40. številka. Trst, v H>Ut<> 2. aprila |S<»S. (Vceeri* i/dunje) ,,Edinost" izhaja il v »k rut n ;t dan. nuiiti nedelj in pnumikov. /jutranje izdanje izhaja oli 11. uri, večerno pa oh 7. uri. »> ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina /naša : Olie tedanji na leto . . . gld. "21* — /a muno večerno izdanje . ,. 12'— /a pol leta,četrt leta in namenee razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročile hrez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu sjut-ranje številke po 3 »v?, večerne številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nve. ve«*. EDMOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Tiraj XXIII. Stane 3 nve. Telefon itv. 870. V eiliiuisli Je moč! Oglasi račnnajo po vrstah v |**titu. /.a večkratno naročilo s primernim popustom. 1'oslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se račmmjn po |x>godl>i. \"si dopisi nuj se pošiljajo iirerfništ* n. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Itokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamaeije in oglase sprejema ii|iiiiTiilštvn. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trut. I reilnlštvii in tiskarna se nahajata v ulici Carintia -tv. 12. I prnvništvo. ml* pravnlštvo in sprejemanje in*erntov v nliei Molin pieeolo štv. .'!, II. nadstr. EDINOST V edinosti je moč ! Mntto „bUlinoati' ^Iggfstanovitelj našemu listu je 1 >i 1 nepozabni, veliko pre-jjk,' rano umrli Ivan Do 1 i nar. Cut pijetete do pokojnega ustanovitelja, tega neustrašnega bojevnika za narodne pravice Slovenstva ob Adriji, nam veleva — predno govorimo dalje o listu »Edinost « — da usadimo cvetko na grob Ivana Dolinarja v čast in slavo blaženega spomina tega vrlega moža. Ivan Dolinar se je rodil v Skofji Loki v letu 1X40. Junakom se je pokazal že v vojni leta 1X;V.). na Laškem. In junak je ostal ves čas blagoslovljenega življenja svojega ! Povrni vsi se iz vojakov je stopil v službo na dogani v Trstu. Naj so bile službene razmere take ali take: pokojni Dolinar si je umel obvarovati samostojnost v mišljenju in delovanju! In to je tudi junaštvo! Včasih celo vere, nego pa ono na bojišču v dimu pušk in topov!! Pokojni Dolinar ni bil duševnih sil, ki bi omamljala, ali dičila so ga druga velečastna vojstva, ki so ga usposobila, da si je stekel nevenljivili zaslug za kulturni, socijalni in do neke mere tudi gmotni napredek tržaških Slovencev! Dičili so ga: jeklen, kristalno čist značaj, ide-jalno rodoljubje, železna vztrajnost, junaška nevstrašljivost in pa požrtvovalnost, ki kratko malo ni poznala mej in ki ga je silila, da je v tem pogledu storil več, nego je smeti zahtevati tudi od najboljega rodoljuba. Ta mož je zasnoval naš list »Edinost« — in ta mož, se vsemi svojimi označenimi svojstvi, je postal tudi program temu listu. Programu Dolinarjevemu je ostala »Edinost:; nepremično zvesta do današnjega dne: naš list je bil od prvega začetka, je in ostane narodno glasilo tržaških Slovencev v najširšem pomenu te besede. Xe mislimo pisati tu zgodovine našega lista. Danes ni prava prilika za to in ne more biti naš namen. Le v par potezah hočemo označiti zgodovino in razvoj tega lista do današnjega dne. Dolinar je ustanovil list »Edinost« v letu 1X7<>. l"re-doval ga je do leta 1S7(J. pomočjo pokojnega