Inserati ne sprejemajo in velii tristupna vratu: 4 kr., Se a« tiska Ikrat, 'i II It II M " II ii n ii ii 'i t*ri večkratnem tiskanji ae •ena primerno imanjsa. Rokopisi le ne vračajo, nerrankovana pisma ae ne sprejemajoi Naročnino prejema opravništv" administracija) iu ekspedicija i a Starem trgu h. št. 16 Političen list za slovenski narod. J. J. Strosmajer. ji. Čitamo v izpovdstih (confessiones) sv. Avguština, v kterih tako iskreno in skesano opisuje življenje svoje do spreobrnjenja in povr-njenja svojega v Afriko, kako je iskajoč resnice najprej Manihejcem, potem Skeptikom in nazadnje Platonikom dospel v roke, in dolgo časa blodil po prostranem polji človeškega znanja, dokler je ni naposled v vsej svetlosti našel v cerkvi Jezusovi, in potem jo je povsod za resnico ozuanoval z vso močjo svojega pre-pričanja, z vsem ognjem svoje ljubezni. S tako nenavadno krcjikostjo uma, s tako močjo svojega prepričanja razlagal je prevzvi-šeni gospod biskup Josip Juraj Strosmajer katoliški gimnazijalni mladosti Osješke gimnazije veliko resnico cerkve katoliške: o potrebi sv. vere Jezusove, in sicer o priliki, kedar jo je pri izpraševanji iz veronauka konec preteklega meseca januarja osrečil bil s «vojo pričnostjo. Oni, ki so srečni bili prevzviše-liega g. biskupa poslušati, ne bodo pozabili onega časa, kedar je z veliko mislijo na visokem čelu, z divnim duhom v plamtečih očeh vstal, da spregovori besede duševnega življenja, iu da z ognjem sv. vere Jezusove, v kterem sam gori, vname srca pričujočih. Pri tem ne veš, čemu bi se bolj čudil, ali primernosti izbranega predmeta v tej dobi nabožne vnemar-nosti, kedar se v tisuč pohujšljivih spisih od vsakoršnih zanikarnikov napadajo krščanske in katoliške verske resnice in se širi najgrji materijalizem in indiferentizem; ali temeljitosti dokazov, ali jedrnatosti govora ali uglajenosti oblike? Vsemogoči Bog daj, da seme besede božje po biskupu Strosmajeru, kteri z redko bistrino svojega uma zre resnici vselej na dno, v mladostna si ca katoliške gimnazijalne mladine Osješke vsejano, najde rodovitno zemljišče, in porod i stoterni sad. Mi pa si smatramo za sv. dolžnost, ta krasni govor tega velikana priobčiti v „Kat. Listu Zagr.", po kterem naj brez pristavka z dosedanjo vpeljavo vred pri-nese ga ,,Slovenec", naj luč biskupa Stros-rnajera sije tudi po daljnih krogih, in naj se rad njej o njegovega govora tudi oni, kteri niso imeli sreče osebno slišati prevzvišenega gospoda. Kedar je zvršil VIII. razred izpraševanje i/, veronauka, pozdravi prevzvišeni gospod biskup Strosmajer zbrane gospode profesorje in katoliško gimnazijalno mladino s sledečim govorom: Moja gospoda! Nikdar ni bilo naroda ni društva brez vere in brez postav; in kedar bi človek tudi poskušal odreči se vsake pozitivne od Boga dane vere, tedaj koj bi jiostal sam sebi vera, to je: on bi na prestol božji povzdignil svojo lastno praznoto, oholost in okrutnost, delo rok svojih, in velikrat tudi delo greha in hudobij svojih. To, kar sem rekel, ni prazna domišljija, nego prava verstvena (religiozna) povest dveh najbolj vzobraženih iu največih narodov starega veka Grkov iu Rimljanov. Vera krščanska, ktero mi spoznavamo, čudna je in vzorna: zares božja. Sveti njen začetnik se je ponižal do slabosti narave naše, da nam pridobi pravico in moč vzdigniti se Po pošti prejeman velia Za ceio leto . . 10 gi. — Kr. ta pol leta . . 6 .. — i a i'etrt ieta . , •> ftli " ' ii V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. Al) iir, ra pol leta . -i ,, 'ju ta eetrt leta . . 'J „ 10 „ V l.juhljuni un miru posiljen velja 60 kr. v t: r na ieto, Vredništvo ;«- na Bregu ni;na itev. 190. izhaja po trikrat na teden in sicer v ror»K . i'er.rtuk m sotioto. do višine njegove izvrstnosti. Po veri naši je pravi in živi Bog postal človek, da mi v polti človeški postanemo deležniki božjega bitja, pravi sinovi božji, nasledniki one sreče in blaženosti, ktere zastonj iščemo na tem svetu, kajti se najti more edino v krilu ali v naročji božjem. Evropa in evropejski narodi imajo vso svojo prednost nad Azijo iu azijskimi narodi zahvaliti edino krščanstvu. Nam žalibože ni treba daleko potovati, da Azijo prispodobimo z Evropo. Glejte Azije prek Une in Save, iu naša sorodna kri, to so Indijci pa Japanezi, kteri so toliko zaostali za nami. Moja gospoda! Danes se v nekaki pisani vstavi išče klica preporoditvi Turške; a ne misli se, da mrtva črka na tem svetu še ničesar oživila ni; mrtva črka pa ostane vse to, česar ves narod ne čuti za živo nujo iu potrebo svojo. Ko bi bilo v vstavi sami življenje, blagost in sreča, koliko bi že narodov bilo srečnih iu v napredku! Po nekaki pisaui črki želi svet priti do enakosti, ali pozabil je, da prave in bratov,ske enakosti ne more biti razun ondi, kjer se časti on, kteri je iz ljubezni do nas postal suženj na dreve.-u sv. križa, da nas osvobodi od sužnosti greha in poželjivosti naše, od oholosti in trdosrčnosti naše in da nas s svojo krvjo posvečene in prerojene pripelje k sveti edinosti svojega lastnega bratinstva. O pravi edinosti pak se ondi govoriti ne more, kjer en del človeštva, to je ženski spol, čemi v hudi sužnosti, Ženski sjiol od sužnosti rešiti pak more samo on, kteri je v božji svoji materi ua tem svetu ženo povzdignil do največe časti 111 njej v rodovini iu družbi odkazal prvo mesto. Kr- Krimska vojska (1853—1850.) Spisal J. S t e k 1 a s a. (Dalje.) Ker tedaj Turška ni hotela pristati z lepa na ruski zahtev, hotel jo je Nikolaj prisiliti; zatoraj se je zbrala pri Sevastopolju velika ruska mornarica, na Prutu pa mnogobrojna vojska. Sultan Abdul Mešid, ki je imel za velikega vezirja po evropejski uaobraženega Redšid pašo, preplašil se je vsled tega ter prosil za pomoč pri zapadnih državah. Napoleon III. je bil precej pripravljen, da pomaga Turškej ter Rusko poniža in sam svoj prestol ovenča z zmagovitimi boji. Tudi Englezka se ž njim zedini. Obedve mornarici se oborožite ter 14. junija prijadrate v zaliv Be-sika; tukaj ste stražile Dardanele. V Rusiji se je smatrala vojska proti Turškej za sveto ter je bilo vse za njo vneto, kakor jc to tudi dandanes, z druge strani pa se tudi ni mislilo na posebno podporo od zapadnih držav, zatoraj je car zapovedal knezu Gorčakovu, da prestopita dva vojskina oddelka, vsaki 40,000 vojnikov, pod vodstvom generalov Liidersa in Danneberga, reko Prut ter zasedeta podonavski kneževini, kot »posebni zalog", kakor se je ruska vlada izrazila, za svoje zahteve od Turške. Vse evropejske vlade so se vznemirile, ko so čule, da so Rusi poseli Moldavijo in Vlaško. Poslanci velevlasti so se brž sešli na Dunaji, kjer so sestavili noto (pismo), po kojej se Turškej svetuje, da dovoli Rusiji vse, samo pokroviteljstva nad krščanskimi narodi ue, kar naj se pa tudi ne zanika izrečno, ampak zamolči (31. julija). Ali car Nikolaj je tolmačil noto po svojem mnenju, kakor da se popolnoma vjema z njegovimi zahtevami, ki jih je stavil v Carigradu; v Londonu in Carigradu pa je bilo javno mnenje odrešito proti popustljivosti njihovih vlad. V englezkem parlamentu (zboru) je napadel Layard ministerstvo radi nagibanja k Rusiji; v Carigradu pa je staro-turska stranka zahtevala od sultana, da naj odstopi, ali pa rusko uoto prekliče. Sultan je se ve da javno mnenje ubogal ter noto zavrgel. Med tem je pa cesar Nikolaj na shodu s cesarjem Pranjem Josipom I. v Olomucu (sept. 1853) in kmalu potem s Eridrikom Viljelmom IV. v Berolinu zadobil neutralnost obeh držav, sicer pod pogojem, da ruske čete ne smejo čez Donavo v turške pokrajine. Turška pa sei je tudi pripravljala z vsemi silami za vojsko, j Davki so se pobirali za več let naprej, redna | vojska se je povečala in prostovoljci se zbirali. Česar sami niso imeli, dajali so jim englezki kramarji, kakor še dandanes. Sovraštvo proti Rusom se je vžigalo po muselmanskih fana-ticih; povsodi se je nagovarjalo za sveti boj proti kristjanom. Nekaj pomoči so dobili Turci tudi od vasalnih državic Egipta in Tunisa. 