolo: dopoldne Jug—zmagovalec i7. tekme v soboto popoldne. Jug—premagauec iz tekme v soboto popoldne. Popoldne igrajo med seboj v soboto dopoldne premagana moštva.
Iz gorenjega je razvidno, da manjkajo prijave splUskoga Jadrana, ki se iz neznanega vzroka tndi Juniorskih tekem ne, udeleži. Zdi se, da jc prejšnja leta tekmoval samo zaradi Petrinovičevega pokala, ko si je pa lega končnoveljavno pridobil, tudi prvenstvo zanj ni več potrebno. Sušaška Viktorija, ki ima v svoji sredi odlične juniorje, se radi znanega incidenta nn seuiorskem državnem prvenstvu v Ljubljani, prvenstva v Dubrovniku ne udeleži. Tega, da to ni v škodo samo njim, teinveč celemu jugoslovanskemu plavalnemu spor tu, gotovo ne pomislijo.
Službene nbjavc LllP (iz soje u. o. 20. avgusta). Iz staleža verificiranih hazenašic se črtajo: Sturm S., Kysela V., l-ftois M., vse SK Ptuj. Črtajo se za ASK Gorenjca s pravico nastopa 28. avgusta hazenafticj Smo lej Justi tu Bučar Anica. — Opo-zarjajo se vsi Klubi, člani -1SZS, oziroma LllP, da podzveza v bodoče ne bo Izdajala več dovoljenja za igranje 7. divjimi, to je ne-zveznimi klubi. — SK Slavija Varaždin se poriva, da takoj poroča o zadevi terjatve Brodske podzveze nn prani njej. — Z. s. g. Zupanu so izreka strogi ukor. ker še ni oddal sodniškega poročila o tekmi Varšava— Jesenice, istočasno se poziva, da odda, pod pretnjo ostrejše kazni, poročilo najkasneje do 25. avgusta. — Sklene, nu prirediti 8. in 9. septembra lahkoatlatskn tekmovanje poedink na prvenstvo Ljubljane, Ici ho istočasno izbirno tekmovanje za dvomafeh Zagreb— J^jub-Ijana. — Sklene se urgiratl pH JSZS razpise in termine lahkoallotskega Uskmovanja za državno prvenstvo poedink in dvoinatcha Zagreb—Ljubljana. Vsi kln bi se ponovno in pod pretnjo kazni pozivajo, da nemu-doma pošljejo za vse huzomaiSice, ki so bile verificirane, ko so bile v veljavi še stare verifikacijske tlskovi-ne, po eno sliko ln točno podatke 'za vsako Igralko, kakor predvidevajo to staro tiskovine. Dalje se pozivajo vsi podzvozui odborniki in zvezni sodniki, da nemudoma oddajo po eno sliko ta 10 Din v gotovini zn izstavitev legitimacije. Klnbi, ki potrebujejo tiskovine, za postave družin ta sodniška poročila, naj javijo to' nemudoma pod z v (mi, ki bo sporočil to dalje zvezi. Zveza pošilja te tiskovine po povzetju naravnost klubom. Klubi morajo odslej izročati prod vsako tekmo postave družin na tiskovinah, ki so s poj mi e s sodniškim poročilom. — Tajnik T.
S K Ilirija (ha ženska sekcija). Jutri in v potek ob 18 na starimi igrišču strogo obvozen trcmditg za vso članice. Važno zašli zn Božo, Jelo, Pribošek, Lidijo radi klubskega mitinga, ki se vrši prihodnji toxt™.
STK Moste. Drevi ob 20 sestanek celokupnega članstva v banovlnski žrebčarnl. Po sostankn seja upravnega odbora.
Jugoslovanska plavalna zveza je jnotest suiaSke Viktorije na državno prvenstvo seniorjev v LJubljani v dneh 27., 28. in 29. preteklega mesoca ter zahtevo, da se isto anulira radi krivic, ki jih v protestu navaja, in so se ji dogodilo, za kar jc morala zapustiti pred časno tekniovnnjc, kot neutemeljeno in nesportno nn svoji soji pretekli teden zavrnila. Kakor dozmavn.mo, se je Viktorija zdaj pritožila na redni letni občni zbor ,TPZ,
Kvropski kanii-Sampionat 19.U. Za voslnSklm Bani pionn.tom v Lnzernu se vrši zdaj Se evropsko prvou stvo v knnn veslanjn (knnu i>omeml indijanski čoln) v Koponhngenu od 18. do 21. t. m. Po udeležbi bo pre kosil vse dosedanje sllčne prireditve. Prljavljone so Anglija, Švedska, Švica, Italija in Jugoslaviji!. Madjarsko, Avstrija, f eftkoslo vaška, Nemčija, Franc i In. Belgija in Poljska. Sodeluje tudi Amerik«. Tekmuje so v eno- in dvosedoinlh zložljivih čolnih tn v kajak čolnih ter v jadranju. 18. t. m. se tekmuje na dolgi progi (10 km), 13. t. m. na kratkih progah veslanja. Naslednje dni pn v jadranju. Razen tega še potovanje s čolni po 7. »I ivih. ki trat« d ose t dni, ln bo dosedaj največja.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ionltovanjski oglasi Din 3 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din IO-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba prlloSltt znamko.