pisatelja iu pesnika Ccgnarja slavnega spomina. »Edinost je izhajala takrat vsako drugo in četrto soboto v mesecu. Leta 1SHO. je prešla »Edinost« v lastništvo političnega društva »Edinost«. S tem je postal naš list tednik: izhajal je vsako sredo. Leta 1XX3. ji> jela izhajati po dvakrat na teden. Leta 1X1)4. se je pridružila glavnemu listu »Edinost« še priloga »Novičar« po enkrat na teden. Takoj naslednjega leta storila je »Edinost« velik, skoro bi rekli, drzen korak dalje: vspodbujena po odločnih možeh in uzornih rodoljubih — ki se niso plašili materijalnih žrtev — jela je izhajati po I i k rat na teden in se je izdatno približala kvaliteti dnevnika. Tako je bilo ustreženo iskreni, vedno in vedno po-navljcm želji zlasti naših širših mas. l)a : priprosti možje so nam klicali vedno in vedno in so tudi pismeno opominjali politično društvo »Edinost«, da proti velikemu aparatu nasprotnega novinstva trebamo tudi mi popolnejcga aparata, ako hočemo vspešno odbijati napade nasprotnikov in usposobi jat i ljudstvo naše za težko borbo, ki jo bijemo za svoja narodna prava, za svojo politiško svobodo, za svoj kulturni napredek in za svojo gospodarsko povzdigo! Možje, ki stoje še dandanes na čelu narodnemu gibanju tržaških Slovencev, si niso hoteli in tudi niso mogli zatiskati ušes pred temi klici, prihajajočimi iz poštenega ljudstva našega. Tako je prišlo do tega, da je -'Edinost« jela izhajati po <> krat na teden. Tn če ne prej: ob lanjskih volitvah smo še le vedeli ceniti neprecenljivo dobroto te uredbe; lani smo se uverili popolnoma, da so razmere tu take, da je vspešna borba v viharnih časih tu sploh in absolutno nemogoča, ako nimamo glasila, ki od dne do dne daje direktivo našemu ljudstvu in ki sproti odbija neprestane napade. Xc treba, da govorimo mnogo: dejstvo, da smo ob lanskih volitvah samo na drobno v Trstu prodajali po 1200 izti-sov na dan, govori jasno in razločno samo ob sebi. Toda vse to podjetje je viselo nekako v zraku, ker je slonelo na požrtvovalnosti pojedinih rodoljubov. Misel, da lii mogli priti dogodki, ki bi nam odtegnili to zaslomho, vznemirjala nas je v jednomer. To bi bil grozen udarec za tržaško Slovenstvo, ako bi prišla katastrofa, ki bi uničila sad dela in truda tolikih let. Y tej rodoljubni skrbi nismo mirovali, dokler nismo pridobili vplivnih mož za idejo, katere uresničenje bi ustvarilo še le solidno podlago organu tržaških Slovencev. Ta ideja je bila: lastna tiskarna! In ta ideja se je uresničila. Mnogo ovir je bilo premagati toliko na oblastih, kolikor glede na financiranje ! Ali premagali smo jih slednjič — Uogu bodi hvala na tem! In tako stojimo danes tu z blažilnim uverjenjem v svojem srcu, da se je z novo vnanjo obliko zapričela tudi nova doba vspešnega in blagonosnega dela za blagor in pravo milega naroda slovenskega na tej prevažni poziciji. (> vrednosti našega lista nočemo govoviti; sodba o tem ne pristoja nam. Vendar pa: ako je res, da novinstvo ni le neka posebna velevlast, ampak tudi zrcalo razvoja vsacega naroda — ako je res, da je napredek novinstva zavisen od napredku naroda samega, da si torej ne moremo misliti napredka brez primerno razvitega novinstva: potem si smemo vendar le domišljati, ne da bi nas to kazalo neskromne da i m h t u d i n S list |► r i in e