4. oktobra napovedala je Turška Rusiji vojsko, ako se ne umakne precej iz podonavskih kneževin, in 1. novembra se je razglasil turški bojni oklic. Omer paša je stal z glavno turško vojsko na desnem bregu Donave. Pri Vidinu je prebrodil na levi breg ter je tukaj pri 01-tenici v učvrščenem taboru odbil napad ruske vojske (4. nov.) Na drugem mestu pa so bili Turci popolnoma potolčeni. Ruski admiral Na-himov, ki jc zapovedoval ruski mornarici pri Sevastopolji, vpotrebil je neki megleni dan ter napadel turško brodovje pod vodstvom Oman paše v zalivu sinopskem (30. nov.) Turci so se borili zdvojno; dva turška barkadora sta rajše svoji ladiji potopila, nego da sta se podala. V kratkem času je bojna veština ruskih mornarjev popolnoma pokončala turško brodovje. Ta ruska zmaga vznemirila je v En-glezkej jako javno mnenje ; Aberdeeu se ni mogel nič več držati, in Palmerston je postal ščanstvo je edino sposobno ženski glavi zopet povrniti prirojeno svetlost slike in prilike božje ter jo osvoboditi od ostudne zanikernosti. Po krščanstvu samo more žena postati blagoslov božji v rodbini in družbi človeški; v rodbini domača svečeniea in naravna gojiteljica svetosti, dobrotnosti, vernosti, sloge, potrpljivosti in delavnosti, v družbi živa slika in prilika tiste ljubezni, blagosti in daritevnosti, ktera se nam kaže v materi božji pod darilnikom (altarjem) sv. križa. Naj ima kterokoli društvo vse predstva novega in starega življenja, pa je žena zaostala revna sužnja, slepo orodje strasti in poželjivosti človeške: nikdar iu nikdo na svetu ne prerodi in ne vzbudi takega društva; ono ostane na veke grob poln smradu in gnjusobe, bodisi mu vnanjščina kakor že obeljena! Zdravila iščejo starim ranam človeškega društva v mrtvi črki, dokler povest vseh časov dokazuje, da se to zdravilo edino najti more v srcu, ktero je za nas na lesu sv. križa bilo prebodeno, in v onih ranah, ktere je Bog sam odmenil za ceno človeškega zveli-čanja; vzemi človeku to srce in to ceno, koj se pokažejo na telesu človeškem grde rane društva predkrščanskega, koj se ponovi staro suženjstvo; človek postane plen ljudske po-hotnosti, oholosti in okrutnosti ali neusmiljenosti. — Gospoda moja! Vse kar se je kedaj na svetu storilo za siromaštvo in trpeče krščanstvo, ima se edino zahvaliti onemu božjemu Samarijanu, kteri je ostal ua vek med nami v sveti skrivnosti kruha in vina, da nam bode živa zastava večnega življenja; ali ostane med nami vedno tudi pod podobo vsakega siromaka in reveža! On hoče, kakor to vsi veste, čas nost sedanjo zaključiti z onimi svetimi odločnimi besedami: nag sem bil in vi ste me oblekli; lačen sem bil pa vi ste me nasitili; v temnici sem bil a vi ste me obiskali. — Ta dva vstava, ki ji vidimo v Osieku, v gornjem mestu sirotišče, v dolnjem bolnišnica, slaba sta samo senca onega, kar v ime Jezusovo biva na tem svetu za siromake in bolnike. Sveti Pavel aposteij imenuje Jezusa solnce pravice in ljubezni; pa kakor velikrat, vživa-joč vsakdanje dobrote solnca na nebu, jioza-bimo, kar vživamo, in kaj smo dolžni njemu, ki je prižgal svetlobo na obloku nebesnem: tako tudi nehvaležni svet velikrat pozabi, kaj je dolžan oni luči, ktera je v Jezusu razsvetlila ves svet; pozabimo, kaj smo dolžni oni sveti ljubezni, ktera se je iz srca božjega in s svetega križa preselila v srce človeško, da v vsakovrstni človeški potrebi skazuje čuda ljubezni in usmiljenja. Gospoda moja! Ostanite torej sveti veri vedno zvesti; ne dajte se z niČimur na svetu odvrniti od nje. Vi pojdete po svetu. Vse kaže, da bote razne ugovore proti sveti veri slišali; jaz ponavljam, ne dajte se z nobenim pregovarjanjem odvrniti od vere svojih očetov. So ljudje, kteri v prenapetosti in drznosti svojih misli hočejo biti v slovesu učenosti in posebne darovitosti, in pravijo: vera je nepre-menljiva, znanosti j>a se ne sme nič upirati; prostori znanosti so neizmerni; prišel je čas, da vere mesto prevzame znanost. Moja gospoda! Res je, vera je nepremenjiva, kakor je Bog, njen izvor, večen in nepremenljiv. Sveto pismo lepo veli: en Jezus, en krst, ena vera. Tudi to je res, da so prostori znanosti, v kterih se ona širi, nepregledni; ali cilj vsaki znanosti je resnica. Resnica se pa nobena z umom človeškim ne stvarja, ampak samo odkriva; in značaj vsake resnice je nepremenlji-vost. Resnica zgodovinska, resnica matematična tisti značaj nepremenljivosti nosi na sebi, ki ga ima resnica svete vere. Predmeti, s kterimi se peča znanost, so večidel pozitivni in nespremenljivi; na primer filologija in naravoslovje, ktero se dan danes njeguje s posebno marljivostjo. Filologija se peča z najnotra-njim pletivom raznih narodov in odkriva skrivnost njihovih davnih in novejših zadev. Ona je jezike razdelila v razne rodbine in odkrila, kje in kdaj so razni narodi stanovali v jedni pradomovini in govorili jedni jezik; kako so se narodi kasneje razšli in razdelili v razne narode in razna plemena z raznimi jeziki. Pride čas, kedar se bo filologija (jezikoslovje) razvila tako, da bode razne rodbine med seboj primerjala s tistim vspehom, s kterim se dan danes primerjajo jeziki ene in tiste zadruge. Toda jaz kraj vsega tega znanstvenega napredka prašam, ali um naš resnice, na tem polji stvari ali samo odkriva? Očitno je, da se filologija peča s popolnoma pozitivno stvarjo, da iziskuje ona dragoceno (ledino, ktero je v teku dolzih stoletij človeški um zlil v razne jezike. Kar sveto pismo pravi o veri, to se isto tudi o filologiji ponavljati more: niti enega jota! ne sme um človeški premeniti v jezikih. In prav v tej točnosti in svestnosti stoji značaj in vrednost filologiške znanosti ; in že sedaj se po vsej pravici reči more, da konečni rezultat te znanosti bode očitno dokazal, da je ves rod človeški prišel iz enega samega vira; dokazal bode resnico, ktera v sostavu svete vere ima prvo mesto. Ravno to velja tudi o prirodoslovnih znanostih. Predmet njihov je po vse pozitiven in nepremenljiv. Niti Ilumboldt starih časov t. j. Plinij, niti Plinij naših časov t. j. Ilumboldt nista ne enega lasu v naravi premenila, amj)ak sta samo — i prvi i drugi — s čudovitim umom in delom svojim segla globoko v narave skrivnost, sta skrite postave v naravi spoznala s posebnim vspehom ter jih svetu razodela ; in to je in ostane vekovita in nevsahljiva naloga teh lepih prirodnih znanosti. Vidite torej, da je vse