***.**X-*.**X-**i *•***■ K-**********-******-****-**********************-**) Sskvene čvstithv za praznik marec dan žena * ; Z 8. MAREC Spet se je leto zasukalo in spet se bomo za kratek dan spomnili naših žena, mater, sester, sodelavk — spomnili posebej svečano, s šopkom rož; spet bodo otroci prinesli materam čestitke, možje jim bodo tudi pokazali pozornost, tema dneva bo žena, proizvajalka, mati, steber, ki podpira tri vogale pri hiši... Še dosti je lepih izrazov, s katerimi bodo ta dan imenovali našo ženo, ki nosi enak delež v družbeni proizvodnji kakor moški ali še večjega, če upoštevamo vse dolžnosti in obveznosti, ki jo še čakajo doma. Iz leta v leto ugotavljamo. Iz leta v leto pa opažamo določene spremembe, ki jih razvoj kljub vsemu prinaša. Žene se vedno bolj uveljavljajo na družbenopolitičnem, gospodarskem, socialnem področju; odraz tega dogajanja je tudi uspešno urejanje družbenih zadev, za katere moški ne kažejo dovolj posluha —zdravstvena, socialna, otro-škovarstvena problematika, ki se vendarle pomikajo naprej. Obstajajo dokazi vedno večje udeležbe žena v kulturnem življenju, umetnosti, gospodarstvu političnem življenju itd. Napredek se kaže. Da pa bo ta napredek še večji, hitrejši, vsebinsko kvalitetnejši —bodo morale poskrbeti žene. Izmed vseh zaposlenih v Sloveniji je nad 43 odstotkov žena — ta številka mora nekaj predstavljati! Naj torej ne bo 8. marec le dan veselja, marveč praznik, ki bo začrtoval nove cilje,ki jih mora naša delovna žena doseči, vzgon novih dosežkov in uspehov na vseh področjih, ki danes ovirajo našo delavko, da bi bi bila resnično enakopravna. VOLITVE SO PRED VRATI Dne 9. in 12. marca bomo volili delegate, ki bodo zastopali naše interese v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Volitve delegatov za zbor združenega dela in za SIS bodo 9. marca. Obenem bomo ob teh volitvah volili tudi delegate za naše samoupravne organe — od delegatov za organe TOZD do delegatov za organe SOZD. Dne 12. marca bomo volili delegate v krajevnih skupnostih. 'Velika predvolilna aktivnost in sodelovanje vseh naprednih sil pri evidentiranju najboljših delavcev in občanov za delegate je porok, da bo delgatski sistem kvalitetno napredoval. Zato ne bomo omenjena dneva samo izpolnili državljansko dolžnost, ampak tudi potrdili naša hotenja pri bodočem razvoju naše samoupravne socialistične družbe. V V TEJ ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE: J' v - ■ v A SiSgSS p™ po: tokrat objavljamo tudi članek iz varstva stavke je treba upoštevati, piše mag. Alojz pri delu, ki govori o varovanju delovnih Kosi v svojem prispevku na 2. in 3. strani, priprav in naprav. Stran 17. delovne organizacije dobivajo vedno o tem, kaj delajo komisije v DO Pro-bolj dokončne podobe. O Livarju, PMI in mont, piše inž. Samo Poljanšek na 16. mi*f'' *>*•*«*■»» Mo Iz O tt o rti nrnhlomi v lam cocfovlzn ber , . . , . : ;; ;ori so bile zimske športne igre gradbenilfdeiavcevSiovenije. Zapisz ssssrar; ztztz na,dc,e -zad- ramo v naši delovni organizaciji. tudi drugi članki, ki jih tu nismo navaja-uresničevanje zakona o združenem delu 1», so zanimivi in jih preberite. Če imate v bežigrajski občini je pregledala občinska pripombe, jih sporočite uredniškemu od-konferenca ZKS Ljubljana-Bežigrad. Iz- boru — časopis bo tako boljši. ______________________ KONSTITUIRANJE NOVIH TOZD IN RAZPO UVOD Eno od zelo pomembnima hkrati tudi delikatnih' opravil ob konstituiranju novih TOZD iz obstoječih organizacijskih oblik združenega dela (cepitev obstoječe TOZD, delitev enovite delovne organizacije na več TOZD, ustanovitev TOZD v smislu 403. člena zakona o združenem delu itd.), je razporejanje sredstev ter virov sredstev oziroma »delitev premoženja«, kakor ga pogosto imenujemo. Toda tu ne gre in ne sme iti za »delitev premoženja« v klasičnem smislu. Namen pričujočega članka pa ni v dajanju nekega splošno veljavnega recepta, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za vse primere konstituiranja novih TOZD oziroma razporeditve sredstev in virov sredstev na te TOZD, ampak v teoriji in praksi izoblikovana načela ob delitvi, upoštevajoč določila 333. člena zakona o združenem delu. Zakon o združenem delu sicer postavlja določena načela za razporeditev za posamezne oblike sredstev, vendar dopušča možnost, da se delavci sporazumejo tudi o drugih osnovah za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti. Predlagatelji zakona so se jasno zavedali, da pri delitvi sredstev in virov sredstev ni mogoče predpisati enotnih osnov za razporejanje ampak se naj delavci o tem med seboj sporazumejo. VRSTA SREDSTEV IN VIROV SREDSTEV, KI JIH BOMO RAZPOREJALI Ob razporejanju sredstev in virov sredstev moramo vedeti, katera in kolikšna sredstva in virfe sredstev bomo razporejali. Če si skušamo na kratko odgovoriti na vprašanje, katera sredstva in vire sredstev bomo razporejali, potem moramo vedeti dvoje, in sicer: za katero skupino sredstev in njihovih pripadajočih virov gre in kaj razumemo pod sredstvi in kaj pod njihovimi viri. Iz vsakdanje prakse vemo, da vsaka TOZD oziroma enovita delovna organizacija razpolaga s skupino poslovnih sredstev in njihovih virov, s skupino rezervnih delov in njihovih virov ter s skupino sredstev skupne porabe in nphovih virov. Sama poslovna sredstva so vrednostni izraz naravnih pojavnih oblik sredstev v danem trenutku, kot so zemljišča, gradbeni objekti, delovne priprave, zaloge materiala, zaloge drobnega inventarja, droben inventar v uporabi, nedokončana proizvodnja, zaloge polizdelkov in izdelkov, nadalje vrednostni izraz pravic do ostalih subjektov neposredno, to je v obliki terjatev in finančnih naložb ter posredno, to je v obliki denarnih sredstev. Viri poslovnih sredstev pa so vrednostni izraz pokritja sredstev v danem trenutku, ki nam povedo kolikšen (vendar ne vedno kateri) del poslovnih sredstev je pokrit s st rajnimi nevračljivimi viri sredstev, to je poslovnim skladom in kolikšen del bomo morali v bližnji ali daljši prihodnosti plačati drugim subjektom (krediti, tekoče obveznosti do dobaviteljev, kupcev, SIS, DPS in delavcev; naložbe drugih). Rezervna sredstva predstavljajo vedno vrednostni izraz pravic do ostalih subjektov neposre-do, to je v obliki naložb in združevanj ter posredno v obliki izločenih denarnih sredstev pri SDK. Vir rezervnih sredstev kot vrednostni izraz pokritja sredstev v danem trenutku pa nastopa praviloma samo rezervni sklad kot trajni nevračljivi vir. Sredstva skupne porabe bomo našli kot vrednostni izraz pokritja naravnih pojavnih oblik sredstev kot so: počitniški domovi, športni objekti in druga osnovna sredstva za rekreacijo; kot združena sredstva v bankah, drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah; kot terjatve do članov kolektiva za dana posojila ali kot izločena denarna sredstva pri SDK. Vir sredstev skupne porabe pa se kot vrednostni izraz pokritja sredstev v danem trenutku lahko pojavlja v obliki sklada skupne porabe kot trajnega nevračljivega vira sredstev, nadalje v obliki prejetih kreditov in tekočih obveznosti. Pri razporejanju sredstev in virov sredstev pa moramo vedeti, da morajo celotna sredstva in viri sredstev, s katerimi razpolaga določena organizacijska oblika združenega dela, iz katere se konstituira nova TOZD, med seboj bilancirati, to je seštevek sredstev je obvezno enak seštevku virov sredstev. Toda to ni nujno za posamezne skupine sredstev in njihovih virov (podbilanca sredstev in virov). Kot primer naj nam služijo sredstva skupne porabe, ki jih še nismo izločili, ker jih začasno uporabljamo za poslovne namene. Ko smo v grobem dali odgovor na vprašanje, katera sredstva in vire sredstev bomo razporejali, nam preostane vprašanje, kolikšna sredstva so predmet delitve. Slednji odgovor je odvisen od dneva, s katerim bomo začeli s poslovanjem v spremenjeni organizacijski sestavi oziroma od da-tumau uradnega konstituiranja. To torej pomeni, da razporejeno višino posameznih oblik sredstev in njihovih virov na dan, za katerega smo se samoupravno odločili, ki pa mora temeljiti na inventurnem popisu. Saj le popis sredstev in virov sredstev daje solidno osnovo za razporejanje sredstev in njihovih virov. NEKATERA OSNOVNA NAČELA PRI RAZPOREJANJU SREDSTEV IN NJIHOVIH VIROV Osnovno načelo, ki izhaja iz same ustave, je, da naj upravljanje s sredstvi preide na tiste delavce, ki s temi sredstvi delajo. To pomeni, da bomo na novo organizirano TOZD razporedili vsa sredstva, ki se nahajajo oziroma so namenjena za dejavnost te TOZD. To izhodiščno načelo velja predvsem za poslovna sredstva. Pri razporejanju sredstev pa so se v dosedanji praksi izoblikovala predvsem naslednja načela: — načelo »uporabe«, pri čemer pa seveda moramo upoštevati pretežno uporabo in ne morda trenutno — načelo »namena«, s katerim se opredeljujeta dva vidika »za kaj« in »kje« (--------------------------------------------------------------------------------------N !IV^,9L.ASNIf< izdaJa delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7.200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (od-govorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože Weis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ( — načelo »odgovornosti«, pri čemer se daje poudarek odgovornosti za sredstva, s katerimi TOZD razpolaga — načelo »izvora«, ki pride v poštev pri nedokončani proizvodnji, polizdelkih, izdelkih, terjatvah, prejetih menicah, skratka pri tistih oblikah sredstev, pri katerih lahko ugotovimo nedvoumno od kod izvirajo. V grobih obrisih si oglejmo, kako bomo razporejali poslovna sredstva, ki se sestojijo v glavnem iz osnovnih sredstev, finančnih naložb, obratnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev. Osnovna sredstva bomo načeloma razporejali na TOZD, katerih delavci delajo s temi sredstvi. V kolikor delajo z istimi osnovnimi sredstvi delavci dveh ali več TOZD, se ugotovi realen oziroma idealen del takega sredstva, ki se razporedi na posamezno TOZD (pri zemljiščih in zgradbah). Izločena denarna sredstva, ki so namenjena za posamezne oblike osnovnih sredstev, bomo razporejali v skladu z nemaeravnimi nakupi osnovnih sredstev. Finančne naložbe iz poslovnih sredstev, ki izvirajo iz zakonsko predpisanih obveznih združevanj sredstev za določene namene kot so: — za razvoj nezadostno razvitih republik in pokrajin bomo razporejali