r 11 e x a s I u k e n m t e m, «1 ji j e s I o v i* u s k i 7. i v o 1 j v T r s t n in v okolici in o g o 1 prehiti toliko kriti e n i li i n ž :i-I n s t n i li ni su v in da ni klonil il u-h o m p d d toliki m i u d :i r c i i n o 1» t o 1 i k c m s i• v r ji ž t v »i zlili 1 j n d i in o 1» k r ii j n o n c n g <> (1 n i h politi h-k i li o «1 n o S ti j i h ! I'ust itc mi m to vero, nt' jemljite nam je ! l ii veni iiiiin hode v vspodhujo, da se liodeino popolnjevali odslej, da hodemo napredovali, na novi srečno ustvarjeni podlagi v enst hi blagor našega ljudstva. Poleg tega pii iiiij ne poza hi nase ljudstvo, da je vspeh naSega dela z si v i s e n tudi od 11 j e g a, da ima prav za prav ono bodoči razvoj tega glasila v svojih rokah!! Zato se obračamo danes do vseli Slovencev rodoljubnim pozivom, da svoje delo združijo našim delom, da hi nas podpirali v bodoče vsak po svoji moči, da postane naš list simbol našega tesnega jedinstva, in da postane blagotvornu resnica inotto, ki stoji na Čelu našega lista: V edinosti ,|c moč! Bodi svoj! Najhujši rana nit našem narodnem organizmu jo bila vsikdar in je danes: minem »nt. To jo ono nedostnjanje narodno zavesti in narodnega ponosa, ono potaje vanje narodnoga znnčaja, ono klanjanje in plazenje pred tujci, kakoršno vidimo o vsaki priliki v vseli razredih našega ljudstva. Priprostomu človeku, kakor pravijo, l>i so še moglo odpustiti to. Isti živi v svoji kočiei, svoji svobodioi, daleč proč od tujinskih nnvlnk, pa jo ves zmešan, čim je stopil v okolnosti, ki so niti nekaj nenavadnega, nekaj novega. Ali priprosti človek ne zgublja narodnega značaja radi toga; celo čuvarje <»11 tega značaja: po njem doznaju svet, kakov narod smo! Drugačna je stvar z izobraženimi členi naroda, z onimi ljudmi, ki so razlikujejo od priprostoga človeka — ali s«' vsaj hočejo razlikovati — po svoji znanosti, svojem bogastvu ali po svoji "službi. Ti ljudje bi morali biti — nekaj njih so tudi, hvala I logu! — luč za ostale! Ti ljudje bi morali prednjačiti v vsem dobrem in tudi v odločnem pojavljanju svojo narodne zavesti! Zal, da temu ni tako: jo naših Slovanov, ki so holj na sramoto, nego pa na čast narodu. Kaj jo lepšega, nogo jo to, da o vsaki priliki kažemo svoj narodni značaj? ('emu rabimo tuji jezik v svojih opravilih? Čemu podpiramo tuja podjetja in povzdigujemo tujo blagostanje, a sami sel »i kopljemo jamo? Gospodarska neodvisnost, to je prvi pogoj našega obstanka, a z isto vsporedno hodi moralna, duševna neodvisnost! Za prvo nam so hoče požrtovalnosti in dola, za drugo pa zdravega razuma in poštenega srca! Narava sama nas uči, da hodimo svoji, da moramo težiti po neodvisnosti! Sicer nismo več ljudje, ampak smo bolj podobni brezumni živali, s katero more barantati vsakdo po svoji volji. Koliko ne groše torej oni, tako imenovani bolji krogi, ki so 11a oko dobri narodnjaki, kajti videti jih moreš po čitalnicah, kavarnah, krčmah, nn koncertih in drugih zabavali, kjer se shaja narodni svet! A kaj pomaga vso to, ko pa puščajo, da se jim otroci vzgajajo v tujem duhu, ter nc dajejo istim niti prilike, da hi so učili narodnemu jeziku in postajajo s tem glavni krivci na onih groznih činih, kakorSno počenjajo narodni reno-gatje! Sveto družinsko ognjišče, to jo liram, v katerem so