to, kar se proti sveti veri zida glede na ujeno uepremenljivost, zidano na pesku. Nepremenljivost je prav za prav večni značaj njene resničnosti; in vera, ktera bi se hotela menjati, bi ravno s tim dokazala, da ni resnica, ktera se spet ne menja, ter od človeka vedno zahteva, da se jej v oziru svojega lastnega dobička, svoje sreče in slave vda in podvrže. Ostanite tedaj, še enkrat rečem, ostanite zvesti sveti veri in bodite prepričani, da bote po njej dosegli vse to, kar navdušuje tako lahko vaše mlado srce, to je: slavo in ponos svojega naroda, srečo in zadovoljnost svojo! „Tagl)lattovcev" budalost. Res človeka jeza popade, da bi vse zgrizel, nad članki, ktere tu pa tam prinaša „turški list." Ta list pri nas ravno tako malopridno dela, kakor kak gosposk razposajen fant, ko pride iz mesta na kmete in skače po travnikih iu njivah ter mendra travo in setev, in če pride lastnik, ki se od tega ue le živi, amjiak tudi velik davek plačuje, o kterem celo pobalin živi, ga podit, upije in kliče ves svet na pomoč, češ, da se njemu krivica godi, ne pa kmetu. Jeza popade človeka, pravim še enkrat, če bere tak članek, kakor ga je „turški list" prinesel uni teden. Dolge žlobudre kratek predsednik novega ministerstva. In ker je ruska vlada zavrgla tudi drugi pot stavljene predloge bečkega sestanka, namreč da morajo Rusi podonavske kneževine zapustiti ter se za Prut pomakniti, sklenile so zapadne države 12. marca 1854 1. s Turško odbojno in vdarno zvezo ter 28. marca Rusiji napovedale vojsko: bila je po padcu Napoleonovem prva, koje so se vdeležile tri najsilneje velevlasti. Rusi so se na Donavi vojskovali bez-vspešno. Oblegali so zastonj Kalafat iu pri Cetati so jih Turci napali ter premagali. Ali car Nikolaj ni hotel na noben način popustiti; on je odredil, da se ima po celej Rusiji vojska nabirati ter pošlje svojega prvega vojskovodja, nepobedivega starega kneza Paski-jeviča na bojišče. Rusi vdarijo tudi čez Donavo, čeravno so poprej v ugovoru z Avstrijo in Prusko obljubili, da ne pojdejo; ali Sili-strijo je branil hrabro Musa paša in neki pruski topničarski častnik Grah; Paskijevič je bil pri obsedanju ranjen, zatoraj je boj obustavil 21. junija ter se čez Donavo v Vlaško umaknil. Cesar Nikolaj se je prevaril, da se bodo turški kristjani vsi vzdignili proti svojim krvolokom. Na Srbe je pazila Avstrija; v Bosni in Bol- garskej pa so turške čete vsako najmanjo huno precej zadušile. Rusija tedaj od tukaj ni imela pričakovati nobene pomoči. Samo v Grškej se je začelo vse gibati; mrzili so Turku vsi prebivalci; mislilo se je sploh v Grškej, da je prišel čas, ko sa ima osnovati novo bizantinsko carstvo. Ali francosko brodovje je hitro priplulo v pirejski zaliv ter Grke sililo , da ostanejo mirni. In tako je ostalo samo pri hajdukovaoju na Turke. Zapadne vlasti so sklenile po naveščenju vojske priti v pomoč Turškej z veliko armado. Lord Raglan, ki je kot pobočnik "\Vellingtonov v bitci pri Waterloo-u eno roko izgubil, prevzel je zapoveduištvo nad 20.000 vojnici , a kasneje se je njegova vojska še povečala. Maršal St. Arnaud, ki je sodeloval z Napoleonom pri njegovem podvzetju 2. decembra ter od tega časa bil pri njem v velikej milosti, postal je zapovednik še veče vojske od 40 do 50.000 mož, ki so služili veči del v Algeriji ter bili navajeni na vse težave in trpljenja. Tudi princ Napoleon, bratranec cesarjev iu vojvoda Cambridge-ski sta se pridružila vojski. Med tem je pa brodovlje englezko bombardiralo Odeso, ali samo na videz , ker je bilo v tem mestu mnogo englezke robe ter niso hoteli sami sebi škode delati. Zdaj se odvaži pa še avstrijska vlada zoper Rusijo se vzdigniti, zoper državo, ki je Avstrijo 1. 1849 iz hudih stisk rešila, in sicer zato, ker so šli Rusi proti ugovoru čez Donavo. Zatoraj sklene s Prusijo odbojno in vdarno zvezo, da bodete Rusiji boj napovedale, ko bi Rusija nameravala podonavski kneževini spojiti s svojo državo ter od tukaj vda-riti čez Balkan v srce Turške. Vendar pa je Pruska še vedno bolj naginjala k Rusiji nego k Avstriji; to se vidi iz tega, da je bil general Bonin, ki je tolmačil zvezo prusko-rusko samoubojstvom Pruske, iz službe odpuščen in Bunsen, pruski poslanec v Londonu, drugač ljubimec kraljev, moral je zapustiti svoje mesto zato, ker je trdil z englezko vlado proti Rusiji. Vendar pa se je složil Friderik Viljelm IV. s Franjem Josipom ter sta zahtevala oba dva v neki noti, da se ima Rusija precej umakniti iz podonavskih kneževin. 14. junija je sklenila Avstrija s Turško ugovor, pokojem je bilo dovoljeno, da smejo avstrijske čete podonavski kneževini posesti. Ko se je zbirala glavna moč englezka in zapopadek je ta, da državni uradniki ne smejo biti drugje ko v nemčurskih ali — kakor se sami neopravičeno imenujejo — ustavovernih društvih, da je naglaven greh vsakemu, če je v kakem narodnem društvu. To motivira „turški list" z izrekom: „ Čegar kruh ješ, temu služi." Da, ,,čegar kruh ješ, temu služi", pravimo tudi mi. Komu služijo različni e. k. uradniki? Državi. Dobro! A kaj je država? Država je naprava ali zavod, ki ima nalog skrbeti za to, da so državljani ali narodi srečni. Kdo je tedaj več, država ali narodi? Čemu so države? Ali ne za narode? So morda narodi zarad držav na svetu? Država doseže svoj najviši cilj in konec tedaj, kadar so narodi ž njo zadovoljni. Iz tega sledi, da je država služabnica narodov, kar je tudi naravno, ker jo vzdržujejo le zato, da skrbi za njih blagor, da jih varuje notranjih in vnanjih nevarnosti. Država je tedaj dobro plačani čuvaj narodov, narodov služabniki so tedaj tudi vsi, ki služijo državi, naj bodo vraduiki ali profesorji ali kar koli, da le svojo plačo vlečejo iz državne kase, ki se polni po davkih narodov ali državljanov. To je jasno ko beli dan. Na glavo postavlja pa stvar, kdor trdi nasprotno, da so namreč podložni zato na svetu, da redd različne služabnike države, da ti narodi nimajo druge pravice, kakor davek plačevati in s krvijo in blagom skrbeti edino le za to, da se državnim služabnikom dobro godi. Kdor kaj tacega trdi, je ali grozno neveden ali pa, kakor „turški list", orjaško predrzen iu napihnjen in potreben leskovega olja. Zakaj so različni c. k. kancelijski, vladni in sodnijski uradniki? Ali za to, da služijo državi? Ali ne marveč za to, da služijo državljanom in narodom? Čemu so profesorji, učitelji? Za to, da čakajo migljev ministrov in državnih velikašev? Ali ne marveč za to, da podučujejo mladino narodov, ,,podložnih", kakor se glasi zastaran izraz za državljane? — In kdo vse te ljudi jilačuje? Mar ministri ali drugi velikaši iz svojega premoženja, iz svojih dohodkov? „Država", pravi „turški list." Ali od kod jemlje država denar, da more vse „svoje" služabnike plačevati? Ali ne od davkoplačevalcev? „Kdor plača, tisti je gospod", se glasi drug vedno veljavni pregovor vseh narodov. Različne c. k. uradnike pa, kakor bo tako že v?ak sam vedel, plačuje ljudstvo, ali državljani, tedaj so tudi vsi služabniki ljudstva, nepa narobe. „Vsak gospodar spodi svojega hlapca, ki dela v njegovo škodo" , pravi ,,turški list." Dobro, vrlo dobro! Ali se je že kdaj slišalo, da bi bila kaka vlada spodila svoje „podlož-nike", državljane ali narode? Nikdar! Je pa nasprotno se že zgodilo, da so „podložni", t. j. državljani ali narodi, zapodili svojo vlado? Večkrat, in se bo gotovo tudi še godilo povsod, kjer narodi ne bodo zadovoljni z vlado — prav tako, kakor zapodi gospodar hlapca, ki mu ni po volji. V državi je gospodar tedaj narod ali ljudstvo in ako je država zdrava in naravna, mora ravnati se po narodu, i. j. kakoršen narod, taka država, taki državni uradniki. Naravno in prav je tedaj, če se uradniki ravnajo po narodu, če ž njim drže ali — kar je eno in isto — z narodno stranko. Če tedaj pri nas različni uradniki in profesorji drže se narodne stranke in pospešujejo njene namene, store le svojo dolžnost, in kažejo, da svoj poklic dobro razumijo. Nasprotno pa velja o tistih, ki se jjoprimejo narodu protivne stranke nemčurjev in renegatov in v njenih društvih še celo zvonec nosijo. Nihče več že ne taji, še celo ministri si morajo dajati očitati, da pod sedanjo sistemo blagostanje dežel in narodov v Avstriji konec jemlje. Ali k temu ne pomagajo vsi tisti, ki sedanjo sistemo kolikor toliko podpirajo? Kaj pravi .,turški list" na to? Naj nas pa zavrne, če more, naj nas zavrne kdo drugi z dokazom, da naša ni prava. Cinična predrznost pa so take bespde, kakor jih nahajamo o tem v „turškem listu." Politični pregled. V Ljubljani, 7. marca. Avstrijske dežele. jV« Tirolskem se vrše volitve izbi-ralcev za deželni zbor. Dozdaj izbrani možje so vseskozi konservativci, zato ni dvoma, da bode večina deželnega zbora ravno taka, kakoršna je bila. Meseca aprila se utegne zbor za par tednov sniditi, da reši najnujnejši reči. Drugi deželni zbori pa to spomlad ne bodo zborovali, ker mora prej državni) zbor rešiti svojo nalogo, ki bode le čez velikonočne praznike počival za kakih 14 dni. Iz Prage se pa poroča, da se deželni zbori snidejo po veliki noči, ko bode odsek državnega zbora obravnaval pogodbo. OgcrBki list ,,Kelet Nepe" glasilo stranke Sennyeyeve, piše, da vradni listi madjarski pa tudi dunajski hudo napadajo barona Sennyeya. Tega nespravljivega sovraštva cislajtanskih centralističnih krogov proti baronu Sennyeyu, pravi ,,K. N.", nočemo dalje preiskovati, vendar nam je to jako vesela prikazen in nam daje upanje, da bode drugače; neodvisni živelji v Avstriji in na Madjarskem spregledujejo, da so nazori Sennyeyevi resnični, in omenjajo, da nova pogodba je škodljiva za Ogersko in Avstrijsko, kakor tudi za vso državo. Ni tedaj nemogoče, da bi se na spremenjeni podlagi ne sklenila nova pogodba, ki bode za Ogersko, Avstrijsko in za državo ugodnejša kakor pogodba dunajska." Vnanje države. ltuski general Iguatiev je 4. t. m. do šel v Berolin, 5. pa se je poklonil cesarju Viljelmu in potem neki tudi cesarici. Iz Be-rolina se poda v Pariz, od ondod pa je namenjen v London; vendar „Times" pišejo, da ga v London ne bo, ampak da se z ruskim poročnikom Šuvalovom snide v Parizu. Pride li tudi ua Duuaj ali ne, se še ne ve. „Golos" piše, da Avstrija mora krepko podpirati Ru sijo, če hoče zvesta biti svojemu programu, ter to tudi v odgovoru svojem na okrožnico Gorčakovo odločno povdarjati. „Koln. Ztg," pa piše, da Rusija od Nemčije zahteva, da naj ona pripravi Avstrijo ne samo k nevtralnosti, ampak k določnim obljubam, da bode za veljavne pripoznala naredbe, ki bi jih Rusija po srečni vojski osnovala v deželah turških. Če Nemčija prevzame to nalogo, potem Iguatievu pač ni treba hoditi na Dunaj. 1 -r Cari^TiHlu se naznanja, da je mir s Srbsko sklenjen na podlagi razmer, kakoršne so bile pred vojsko. V 12 dneh po podpisani pogodbi se imajo obojni vojaki umakniti čez mejo nazaj. Tudi se okliče popolno pomiloščenje. S Črnogoro se dotični dogovori še le vrše, ki bodo pa boje kmalo dognani. Turčija pa iz vseh zadreg še ni rešena. Iz Kotora se namreč 2. t. m. naznanja, da so se vzdignili Miriditi, in da oblegajo trdnjavico Puko. Derviš paša je iz Skadra poslal odde- francoska blizu črnega morja, odplulo je englezko brodovlje pod zapovedništvom Sira Charlesa Napier-a z enim oddelkom francoske mornarice pod vodstvom Varaguay d'Ililliersa v iztočno morje, da napade Rusijo tudi od te strani. Ali učvrščeni Kronstadt se ne boji tudi englczkega pomorskega topničarstva, zatoraj so Englezi na barbarski način streljali na mirne vasi iu mesta ter rušili ruske žitnice in lovili trgovske ladije. Samo Francozi so na enem alandskem otoku trdnjavico Bormasund osvojili (16. avg.) To je edini čin vsega podvzetja na severnej obali Rusije. V jeseni se je moralo vse brodovje vrniti iz teh predelov. Končema se je vendar zbrala vsa moč zaveznikov v Galipolu. Od tukaj je odšel en oddelek po suhem , drugi po morju v Varno. V tem mestu pa je vojska mnogo pretrpela vsled kolere in slabe hrane; tudi so komaj smodnik rešili, ko se je bilo mesto vžgalo Francozi so mislili Dobručo posesti, ali spodletelo jim je ter so izgubili pri tem 2000 mož, Pri posvetovanju o vojskinej osuovi so bili Turci za to, da se Rusi napadejo v Aziji ter zapode čez Kavkaz ; iu zavoljo tega je prišel v tabor Šamilov svak. Ali maršal St. Arnaud se je odločil za napad na Sevastopolj, na naj I jačo trdnjavo in bojno luko v Krimu. St. Ar-, naud je bi! bolan že preden se je vbarkal v j Marseilleu, a na morju se je bolezen še pomnožila. Sprevidel je, da se že približuje njegov konec, zatoraj je hotel še pred svojo smrtjo s slavnim činom svoje ime ovenčati. Tudi lord Raglan je bil za ta predlog, kajti znal je dobro, da mora biti ruska mornarica popolnoma uništena v Črnem morju, ako pade Sevastopolj, Tako se tedaj zedinjena moč zaveznikov, iu ž njimi tudi še (5000 Turkov v Varni vbarka ter odpelje proti Sevastopolju. Mornarica je zavzemala prostora na morju več kot sedem ur daljine. Bilo jo je krasno videti. Tudi iz-barkanje vojske iz mnogobrojnih ladij, blesk oil tisoč in tisoč bajonetov pri jutranjem solncu, na obali pa vse mirno in tiho: vse to je bil veličasten prizori čete so se izbarkale 14. sept. 1854 pri Eupatoriji na zapadnej obali polotoka. Kmalu potem 20. septembra je vojska napala kneza Menčikova, cesarskega namestnika v Krimu, ki se je bil s svojo vojsko postavil za rečico Aljmo. General Bosquet je odločil v tej bitci zmago s svojo četo prosto- voljcev. General St. Arnaud se je ta dan popolnoma iztrošil; izročil je zapovedništvo generalu Canrobertu ter se dal odpeljati v Carigrad; ali na ladiji je umrl vsled kolere (29. septembra.) Ko so pa Francozi in Englezi precej po zmagi na rečici Aljmi hoteli oblegati Sevastopolj, sprevideli so, da to ni mogoče tako hitro izvesti. Severna stran mesta je bila jako utrjena, a topov uiso bili zato še na to mesto pripeljali. Tudi so Rusi potopili sedem velikih bojnih ladij pri vhodu v zaliv, tako da se sovražno brodovlje ni inoglo približati trdnjavi. Zaveznici so bili tedaj prisiljeni, da oblegajo trdnjavno od južne strani, a ne od severne. Francozi so se utaborili pri kamniečkej dragi, Englezi pa pri balaklavskej. Sedaj se pa začno priprave za obleganje, ki so se izvršile vkljub velikim težavam z neumorno vztrajnostjo in odvažnostjo. 