v skladu z razporeditvijo poslovnega sklada kot trajnega vira poslovnih sredstev — za izgradnjo energetskih objektov, in sicer del, ki ga združujemo glede na investicijske naložbe v sorazmerju z vrednostjo osnovnih sredstev — za razna združevanja sredstev za gospodarsko infrastrukturo (ceste, železnice, elektrogospodarstvo itd.) glede na razporeditev poslovnega sklada oziroma če razpolagamo s podatki o dohodku v preteklih 3 do 4 letih glede na ostvarjen dohodek, saj je bil pravzaprav del tega dohodka osnova za združevanje — za druga samoupravno dogovorjena združevanja v skladu z namenom združevanj po teh sporazumih. Obratna sredstva, ki se sestojijo v glavnem iz zalog surovin, osnovnega in pomožnega materiala, zalog drobnega inventarja in embalaže ter drobnega inventarja v uporabi, nedovšrene proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov, terjatev iz prometa blaga in storitev, vključno s prejetimi čeki in menicami, denarnih sredstev na žiro ra- čunu in v blagajni bomo razporejali: — zaloge surovin, osnovnega in pomožnega materiala bomo razporejali bodisi glede na namen uporabe, bodisi glede na razmerje uporabe v preteklem letu, bodisi glede na plan uporabe v tekočem letu. Najčistejša razporeditev je seveda glede na namen uporabe, v kolikor je ta možna. Pri tem pa seveda ni izključeno združevanje sredstev v eni od TOZD, ki odgovarja za zaloge in ki zaračunava vrednost na nivoju delovne organizacije. Pri razporeditvi sredstev ne smemo pozabiti tudi na razlike v ceni materiala, — zaloge orodja in drobnega inventarja v uporabi bomo razporejali na enak način kot delovne priprave (stroji, strojne naprave) to je glede na njihovo uporabo oziroma namen — najmanj preglavic nam bo delala razporeditev nedovršene proizvodnje, zalog polizdelkov in gotovih izdelkov lastne proizvodnje, saj je vedno poznan njihov izvor glede produkcije. Zadeva glede razporeditve teh sredstev bi bila seveda zahtevnejša, v kolikor bi bile te zaloge iz naslova skupnega proizvoda — terjatve bomo razporejali glede na izvor, v kolikor ga je možno ugotoviti oziroma v razmerju z doseženo ali načrtovano realizacijo REJANJE SREDSTEV TER VIROV SREDSTEV — denarna sredstva na žiro računu bomo razporejali glede na načrtovano višino denarnih sredstev v naslednjem razdobju, pri čemer moramo paziti na to, koliko v trenutku razporejanja sredstev nenamensko uporabljamo sredstev skupne porabe in rezervnih sredstev. Hkrati z razporeditvijo poslovnih sredstev razporedimo tudi vire poslovnih sredstev, kar predstavlja težji del naloge. Saj gre za to, kolikšen del nevračljivih virov sredstev in kolikšen del vračljivih virov sredstev na daljši oziroma krajši rok bo razporejen med posamezne TOZD. Ob razporejanju poslovnega sklada kot trajnega nevračljivega vira sredstev bomo verjetno zasledovali smoter, da ga razporedimo v sorazmerju s prispevkom delavcev teh TOZD k oblikovanju minulega dela. Glede na to, da bo najbrž težko za nazaj ugotavljati kolikšen del poslovnega sklada je oblikoval posamezen del TOZD, ki se na novo formira kot TOZD, bo najprimernejše, če uporabimo razmerje iz pogojnih enot, dobljenih na podlagi števila zaposlenih v posamezni TOZD in števila let delovne dobe. Nikakor pa ne bi bilo primerno razporejati poslovnega sklada na osnovi in v razmerju razporeditve sredstev,- — kredite za osnovna sredstva kot del vračljivega vira sredstev bomo razporejali glede na namen teh kreditov oziroma v razmerju prevzetih osnovnih sredstev — kredite za obratna sredstva bomo le s težavo razporejevali glede na namen, ampak se bomo posluževali načrtovanih (trajnih in srednjeročnih) obratnih sredstev bodočih TOZD — obveznosti iz poslovnih razmerij bomo razporejali po namenu obveznosti (za nabavljena osnovna sredstva, prejeti predujmi). Mogoče pa je te obveznosti razporejati v razmerju načrtovane višine tekočih obveznosti. — obveznosti iz dohodka bomo razporejali glede na razporeditev nedovršene proizvodnje, zalog polizdelkov in izdelkov ali pa v razmerju načrtovane višine teh obveznosti posamezne TOZD. Pri razporejanju sredstev skupne porabe in njihovih virov bo najprimerneje, če se poslužujemo osnove razmerja števila zaposlenih bodisi iz preteklega leta bodisi iz poprečka zadnjih nekaj let. Rezervna sredstva in rezervni sklad bomo po vsej verjetnosti razporedili med TOZD glede na obseg rizika, ki je podan z obsegom poslovanja (realizacije), dasiravno ga oblikujemo glede na višino ostvarjenega dohodka in ne prihodka. Ob samem razporejanju poslovnih sredstev in njihovih virov bomo opravili tudi združevanje sredstev za delovanje delovnih skupnosti, ki se samoupravno konstituirajo z združevanjem posameznih funkcij. UREDITEV PRAVIC IN OBVEZNOSTI, KI IZHAJAJO IZ RAZPOREJANJA SREDSTEV IN NJIHOVIH VIROV Uvodoma je bilo omenjeno, da seštevek sredstev in virov sredstev mora biti med seboj uravnotežen, saj drugače ne moremo sestaviti bilance sredstev in njihovih virov. Iz tako uravnotežene bilance stanja sredstev in njihovih virov za dosedanjo TOZD se sestavlja delitvena bilanca sredstev in njihovih virov, ki pa individualno gledano za posamezno TOZD prvotno ni uravnotežena, saj uporabljamo zlasti pri razporejanju poslovnih sredstev drugačna načela kot pri razporejanju virov teh sredstev. Iz tega neuravnoteženja med posameznimi TOZD nastajajo določena družbenogospodarska razmerja, ki imajo kratkoročen ali dolgoročen značaj, o čemer je potrebno skleniti samoupravni sporazum. MAG. ALOJZ KOSI FAKTURIRANA REALIZACIJA: JANUAR 1978 —Egalizacija Plan v'103 Izvršitev Indeks izv. 1973 januar januar 1978 januar 1977 let.pl.3:1 pl.jan.3:2 izv.78/77(3:4) TOZD \ 1 2 3 4 5 6 7 1. OV 367.so: 22.000 24.809.382 18.092.889 7 113 137 2. PM 215.0 0'0 12.900 12.717.174 3.798.173 6 99 335 - SD 1.260 70 60.060 42.415 5 86 14 2 DO PROMONT 584.16C 34.970 37.586.616 21.937 477 6 107 180 3. MM 334.700 18.400 13.o79.598 20.599.295 4 71 6 4 4. IB 15.2 C C 840 1 1.277.544 204.579 8 152 625 5. BLISK 107.000 5.906 5.672.399 1.867,344 5 96 304 6. EKO 92.000 5.000 8.581.589 2.000.000 9 17 2 429 DO TMI 549.000 30.140 28.611.130 24.671.218 5 95 116 7 . EM 391.000 21.500 22.ol5.499 25.303.418 6 102 87 8. DVIG 104.470 5.7 00 4.914.222 4.296.659 5 86 114 9. TEN 230.010 12.600 11.073.108 9.090.682 5 88 122 10. ISO 61.600 2.800 2.966.821 549.135 5 ! 10 6 5 4 0 - CK 11.230 620 584.994 531.867 5 94 . 101 DO ELPROM 798.300 43.220 41.554.644 39.821.761 5 9 6 1 0 i 11. KM 124.0C0 6.800 7.077.083 6.359.955 6 10.4 111 12. KP 155.cec 8.500 8.620.807 6.543.657 6 101 13 2 13 . TIO 123.C00 6.800 3.579.581 2.537.228 3 53 141 14 . PAN 231.4CC 13.400 6.838.850 7 .750.000 3 51 88 DO IKOS 633.400 35.500 26.116.321 23.190.840 4 74 113 15. TRAA 300.cc: 16.500 17.383.006 12.447.744 6 10 5 14 0 16. SKIP 142.CC0 7.800 20.673.034 3.332.580 15 265 620 • DO IKO 442.CCC 24.300 ■ 38.056.040 -15.7 80.3 24 9 157 241 17 . LSNL 168.000 6.500 9.295.962 / 3.517.225_y 7.643.255 6 143 168 18. HA 60.000 3.400 6 103 19. LBK 25.000 1.400 1.550.079 6 111 DO LIVAR 253.000 11.300 14.363.266 7.643.255 6 127 188 20. PB 38.400 2.100 2.226.886 2.242.ol7 6' 106 99 21. ZAST 60.000 3.300 3.447.969 1.909.025 6 104 181 22. IC 6.728 500 396.410 284.266 6 79 139 DO IZIP 105.128 5.900 6.071.265 4.435.308 6 103 137 PD 4.930 - -• IMP SFRJ 3.098.918 170.430 188.582.844 130.889.475 6 111 144 IMP skupaj 3.369.918 185.330 192.359.282 137.476.183 6 104 140 Elektro Montaža Oprema Naprave Dvigala DELOVNA ORGANIZACIJA EMONO IND. POSL. ORGAN DELOVNA SKUPNOST V decembru lanskega leta so se delavci štirih TOZD elektro dejavnosti z veliko večino na referendumih odločili za združitev v delovno organizaciji, ki je 20. februarja letos dobila svoje ime EMOND. Delovno organizacijo EMOND sestavljajo Temeljne organizacije združenega dela: — Dvigalo n.sol.o., Smoletova 2, Ljubljana — Elektromontaža n.sol.o., Titova 37, Ljubljana — ISO, Industrija stikalne opreme, Slovenske Konjice — TEN, Tovarna elektronaprav, Vojkova 58, Ljubljana Iz elaborata, s katerim se utemeljuje združitev navedenih TOZD v delovno organizacijo, je razvidna cela vrsta stičnih točk, ki govorijo za združitev, med katerimi so tehnološka, dohodkovna in kadrovska povezanost samo nekatere od njih. Celoten postopek združevanja je potekal po komisijah in na zborih v obliki samoupravnega dogovarjanja in ugotavljanja skupnih interesov in ciljev. Kakor rdeča nit se skozi več temeljnih organizacij vleče proces proizvodnje artiklov, vgradnje istih v naprave in opremo in končno montaža teh naprav oziroma opreme v posameznih objektih. Racionalizacija poslovanja je narekovala združitev tistih skupnih opravil, ki jih je možno opravljati za vse Temeljne organizacije, kakor tudi združitev tistih služb, katerih skupen nastop oziroma skupno delo pomeni boljši in večji učinek. Iz samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo je razvidno, da se bodo za potrebe temeljnih organizacij opravljale na delovni skupnosti iz posameznih področij naslednje naloge: I. OPRAVILA SPLOŠNO-KADROVSKEGA ZNAČAJA: — priprava osnutkov samoupravnih in splošnih aktov in skrb za pravočasno usklajevanje obstoječih s pozitivno zakonodajo — skrb za zakonito izvedbo postopkov pri obravnavi osnutkov ter pravilno objavo sprejetih aktov — organizacija izobraževanja — opravljanje nalog iz področja varstva pri delu in izvajanja predpisov za varno delo delavcev — opravljanje nalog iz področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in civilne zaščite — skrb za vodenje enotne in dogovorjene kadrovske politike in enotne politike enotnih osnov in kriterijev nagrajevanja — organizacija obveščanja in informiranja preko internega glasila — nudenje strokovne pomoči pri reševanju socialnih problemov delavcev — pravno zastopanje delavcev iz področja delovnih razmerij — nudenje strokovne pravne pomoči s področja blagovnega prometa — opravljanje nalog družbene prehrane, centralne kuhinje — organiziranje in opravljanje poslov pri sprejemu in oddaji pošte, ekonomat in organiziranje vzdrževalno tehničnih poslov. II. FINANČNO RAČUNOVODSKA OPRAVILA: — vodenje glavnih knjig — skrb za najemanje kreditov za poslovne naložbe — nadzor nad izterjavo zapadlih terjatev — sestavljanje poročil in statističnih podatkov s področja finančnega poslovanja — skrb za racionalno obdelavo podatkov glede na organiziranost temeljnih