mora najprej vzgajati narodna zavest! O človeku, ki ni — da rečemo tako — že z materinim mlekom vsesal va-so značaj svojega naroda, moremo računati, da je izgubljen zii narod naš! Storimo vendar enkrat konce žalostni in sramotni sliki, ki smo ju dali, porodivši in vzgoji vsi si (iriiue in Tomnsoo-e! Gojimo deco za-se! Bodimo svoji! Naši stari so odbili navale zvijačnih Frankov, divjih Avarov in Mongolov, ter hudih Turkov; naši predniki so iztirali iz teh dežel Benečane ter so hranili svoj dom junaški preti nemškim nasiljem. Sedaj pa naj bi se mi, potomci onih, na katero so so tožili Latini leta SOI. na rižanskem »ostanku, da jim morajo plačevati desetino, mi, ki štejemo svojih bratov od Ilelega do Črnega morja, mi naj hi se sami metali v jami tujinstva?! Danes nam ne treba oroženih vojska Ludovika Posavskega, da odbijamo protivnika; danes nam ne treba ladij bana Domogoja, da razbijemo beneškega leva: danes imamo zakonov, ki nam dajejo potrebno orožje, da smo lahko — svoji! Tujinstvo, tuji duh, tuji jezik, tuje gospodstvo nam niso donesli nikdar dobrega : pod tujino smo mi le propadali vsikdar in moje našega naroda so postajale ožje in ožjo. Tomu mora biti kraj! Znanost, trgovina, imetje: za vse smo dovzetni tudi mi in 110 manje, nego tujec. Tudi v cerkvi in v šoli, na trgu in prod oblastmi, v vseh vejah javnega in privatnega življenja, morajo zavladati narodni duh, narodna zavest, narodni jezik, narodno označenjo, Male zapreke treba odpraviti, kakoršne-koli težave treba premagati, umetne ograje treba rušiti, vse bedasto ozire treba potiskati na stran — in vspeh bodo gotov, narodna čast rešena, bodočnost osigurana! Ko se glasi: Bodi svoj! tedaj no velja, da bi vsakdo vlekel na svojo stran, da bi vsaka veja ovela svojim cvetjem; pojodinec, ki svojega dela nc dovaja v sklad z ciljem skupine, ni svoj! Stičen je perju, ki je veter razmetava som in tja; nima določene svrhe in slednjič se izgublja v morju tujinstva. Boljšega izgleda ga ni v tem pogledu, nogo jo oni, ki ga je podal Menenij Agrippa 110-zložnim Rimljanom: ako udje jednoga telesa ne delajo zložno jeden za drugega, tedaj trpi ves organizem in slabo jo tudi pojedinim udom! Urez zloge, brez jedinstva ne hodemo svoji nikdar! Gorje hiši, v kateri brat mrzi brata ali koplje jamo pod njim! V narodu, kakor v skupnem organizmu, je to še hujšo, kajti tiljinec-sosed samo čaka na priliko, da nem odtrže kos narodne lasti naše! No hodimo torej neumni otroci: bodimo bratje, bodimo zložni in potem hodemo svoji! Saj ni lagal pesnik, ko je poval: Hrnra smo oil jednog oten, Krv nam ista žile puni! Hodi svoj! To so pravi : (»trosi so tujinstva, posveti se vos narodu svojemu in svoji domovini ! Hrabrost ti hodi geslo, a ne mlačnost! Vodi naj te ljubav, in ne prepir! V svojem dolu imej vsikdar na misli ono pesnikovo: Nije žice ovo naSe: Domovine glavnica je, Sto uživat mi možemo, Al potrošit nesmijemo! Da, življenje ni naša last. Isto jo glavnica domovino, katero glavnico smemo uživati, a zapraviti nikdar! Politični pregled. Nadvojvoda Ferdinand d' Ksto. V uradnem listu > AVienor Zeitung« od 1. t. m. jo objavljeno lastnoročno pismo Njegovega Veličanstva do nadvojvodo Frana Ferdinanda D'Ksto. Cesar izraža v tem pismu svojo zadovoljstvo, da se je nadvojvodi