17. oktobra so zavezniki sklenili, da napadejo Sevastopolj na morju iu na suhem. Ali napad jc bil odbit iu sovražno brodovje je bilo jako poškodovano od ruskih krogelj, dočim oni niso trdnjavi nič mogli škodovati. Sevastopolj se je. vsaki dan učvrščeval z vsem je upravljal izvrstni topni-čarski častnik Totleben, ki je znal z veliko lek vojakov, neki drugi oddelek pa seje vzdignil iz Prizrena, da prime Miridite in reši strelnico. Tudi s katoliškimi vstajniki v Bosni imeli so Turki več prask. V iiHei-iki žugajo nastati silne ho-matije. Komisija, ki je imela preiskovati volitev novega prezidenta zaveznib držav, je IIayesa proglasila za pravilno izvoljenega predsednika, kteremu je starašinstvo odločilo 50.000 dolarjev letne plača in ki je v soboto zvečer prisegel. Demokratična večina zbornice narae-stovalcev pa je v resoluciji izrekla, da je pri volitvah Tilden dobil večino ter bi se bil moral oklicati za predsednika. Ob enem so objavili do prebivalstva neko adreso, v kteri oporekajo izvolitvi IIayesovi. Te homatije so tako splošne, da se bodo težko rešile mirno. Izvirni dopisi. ■ar, l/mlcli anr. G. marca. (Nekaj besedi o dramatičnem društvu.) — Novejša dva literarna zavoda slovenska, dramatično društvo in glasbena matica, imata oba zdravo kal v sebi, oba bi glede naše prosvete znala mnogo koristiti, ako bi našla dovolj podpore. Govorimo o dramatičnem društvu. Koliko koristi so dramatične predstave sploh za izobraženje ljudstva, to so sprevideli že Grki, ki so to umetnost zelo podpirali in pospeševali; v Atenah je smelo revno ljudstvo zastonj k predstavam, pozneje so jih celo plačevali za to. Ko bi mi imeli toliko denarja, ko Atenčani, da bi zamogli ljudi še plačevati, ki hočejo v gledišče, bi bilo slovensko gledišče pač vedno polno. Tako pa je prepičlo obiskovano. Za pridobitev novih podpornikov in plačevalnih udov se premalo brigamo; tako se slovensko gledišče iz deficita ne more izkobacati. Kar se na leto novih iger izda. ne zadostuje, kajti če pride na leto komaj štiri do pet novih iger v tisk, dobimo dramatično literaturo jedva v sto letih. Med temi igrami pa so izvirne celo bele vrane; to kaže, da dramatična literatura pri nas še ni v cvetu. Se bolj redko pa je vglasbovanje domačih igrokazov v duhu slovenske glasbe. Po mojih mislih morale bi obe družbi, dramatična in glasbena, v tem oziru vzajemno delati. Se ve da menda glasbena matica nema dokaj skla- spretuostjo in veliko neumornostjo vse porušene nasipe v kratkem popraviti in na najbolj nevarnih mestih nove nametati. Pri njegovem podvzetju ga je podpiralo vse mestjanstvo, ki je noč in dan delalo, kakor je on zapovedoval, celo žene so kopale jame in delale nasipe. 25. okt. je napal ruski general Liprandi englezko vojsko pri Balaklavi in Englezi bi bili popolnoma pokončani, da jim niso prihiteli Francozi na pomoč ter jih rešili. Še huje pa so se tolkli 5. novembra pri Inkermanu, kjer so zopet Francozi pod generaloma Canrober-tom in Besquetom Engleze rešili. Rusi so bili premagani ter so se morali vrniti bliže k Se-vastopolju, kjer so jih Čuvali topovi iz trdnjave. Zdaj se pa začne jesensko deževje in nič več se ni moglo vojskovati po širokem polju, tem bolj pa se je pri obleganju gledalo na porabo vseh pripomočkov. Z zimo so nastopile vse težave in bede, ki jih morajo vojnici prenašati. Posebno so trpeli Englezi :u Turci ter jih je mnogo pomrlo, ker so bili z vsem prav slabo preskrbljeni. Francozom se je bolje godilo, ker so se od doma preskrbovali z vsem potrebnim in kakor so Francozje živahne narave, uredili so si še celo gledišče v svojem taboru. (Konec sledi.) dateljev na razpolaganje ; tisti, kar jih imamo, pokažejo le sem ter tje kako pesmico; take delavnosti, kakor na pr. pri hrvatskem gosp. Zajcu, pogrešamo. Se ve, da se Zajcu trud splača, kar pa pri nas ni. Sploh dramatično društvo ne more nikamor vsled premale podpore. Igralne moči so nektere prav dobre, in dale bi se nove izučiti, ako bi se odbor mogel ganiti. Našli bi se poleg prestavljalcev tudi izvirni pisatelji iger, ako bi njih vabilo le skromno plačilo. Treba bo tedaj na vsak način na to misliti, kako bi se dali dohodki dramatičnega društva povišati. Treba bo raztegniti agitacijo pa celi Sloveniji za nabiranje novih udov in vstanovnikov ; dramatično društvo bi moralo biti zavod vsega naroda slovenskega, in ne samo mesta ljubljanskega, ter bi moralo krepke podpore imeti tudi v sosednih deželah slovenskih, ki naj pomislijo , da kranjska dežela daje slovenskemu gledišču zdatno podporo na leto, katere oni ne čutijo, ki bi jih pa morala spodbujati k toliko večemu požrtvo-vanji in obilnemu pristopu, da ne bo Kranjska, ki ni ravno bogata, nosila vseh bremen slovenskih. Saj je nedavno kranjski deželni zbor dovolil tudi deset tisuč gld. za slovenske šolske knjige, ki se ue bodo rabile samo na Kranjskem, ampak tudi v drugih deželah slovenskih. Pomnožena dramatična literatura tudi vsem Slovencem prav pride, in če se bodo pozueje kedaj tudi v drugih mestih začele slovenske igre redno predstavljati, imeli bodo vsaj kaj v roke vzeti. V Ljubljani naj pa rodoljubi na to dalajo, da se bo slov. gledišče bolj pridno obiskovalo, ki r Ljubljana ima največ vžitka in koristi od dram. društva, zato naj ga tudi najbolj podpira. 1'oNlofuc 2. marcu. (Občinske razmere.) V poslednjih številkah objavlja .,Slov. Narod ' v več dopisih iz Notranjskega razna mnenja , n!i bi bde inaie ali velike županije koristnejše za občinstvo? Jaz mislim, da velike županije, ako dobro vredjene , morejo v vsih ozirih več koristiti, nego razdrobljene, male. Kakor sedanje male občine svoj urad izvršujejo, ni nikakor na korist občinstva. Više oblastnije takih občin v važnih zadevah za njihovo mnenje še ne poprašujejo. Ako pa okrajno glavarstvo le malih navadnih poročil zahteva, pride g. župan na stroške svoje občine sam pred c. kr. okrajno glavarstvo, ter tam ustmeno dotično zadevo po svoje razloži, kar se tam v zapisnik zopet po svoje zapiše. Od avtonomije iu svobode se tem navadnim vaškim županom še ne sanja. Pa tudi velike županije, kakor nektere zdaj svoj posel izvršujejo, nam niso na nobeno korist; torej je potreba prenaredb v sostavi politične administracije, iu novih volitev po prosti volji občanov brez vsega pritiska in sile neke znane stranke. Kako se na priliko pri nas izvršuje krajna policija, vsakdo razvidi iz dogodb, ki so tukaj na dnevnem redu, kterih hočem pa le en par omeniti. Vsako saboto vidiš po Postojni druhal o 40—50 beračev iz celega okraja od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja skupaj hoditi, ter tako milodaršine in corpore nesramno tirjati, akoravno imamo tukaj ubožne zavode za domače reveže. — Po stranskih ulicah, posebno na stari cesti, stoje prav ua poti celi kupi gnoja, vsa nesnaga se izteka in zliva na ulice, blata jc tam čez kolena tako , da bi se potnik skoraj ugonobil. — Koliko pa ta ognjusa in smrad v zdravstvenem oziru škoduje?! — Na ponočno rjovenje, tulenje (kar se tukaj petje imenuje) pretepe razbrzdanih domačih rogoviležev smo že navajeni; — kar se je pa na pepeluico po celem trgu godilo, to vendar preseže vse toleranstvo, ki se čestiteljem kurenta navadno dopušča. Zbralo se je namreč 10—15 ošemljenih pobalinov, ki so na pepeluico