organizacij —■ organizacija in koordiniranje inventur, sredstev in virov sredstev — skrb za obračun stroškov in razdelitev istih na nivoju delovne organizacije — skrb za urejanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami in delavci skupnih služb, kakor tudi zunanjimi komitenti — vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev — vodenje evidence sklada stanovanjskih posojil — vodenje evidence osnovnihs sredstev in drobnega inventarja — sestavljanje periodičnih obračunov in letnega obračuna za delovno organizacijo — izračun cenikov za svobodno menjavo dela delavcev DSSS — strokovni nadzor nad poslovanjem računovodskih služb temeljnih organizacij — strokovna pomoč računovodstvom TOZD — priprava finančnih poročil in ostalih informacij s področja računovodskih nalog — strokovno sodelovanje in povezovanje z interno banko IMP III. OPRAVILA KOMERCIALNEGA ZNAČAJA: — planiranje nabave materiala po asortimanu in dobaviteljih in sklepanje letnih pogodb — izvajanje dogovorjene nabavne in prodajne politike — pravočasno sklepanje pogodb, ustreznih po strukturi del in obsegu za vse TOZD — raziskava tržišča in izoblikovanje predlogov prodajne usmeritve — sodelovanje pri izdelavi prospektov in organizaciji sejmov — sodelovanje z zunanjimi institucijami pri oblikovanju politike člen in vodenja evidenc s tem v zvezi — kalkulacije prodajnih cen glede na plansko prevzete naloge posameznih TOZD in DO — izdelava kalkulacij in predračunov izdelkov ter montažnih storitev — zasledovanje in udeležba na natečajih za pridobitev del — povezovanje s temeljno organizacijo Inženiring v IMP za usklajevanje skupnega nastopa — izdelava osnutkov samoupravnih aktov in pogodb v zvezi z blagovnim prometom in investicijsko dejavnostjo — priprave predlogov o skupnem nastopu TOZ o skupnem pridobivanju dohodka — vodenje politike učinkovite ekonomske propagande IV. PLANSKO-ANALITSKO-ORGANIZACIJSKA OPRAVILA: — izdelava letnih planov temeljnih organizacij po enotni metodologiji planiranja — usklajevanje planov (realizacija stroškov, kadrov, investicij in investicijskega vzdrževanja) temeljne organizacije, izdelava plana delovne organizacije, spremljanje izvajanja plana in izdelava analiz za DO in TOZD — nudenje pomoči pri izdelavi investicijskih elaboratov TOZD — pripravljanje smernic kratkoročnega in dolgoročnega razvoja vključno s poslovno-tehničnim sodelovanjem in integracijskimi možnostmi — redno obveščanje o rezultatih poslovanja z izračunom kazalcev poslovanja, s katerimi se morajo izkazovati rezultati dela delavcev na osnovi 140. člena Zakona o združenem delu — izpolnjevanje in vodenje statistike za TOZD in DO ter v rokih posredovanje potrebnih podatkov pristojnim zavodom in službam — pripravljanje samoupravnih splošnih aktov v zvezi s planiranjem — načrtovanje organizacijskih oblik TOZD in DO — za sprejete mikro organizacijske oblike TOZD in DO, izdelava mikroorganizacijskih oblik poslovanja — proučevanje in urejanje racionalizacije v administrativnem poslovanju ter v zvezi s tem načrtovanje in predpisovanje ustrezne dokumentacije, obrazcev in formularjev — uvajanje sodobne mehanografske opreme ter racionalno koriščenje iste V. PROGRAMSKO RAZVOJNA OPRAVILA: Na podlagi sprejetih programsko razvojnih nalog razvija in raziskuje: — elektronaprave jakega toka — šibkotočne naprave — strojne naprave — dvigala — uvaja standardizacijo in tipizacijo — proučuje tehniške predpise in jih posreduje posameznim službam TOZD in DO — vodi in ureja tehnično knjižnico — zasleduje in uvaja izsledke znanosti v področje poslovnega predmeta DO — organizira usmerjevalni razvoj v smislu srednjeročnega in dolgoročnega planiranja novih programov in naložb — proučuje rezultate raziskave trga za osvojitev novih proizvodov in tehnologije v okviru obstoječih in planiranih programov proizvodnje in montaže — spremlja in usmerja obstoječe in perspektivne proizvodne programe TOZD — raziskuje možnosti za poslovno tehnično sodelovanje z razvojnimi institucijami izven IMP — prijava patentov in zaščita industrijske lastnine. Predlaga metode spodbujanja k inventivni dejavnosti delavcev — po posebni zadolžitvi izdaja strokovno tehnično-ekonomsko oceno o predloženi inovaciji ali tehnični izboljšavi — skrbi za nenehno kontinuirano rast nivoja znanja v stroki. ^ Pogled na opravljeno delo komisij v temeljnih organizacijah in komisije na nivoju delovne organizacije nam pove, da smo pri uresničevanju ZZD in s tem v zvezi pri pripravljanju splošnih aktov opravili že precej dela, vendar še zdaleč ne vsega. Komisije so pripravile za javno razpravo naslednje akte: Statut TOZD Dvigalo Statut TOZD EM Statut TOZD ISO Statut TOZD TEN Samoupravni sporazumi o združitvi dela delavcev v delovno skupnost EMOND Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti v sestavi delovne organizacije »EMOND« Ljubljana, Titova 37 n.sol.o. Statut delovne organizacije EMOND, V zaključni fazi je Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med delovno skupnostjo Centralne kuhinje in koristniki uslug in osnutek Statuta delovne skupnosti EMOND. Prav tako komisije zaključujejo delo na prilagajanju Samoupravnega sporazuma o skupnih merilih in ugotavljanju dohodka ter delitvi čistega dohodka na osebne dohodke, skupno porabo itd. ter iz tega sporazuma izhajajoči pravilniki. Komisija na nivoju delovne organizacije bo vse osnutke samoupravnih aktov objavila v posebni številki Glasnika za vse člane delovne organizacije EMOND, kar bo omogočilo vsakemu posamezniku, da aktivno sodeluje pri javni obravnavi. V informacijo navajamo, da se je 21. februarja konsti- tuirala delovna skupnost na zboru in razpisala referendum za sprejem SS o združitvi dela delavcem DS EMOND za 8. marec 1978. FRANC KUMŠE EMOND ] KOMISIJA IZ GRUPACIJE ELEKTRODE-JAVNOSTI V IMP JE IZBRALA FIRMO DELOVNE ORGANIZACIJE E(elektro) M(ontaža) O(prema) N(aprave) in D(vigala) EMOND — Firma delovne organizacije, v katero so združeni TOZD Dvigalo, TOZD Elek-tromontaža, TOZD ISO in TOZD TEN. Izbrana 20. februarja na seji enajstčlanske komisije, sestavljene iz predstavnikov TOZD, na osnovi predlogov iz internega razpisa. Komisija je od 28 predlagateljev prejela 58 predlogov za naziv delovne organizacije. V končni najožji izbor so prišli nazivi: UNIEL, MONTEN in EMOND. Po tajnem glasovanju je 10 glasov prejel EMOND in 1 glas UNIEL. Komisija je predlagala delavskim svetom TOZD, da se nagradi predlagatelja izbranega imena (firme EMOND) tov. Čander Ivana — TOZD ISO s 4000 din in predlagatelja imen UNIEL in MONTEN (Jereb Zdravko, El.m. in Brenčič Franci — Dvigalo) s po 500 din. Prav tako pa tudi še neznanega avtorja imena ELPROM nagradi s 500 din. Kopije zapisnika s prilogami so na vpogled interesentom pri vodjih splošnih služb na TOZD. FRANC KUMŠE V_______________________________________________ MAKRO SHEMA DS ~ EMOND IZ TEMELJNE ORGANIZACIJE - DELOVNA ORGANIZACIJA PMI Lansko leto se je začel tudi v celotnem IMF proces, ki bo imel daljnosežne družbenoekonomske posledice za vse temeljne organizacije v okviru nekdanje delovne organizacije IMF. V nekaj Glasnikih nazaj, smo že zasledili, kako so se organizirale nekatere temeljne organizacije v delovne organizacije ter s kakšnimi posebnostmi se srečujejo. Gotovo vas bo zanimalo tudi, kakšna pota ubira bodoča delovna organizacija v severovzhodni Sloveniji, ki bo imela sedež v Mariboru. Izhodišča za novo samoupravno organiziranost so bila v grobem izdelana že v programu uresničevanja ZZD v IMF, kjer je bilo dogovorjeno, da se TOZD PMI skupaj z novo nastalo temeljno organizacijo skupnega pomena Inženirski biroji, ki se je izločila iz obstoječe TOZD PMI v Mariboru in TOZD Blisk iz Murske Sobote ter Elektrokovinar iz Ptuja organizira v novo delovno organizacijo v okviru SOZD IMF. Navedena reorganizacija je bila potrjena že na referendumih v decembru 1977. Vsa nadaljnja aktivnost je sedaj usmerjena na organiziranje delovne skupnosti in sprejetju novih statutov ter drugih samoupravnih splošnih aktvv, ki urejajo razmerja med TOZD in delovno skupnostjo ter TOZD in TOZD posebnega pomena IB. OBVESTILO TOZD Klima montaža objavlja več prostih nalog za montažo klimatskih naprav na gradbišču v Iraku. Izbirali bodo delavce od priučenih do visokokvalificiranih. Delo bo trajalo približno eno leto. Prijavite se lahko osebno ali pismeno od dneva objave do vključno 10. marca 1978 na naslov: kadrovsko splošni sektor TOZD Klima, montaža, Vojkova 58, Ljubljana. Zavedati se je treba, da je mariborska delovna organizacija, za katero so delavski sveti TOZD sprejeli sklep, da bi se imenovala PROJEKT-MONTAŽA-INDUSTRIJA ali kratko PMI sorazmerno zapletena organizacijska tvorba, saj bo stbpal na osnovi ureditve medsebojnih razmerij TOZD skupnega pomena Inženirski biroji v pravni promet ter opravljal prodajo proizvodov in storitev za vse temeljne organizacije v sestavi DO PMI. Del skupnih pristojnosti pa bo imela tudi delovna skupnost. Poleg tega sta še dve temeljni organizaciji dislocirani v različnih regijah, vendar bodo ob smotrni organiziranosti tudi takšne težave premeščene. In kakšna bo organiziranost nove delovne skupnosti? Po organizacijski shemi jo sestavljajo 4 službe in sicer: — posebna finančna služba in računovodstvo, — razvojna služba, — plansko-analitska služba, — kadrovsko splošna služba. Glede na specifičnosti mariborske delovne organizacije bo opravljala finančno-računovodska služba, ki se deli v dve zaokroženi področji, in sicer posebno finančno službo in računovodstvo, predvsem posle za mariborski temeljni organizaciji in delovno skupnost, le tiste posle, ki jih zahteva zakon za skupne posle na ravni delovne organizacije (zbirna, konsolidirana bilanca itd)., pa za vse TOZD. Glede razvojne in plansko analitske službe je obveljalo načelo ekstenzivnega ustanavljanja vsaj v prvi fazi, dokler se delovna organizacija organizacijsko ne utrdi. Najnujnejša področja smo pokrili tudi na področju kadrovsko splošnih zadev. Treba je upoštevati, da že v sedanjem obsegu del, ki so se pojavljala v TOZD PMI, niso bila vsa ustrezna področja kadrovsko zasedena oz. pokrita. Z oblikovanjem kadrovsko splošne službe bomo organizirali tri oddelke, ki bodo zapolnili dosedanje organizacijske vrzeli in omogočili tudi nadaljnje pokrivanje potreb v celoti za mariborske TOZD, deloma pa tudi za oba dislocirana