Mlada prodajalka
izučena v trgovini z mešanim blagom, z 1 letno trgovsko šolo, išče mesto v solidni trgovini na deželi. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prodajalka« št. 8704. (a)
Mlad iant
prosi usmiljena srca za kakršnokoli zaposlitev. -Naslov: Poštno ležeče, Velike Lašče 111. (a)
Iščem službo sluge
v kaki trgovini proti kavciji 4—5000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zna&ko »Zvest« 9498. (a)
Denar
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov prodajamo in kupujemo najugodnejše. Pišite takoj na Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova cesta 40. - Za odgovor znamko za 3 Din. (d)
Učenko
ki ima veselje do pletilj-stva, sprejme K. Soss, Mestni trg 18. — Istotam kupim večjo množino špul.	(v)
I
Pohištvo
i
Dijaki
II
V	Brnu
dobita 1—2 dijaka prvovrstno stanovanj eza zmerno ceno. Kopalnica, klavir, radio. Pojasnila: Finger, Kranj.	(D)
V	Celjul
Dijake sprejme na stanovanje in hrano Kerkoš, Celje, Ozka ulica 5. (D)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje — sobico
išče kuharica proti popoldanskemu delu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sobica« 9499. (c)
ODDAJO:
Udobno stanovanje
mirno, 4 sobe, pritikline, prav nasproti sv. Jožefa takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod žt. 9497.	(č)
Soba se odda
solidni esebi. Bleiweisova 15/111.	(s)
Spalnice
moderne, iz orehove korenine. pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34.	(š)
Glasba
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400*—
prve svetovne fabrikate: Bosendorfer. Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Sfingi original, ki so
nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alionz Breznik
Aleksandrova cesta 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih instrumentov ln strun
Posestva
Posestvo
v bližini železniške po staje Ruše, z gostilno, žago in lesno industrijo, naprodaj. Cena ca. Din 500.000, plačljiva deloma tudi z vložnimi knjižicami mariborskih denarnih zavodov. Informacije daje Posojilnica v Rušah, p
Parcela v Jaršah
naprodaj. Pojasnila po 7. uri zvečer Za Gradom št. 3.	(p)
Lepa hišica
na lepem kraju za 37.000 Din naprodaj. Tezno pri Mariboru, Levstikova 7, Maribor.	(p)
Kupimo
Tamburice
zlasti bugarije in berde se kupijo. Opis in cena na župni urad Trebnje, k
Srebrne krone
staro zlato in srebro ItU' puie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN • Llubljana, Ilirska ulica 36, vhod s Vidovdanske cest« pri gostilni Možina.
OSEEED
Dobro in poceni
se oblečete pri Preskarju, Sv. Petra cesta 14.
Gospodinje, gostilne, obrtniki
ne zamudite ugodne prilike! — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mo stu) po najnižjih cenah Vhod v skladišče skozi dvorišče.	(1)
llpskl jesenski sejem 1934
začne 26. avgusta
33 l/s°/o popusta v vožnji na nemških železnicah
Vsa obvestila daje
Ing. O. TONNIES, Ljubljana, TurSeva 33, lel. 27-62
ali
Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33
100 oleandrov
mladih, vitkih, raznobarvnih, do 3 m visokih, komad 15 do 85 Din — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9523. <1)
Lokomobila 35 KS
1923, 10 Atm., malo rabljena, v najboljšem stanju, naprodaj. Ponudbe pod šifro »Lokomobila 35« it. 9531.	(1)
Železne jasli
s koriti, voz (dira), lesena ograja za lokal (pisarno), kopirna stiskalnica in golobajak naprodaj. Celovška cesta 50. (1)
PREMOG drva Telefon 3934 SLOVŠA
Kolezijska 19
Otroški voziček
zelo lep, poceni proda Gorjanec, Mencingerjeva št. 39.	(1)
cucek
originalni dobite v
Centralni vinarni v Ljubljani
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6.