celi dan po trgu „ploh vlačili", bobnali, trobentah, piskali in nespodobno zabavljali; — v hiše pridrli, kjer so dekline odrašene, vma-zani ploh v snažne sobe pritirali, tam surovo razsajali in od vsacega dekliča 50 kr. odkupa trjali, ako ne , da ploh popustijo in ga mu v posteljo položijo. Dosti jih je zahtevanih 50 kr. plačalo, da so se le sitnosti predrznih rogoviležev rešile. Ali ue velja tukaj hišna pravica? Kako to, da so imenovane šeme za svoj obhod rabile občinske reči, kakor boben, trobente in piščali, ki so bile iz dobrovoljnih doneskov nakupljene za tukajšno domačo godbo, ktere so pa nekaj pokvarili? Bi nam slavna županija ne hotela tega pojasniti ? Lahko bi več enačili zanimivih reči povedal, pa za zdaj naj zadostuje to kot ilustracija tukajšnega, potrošnega občinskega nadzorstva. Ni čuda, da pri takih okolšinah vse povprašuje, ali bodo kmali nove občinske volitve razpisane, da zopet na krmilo pride narodni, za naše dobro skrbeči zastop? Saj je triletna doba sedanjega občinskega starašinstva že iztekla ; ali bo treba zarad tega deželni odbor na pomoč klicati ? Domače novice. V Ljubljani, 8. marca. (Zadnja Številka »Slovenca") je bila zarad članka „Stara Presse in Slovenci" od slavne policije zapečatena. (Valvazorjeve kronike) nova izdaja vrlo napreduje; 5. snopič je tudi že prišel na svitlo, ki nadaljuje I. knjigo. Opozorujemo zlasti na prekrasno alegorično naslovno sliko v tem snopiču, ki jasno priča, da se je domovina naša že tedaj ponašala z geslom, katerega se tudi v sedanjih časih tako zvesto in trdno drži. Mogočna Avstrija namrtč sedi na prestolu, pred njo pa se priklanja Karniolija, z deželnim grbom na prsih, tej na desni ,,vera" se svetim križem, na levi pa „junaštvo." Vrh Avstrije je angelj držeč državno krono, zraven njega v prostem zraku angelj sedeč na orlu, ki trobi glasne besede: ,,Carnia lida Deo, Carnia fida Ducrl (Kranjska zvesta Begu, Kranjska zvesta vladarju) in pa ,.IIis formis illustrata novis patet orbe videnda" v tej novi podobi pojasnena se svetu kaže na ogled. Vzdolaj angelja držeča napis: „die Ehre des Ilerzogthums Krain" (slava pa čast vojvodinc Kranjske.) Da, slava ti, domovina Kranjska! ki si bila in ki si še vedno zvesta svetej veri in preslavnej Avstriji! S tem geslom v srcu slavni Valvazor izrečno povdarja v svojem predgovoru znamenite besede, da ga je poleg ljubezni do domovine vodila pri svojem neumrljivem delu tudi sveta katoliška vera, ter odločno za neveljavno preklicuje, če bi proti njegovi vednosti in volji kaka reč nasprotovala veri katoliški. S tem je ovrženo tudi natolcevanje tistih, ki so nekdaj trdili, da je bil Valvazor protestant. (Dr. Val. Zamik) je te dni v Gradcu dovršil odvetniško preskušnjo in bode kmalo odprl lastno kancelijo v Ljubljani, (Umrlo) je meseca februarja 79 ljudi, 41 moškega iu 38 ženskega spola. (Seje mestnega odbora G. t. m.) vdeležilo se je 19 odbornikov. Dr. Schrei stavil je nujni predlog učnemu ministru po deželni vladi poslati prošnjo, da naj se poslopje za učiteljsko pripravnico kakor hitro mogoče začne zidati. Dalje v prilogi. Priloga „Slovencu'1 štev. 27. Rokodelci tožijo, da nimajo dela, stavbena družba tudi ne bo mogla toliko zidati, da bi jim ga preskrbela, mnogo ljudi bo brez zaslužka. Mesto nima denarjev, da bi se lotilo kakšnega velikega dela, zato naj vsaj država ljudem pre-Bkrbi nekoliko zaslužka. Zidanje pripravljišča je že sklenjena reč in prostor že nakupljen. Saj se je država ua Ljubljano prav malo ozirala; drugod se je za nova poslopja veliko izdalo, pri nas se razun tobakarnice ni zidalo ničesa. Govornik potem našteva, koliko se je dovolilo za razna, zlasti šolska zidanja na Dunaju, v Gradcu, na Moravskem, Tirolskem itd. Ker so tedaj rokodelci brez dela, ker je silno potrebno zidati poslopje za pripravnico, iu se je dozdaj Kranjska prezirala, naj se ministru pošlje omenjena prošnja. G. Jurčič podpira predlog, ker vlada za Kranjsko res manj skrbi kakor za druge dežele. Predlog Scbreijev se enoglasno sprejme. Prestopivši na dnevni red se I. rešijo zoper volilni zapisnik vložene reklamacije ; dalje se odloči, da se bodo volitve vršile: za III. razred 24,, za II. razred 26. iu za I. razred 27. marca. Za volilne komisije se od magistrata nasvetujejo v lil razredu: za načelnika mestni odbornik Pirker, izmed volilcev pa Ilipolit Bilina, Eberhart, Ilirscbmau in Reichmau; v-II. razredu: za načelnika dr. Schrei, izmed volilcev pa Biirschitz, Liuninger, Klein, Vojska; v 1. razredu: dr. Pfefferer za načelnika, izmed volilcev pa Fischer, Wai-dinger, Grasselli in Pirnat. Ker nasvetovani niso vsem po volji, se seja za nekoliko časa pretrga, da bi se odborniki med seboj nekoliko pogovorili. Ko se zborovanje zopet prične nasvetuje g. llorak, da [bi se v 111. volilnem razredu namesto Pirkerja za načelnika odločil g. Goršič, namesto Eberharta pa g. Regali nasvetuje Ribiča. Toda večina se za te nasvete odbornikov narodnih ni zmenila ter je volne komisije po predlogu magistratovem potrdila. Če bi bil eden ali drugi omenjenih gospodov zadržan priti k volitvi, dovoli se županu, da sme on v tem primerljeju odločiti osebo, ki naj se namesto njega pokliče v vo lilno komisijo. G. Klun prosi v zapisniku orne niti da narodni odborniki živo obžalujejo, da se je manjšina pri sostavi komisije čisto prezirala, in so se za načelnike odbrali le možje nasprotne stranke. Sicer pa nima nič zoper to, da se g. županu da pooblastilo imenovati nove ude volilne komisije, če bi se je kedo sedaj odločenih ne mogel vdeležiti. G. Horak tudi obžaluje, da večina tare maujšino, iu da strankarsko ravna. G. župan ugovarja oči tanju, da bi se bilo ravnalo strankarsko. G Jurčič ponavlja, da sostava volilne komisije je strankarska, kakor večina sploh preveč kaže Btrankarstvo. Če tega očitanja nočejo imeti naj se v volilno komisijo sprejmo tudi naši ljudje, ker so volitve reč zaujiauja, da se no benemu nič očitalo ne boJe. Tudi priporoča g. županu skrbeti za to, da ne bodo policaj z voglov trgali volilne oklice stranke narodne kakor se je lani godilo. Da se g. žujianu da pravica za volilno komisijo imenovati nove ude, če bi bilo treba, je tudi njemu prav, pri poroča mu pa, da naj 8e pri tej priliki ozira tudi na može narodne stranke. (Konec sledi. (Slovensko gledišče) „Marie Jeane" se pondeljek ni po vsem dobro igrala. Pohvalo zaslužijo gosp. Schmidt, Kocelj in gospica Podkrajškova in še nekteri drugi v manjši nalogah. Motilo je to, da so nektere gospice „strike" delale, kakor čujemo. — Gledišče ni bilo posebno polno. Nepoboljšljivi („Taglilatt-'), ki je bil ne davno popačil pastirski list linški ter izpust ivši besedico „nie" ravno nasprotno pisal, kakor tof linški, popačil je v štev. 53 naš članek preobloženih srednjih šolah v št. 25 ,,SI.", češ, da v njem priporočamo, naj se opusti uemški jezik. Da smo v omenjenem članku naravnost povdarjali, da bi morali kaj tacega nasvetovati, če bi hoteli ravnati po nazorih Tagblattovih, t. j. če bi hoteli tako bedasti ali nagajivi biti, tega slaboumni turški butelj ne omenja, ki v zlobuosti svoji potuhnjeno molči tudi o poslednjem stavku, v kterem izrečemo, da uismo nasprotniki jezika