TOZD in delovno skupnost samo. Glede na skupni program uresničevanja ZZD računamo, da bomo v prvi polovici marca tudi konstituirali delovno skupnost s sprejetjem ustreznih samoupravnih splošnih aktov in izvolitvijo delavskega sveta. Enako velja tudi za TOZD IB, ki ima določen rok konstituiranja do 1. aprila po sklepu registrskega sodišča. Seveda navedena predstavitev bodoče delovne organizacije še daleč ni celovita, saj bi se v sestavku moral dotakniti še specifičnosti, s katerimi se srečujemo v TOZD skupnega pomena Inženirski biroji. Gotovo bomo v prihodnjih številkah Glasnika našli možnost predstavitve prav te temeljne organizacije ter opozorili na svoje poglede pri uresničevanju dohodkovnih odnosov v naši novi DO. I. H. \ IMF — LJUBLJANA TOZD OGREVANJE — VODOVOD OBVESTILO Odbor za stanovanjske zadeve, družbeni standard in rekreacijo obvešča vse delavce v TOZD Ogrevanje — vodovod, da do 15. marca vložijo pismene prošnje za reševanje stanovanjske izgradnje ali pridobivanje stanovanjskih posojil. Prosilci, ki v letu 1977 niso rešili stanovanjskega vprašanja, morajo obnoviti že vložene pismene prošnje. Informacije lahko dobite po telefonu 321-043 interna 343 ali 276, kadrovsko-splošni sektor TOZD Ogrevanje vodovod. Odbor za stanovanjske zadeve, družbeni standard in rekreacijo X_________________________ J NOVA NALOŽBA V LIVARNI IVANČNA GORICA V Livarni Ivančna gorica potekajo intenzivne priprave za postavitev avtomatske kaluparske linije Disamatic z letno kapaciteto 5.000 ton. Vedno večje potrebe po odlitkih sive in nodu-larne litine so narekovale potrebo po iskanju novih možnosti za povečanje kapacitet Livarne. Nova livarna, ki je bila zgrajena leta 1975, je bila že tedaj projektirana z možnostjo povečanja kapacitet. Zato so obstojale prostorske možnosti, kakor tudi neizkoriščene kapacitete hladilne linije. Tudi inozemski partner in še posebej Siemens nas je postavil pred dejstvo, da svoje kapacitete prilagajamo njihovim potrebam, še zlasti glede na dopolnjevanje njihovega proizvodnega programa. Odločili smo se, da nabavimo sodoben kaluparski avtomat »Disamatic« ter ga vključimo v obstoječi tehnološki proces nove livarne s tem, da izvršimo nekatere dopolnitve in odpravimo posamezna ozka grla, ki bi se sicer kasneje z novo kapaciteto pojavila. Celotna rekonstrukcija in nabava nove opreme bo veljala 35.000.000 din. V tem investicijskem znesku je upoštevana nabava uvožene opreme avtomata. Nabavna cena znaša 1.000.000 DM, domača oprema firme »Gostol«, montaža in neka- tere manjše postavke z gradbenimi deli pa predstavljajo preostali znesek. Za pridobitev novih kapacitet in aktiviranje avtomatske linije je bilo potrebno povečati tudi kapaciteto talilnice, zato smo zamenjali obstoječe kupolne peči 0600 z novimi sodobnejšimi 0 800, ki imajo dvojno kapaciteto pa tudi bistveno daljšo dobo obratovanja. Da bi dosegli maximalne kapacitete, ki nam jih nudi avtomatska linija »Disamatic« do 400 kalupov na uro, smo morali staro pripravo peska popolnoma zamenjati z novo opremo. Tu ne gre samo za potrebne količine peska, temveč tudi za ustrezno kvaliteto, ki je predpogoj za optimalno izkoriščanje avtomata in doseganje ustrezne kvalitete odlitkov. Tudi čistilnica bi predstavljala ozko grlo, zato smo odredili nov prostor in nabavili še en specialni čistilni stroj za zahtevnejši program. Omenjena avtomatska linija bo nudila visoko kvalitetne kapacitete, ki jih bo mogoče konkurenčno plasirati v izvoz na zahod in vzhod. Celotno naložbo financira 50 % Livarna Ivančna gorica iz lastnih sredstev, 50 % pa devet TOZD — IMF in sicer z naslednjo udeležbo: Elektromontaža 1.347.000 din, TEN 2.355.000 din, Dvigalo 2.694.000 din, PMI-Ma- ■i™«!!!li™ ■»■■■li! *l*llll*** FANI PAHOR NAŠA DELEGATKA NA 8. KONGRESU ZK SLOVENIJE Na zadnji seji Sveta ZK IMF so delegati izvolili delegatko za 8. kongres ZKS — tov. Fani Pahor, ki je samostojni referent za izobraževanje v TOZD Klima. Tovarišica Fani Pahor se je rodila leta 1935 v Škofji Loki. Študirala je na pedagoški akademiji, kjer je končala oddelek za domsko vzgojo. Dvajset let je delala v prosveti, sedaj dela 4 leta pri IMP, pravzaprav še vedno v prosveti. V zvezo komunistov je bila sprejeta pred trinajstimi leti. O izvolitvi za delegata na 8. kongres ZKS pravi: »Zavedam se odgovornosti, ki mi je naložena, vem, da je to ogromno priznanje vsakemu komunistu, da je to priznanje za dolgoletno delo v organizaciji.« Razmišljala je tudi o tem, da bi na kongresu aktivno sodelovala. »Če bi kaj povedala, bi morala osvetliti razmere v delovni organizaciji in delo Zveze komunistov v njej. O tem pa se moramo še pogovoriti^ imenu vseh ne morem govoriti brez sta- lišč večine. Jasno je, da bi morala spregovoriti o delu celotne organizacije, ne samo o sredini, v kateri delam.« Ko je razmišljala o delu zveze komunistov v IMP, ni mogla mimo izobraževanja: »Več bi se morali izobraževati o idejnem delu. Tu ne mislim samo novosprejetih članov, tudi nam, starejšim, ne bi škodovalo.« Tov. Pahorjevi želimo na kongresu uspešno delo. ribor 2.019.000 din, Klima 2.694.000 din, TRAA 2.019.000 din, Zastopstvo 2.355.000 din, SKIP 1.010.000 din, TI O Idrija 1.343.000 din. Omenjene TOZD so združile sredstva na osnovi posebnega sporazuma, s katerim si zagotavljajo do leta 1986 uvozne pravice za uvoz reprodukcijskega materiala. Te pravice jim livarna po posebnem sporazumu in ključu odstopa, ustvarja pa jih s svojim izvozom na zahodna tržišča. Sredstva, ki so bila združena, pa bo livarna vrnila do leta 1986. Z aktiviranjem nove avtomatske linije, ki bo predvidoma začela obratovati junija meseca, bo imela livarna kapaciteto 15.000 ton letno, ter bo predstavljala 25 % celotnih slovenskih kapacitet. Dodatno pridobljene kapacitete pa bodo dobrodošle tudi našim domačim partnerjem, saj je livarna v tem letu komercialno tako zasedena, da le s težavo in velikimi zamudami rešuje naročila svojih kupcev. Spominski pohod na Stol in Porozen Že nekaj let prirejajo zimsko-spominski pohod na Porezen, na vrhu katerega stoji spomenik padlim partizanom. Ob vznožju je Cerkno z zelo burno zgodovino iz NOB, kjer je bil sedež IX. korpusa NOV, predvsem pa slovi ta kraj po svoji partijski šoli. Leta 1944 so okupatorji napadli to šolo in 47 slušateljev je padlo za ideale naše revolucije. Takšno ima Cerkno svojo borbeno preteklost. Ta, kar malo odmaknjen kraj, je zaradi zaslug vidno zapisan v zgodovini NOB, zato se tja ljudje radi podajajo. Da radi obujamo spomine na borbe za svobodo, je bilo dokazano tudi lani, ko se je pohoda na Porezen udeležilo okrog 5.200 ljudi in to na en dan in torej mnogi nismo prišli do žiga, ki da pravico do značke. Tako se bomo 18. marca 1978 srečali na STOLU in 26. marca na Poreznu tudi mi iz PD IMP in se številno udeležili tega pohoda, ki spada v naš mesečni načrt dela. Na poteh iz treh strani, predvsem pa iz Cerknega se bomo na Poreznu srečali člani IMP. Zato je prav, če bodo sedaj in pozneje imele skupine ali posamezniki naš znak (IMP), z vsakim bomo navezali stike, a ko bomo dobro »shodili« z našim društvom, bodo kajpak priprave boljše. Lani, na naši južni poti proti Poreznu (3ure hoda), ni bilo snega, to leto ga predvidevamo, zato bo treba imeti dobro obutev, obleko in hrano. Vreme se rado spremeni, sama pot ni zelo naporna (brez snega je primerna za vsakogar), varnost hoje preko več planin do Porezna je v redu, smučarske palice in dereze za hojo niso potrebne, na dolgi poti je to breme. Na svidenje na Poreznu! F. VODNIK SAMOUPRAVNO 1. Uvod Od leta 1973 naprej lahko opazimo bistveno spremenjen odnos celotne družbene skupnosti do problemov planiranja. Pojav je dobil dimenzije, ki kažejo spoznanja o zamujenem. Iz tega je nastopila druga skrajnost v pretiravanjih, ki skušajo kar vse težave gospodarskega značaja pripisati samo pomanjkanju planiranja. Naj bo tako ali drugače, planiranje kot poj-movnost je stopilo v vsakdan naših razmišljanj, razgovorov, sprejemanja ukrepov, itd. V nadaljevanju bom skušal podati zgodovinski pregled o organiziranosti planiranja, nato pa z bistvenimi potezami orisati bistvo samoupravnega planiranja kot ga opredeljujeta ustava in zakon. Pri tem gre za spoznanja na temelju dolgoletne prisotnosti planiranja v IMP in po drugi strani za nekatera teoretska spoznanja, ki so bila posredovana na raznih seminarjih o planiranju kot rezultat izkušenj in spoznanj nas, ki se ukvarjamo s to stroko. In še to: vse kar sledi kot prikaz razmer v IMI^ je po eni strani plod uporne in dolgoletne borbe, ki je bila vodena premišljeno z večjimi ali manjšimi nihanji, vendar vedno usmerjena vnaprej za dosego zastavljenih ciljev. Po drugi strani pa je to samo trenutno dosežena razvojna stopnja, ki še naprej in stalno doživlja svojo evolucijo. 2. Organizacijski razvoj Ne zanimajo nas razni sistemi planiranja pač pa pojav planiranja in njegova organizacijska razrešitev znotraj poslovnega življenja. Stalna planska organizacijska enota se je najprej pojavila v tehničnem sektorju v okviru potreb priprave dela. Z naraščanjem tehnološke opremljenosti delovnih mest, zapletenostjo izdelkov in proizvodnjo velikega obsega je bilo treba začeti s »planiranjem« proizvodnje: od izbire produktov, strojev, delavcev, materialov, pa vse do ugotavljanja primitivnih ekonomskih kategorij (npr. stroškov). Skratka, rečemo lahko, da pojav planskega oddelka v vodenju produkcije pogojuje zapletenost produkcijskega procesa. Poglavitne pomanjkljivosti takšne organizacijske razrešitve te strokovne službe so nastopile še pred opredelitvijo samoupravnega planiranja. Predvsem gre za pretirano poudarjanje zgolj tehnične plati z zahtevami, da mora biti plan obremenjen z znanjem in bogatimi izkušnjami, itd. Takšen pristop je bil prevladujoč v prvih povojnih letih, ko so bili delavci več ali manj neke vrste mehanični izvrševalci plana. Novi pristopi se v naših razmerah pojavijo v začetku petdesetih let. Iz te prve je nastala druga skrajnost: plansko službo so pretežno organizirali v okviru finančno računovodskega sektorja oziroma delovnega področja. Na vsak način je takšna organizacijska razrešitev ugodnejša — primernejša kot ona v okvirih tehničnega sektorja. Vendar ima tudi ta rešitev občutne pomanjkljivosti: planiranje je ločeno od posameznih poslovnih funkcij, kar zmanjšuje njihovo smotrnost, z druge plati imamo opravka s