popolnoma utrdilo zdravje. Nadalje* prideljuje nadvojvodo sobi, kakor Najvišemu zapovedniku vojske. Tako bode imel nadvojvoda priliko voditi včasih večje armado. Tudi vojaški narodheni list prijavlja eirkular, s katerim jo določeno, da pristajajo nadvojvodi časti generalnega inšpektorja vojske. Nadvojvodi bode prideljen jeden stalni častnik iz generalnega štaba kakor pobočnik ter jeden stotnik ali ritmojster kakor ordinančni častnik. Za avstrijske narode, vsikdar zvesto dinastiji Ilahs-burgov, jo sosebno vzrudostljiva vest, da so jo zdravje popolnoma utrdilo bodočemu nositelju krono. Državni zbor. Včeraj so je razišla zbornica poslancev na velikonočne praznike, dovršivši srečno tisto dolgo razpravo o kratki izjavi njegove eksoe-lenco gosp. luinistorskegn predsednika grofa Tinina. Vspeh vsej tej razpravi jo bil jedino ta, da smo mi čistem sedaj, da se je brez potrebe tratil čas s to razpravo. J »olj negativnega vspoha si menila ni možno misliti. In drugačnega vspoha tudi ni bilo pričakovati, kakor hitro je bila gotova stvar, da se je kratkosti in površnosti vladine izjave še pridružil sklop, tla vlada ne poseže v razpravo. Tako so govorili le poslanci, od katerih nismo izvedeli ničesar druzega, nogo to, kar snio — vedeli že poprej!! Od desne in leve so zatrjali govorniki, da respoktivne skupine vztrajajo nepremično na svojih načelih in da ne odjenjajo. Nemci so ponovili ne vemo kolikokrati, da prej ne bodo miru in rednega parlamentarnega delovanja, dokler ne bodo odpravljene jezikovne naredbe in uresničene razno druge več ali manj — skromno želje gospode Nemcev. Slovanske skupine pa so zatrjale, kakor so delale vedno, ker drugače bi bile izdajnike na samih sebi! Tako je bilo v tej razpravi, tako je bilo vedno in tako je bilo tudi včeraj ! Le vlada — je molčala.... in zato je facit ta, da smo po tolikih dnevih tam, kjer smo bili pop rod: v temi! Nemci so udarjali torej tudi včeraj na staro strune; nijoden ni vedel povedati ničesar novega: isto grožnje, ista domišljavost, ista nestrpnosti V govoru starega Funkoja nas je zbodel v oko jeden stavek, kjer je rekel, da je jedinstvenost to državo itak že zrahljana preveč po duvalistiški obliki! < >prostite, spoštovani gospod, in dovolite nam skromno vprašanje: kdo pa jo ustvaril d u v a 1 i z o ni i 11 vrhu tega le spekulativnim na m 0-nom, <111 bodo onkraj ti rani z o vali M a d-j uri, ta kraj pritiskali Nemci in na obeli straneh trpeli Slo v a ni?! Prosimo odgovora. Gospod Funke je strašil tudi z nami Slovenci, češ: ako ugodite Cehom, pridejo potem Slovenci, ki so zvesti učenci bratskega jim naroda! Gotovo, gotovo spoštovani gospod. Se več, več: mi niti ne mislimo čakati tako dolgo, da Oelii dosežejo svojo državno pravo, marveč hočemo zahtevati vsporedno in hkratu z Cehi. Nemca Wolf je zatrdil, da nemški narod zahteva obstrukcijo, obstrukcijo in zopet obstrukcijo. V imenu Poljakov je izjavil grof Dzieduscioki, da se oni drže načel, izrečenih v adresi večine. Ta večina noče nosilnih prevratov. Ona sicer ni ustvarila konstitucije, toda reformirati hoče vendar potom ustavo. Potom je prišlo do precej ostroga spopada med socijalistom Dnszvnskim, posl. \Vinkowskim in posl. Srojalo\vskim. Poslednja dva in Mulorus \Vach-nianvn so izrazili željo po u vedenj u