nemškega, ki je kakor vsak drug jezik koristen pripomoček na-obraženosti. Kedo bi tedaj še dvomil, da namen turškega lista ni bralcem svojim poročati resnice, ampak resnico sprevračati in med prebivalstvom razdraženost množiti. — V ravno tem sostavku omenja ,,turški list" tudi govorice, ki že nekaj dni sem vrši po Ljubljani, da se ima šolski nadzornik šolar premestiti v Oalmacijo. Če bi šlo po volji Tagblottovcev, bi ue premestili samo g. Šolarja, ampak vse Slovence bi zagnali v Dalmacijo, ali pa tje (ttm v dežele turške, da bi jih Turki omikali po turški. („Turški list") nam pritrjuje v tem, da nemčurska stranka pri nas nima naroda za seboj in je marveč sostavljena samo iz narodu tujih elementov. V sobotni številki 51 namreč navaja glavne stanove, iz kterih se naši nem čurji, ali kakor se sami drzno imenujejo, „veifassungsfrajudlarji" nabirajo. Prvi zaklad so mu grajščaki in veliki posestniki, in na te je posebno ponosen, rekoč, da so si njih pradedi pridobili veliko zaslug za domovino, veliko slave, in da sme dežela po vsi pravici mi-nje ponosna biti. To tudi mi radovoljuo pripoznavamo, in naše ljudstvo še zdaj slavi grofe Turjaške, llauberje, Lamberge itd., ker so deželo branili proti Turku in si največ slave pridobili v bojih z dušmaninom. Taki so bili pradedi naših plemenitašev, kakšni pa so večidel njih nasledniki dandanes! Ali ne drže s tistim sovražnikom krščanstva in vsake, tedaj tudi prave ljudske omike, kterega so pradedi na vso moč preganjali iu v boji ž njim toliko krvi preliii? Ali bi se njih pradedi ne obrnili v grobu, če bi videli, kako se njih vnuki obnašajo, kako simpatizirajo s tistimi krvoloki, s kterimi so se oni na življenje in smrt bojevali, iu z drugimi nasprotniki naroda in dežele? Naj bi le prišel kak praded slav nih kranjskih pleuieuitažev v kak zbor „kou stitucijskega diuštva", gotovo bi s svojim mečem vse razpodil, svojim vnukom pa tudi po kazal, kako se hrani spomin na junake, slavne muže, in s čim se pridobijo zasluge za narod in deželo. Sedanjih nemčurskih plemenitašev narod ue bo hranil v spominu, niti jih pope val v pesmih; ,kajti o zaslugah sedanjih nem čurskih plemenitašev se ne da govoriti, ker jih vsaj za narod in deželo nimajo prav nič Vso čast njihovim pradedom, ker so bili na rodnjaki in pravi junaki, a naslednikom njiho vim vse — kaj druzega. — Drugi element iz kterega se sostavlja nemčurska svojat, so trgovci, nekaj meščanov in brezznačajnih ljudi med temi je največ tujcev iu renegatov. O teh smo že mnogo govorili, razložili tudi, za kaj so ti nemčurji; na te naj bodo pouosni naši nasprotniki, mi bi ne bili ter jih jim iz srca prepuščamo in smo ponosni na to, da ji pri nas ni; možgaui takih ljudi ne tehtaj mnogo, ali pa so to možje, kterim se ne more dokazati nič slabega, dobrega pa celo ne Iretja vrsta „verfassungsfrajndlerjev" so raz lični uradniki. Zakaj so ti nemčurji, to vsak ve; oni morajo plašč obračati po vetru. Na te se pa nemčurjem ni treba preveč zanašati, ker bodo brž na naši strani, ko potegne za nas prijazen veter. — Po tem bo vsak spoznal, da stranka, iz takih konglomeratov sostavljena, se ne more dolgo obdržati, ker ji manjka jedra j. naroda. Tak obstanek je od danes do jutri. Sicer pa bo zgodovina kazala, kdo bo poginil, ali narod slovenski, ali pa njegovi zatiralci nemčurji. Razne reči. — f Č. g. Janez Maj ni k, fajmošter Žireh, je 2. t. m. umrl. R. I. P. — Iz Trebnja se nam piše: Danes 5. marca ob dveh popoldne je po dolgi in hudi bolezni previden s sv. zakramenti umrl g. zdravnik dr. J. Maršal. R. I. P. — Č. g. Ludvik Vodopivec, administrator na Gori pri Idriji, ki je v Gorici napravil preskušnjo ljudskega učitelja, dobil je službo ljudskega učitelja v Hotederšici. Škofijstvo pa ga je imenovalo za kurata v Razdrtem. — Pravuopovestne (historico-juridica) spomenike Jugoslovanske, v kterih se nahajajo statuti in zakoni, in se dotične razmere nekdanje pojasnjujejo, jela je izdajati jugoslov. akademija v Zagrebu. Vreduje prof. Hanel; nov in hvale vreden napredek. — Iz Celja se nam piše: ,,Vsem prijateljem iu znancem celjskega vikarja gosp. Turi na naznanjamo, da se je pretečeno nedeljo 4. t m. preselil v graško duhovsko bolnišnico. Želim zmožnemu in še tako mlademu gospodu, da v Gradcu ljubo zdravje zopet doseže, ki ga v Celju doseči ni mogel." — Šematizem Tržaško-koparske škofije prišel je ravnokar ua svitlo. Škofiji Štejete: 304355 duš, 22 kanonikatov, 8 kori-vikarijev, 80 fara, 2 vikarijata, 23 kuracij, G podružnih in 99 farnih kapelanij. Prazni so 3 kanonikati iu 1 korivikarijat, 2 fari. G kuracij, in 23 kapelanij. Duhovnikov je v 15 de-kauijah 354 in sicer: 254 dušnih pastirjev, 18 katehetov, 25 v raznih drugih službah, 2 pri c. k. mornastvu, 2, ki se pripravljata za višje študije, 26 pokojnikov, 22 pa zunaj škofije živečih. Bogoslovcev imajo: v II. letu dva, v III. letu 4, v IV. letu 3 in razun tega še 2 eksternista. — Nabiranje in oproščevanje vojaških novincev (rekrutov) se bo vršilo: V Ljubljani za mesto 10. in 11. aprila, za okolico pa od 9. do 14. aprila; v Kamniku 17. 18.19. aprila; v Litiji 21. 23. 24. aprila; v Krškem 27. 28. 30. aprila, 1. 2. 3. maja; v Novem mestu 5. 7. 8. 9. 11. 12. maja; v Črnomlji 14. 15. 16. 17 maja; v Kočevji 22. 23. 24. 25. 26. maja; V Radolici od 16. do 19. aprila; v Kranji od 21. do 27. aprila; v Vipavi 14. in 15. maja; v Postojni 17. 18. 19. 22. in 23. maja; v Logatcu 25. 26. 28. 29, maja. — „Anleitung zum Gemiisebau sowie zur Erdbeer- und Chanipignonzucht'' imenuje se 113 strani obsegajoča knjižica, ki je ravnokar v Bambergovi tiskarni prišla ua svitlo. Spisal in založil jo je ljubljanski vrtnar Julij Diirr, ter velja I gld. G. pisatelj prav umevno razklada, kako se da vrtnarstvo najbolje gojiti. Tudi priporoča večidel le tisto sočivje in take rastline, ktere se pri kuhi najbolj pogosto rabijo in o kterih se je po več-letui lastni skušnji prepričal, da so za splošno sajenje pripravne. Knjižica obsega 3 razdelke; v I. nahajamo najpotrebnejši poduk o gnojenji, obdelovanju zemlje, pomakauju, setvi, sajenju in ohranitvi rastlin čez zimo; v II. so našteta razna zeliša, in je prav umevno povedano, kako se ž njimi ravna, da se dobro obnesejo G. pisatelj uam jih večidel pred oči stavlja tudi v lepih in natančnih podobah, kterih v knjižici nahajamo prav veliko. V III. oddelku našteva vrtnarstvu nabolj škodljive živalice ter pove, kako se dajo najlaglje zatreti ali pa vsaj odvračati. Knjižica je jako okusno in lično tiskana, ter bode vrtnarjem dobro došla. — Riečn i k br vatsko-nj e mački. Ure-djuje ga Gjuro Deželic, izdaje Lavoslav Ilart-man. Zagreb 1877. II. dio 23 zvezak. Od rieči »svak"' do „tražbina." — V tem so nas Hrvatje prehiteli, dasi so kasneje bili pričeli sostavljati hrvaško nemški slovar. Kaj je že s slovensko-nemškim slovarjem AVolfovim? V izkazu za Alojznico se bere, da je na račun g. J. Pajku izdanih bilo že 700 gld. Nebi-li g. Pajk hotel časih kaj sporočiti, kedaj se prične ali kako napreduje tolikanj zaželeno in potrebno delo, slovenskemu občinstvu na uteho in mnogoteremu prigovarjanju na okorn? — — Zemlja raste kakor je zračuuil angleški zvezdosloveo Proktor. Znano