pretiranim poudarjanjem »finančnih« kazalnikov. Knjigovodski dogodki so samo parcialni odsev poslovnega dogajanja, prav tako si ni moč zamisliti, kako jih pretopiti v sredstva za vplivanje na poslovanje, kar je srž plana. Preprosto povedano, tako planiranje ima lastnosti preslikavan ja in ponavljanja preteklosti, toda je brez nujne ustvarjalne moči, prodornosti in znanstvenih ambicij. Takšen koncept-planiranja je bil pri nas prisoten vse do pojava ustavnih dopolnil. V bistvu je reakcija na tehnicistični pristop in kasnejše pretirano opiranje na pomen in organiziranost računovodstva, ki se je pri nas uveljavilo kot zapoznelo posnemanje teh delovnih področij v razvitem svetu. Zapoznelo zategadelj, ker je razviti svet te organizacijske rešitve prerasel v začetku šestdesetih let. Gre za spoznanje, da ni dovolj številke samo obdelati (zapisati in spremljati), temveč jih je treba pravilno vrednotiti — to je interpretirati v njih medsebojnih povezavah in v odvisnosti od zastavljenih ciljev. In naprej, finance in računovodsko sta samo eno izmed področij, ki jih je treba planirati, tako kot je to proizvodnja, kadri, prodaja, investicije itd. Pravzaprav je ta članek namenjen razbistritvi situacije za tiste, ki imajo interes, da spoznajo pravo mesto in pomen področja samoupravnega planiranja tudi v IMP sedaj v teh prelomnih trenutkih, ko s samoupravno reorganizacijo v SOZD iščemo primernejše oblike za samoupravno odločanje. Žal pa se v takih trenutkih najdejo tudi takšni, ki ne priznajo, da »Amerike« ni treba več odkrivati, pa zato negirajo doseženo stopnjo samoupravne organiziranosti v IMP. Tako si zmiš-ljujejo načine medsebojnega komuniciranja, ki niso v skladu z našo zakonodajo ali pa direktno negirajo temeljne principe samoupravnega planiranja. Kaj moramo vedeti? Planiranje je dejavnost s posebnimi lastnostmi, je torej svoja stroka, ki ima svoja metodološka in tehnično-organizacijska načela, je v posebnem odnosu do samoupravnih, izvršilnih in drugih poslovnih funkcij, zahteva posebna, široka in izčrpna znanja, itd. Zelo pomembno je tudi načelo nepristranosti v dveh pomenih: najprej, da je to samostojna organizacijska enota, ki ni pod vplivom nobene operative, in drugič, ki je izločena iz tekočih — operativnih skrbi, ki vsakodnevno pritiskajo na izvršilne funkcije. Zato planiranje ne smemo enačiti z drugimi funkcijami. 3. Splošno o samoupravnem družbenem planiranju V tej točki skušam povezati nekatere določbe iz Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja z izdajami v strokovni literaturi. Delovni ljudje v TOZD, skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih imajo pravico in dolžnost, da skladno s temelji sistema družbenega planiranja, z odnosi medsebojnega sodelovanja in odvisnosti v procesu združevanja dela in sredstev, nadalje z odnosi prek povezav in svobodne menjave dela, samostojno sprejemajo in izvršujejo plane. Samostojnost je relativna, saj se morajo plani sprejemati istočasno. Razlog je v medsebojni odvisnosti in povezanosti, kot to opredeljuje Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja. Samostojnost, srečujočnost in kontinuiranost so temeljna načela samoupravnega planiranja. To nas opozarja, da operacionalizacija planiranja ni lahko delo, temveč zapleten proces, ki zahteva odgovoren odnos z veliko znanja z več področij, in po drugi strani, solidno poznavanje raznih poslovnih tehnik (metodologij). Planiranje je interdisciplinarnega značaja, kar pomeni rabo več znanstvenih oziroma strokovnih virov: od matematike in statistike, v zadnjem času tudi biologije, vse do palete družbenih ved. Zlasti opažena je matematizacija, in to na dveh različnih nivojih: na nivoju izračunov in na nivoju teorije (taktika, strategija). Ob vsem tem pa mora prodreti spoznanje, da plane izdelujemo »zase« in ne za potrebe drugih. Torej je pomemben pristop k planiranju, saj ta pojem označuje različne predstave različnih ljudi Brez širokega besedovanja lahko rečema, da je planiranje ena izmed poslovnih funkcij in kot taka tudi posebna strokovna, postaja pa tudi znanstvena veja, ki z razvojem pridobiva na pomenu. V okvirih naše samoupravne socialistične družbenoekonomske ureditve je toliko večji pomen planiranja, ki v bistvu pomeni eno temeljnih faz samoupravnega procesa. Po mojem samo v taki interpretaciji, razlagi in sodbi planiranja lahko v nekem relativno kratkem času pridobi nove kvalitetne lastnosti in realizira idejo — koncept samoupravnega družbenega planiranja. Plani so vodilo in napotek za akcijo. Plani so tudi temelj odločanja (upravljanja). Vsaka odločitev, ki jo nosilec planiranja sprejema, čeprav zadeva prihodnje rezultate in je tudi pogojena s predhodnimi odločitvami, ima »planski« karakter. Ali širše: planiranje je prva faza samoupravnega procesa, ko sprejemamo odločitve o ciljih, politiki, programih, projektih, strategijah, taktiki, itd. Potemtakem planiranje ni samo izdelava planov, ampak je proces. Tembolj, ker vsebuje elemente in je del družbenoekonomskega procesa. Subjekti planiranja vplivajo in s svojimi odločitvami tudi spreminjajo makroekonomske tokove, po drugi strani pa se jim tudi prilagajajo. Za pravilno in uspešno vključitev samoupravnih organov in poslovodnih struktur v proces planiranja je odločilnega pomena organizacijska, vsebinska in funkcionalna opredelitev strokovne službe. Organizacija tukaj pomeni klasično pojmovanje: konstitutivni pogoj oblikovanja celote iz medsebojno odvisnih delov za končno in zaželeno strukturo. Organizacija ni življenje, vendar se organizira življenje. Če pa je tako, potem je prvovrstnega pomena kvaliteten, strokovno in splošno kulturno razgledan kader, ki pozna koncepcije, postopke in metodologijo planiranja, organiziranja in analiziranja. Potrebna je tudi enotna metodologija. Enotna metodologija še ne pomeni tipizacijo planov, saj je treba računati s posebnostmi posameznih nosilcev planiranja. Kot že rečeno, planiranje je interdisciplinarnega obeležja: kot aktivnost pa zahteva uporabo sodobne tehnike. Če pa je interdiscipliniarni problem, pomeni, da je tudi timsko delo in to hkrati pomeni, da ne more biti funkcionalno orientirano (tehnično ali računovodsko obeležje kot najpogostejši napaki posploševanja). Metodologiji pripada izredno pomembno mesto predvsem zato, ker je razvojni proces determiniran z množico ekonomskih in neekonomskih dejavnikov, ki imajo različen način in na različno intenzivnost učinkovanja. »Vic« kvalitetnega planiranja pa je v analizi! To pomeni, da je precizno kvantitativno ugotavljanje posameznih komponent (v stvarnem in časovnem smislu) zelo problematično in hkrati eno najsubtilnejših vprašanj sodobnega obravnavanja razvoja in s tem planiranja. Proučevanje razvoja, čigar rezultat je tehnološki napredek, sredstvo v procesu odločanja pa planiranje, je tedaj multidimenzionalni fenomen in kot tak zahteva sistemski pristop v njegovi analizi. Veliko pojavov je treba meriti na indirekten način je zato potrebna dekompozicija na temeljne komponente in zanje je tudi treba vzpostaviti sistem indikatorjev. Dalje, planiranje je tudi širši pojem od pojma »poslovna politika«. Poslovna politika je samo ena izmed pojavnih oblik planskih odločitev in je PLANIRANJE podobno kot plani, rezultat planskega procesa. Planiranje pa je faza poslovnega procesa, ko po-stavljemo cilje, politiko, plane in programe. Z drugimi besedami: planiranje so vse odločitve, ki jih sprejemamo in ki na kakršenkoli način zadevajo prihodnje poslovanje (pogoje in rezultate). Gledajoč s tega zornega kota so znane sheme iz literature: planiranje kot proces vsebuje cilje, politike, plane, izvrševanje, kontrolo —analizo — korekture: pri čemer plan v vsakdanji rabi pomeni prve tri komponente. Pri čemer poslovna politika (kot taktika) pomeni zadnje tri komponente; poslovna politika kot strategija prve dve komponenti; medtem ko v delitvi planov spadajo med strateške prve tri komponente, tretja in četrta spadata v taktične (časovno krajše) plane, v skupino operativnih planov pa spadata predvsem zadnji dve komponenti. S tem je v bistvu načeta tehnologija planiranja. Tehnologija planiranja so vse faze v spremljanju planskih odločitev. Srce tehnologije planiranja je metodologija, ki je vrsta različnih tehnik uporabljenih v planiranju. Različnim fazam tehnologije planiranja ustrezajo različne tehnike, ki pomagajo odgovoriti na zastavljena vprašanja. Proizvod procesa planiranja so plani, katerih kvaliteta je premosorazmerna s kvaliteto procesa. To pomeni, da probleme ne moremo reševati s plani ampak s planiranjem, ki danes še ni na nivoju znanstvene discipline, in pa tudi zaradi zakonitosti, ki vladajo v družbenoekonomskem življenju na današnji razvojni stopnji. Zato govorimo in je tudi nujna kontinuiranost v planiranju, zlasti razvojenm planiranju (srednjeročnem). Sredstvo za realizacijo spoznanj kontinuiranega planiranja je rebalansiranje planov. Pogost vzrok pa je tudi neustreznost temeljev — planskih predpostavk — iz katerih je bil plan grajen. Ali splošno: rebalans pomeni ponovno proučitev temeljev in potemtakem pomeni bistvene korekcije sprejetih planov. Milejšo obliko rebalansa pred- . stavlja fleksibilnost plana. To je že v planu vključena lastnost, da se nekateri kazalci in smeri delovanja lahko v določenih odstopanjih spreminjajo brez spremembe plana. Principielno morajo biti plani z daljšim časovnim horizontom bolj fleksibilni. Pri postavljanu dilem o umetnosti rebalan-siranja je pomembnejše vprašanje stalno izboljševanje procesa planiranja in sprejemanje planov z določeno mero prilagodljivosti, lahko tudi z alternativnimi plani. Tak pristop pomeni zavestno obravnavanje rizika, bodisi iz naslova zunanjih vplivov in sprememb, bodisi zaradi strukturnih sprememb notranjega značaja. Planiranje je tudi način za samoupravno integracijo dela irfsredstev, kar je še posebej poudarjeno v zakonu. Na eni strani razvitost družbenega reprodukcijskega procesa in po drugi strani vloga delovnega človeka v našem družbenoekonomskem sistemu zahtevata, da proces planiranja začenja v TOZD in se potem s sporazumevanjem in dogovarjanjem soočijo in usklajujejo različni cilji in interesi različnih nosilcev planiranja. In v tem je prav planiranje tista pot, ki na dokaj učinkovit način presega in po drugi strani usklajuje različne cilje in interese. Sistem