Ali se hočete svojega
revmatizma, protina
osvoboditi ?
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje ln ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo.
Nudim Vam
zdravilno, mokračno kislino razkrajajoče, izmeno snovi in izločevanje, pospešujoče domaČe zdravljenje t pljafo, ki se na umeten način povsem naravnosestavlja iz nekem blagodejnega
zdravilnega vrelca, ki ga jo dobrotljiva mati narava darovala bolnim ljudem
Plgite m' 'akoj iti dobili boste Iz mojih v vseh državah obstoječih skladišč Dunem zastonj in franko poskušnjo zajedno s poučno razpravo. Sami se boste uverili o neškodljivosti tega sredstva in njegovem naglem delovanju.
Poštno zbiralno mesto: ERNST PASTERNACK. BERLIN S. 0. Michaelkirchplatz 13, Abt. H. 303.
Hiša
trgovska, industrijska in stanovanjska, v Ljubljani, na najprometnejši cesti, površine ca. 4000 m3 — naprodaj. Ponudbe pod »Donos 100.000« št. 9536 upravi »Slovenca«. (p)
Zahvala
Vsem, ki so nam ob smrti našega ljubega brata, svaka, strica
zlatomašnika
dr. Jožeta Dolenca
konzist. svetnika, bogoslovnega profesorja v p.
izrazili sočutje in blagopokojniku izkazali zadnjo čast, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo mil. g, stolnemu proštu Ignaciju Nadrahu, ki je vodil žalni sprevod v Ljubljani, samostanski družini oo. frančiškanov v Ljubljani, ku je naklanjala pokojniku vsa leta toliko uslužne ljubeznivosti, g. župniku v Planini in duhovnim tovarišem, ki so ga ondi spremili na zadnji poti in pogrebcem v Ljubljani in v Planini. Vsem pa, ki so ga poznali, priporočamo dragega pokojnika v nadaljnji krščanski spomin!
V Planini pri Rakeku, dne 21. avgusta 1934.
Žalujoči ostali.
NAJBOLJŠI ŠIVALNI STROJI
JlDLEIt in .GRIIZNER*
Večletna garancija!
Pouk v umetnem vezenju brezplačen I
pokromana kolesa
..GRITZNER"
plctilni stroji
..DIAMANT"
po isredno nisMh cenah
i^r1 Josip PETELINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika, za vodo.
Telefon St. 2913.
DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA.
Čim pa opazite pri otrocih ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, fe to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 4788/32)
1315-1-34.
Prodaja lesa: tramov, hlodov, drv
Zač. državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani prodaja v skrajšanem roku potom pismene ofertalne licitacije iz svojih gozdov:
A.	Kočevje: cca 45.000 komad, tesanih tramov (cca 7000 m3), cca 4500 komadov jelovih hlodov (cca 2000 m3).
B.	Straža pri Novem mestu: cca 8500 komadov tesanih tramov (cca 1500 m8).
C.	Rogatec: cca 700 m3 porabnega mehkega, cca 480 m3 porabnega bukovega lesa in cca 7700 m" drv (bukovih) — vse na panju.
Natančni pogoji, razpisi in formularji ponudb so na razpolago pri Zač. državni upravi razlaščenih gozdov v Ljubljani, Stari trg št. 34/II., in pri Šumskih upravah razlaščenih gozdov v Kočevju odnosno Straži odnosno Logu pri Rogatcu.
„ORIENT"
DRUŽBA Z O. Z.
tvornica oljnatih barv, firneža in lakov
se nahaja sedaj samo
LJUBLJANA
RESLJEVA CESTA 23
..V t^;.. r
KUBANV-JEU MATE ČAJ
hrani ter Krepča Živce m mišice. Pospešuje prebavo, dela apetlt, regulira delovanje srca In ledvic. Kdor ga redno pije, se mu nI bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Oln 15'—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mlllvoj Leustek, LJubljana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15'—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rednol
Alja Rahmanova:	8
Zakoni v rdečem viharlu
Dnevnik ruske žene
Dane« popoldne smo žagali drva. Polena, ki jfh dobivamo, go predolga; zato jih moramo raz-žagati na dvoje, da jih moremo polagati na ognjišče. Prej 6em to delala 6 pomočjo Irine ali žene nekega zdravnika, ki stanuje dva vagona dalje od nas; zdaj mi pomaga moj ljubček. Jaz navadno klečim na zaboju, ker mi je tako zložnejše. Otniar pa stoji in se mora med žaganjem sklanjati čeznie. Gledam mu v oči, čutim njegovo sapo in sem presrečna. Mislim, da bi se sploh ne mogla utruditi, tudi če bi trajalo sto let; svojih rok niti ne čutim ln tudi ne telesnega dela, vidim samo njegove oči in čutim bližino njegovih ustnic.