je, da se na zemlji nič ne izgubi, ampak da se vsaka Btvar le v drugačni podobi pokazuje vedno. Da zemlja torej raste temu uzrok so meteori, ki iz drugih zvezd lete na zemljo, in kterih je vsako leto okolo 400 milijonov, kterih eni tehtajo komaj en gram, drugi pa tudi več kilogramov. Vendar treba tisoč in tisoč let, da zemlja na ta način le količkaj zraste; da pa raste, to je gotovo. ~ „Dela Stanka Vraza. Peti del," s kterim so dovršena, izdala je Matica hrvatska. V tem poslednjem delu s:e ualiajajo Vrazova pisma Prešernu, Muršecu, s povestnico književno. Vredil je V. del Fr. Petračič. Pri knjižarjih stane 1 gld. 80 sld. — Žveplen vir so našli pri vasi Gams na zgornjem Štajerskem, in je že uradna ko misija vir preiskala. Toplomer je poskočil na 12 stopin , pozneje celo na 22; vir je blizu železnice in blizu jiostaje Landl. Blizu zraven pa je podzemeljska jama s kapnikom, zato se bode brškone tam sezidalo kopališče. ,,S1. N." Umrli so : Od 1. do 2. marca: Matej Coni, marker, za jetiko. Terezija Bril, mitarjeva vdova, 66 1., za vodenico. Andrej Osredkar, berač, 85 I., starosti. Frančišku Krašovic, liišn. ž., 22 jetiko. Od 2. do 4. marca: Marjeta Sircelj, del., 80 1., za pljučnico. Marija Tindl, bank. vrad. ž., 28 1., za sušico. Alojziju Klebelnu, krojaču, v sili krščen otrok. Jobana Klehcl, kroj. ž., 36 1., za krvotokom. liozalija Pokoril, koti. o., 7',, 1., za Btišico. Ana Bučar, del., 37 1., za mrzlico. Marjeta Mikš, čevlj, v., 60 1., za rakom v želodcu, 5. marca. Gašper Kogl, m. revež, 80 1., vsled starosti. Alojzij Dolničar, del. o., 2 1., za vnetico dušnika. Karolina Valentinčič, hiš. o., 2'/2 1., za božjastjo. Janez Šunko, gostilničar, 53 1., za vodonico. Janez Borman, kovač, 70 1,, za jetiko. vsled , za Eksdkutivna dražbe. 9. marca: 3. Jak. Miklavčič iz Ternovca (450 gld.) v Metliki. 2. Marijana Kolenc iz Žira (2477 gld.) v Idriji. 2. Fr. Zorce iz Slavine (t>60 gld.) 2. Jak Smcrdel iz Kala (1482gl.). 2. Ana Kuret iz Narina (369 gl.) vse v Postojni. 1. Andrej Berčič iz dol. Semona v Bistrici 2. Tone Valjavec iz Žvirč (4370 gld.) v Tržiču. 2. Jan. Derganc iz Metlike (390 gld.) 10. marca: 3. Mat. Oberstar iz Zlatnika (2430 gld.) 2. Luka Turšič, iz Vinic. (150 gld.) obe v ltibnici. 3. Mark. Hoztnan iz Bistricc (<>474 gld.) v IJadolici. 3. Katre Smrekar iz Saljiverha (85 gld.) 3. Mart. Slobodnik iz Bojanje vasi obe v Metliki. 2. Anton Knkalj iz Drage (1895 gld.) v Loki. 2. Jak. Seinrov iz Lome (3269 gld.) v Idriji. Loterijske številke 3. marca. Na Dunaju: 34, 50, 23, 13, «4. V Grade: 73, 18, (IG, 7, 83. Telcicrnlične denarne cene 7. marca. Papirna renta 62.75 — Srebrna renta 67.95 — Zlata renta 74.90. — I8«01etno dižaviio posojilo 109 90 Bankin* akcije 830 — Kreditne akcije 150.60 - Loudnu 123.35 — rtr»bro 113 30.— Ces. kr. cekini 5 90 — 20-fraukov 9 89. Deiinrfttveiie cene. 6. marca. Državni fondi. Denar. Blago 6'/0 avstrijska papirna renta .... 63.30 63.50 5% renta v srebru..............67 95 68,— 4% renta v zlatu (davka prosta) . . <4.76 74.00 Srečke (loži) 1854. 1..............109.50 109.50 „ „ 1860. 1.. celi..........108 90 109.15 „ „ 1860. 1., petinke . . . 118.75 119.25 Premijski listi 1864. 1.,............132.— 132 50 Zemljiščine odveznice. ŠtajarBke po 5°,..................96.50 96.75 Kranjske , koroške in primorske po 5", 95.— 96,— Ogerske po 6% ................75 — 76.60 Hrvaške in slavonske po 5"0 . . , , 85.— 87.— SedmograSke po 5% ............71 60 72.— Delnice (akcije). Naeijonalne banke............825,— «27.— Unionske banke ... .... 50.— 50.75 Kreditne akcije........160__150.20 Nižoavstr. eskomptne družbe .... 645,— 626 — Ajjglo-avstr. banko.......71.15 71 75 Srečke (Ioni). Kreditne po 100 gld. a. v. . 164.50 166.— Tržaške „ 100 k. d. . 120,— 121,— „ 60 „ „ . 60.- | 61- Budenske „ 40 gld. a. v. . 30. ; 31.— Salmove „ 40 „ „ „ . 37.26 , 38.— Palfti-jeve „ 40 „ „ „ . 28,— ! 28.60 Clary-jeve 40 ,. „ ,. . 30 60 30 — St. Geuois „ 40 „ „ „ . 20.50 t 35,— Wiudisohgratz-ove „ 20 „ „ . 23.— 24.— Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 22 — 23.— Srebro in zlato. Ces. cekini .......... 6.90 ' 6.9:> Napoleonsd'or..................9.87 i 9.88 Srebro..................118 40 jI 13.60 2. Prizidjc s č kuhinjo, delavnico , eno sobo, kletom, žitno sušilnico in drvarnico. !t. Gospodarsko poslopje se prostornim, ob-lokanim Idevom, shrambo za orodje, šupo, podom in svislami. 4. Vezani kozolec se 4 okni, navadni kozolec si 20 okni, svinjak, Čebelnjak in k navedenemu posestvu spadajoče njive, travniki, vsa druga zemljišča, njive na ljubljanskem polji, travniki v mestnem gozdu , v Logu in v Volovljah, skupno zasegajoči: lil) oralov 730 [j", od tega spada na travnike: 40 oralov 9G1 , na polja: 12 oralov 270 [j", ne pašnike in polja: 3 orale 692 na pašnike se lesovjem: 1 oral 1568 iu travnike se lesovjem: 2 orale 439 Zakup (licitacija) se prične l!i. marca 1.1. v Sneherji hiš. slev. 25. Dražbeni pogoji se izvedo pri c. kr. notarju dr. Jarneju Zupan cu iu pri varuhih g. Mariji Dogan in g. Franjo Dreni ku. (1) Posestvo v Sneberji je pripravno za kupčijo, gostilnico in posobno tudi za mlekarstvo. Vsa poslopja razen kozolcev so z opeko krita. Razglas. Z dovoljenjem slavne e. kr. sodnije se bodo v zapuščino Kranja Ilodrta spadajoče slvari 15., Ki. in poslednje dneve meseca marca od !l. do 12. ure dopoludne in od 2. do li. ure popoludne, za čas od sv. Jurja 1. I. do sr. Mi-iiela I i882 največ ponujajočemu v zakup dale. Zapuščina obstoji: 1. v Sneberji hiša štev. Ii;) bč 4 sobami, jedilno hrambo, kuhinjo in dvema mtigaciuoma. Nil prodaj! Vojska inefl Francozi 111 Nemci leta 1870 in 1871. Spisal M. Vales. V Gorici natisnil iu založil Mailing 1875. Ta knjiga obsega 102 strani, ter razlaga dovolj obširno ono znamenito vojno najnovejše dobe. Tudi strokovnjaki, med ostalimi učeni zgodovinar in spisatcij občne zgodovine g. Jos. Stare v družbi sv, Mohora so o tej knjigi pohvalno sodbo izrekli. Na prodaj je v Ljubljani pri Ot. Klerru in J. Giontinijn; v Gorici pri Fillaku in J. Dasc-u na Travniku in v Trstu ]>ri poslednjem. Havno tako v Mailingovi tiskarni po 50 kr. Tudi pri spisatelju M. Valesu vikarju v Useku (p. Gorica-Černice) se dobiva po 50 kr. pioBta poštnine. Kdor vzame 10 iztisov pri njem, dobi enega po vrhu in iztise proste poštnine. Kdor se meni naročiti, naj se podviza, gotovo mu ne bo žal, kajti pisatelj drugega ne želi, kakor da se mu vsaj tiskarni stroški splačajo, ne računajoč semkaj zgubo časa in obilnega truda. Slovenci, le hitro , Bežite pri omenjenih knjigotržcih ali pri spisatelju samem po tej znameniti knjigi! Bog Vam daj vse dobro v novem 1877. letu. (4-3) mm\m Nova slika. Izšla je v Beču velika in umetniško izdelana slika Mi vojskovoflje ? sift-Mi vojski. Milan M. Obrenovič IV. Nikola I. Petrovič Njeguš. Generali: M. (i. Oernjajcv, Banko Aliinpie, Franjo Zacli, in Kosta S. Protič. — Vojvode: Petar Vukotic, Božo Petrovič, Ilija Plamenac, in Mašo Vrbiea. — Obersti (polkovniki): IIorvato\ič, Oreškovič, Ilija Čolak>Antič, Teša Nikolič, Valdemar Beker, Milojko Lcšjauin. — Oberstlajtuanti (podpolkovniki): Sava Grujič, Vlnjkovic, Kosta Bučevič, Grnja Miškovi