samoupravnega družbenega planiranja seveda zahteva, da izdelamo kriterije odločanja,kaj je cilj samo enega subjekta planiranja in kaj so zares skupni cilji na različnih nivojih. In zato tudi ne moremo govoriti o hierarhiji planov, saj je očividno sistem planiranja večsme-ren (srednjeročnost, kontinuiranost, sporazumevanje, dogovarjanje) in prav to je nova karakteristika sistema samoupravnega planiranja. Obenem se moramo tudi zavedati, da z nadaljnjim poglabljanjem in uveljavitvijo samoupravnega družbenega planiranja prehajamo v situacije, ko po eni strani vodimo — usmerjamo in smo po drugi strani vodeni — usmerjeni; ko formuliramo cilje, politiko in plane, se vključujemo v vodenje, ko jih izvršujemo, postajamo vedno bolj vodeni. Še drugače: intenzivnejše družbeno in tudi poslovno planiranje zmanjšuje samostojnost organizacij združenega dela in njen riziko oziroma planiranje podružblja njihovo gospodarsko aktivnost, hkrati pa podružblja tudi poslovne rizi-ke. Seveda lahko tudi tokrat ponovim, da kakovost odločitve ni toliko odvisna od tega, kdo jo sprejema, kot od njene priprave. Temeljni nosilec planiranja (npr. TOZD) ni svet zase, je samo del celotnega združenega dela. Zato se moramo v vseh fazah planiranja zavedati, da nismo ne začetek in ne konec reprodukcijskega procesa. V tem smislu moramo prispevati k doseganju integracije dela in sredstev prek procesa samoupravnega planiranja. Brez plana se pri poslovanju ukvarjajo samo z reševanjem prihajajočih — nastopajočih problemov. Namesto prilagajanja in vplivanja na dogodke, dogodki vodijo poslovno obnašanje. Seveda ob vsem izrečenem planiranja ne smemo fetišizirati. Življenje se niti ne začne in niti ne konča s planiranjem. Gre preprosto povedano za to, da moramo več predvidevati in se tudi več zanimati za tisto, kar bo in manj za tisto, kar je bilo. V izhodišču so odločilnega pomena realno spoznane potrebe potencialnih kupcev. Znano je, da ne propadajo podjetja, ampak proizvodni programi in neustrezne tehnologije. Nemogoče je pravilno opredeliti cilje politike in plane brez realnega spoznanja tržnih zakonitosti. Drugo pomembno dejstvo pa je, da morajo biti samoupravni in poslovodni organi prepričani, da je planiranje vsebina njihovega delovanja. Strokovna služba je nujno potrebna za učinkovito izvršitev procesa planiranja. Odgovornost za planiranje je na samoupravnih organih, strokovna služba je njihov svetovalec in strokovna opora. Bistvena lastnost planiranja je časovna dimenzija in dinamični pristop, ki omogočata reševanje problemov sintetično v smislu sistema. Pri tem je poglavitni namen planiranja razvijanje procesov, mehanizmov in stališč, da omogočimo sprejem odločitev danes z večjo stopnjo zavesti o prihod- njih implikacijah, in drugič, da prihodnje odločitve sprejemamo hitreje, bolj ekonomično in kolikor je pač možno z manjšimi motnjami v tekočem poslovanju. Drugače povedano, s procesom planiranja želimo doseči jasnejše razumevanje verjetnih prihodnjih vplivov pri sprejemanju »današnjih«. odločitev, in skušamo anticipirati področja prihodnjega odločanja. V tem smislu je poslovni plan strukturalno urejen sistem informacij poslovnega in mejnih področij. Še bolj kot dosedaj je z novim zakonom o sistemu družbenega planiranja izpostavljena funkcija planiranja v sistemu družbene reprodukcije in so bili v zadnjem času vloženi veliki napori, da se realizira temeljna zahteva, da je planiranje pravica in obveznost vseh. Potemtakem planiranje pojmujemo v prvi vrsti kot fenomen samoupravljanja in takoj nato vodenja. To pomeni, da gre za stalen dialog subjektov gospodarjenja o medsebojni dejavnosti in razvoju, čigar rezultati so plani, dogovori in sporazumi. Torej je planiranje tudi pot, da laže premagujemo komplikacije, ki se vsakodnevno pojavljajo med različnimi TOZD zaradi različnega pomena časovnega horizonta, zaradi nezadostne informiranosti, zaradi slabih izkušenj, zaradi motivacije in zaradi premajhne odgovornosti (v procesu planiranja je izrednega pomena tudi psihološka stran!). Pri tem se zavedamo, da so psihološki momenti zlasti pomembni v procesih dogovarjanja in sporazumevanje. »Racionalno« sporazumevanje o skupnem razvoju smo uspeli doseči z jasno izdelano globalno vizijo poslovnega sistema IMP kot celote, ob jasno nakazani in pričakovani recipročnosti s strani posameznih TOZD in kasnejšimi kompromisi v parcialnih razreševanjih. Izkazalo se je, da je eno centralnih vprašanj procesa planiranja, ob alokaciji resursov, tudi alokacija potreb posameznih TOZD, ali celo območij, na katerih delujejo in njihovo medsebojno usklajevanje. V vseh takih in podobnih primerih planiranje pripomore k bolj racionalnemu obnašanju posameznih TOZD. Od tod sledi, da nam planiranje pomeni temelj za oblikovanje in realizacijo poslovne politike. Pri tem je osrednja naloga priprava sprememb obstoječega (čeprav imamo največ izkušenj na področju usklajevanja in izkoriščanja obstoječega v poslovnem sistemu IMP). JURIJ ZA VEG HUMOR 2. SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA-BEŽIGRAD 2. seja občinske konference ZKS Ljubljana-Bežigrad je bila 21. februaija namenjena obravnavi ocene uresničevanja zakona o združenem delu. Na seji smo ugotovili dejansko stanje našega uresničevanja zakona o združenem delu. Iz razprave lahko povzamemo naslednje: Z zakonom o združenem delu nismo začeli uveljavljati le suho zakonsko določilo, ki določa posamezne organizacijske in načelne ukrepe, temveč smo posegli v usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji ter dejansko začenjamo tvorno sodelovati in usmerjati razvoj materialne proizvodnje v skladu s samoupravno usklajenimi in dogovorjenimi potrebami in interesi. Torej smo z zakonom o združenem delu in ostalimi sistemskimi zakoni (zakon o družbenem planiranju, zakon o osnovah kreditnega in bančnega sistema, paket zakonov iz zunanjetrgovinskega poslovanja in vrsto drugih) posegli v preobrazbo odnosov v družbeni reprodukciji, ki so konkretni začetek uresničevanja odločilne vloge, položaja in odgovornosti delavca pri razpolaganju s sredstvi in rezultati svojega in celotnega družbenega dela. V današnjem trenutku ugotavljamo, da so rezultati pri izpolnjevanju oziroma utrditvi družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu, neposredno povezani s stopnjo akcijske usposobljenosti in učinkovitosti subjektivnih sil. Vsepovsod tam, kjer so komunisti zavzeli odločna in enotna stališča v osnovnih organizacijah do zastavljenih konkretnih aktivnosti, je razvoj družbenoekonomskih odnosov, reševanj vprašanj samoupravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter uveljavljanje neposrednega'vpliva delavca na odločanje o dohodku, premagala začetne težave. V oceni uresničevanja zakona o združenem delu v občini Ljubljana-Bežigrad ugotavljamo, da smo pri samem konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela dosegli dovolj dobre rezultate, v isti sapi pa lahko ugotavljamo, da še ne moremo biti v zadostni meri zadovoljni ravno z uveljavljanjem osnovnih pravic kot začetka in konca točke samoupravnega položaja delavca in uresničevanja njegovih neodtuljivih pravic. Takšno stanje je na eni strani posledica neznanja in premajhne angažiranosti, na drugi strani formalističnega obravnavanja zakona o združenem delu, kar pomeni, pavšalno obravnavo družbenoekonomskih odnosov, predvsem ekonomskega položaja TOZD, združevanja dela in sredstev, način odločanja ter način uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi. Torej smo v dosedanji aktivnosti predvsem uveljavljaji samoupravno organiziranost, ki jo merimo s številom TOZD, OZD, reorganizacij, samoupravnih sporazumov, samoupravnih aktov itd., zaostajali pa v oblikovanju dohodkovnih odnosov in tako zaostajamo tudi v združevanju družbenega dela. Ni namen današnje konference postavljati doseženih rezultatov na stranski tir, temveč realno ugotoviti, kje in kako izgleda in živijo naši vsakodnevni družbenoekonomski odnosi in opozoriti na tiste elemente, ki v praksi niso dovolj dodelani in dorečeni. Gre za akcijo nas vseh, da ustvarimo takšne proizvodne odnose kot delavci in delovni ljudje v temeljnih organizacijah, da se bo dohodek, dosežen v katerikoli obliki samoupravnega združevanja dela in sredstev, vedno vračal k delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so ustvarjali vrednosti. Tako se in se morejo še naprej širiti dejanske možnosti, da se dohodek pod neposredno kontrolo in i odločilnim vplivom delavcev temeljne organizacije združenega dela vedno znova združuje z dohodkom delavcev v drugih temeljnih organizacijah. Na podlagi takšne opredelitve družbenoekonomskih odnosov se moramo komunisti z vsemi ostalimi družbenimi silami bojevati za dosledno izpeljavo načela, da so samo samoupravno združeni delavci vseh odnosov v samoupravnem združenem delu. Tako kot smo uspeli v nekaterih sestavljenih or-lanizacijah združenega dela, ki se povezujejo v reprodukcijskem procesu, vzpostaviti proizvodne odnose, ki v družbeno prakso uvajajo nove, sicer še ne dokončno izdelane osnove in pristope za udeležbo posameznih temeljnih organizacij združenega dela v skupnem prihodku je potrebno tak pristop pospešiti in izpeljati tudi med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami. Le te so bile dolej proizvodnemu delavcu povsem odtujeni del družbene reprodukcije. Tu je potrebna velika politična aktivnost, da se razčistijo temeljna vprašanja pridobivanja in razporejanja skupnega prihodka seveda ob upoštevanju interesov delavcev za skupno poslovanje in razvoj. Ugotovimo lahko, da je rast osebnih dohodkov v devetih mesecih lanskega leta dosegla stopnjo 7,4 %, kljub temu, da smo v smernicah o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1977 predvideli in se dogovorili, da bodo realni osebni dohodki v tem letu povečani za okoli 2 %. Obenem se je produktivnost v istem obdobju povprečno povečala za 4 %, kar je v skladu z dogovorom, da osebni dohodki rastejo počasneje od rasti produktivnosti. Vendar je bilo v občini znotraj tega povprečja še vedno nekaj kršiteljev. Vzrok za takšne kršitve je potrebno iskati v neuveljavljenem družbenoekonomskem vplivu delavcev in dolgo časa prisotnega vpliva starih odnosov. Ob tem so se sredstva za osebne dohodke v mnogih primerih oblikovala bolj pod vplivom tekočih ekonomskih gibanj, kot v odvisnosti od rezultata dela in dosežene produktivnosti. Razvijanje odnosov svobodne menjave dela se je v večini organizacij združenega dela šele začelo. Z ustrezno samoupravno organiziranostjo so ustvarjeni pogoji, da delavce temeljnih organizacij združenega dela ne bo mogoče več odtujevali od odločanja o pogojih, sredstvih in rezultatih lastnega dela. Pri spreminjanju teh odnosov ne gre le za svobodno menjavo dela kot načina pridobivanja prihodka delavcev delovnih skupnosti, temveč je od uresničevanja takega položaja delavcev v delovni skupnosti odvisno tudi hitrejše spreminjanje družbenoekonomskega položaja in vloge delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Na osnovi razprave po oceni o uresničevanju ZZD v občini, komisija predlaga kot osnovo za sprejem stališč naslednje SKLEPE 1. Uresničevanje vseh nalog in izpeljava zapisanih organizacijskih oblik, predvsem pa vsebinska dopolnitev in dograditev ter permanentno spremljanje zastavljenih akcij na ZZD. 2. Konferenca zadolžuje vse komuniste, da nenehno spremljajo praktično izvajanje zakona o združenem delu v vseh delovnih sredinah in sproti opozarjajo na vse ugotovljene napake in pomanjkljivosti, ki se bodo v praksi pokazale m se bori za realizacijo družbene vsebine, ki jo ZZD postavlja. 