Bilo je že pozno, morala sva napraviti luč. In žagala sva, žagala; tako je minila morda ura, kar ugasne električna luč. Odložila 6em žago in tudi Otmar se je vzravnal. Stal je tik ob meni; nisem ga videla, ker se je med tem popolnoma stemnilo, toda čutila sem njegovo bližino in trepetaje sem začutila, da se mi vedno bolj približuje. Že mi je gorela njegova 6apa na obrazu in zdaj, zdaj se me je oklenil. Objel me je in me pritisnil k sebi, da skoro nisem mogla dihati. Tonila sem v njegovih poljubih. Počasi je luč zopet zažarevala in polagoma sem razločevala obraz svojega dragega. In zopet sem na vso moč čutila, da mu moram povedati, kako ga ljubim, da se mu moram zahvaliti za vse, kar mi je dal.
Toda nobene besedice nisem mogla spraviti iz sebe.
6. novembra 1920.
»Nataša, daj vendar svojemu knezu šivanko in malo sukanca, da si bo zašil rokav!« eem rekla danes Nataši, ko je knjaiz odšel.
»Pa mu daj ti, če hočeš! Naj se sam briga za svoje luknje I«
»Zakaj si tako trdosrčna do njega, saj vidiš, da te ljubil« jI je oponesla mati. »Saj si kar sirova e njim, lega bi pač ne bilo treba!«
»Nekateri imajo mnogo toplote v srcu; oddajajo jo, pa še vedno jim innogo ostane; drugi jo oddajajo malo, pa je zadnje, kar imajo...« je rekla Nataša mehko. »In ljubi me morda ravno zaradi tega, ker eem nevljudna z njim ... Sicer pa«
—	glas ji je postal rezek in jezen — »sicer pa ne maram biti drugačna, hočem, da sem, kakršna sem
—	in baetal«
8. novembra 1920. Knjaz je danes pri materi slovesno snubil Natašo. Dala mu je spoznati, da je to povsem Natašina zadeva in ga tudi opozorila, da ga Nataša zaradi svojega značaja ne bo lahko osrečila. Končno je ugotovila, da sta Nataša in on prav za prav še prava otroka, ki bi jima bilo v sedanjih časih težko utirati si pol 6kozi življenje.
»O, to sva se z materjo zmenila,« je ugovarjal, »ona se bo za Natašo prav tako brigala kot zame.«
Vsi ugovori, ki jih je mati navedla, niso izdali ničesar, in pogovor, ki je trajal najmanj eno uro, se je končal tako, da si je izprosil dovoljenje, da 6me z Natašo govoriti.
Zvečer sem sedela v svojem oddelku za piani-nom. Mati je spala. Irine ni bilo doma in ko se je knjaz najbrž prepričal, da eem tudi jaz zaspala, je brez uvoda dejal Nataši:
»Nataša, ljubim vas, ali bi ne hoteli postati moja žena?«
Nataša je nekaj časa molčala, potem se je pa začela tiho smejati; končno je rekla:
»Oženili bi se radi in jaz naj postanem vaša žena? Smešno! Ne vi ne jaz nisva za to, to boste vendar uvideli... Sicer pa — glavno stvar bi bila skoraj pozabila — jaz vas namreč ne ljubim prav nič...«
»Saj sem vedel,« je odgovoril knjaz tiho, »zato pa tembolj jaz vas ljubim. Nataša, brez vas kar ne morem živeti I«
»Jaz pa tem laže brez vns... Veste kaj, dam vam dober svet. Vzemite Tosjo, ki je do ušes zaljubljena v vas in ki se bo, kar je glavno, za vas brigala in skrbela; ta bi bila žena za vašo mater, ne jaz ,.. Mar nimam prav?« Molčal j«.
»No, zakaj mi ne odgovorite? Kaj je rekla vaša mati glede tega?«
»Hm, imate prav, svetovala mi je, naj vzamem Tosjo. Toda naposled, saj se ženim jaz in ne moja mati; obljubila pa mi je, da bo skrbela za vas, kot da ste njena hči, dokler bo živela.«
»Dokler bo živela. In potem? Potem se vam bo pa z menoj vred slabo godilo... Še enkrat, edjno, kar morete storiti, je, da vzamete Tosjo!«
Knjaz je odšel. Nataša ga je spremila do vrat in se počasi vračala. Usedla se je k meni na posteljo in začela bridko jokati. To me je iznenadilo.