3. Vsi komunisti v združenem delu so dolžni aktivno in tvorno sodelovati v delu sindikata kot nosilca pravilno zastavljene akcije uresničevanja zakona o združe em delu. 4. Utrjevanje temeljne organizacije združenega dela je pomembna naloga in stoji tako pred organizacijami ZK kot drugimi organiziranimi subjektivnimi silami. Pri tem je treba dosledno vztrajati, da se vsak dohodek, ustvarjen v katerikoli obliki, vedno vrača k delavcem, združenim v temeljne organizacije združenega dela. 5. Zaradi specifične vloge in posebno težkih problemov, ki jih beležimo na področju mesta de- . lovnih skupnosti, se moramo komunisti zavzeti, da postane uresničevanje ustavne vloge delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za več TOZD, sestavina sleherne aktivnosti za povečanje vpliva delavcev v TOZD. Zato morajo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi nenehno preverjati in ocenjevati delo že organiziranih delovnih skupnosti. Dosledno se je treba zavzeti za izločevanje tistih delov in delovnih skupnosti skupnih služb, ki izpolnjujejo pogoje za organiziranje TOZD skupnega pomena. Komunisti v TOZD in delovnih skupnostih, posebno pa v delavskih svetih in ostahh organih upravljanja, so zadolženi zagotoviti realizacijo vsebine ZZD in so nosilci borbe za čistost izvajanja idej tega zakona. Vsebinska realizacija ZZD bo vidna pri dejanski družbenoekonomski vlogi delavca v svojih TOZD in delovnih skupnostih. Poleg odločanja o investicijski politiki in združevanju sredstev za investicije je najelementarnejša oblika odločanja delavca delitev sredstev čistega dohodka na osebne dohodke, skupno porabo in razširjeno reprodukcijo. Komunisti v vseh družbenih in samoupravnih organizmih moramo zagotoviti, da bodo sredstva za osebne dohodke odvisna od prispevka delavca k skupnemu rezultatu od vloženega živega in minulega dela. Komite občinske konference ZK se zadolži, da izvede seminar za pripravo realizacije te problematike z vodstvi osnovnih organizacij ZK in z aktivom delavcev, posvet pa z aktivom komunistov poslovodnih organov, aktivom komunistov zadolženih za samoupravne akte in s komunisti, prosvetnimi delavci. Vodstvo osnovnih organizacij ZK pa se zadolži za opredelitev nalog in zadolžitev komunistov, ki delajo v samoupravnih in družbenopolitičnih organizmih v združenem delu. Ocena uresničevanja ZZD bo izdelana tudi za področja družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti in bo obravnavana na eni naslednjih sej občinske konference ZKS. VLAST1MIR BOH KDAJ DELOVNA DOLŽNOST IN KDAJ USTVARJALNOST Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 52. seji, 22.12.1977 razpravljalo o stališčih in priporočilih sindikatov za razvijanje in organiziranje množične inventivne dejavnosti. Objavljamo odlomek iz stališč, ki govori o vprašanju, ki se je že večkrat pojavilo tudi v vaši organizaciji združenega dela in govori o tem, kaj naj bi bilo opredeljeno kot delovna dolžnost in kaj kot ustvarjalnost. Pri organiziranju inventivne dejavnosti vedno znova naletimo na vprašanje, kaj je delovna dolžnost in kaj je ustvarjalna invetivna dejavnost, ki je meja med njima. V vsakdanji praksi namreč zelo pogosto zasledimo mnenje, da delavci v proizvodnji zaslužijo priznanje, če ob svojem rednem delu kaj izboljšajo, izumijo ali spremenijo. Drugače pa si to razlagajo delavci, katerih delo je v organiziranju proizvodnje, iskanju boljših rešitev, razvijanju novih delovnih procesov ali novih izdelkov; vse njihovo ustvarjalno delo naj bi bila delovna dolžnost. Če tak delavec za svojo stvaritev zahteva neko priznanje ali nadomestilo, je zavrnjen z argumentom, da za opravljeno delo ne more biti dvakrat nagrajen. Takšna mnenja in postopke so pogosto utemeljena tudi z določbo v čl. 86 točka 2. zakona o patentnih in tehničnih izboljšavah, ki zadeva tehnične izboljšave in pravi: »Določbe členov 83 in 95 tega zakona ne veljajo: 2. Za predloge strokovnih sodelavcev v znanstvenih raziskovalnih institutih in konstrukcijskih birojih, če se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki sojih pripravili in izvršili ti strokovni sodelavci v okviru svojih rednih službenih nalog.« Ta omejitev je sicer upoštevala predvsem izdelavo programov in projektov v institutih in birojih zunaj delovnih organizacij, vendar jo marsikje že več let zelo vztrajno uporabjjajo predvsem za lastne strokovnjake, ki lahko največ prispevajo k izboljšavam in modernizaciji proizvodnje, so pa s takšnim ravnanjem dejansko grobo diskriminirani. b) Zakon o združenem delu uvršča inovacije kot materialne pravice med družbena sredstva in materialne osnove združenega dela (čl. 10,3 odst. ZZD), razvoj delavca v celovito ustvarjalno osebnost pa med temelje socialističnega samoupravnega združenega dela (čl. 2 ZZD). Večanje dohodkov in produktivnosti v TOZD je določeno v čl. 46 ZZD: »V pogojih socialistične blagovne proizvodnje zagotavljajo delavci v temeljni organizaciji nenehno večanje dohodka tako da: 1) razvijajo svoje delovne sposobnosti in znanje, zboljšujejo organizacijo dela, uporabljajo znanstvene, tehnične in tehnološke dosežke, smotrno in racionalno izkoriščajo naravne pogoje za delo, razvijajo pobude pri delu... in na tej osnovi povečujejo produktivnost dela. i Začela so se Tekmovanja med TOZD ORGANIZATOR — TOZD PANONIJA — MURSKA SOBOTA ŠAH — REZULTATI EKIPNO 1. PMI Maribor 2. KLIMA Ljubljana 3. TRAA Ljubljana 4. ISO Slov. Konjice 5 TEN Ljubljana 6. PANONIJA Murska Sobota 7. ITO Idrija 8. LIVARNA — Ivančna Gorica V čl. 47 ZZD predpisuje, kakšna naj bo organiziranost TOZD, in pravi glede ustvarjalnosti, da morajo delavci zagotoviti takšne osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za OD in skupno porabo... »4. z ustrezno notranjo organizacijo dela in z odnosi pri razporejanju in delitvi v temeljni organizaciji spodbujajo delavce, da se na vsakem delu oziroma pri vsaki delovni nalogi in v vsakem delu delovnega procesa razvijata ustvarjalnost, delovna pobuda delavcev in meri njihov prispevek k uspehu skupnega dela in pridobivanju dohodka.« »Prispevek delavca k delu je odvisen tudi od povečanja dohodka temeljne organizacije, ustvarjenega zlasti z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije ter z odločanjem o organiziranju dela, o rekonstrukciji, modernizaciji in drugi tehnični izboljšavi... o uporabi znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov ter strokovnih izkušenj v delovnem procesu v temeljni organizaciji«. O tem, kaj pripada delavcu, ki z ustvarjalnostjo sodeluje v boljših dohodkih in uspehih združenega dela, določa čl. 130 ZZD: »Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji.« ZZD torej povsem jasno in nedvoumno pričakuje in spodbuja ustvarjalnost VSEH delavcev pri vseh opravilih in jamči VSEM delavcem pravico do posebnega nadomestila za inventivno delo. c) Z uveljavitvijo opisa del in nalog v TOZD bo razrešena dilema razmejitve odnosa med redno delovno dolžnostjo in invendjo. Problem se namreč pojavi predvsem takrat, ko je slabo opredeljeno delo razvijalcev, raziskovalcev, konstruktorjev in drugih strokovnih delavcev. Če opis delovnih opravil in delovnih nalog govori samo o delu pri razvojnih procesih, izboljševanju proizvodnje ali pri uvajanju novih proizvodov, se vse delo takšnega delavca upošteva delovna dolžnost. »Delovna dolžnost« je v bistvu opravljanje vseh tistih aktivnosti, ki jih od delavca pričakujemo. Aktivnosti so opredeljene v spisku delovnih nalog. Strokovni delavec mora dobiti program za svojo nalogo, imeti mora definirane dlje, ki naj jih doseže. Množična inventivna dejavnost pa obsega vse tiste predloge delavcev, za katere niso bile izdane redne delovne zadolžitve oziroma obveznosti, torej tiste, ki presegajo pričakovanja izdanih nalog. Večkrat se primeri, da strokovnjak dobi kljub vsemu nalogo, ki mu jo organi TOZD nakažejo le v grobih obrisih, kar kaže, da bo njena uspešna rešitev predstavljala invendjo. Če se o delu na takšni nalogi predhodno ne dogovori, kako bo obravnavana, uspešni rešitvi pogosto sledi spor z avtorjem. Takšnim sporom se lahko izognemo, če organi TOZD sklenejo z delavcem inovatorsko pogodbo, s katero ob pričetku dela čimbolj točno opredelimo nalogo, način izvajanja in obračunavanja ter druge pomembnejše pogoje. Če bo organizadja inventivne dejavnosti dobra in uspešna, če bodo ustvarjala dobili zaupanje, se bodo za vsak, tudi za najtežji problem, javljali sposobni reševala in bodo inovaajske rešitve hitro vplivale na boljše dohodke TOZD. Čim bolj bo razvita ustvarjalnost in čim bolj jo bomo obravnavali tako, kot določa zakon o združenem delu, tem več bomo imeli izboljšav, novih tehničnih rešitev in novih izdelkov. WEf/AV7"f . To VE" Avr 70S£yt- w RA -f/vo * /A/ g;|N j lil ! SE: INDUSTRIJA STIKALNE OPREME SLOVENSKE KONJICE ODSLEJ TOZD Ob koncu lanskega leta je bil v nekdanji poslovni enoti naše TOZD Elektromontaža v Slovenskih konjicah referendum, na katerem so se njihovi delavci odločali, da organizirajo temeljno organizacijo. Referendum je uspel in tako je bila končana sorazmerno dolga pot nastajanja te TOZD. Nobena skrivnost ni, da so bile želje predstavnikov občine že precej stare, da se iz poslovne enote organizira TOZD. Ko je izšel zakon o združenem delu, ni bilo več kaj odlašati. Toda pojavil se je velik problem. Ni bilo dovolj kadrov, da bi TOZD lahko normalno zaživela. Proti koncu lanskega leta so tudi to vprašanje vsaj delno uredili in tako je s 1. 1. 1978 začela TOZD ISO samostojno poslovati. Kako živijo in delajo, kako načrtujejo TOZD Industrija stikalne opreme je registrirana za: V okviru te dejavnosti opravlja: — proizvodnjo nizkonapetostnih, podometnih in na-dometnih razdelilcev raznih velikosti — sestavljanje nizkonapetostnih baterijskih razdelilcev — proizvodnjo preglednih in komandnih plošč — proizvodnjo števčnih in relejnih plošč — proizvodnjo energetskih plošč za procesno industrijo in distribucijo — proizvodnjo razdelilnih ogrodij za industrijo in distribucijo — proizvodnjo tehnoloških in dispečerskih preglednih plošč za industrijo in distribucijo — proizvodnjo srednjenapetostnih celic 10 KV, 35 KV za notranjo in zunanjo montažo — proizvodnjo postrojev za stikališča do 110KV raznih moči — proizvodnjo opreme v zvezi s pomožnimi viri energije — izvrševanje servisa za tovarniško izdelane izdelke — izdelava raznih pomožnih konstrukcij za elek-troopremo PROIZVODNJO ELEKTROINSTALACIJSKEGA MATERIALA: V okviru te dejavnosti opravlja: — proizvodnjo strelovodnih elemnetov — projektiranje in konstruiranje individualnih in distribucijskih elektronaprav do napetosti 110 KV raznih moči J bodočnost, pa naj bi v skopih obrisih prikazal tale zapis. Ing. Bruno Grabnar: »Najprej se moramo ozreti po vzrokih, zakaj je nastala TOZD in kako je nastala. Bili smo proizvodna enota Elek-tromontaže, ustanovljena najprej in predvsem za njihove potrebe. Potem se j< proizvodnja razširila za potrebe celotne montaže v IMP. Ostajali pa smo še vedno samo v IMP, sedaj pa prihajamo samostojno na slovensko in jugoslovansko tržišče stikalne opreme kot najmlajša industrija te vrste. Zakon o združenem delu je točno opredelil pogoje za ustanovitev TOZD, ki jih je proizvodna enota izpolnjevala. Odločujoče je bilo tudi dejstvo, da ima vsaka TOZD lahko le eno glavno dejavnost. Zakaj je bila občina še posebej zainteresirana za TOZD, ni potrebno posebej poudarjati. Lahko pa rečem, da so ravnali preudarno, ker niso vztrajali pri takojšnji ustanovitvi, ker bi sicer namesto solidne TOZD nastal »občinski revež«. Lani smo zapolnili kadrovske vrzeli, da je odpadel tudi ta razlog. Organizirali smo vse službe od direktorja do čistilk in vratarjev, ki so potrebne, da TOZD lahko normalno posluje. Sicer se nam dogaja isto cot v večini manjših TOZD, da mora en delavec opravljati več različnih nalog in funkcij. VELIKE PLANSKE NALOGE TOZD ISO ima za leto 1978 plan 61 milijonov din realizacije, kar je 100% po- V TOZD ISO je trenutno zaposlenih 118 delavcev in 38 učencev v gospodarstvu. Njihova poprečna starost je 26,5 let. Velik problem so še vedno kadri, ker tovrstna industrija v Slovenskih Konjicah nima tradicije, kraj sam pa je med tremi centri (Celje, Slovenska Bistrica, Maribor), ki največkrat pritegnejo strokovnjake. Sicer pa je pri kvalificiranih delavcih nekoliko drugače. Zanimanje za zaposlitev v TOZD ISO je dokaj veliko zaradi urejenih delovnih razmer in ne nazadnje tudi zaradi osebnih dohodkov. večanje v primerjavi z ustvarjenim leta 1977. Smatrajo, da aodo s sedanjimi proizvodnimi zmogljivstmi in delavci ob koncu leta planske naloge tudi izpolnili. Doslej proizvodne zmogljivosti niso v celoti izkoristili. To je tudi logično izhajalo iz položaja, ki so ga imeli v okviru TOZD Elektromontaža. Pomembnejše je bilo namreč dejstvo, da so sposobni nek izdelek pripraviti v izredno kratkem času in da lahko svoj izdelek prilagodijo vsaki želji. Kaj to pomeni pri organizaciji proizvodnje, ni potrebno posebej omenjati. Po drugi strani pa tudi niso potrebovali samostojne komercialne službe, kar je danes eno od pomembnejših vprašanj, ki jih morajo rešiti in bo tudi odločilno vplivalo na izpolnjevanje plana. Če bo dela dovolj, pravijo, potem ne bo veliko problemov. INDIVIDUALNA PROIZVODNJA OSTAJA TOZD ISO je nastala iz proizvodne enote, ki je bila ustanovljena predvsem za izdelavo posameznih izdelkov za potrebe montaže. To načelo bodo obdržali tudi še naprej. Njihovo vodilo pri iskanju tržišča je: konkurenčni smo lahko s ceno in rokom izdelave. Kvaliteta je pogoj, ki je jasen že sam po sebi. 60% izdelanih proizvodov naj bi iudi v prihodnje prodali v okviru IMP, ostalo pa na jugoslovanskem tržišču. Ing. Ivan Čander: »Razvoj, ki ga bomo organizirali v okviru delovne organizacije, naj bi razvijal ideje, ki bi jih posredovale posamezne TOZD. Med TOZD v eni DO in med DO bo obvezna delitev proizvodnih programov. Za nas bo veliko pomenila skupna Ing. Ive n Čander Štefan Furman komerciala. Dokler pa je ni, smo prepuščeni sami sebi. To pa se že odraža pri doseganju plana. Če bi imeli toliko naročil, bi lahko uvedli tudi drugo izmeno. Naš cilj je razširjena reprodukcija. Znotraj proizvodnega procesa se nam pojavljajo različne težave. Vsak naš proizvod je unikat. Določeno poenotenje pa bi lahko dosegli in to bi nam precej olajšalo težave v proizvodnji. Pri našem delu sodelujemo še z nekaterimi TOZD IMP, največ s TOZD TEN. Težave nastopijo večkrat zaradi' pomanjkanja posameznih elementov, ki jih preko grosista hitreje in tudi ceneje dobimo, kot pa neposredno pri njih. Poudariti moram, da pri poslovanju z elementi drugih dobaviteljev sploh ni nobenih težav, če jih iščemo pri katerikoli TOZD v IMP.« Predlagali so, da se končno uredijo odnosi pri prodaji polizdelkov v okviru TOZD IMP. Ing. Alojz Kračun: »Z velikimi težavami se srečujemo pri planiranju proizvodnje. Individualni izdelki rušijo sistem planiranja. Več bomo morali planirati, odjemalci se bodo morali navaditi na nekoliko daljše roke. Včasih se za kakšen izdelek tako mudi, da ni možna kontrola in tako prihaja do napak. Zaradi stalnega hitenja, nam večkrat TRI ČETRTINE ZAPOSLENIH IMA VSAJ ENO FUNKCIJO vpadajo posamezni izdelki,1 denih vsaj eno funkcijo. Do-kar še bolj moti proizvodni govorili smo se tudi, da bode proces.« vse seje v TOZD izven delov- Ing. Ivan Čander: »Delno nega časa.« bomo morali planirati tudi Leta 1975 je bila ustanov-opremo. Zgodi se, da neka- ljena osnovna organizacija tere izdelke izgotovimo, ZK. Od takrat do danes se je manjka pa nam del opreme, aovečala za 15 članov, ki je trenutno ni. In če gre tak »Pri sprejemanju novih izdelek na gradbišče, nam to članov smo dosegli zadovoljiv še poveča stroške. Na žalost uspeh, prevladujejo delavci iz manjka velikokrat ravno proizvodnje. Dobro sodelu-oprema, izdelana v IMP.« jemo z občinskim komitejem, Ing. Bruno Grabnar: z ostalimi osnovnimi organi-»Predlagamo, da se med na- zacijami ZK v IMP sodelova-šimi TOZD uredi prodaja po- nje ni najbolje.Želimo, da bi lizdelkov.« določene akcije le skupno or- ganizirali. Pred izvolitvijo organov upravljanja je politični aktiv predlagal zboru delavcev vse sklepe, ki smo jih morali sprejeti. S prihodom novih kadrov je osnovna or-Vlado Kitič: »Smo mlada mnizacija še bolje zaživela, temeljna organizacija. Člani ZK smo se tudi izobra- Menim, da bomo vsem teža- ževali in sicer ob pomoči ob-vam kos. V našem delavskem činskega komiteja. Lahko svetu je 13 delegatov iz vseh rečem, da smo se sedaj našli in sredin. Imenovali smo tudi že da vemo, kaj je naše delo. vse komisije in tako je sa- Komunisti smo v vseh samoupravno življenje že ste- poupravnih sredinah, naši klo.« predlogi se upoštevajo, omo- Ing. Alojz Kračun: »Prej gočeno nam je izvajanje skie-smo imeli delegate v samou- po v,« pravi sekretar osnovne pravnih organih TOZD Elek- organizacije ZK ing. Alojz tromontaža. Predloge za se- Kračun, stavo sedanjih organov Tudi sindikalna organiza-upravljanja je pripravil poli- cija ne počiva. Predsednik tični aktiv in jih dal delavcem osnovne organizacije Slavko v razpravo in potrditev. Kolar: Lahko rečemo, da so bili de- »Izvršni odbor je sestavljen lavci dokaj kritični pri pre- iz devetih delegatov. Lahko tresu kandidatov za delegate, rečem, da so izbrani najboljši, Sedaj ima tri četrtine zapo- a nismo še tako aktivni, kot bi V RAZGOVORU SO SODELOVALI: Ing. Bruno Grabnar — direktor TOZD Ing. Alojz Kračun — sekretar osnovne organizacije ZK Ing. Ivan Čander — tehnični direktor TOZD Vladimir Ribič — predsednik DS Stefan Furman — skuplnovodja kovinarjev Slavko Kolar — predsednik osnovne organizacije sindikata Vsi, ki so sodelovali pri pogovoru, se v imenu vseh delavcev TOZD ISO zahvaljujejo delavcem, ki so omogočili, da nekdanji obrat v Slvoenskih Konjicah dobil solidno osnovo za nadaljnji razvoj. morali biti. Rad bi, da bi se vsi meznih orodjih se razporedi-naši delavci zavedali, da smo mo, da ne pride do zastojev.« TOZD, da bi znali izkoristiti Ing. Bruno Grabnar: »Te-samoupravno moč, ki jo žava je v tem, da nimamo pro-imamo, da ni pomemben totipne delavnice. Zato de-samo zaslužek posameznika, lamo eksperiment na izdelku ampak uspeh celotne TOZD. za poznanega kupca in ne na Samoupravljale! smo vsi, ne prototipu. Zaenkrat to delav-samo nekateri. Doslej smo aico še ne bomo mogli organi-precej delali pri reševanju zirati, je pa to ena naših pri-stanovanjskih vprašanj naših hodnjih nalog.« delavcev in pa okrog družbe- nega standarda. Trenutno pa, tako kot večina, pripravljamo volitve. Postopek teče brez zastojev, izvolili bomo dve KAKO NAPREJ TOZD ISO se je vključila v Ing. Bruno Grabnar Slavko Kolar Ing. Alojz Kračun Vladimir Ribič i v . , - ... „ i * wz-.lv i vj w ov jv v rvi [uviia v zaruzem gcics^ci 11. Lv o K d i ji ... « aktivni smo bili tudi na šport- ^vno organ,zaetjo EL- nem podrociu, kier nas se , vedno čaka nrecei dela pravneSa sporazuma o zdru-Ca. precej žitvi v delovno organizacijo so igrišče, enkrat' tedenfko nam ^sal£*jc obvezna deli,ev je na volio telovadnica kier Proizvodnih programov, or- e rednih obiskovalcev kakš- ganizirali bod' Podelitev pokalov: osvojili smo 3. mesto IB 1 *® 3111111 #111 Zmagovalke teka nad 30 let: na 1. 3. in 5. mesto tekmovalke IMP Del naše ekipe ob zaključni slovesnosti ŠIG 78 mesto. Ivan Feijančič, najuspešnejši med starejšimi . „ moškimi Anton Oven vedno med najboljšimi v svoji skupini Hermina Rusjan, sedmič na ŠIG, tokrat 1. mesto