»Veš, Igor me bo ljubil samo tako dolgo, dokler mu ne pokažem svoje ljubezni. Toda bojim 6e, da sem preslaba in se mu ne bom mogla dolgo upirati. In to bi se potem zelo, zelo slabo končalo. Oba sva jezava, oba muhasta in trmasta...«
»Ne razumem te,« sem ji segla v besedo, »saj ga ne ljubiš; čemu potem govoriš, kaj bi bilo, če bi se vzela!«
»Seveda ...« je rekla in jokala dalje. Jokala je ves večer.
17. novembra 1920.
Ko se oče vrne, se poročiva, tako si ponavljam vsako jutro. Lastovita beseda: poročiva! Vsa radostna zrem v neznano daljo, kamor kažejo žareče črke te besede. Ne dvomim, da bom srečna. Prepričana sein, da v zakonu zavisi samo od volje, da si srečen; kar ne morem razumeti, da bi mogli ljudje, ki se ljubijo, postati nesrečni drug z drugim.
Ko sem danes v knjižnici to misel izrekla, se je usula cela ploha ugovorov name. »Ponavljam! Ljudje so v zakonu nesrečni samo zato, ker nočejo biti srečni I Ničesar ne dosežeš brez truda, tudi sreče ne. Navadno je tako, da se ne on in ne ona ne trudila za srečo in potem drug drugega delata odgovornega.«
»Z ozirom na svoje brezzakonstvo napravljate to vprašanje na čisto nedovoljen način enovito!« se je oglasil globoki bas ravnateljevega namestnika. »Prav pogosto resno nočeta oba biti srečna, in vendar iz vsega ni nič! Največje nesreče na svetu eo krive tako zvane krepostne žene. Nič ni straš-
nejšega kot krepostne žene, ki mislijp, da morajo moža na tisti način narediti srečnega, ki ga one imajo za edino pravega, ki bi rade tako rekofi vpeljale diktaturo 6reče. Od zore do mraka skrbe za moža, jed je odlično pripravljena, otroci čisti in 6nažni in napišejo vse naloge, v hiši se vse sveti od snažnosti, in vendar bi pred tako ženo najraje pobegnil. V zakonu je namreč važno še nekaj drugega, o čemer pa vpričo mladih dam ne maram govoriti... Tako, povedal sem!«
Ko je končal, je odšel, ne da bi 6e ozrl, in izginil za omarami.
»Aleksandra Lvovna ima prav!« je posegla v pogovor Elena Ivanovna, zelo simpatična ženska. »Zakon je umetnost in delo hkrati. V6a nesreča prihaja od tod, ker ljudje mislijo, da mora v zakonu vse uspevati samo po sebi. Glejte, mene vedno dražijo neumni ljubavni romani, ki fie vsi končavajo tam, kjer bi se prav za prav morali začeti. P o poroki šele postane zanimivo, p o poroki se začne odkrivati značaj, človek, šele potem se pokaže — kar je najvažnejše — kdo ima talent biti srečen... Po mojem prepričanju je v zakonu vedno mož kriv nesreče. On nima prizanašanja, potrpljenja, ljubezni za skromno domače življenje kakor žena. Mož, ki se ponaša s tem, da ustanavlja države, ni niti zmožen ustanoviti družine I«
»Jaz pa menim, da nista kriva ne mož ne žena,« se je oglasila komunietka Valja. »In sicer že iz tega vzroka, ker je sploh neumno, ustanavljati družino. To so zastareli predsodki, žalostni preostanki carskega režima. Otroke imaš lahko tudi brez zakona in sploh je neumno, če pripisuješ tako veliko važnost temu, kar je v človekovem življenju prav za prav neznatno in neskončno majhno. Edino pomembno je graditi kolektivno, državno življenje; ljubezen, zakon — to je zgolj budaloet! Jaz bi sploh ne mogla vse življenje živeti z enim in istim možem in pri tem še kaj zgraditi! Hoče se mi vedno novega, novih ljudi, nove ljubezni, hočem si ustvariti lastno življenje in ne prikle njena na moža, ki je prišel bogzna odkod, propa' dati v vašem splesnelem zakonu 1«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceft.
Izdajatelj: Ivan Rakovea
Urednik: Lojie GolobiL