rednih parlamentarnih odtiošajov in po reženj u jezikovnega vprašanja. Posl. Spinčid in Laginja sta interpelo-vala ministorskegn predsednika radi izdajanja dovoljenj za krošnjarstvo v nekarerih občinah Istro. Ista dva poslanca sta interpelovala naučnoga ministra radi hrvatskega oddelka na ljudski šoli v Lovranu. Zbornica jo rešila nujne predloge radi podpor ljudstvu, trpečemu bodo, ter je sprejela predloga poslancev Pesslerja in Kaiserja radi razdeljevanja teh podpor. Opomniti bi se bilo, da so jo zbornica prod prehodom na dnevni red bavila jako novšočnim slučajem in da se jo — o čudež v tej zbornici! — doseglo popolno sporazumljenje v tem slučaju! Pred-večernjnjem jo namreč sodišče na Dunaju obsodilo odgovornega urednika delavskega lista, ker jo ponatisnil interpelacijo, predloženo zbornici, v kateri jo bil navođen neki članek, ki je bil zaplenjen svojedobno. Kadi to obsodbo so opozicijsko stranke ljuto napadale deželno sodišče, a zbornica jo vsprejela predlog posl. Hochonburgerjn katerim so izreka prepričanje, da jo dovoljeno objavljenje interpelacij, predloženih v javni soji — naj so isto kakoršnekoli vsebino — in zato isto ne more biti predmetom kazenskega postopanja. Ministru pravosodju so nalaga, naj zaukaže' vsem državnim pravdništvom, da ulože pritožbo ničnosti v vseh tacih slučajih, ko so se izvršilo slično obsodbo. Prihodnja soja bodo dne 20. aprila. K položaju. — Neko dunajsko poročilo v «Piocolo» trdi, da je ministorski predsednik grof Thun imel to dni posvetovanja z raznimi poslanci vseh strank. Tudi z Italijani da se je posvetoval, toda pogovor ni imel oficijelnoga značaja — tako pristavlja < Piceolo* previdno. Ni od jedno ni od drugo strani da ni bilo danih obvoznih objav. Grof Thun da jo zatrdil, da so hoče zanimati za južno deželo Dalje v prilogi. Prilog* ,,Edinosti" itv. 40, isA&ajo. isto ljubeznijo, kakor za druge. Zahteval hode jmkI-rohnih |»uročil in po Veliki noči mu bode motno haviti ne podrobno z dotičnimi vprašanji. Med tempa poročajo Slov. Narodu* vnovič, da ne je |»oložcnjc jako poojstrilo, kerj<» grof Thun jel H« m ti ti j»o potih, po katerih mu ne bodo mogle slediti vse skupine na desni. Nezadovoljne skupine da postavijo grofa Thuna že danes pred: aut-nut, zl»ok česar niso izključena presenečenja. Ako te pesimistiške vesti o hipnem p«»loženju odgovarjajo resnici, potem ne more drugače, nego da se je grof Thun postavil na tisto čudno stališče, na katerem so stale dosedaj vse avstrijske vlad6: da bi morali le mirni plačevati račun vsikdar, kadar se nemirni delajo — le delajo, pravimo — zmerne 1 To bi jiotrjala tudi vest, da je grof Thun jako nezadovoljen, ker so Cehi predložili predlog za }M>]»olno jcdn&kopravnost obeh deželnih jezikov. Seveda: Nemci naj bi se tolažili na račun naše jednnkopravnosti! Parlamentarne stvari. — Proračunski od-je izročil predloge glede pod|w>re poškodovanim po-elementarnih nezgodah slovenskemu poslancu dr. Kreklt kakor poročevalcu, ker je izjavil v to izvoljeni dr. Kathrcin, da ne more prevzeti poročila. Sklenilo se je tudi, naj vlada nemudoma preišče vse te stvari ter naj takoj po Veliki noči poskrbi ] k »trebili denar, da se razdele podpore. Delegaciji se snideta v Budimpešti dne 2. maja in bode trajalo posvetovanje do binkoštnih praznikov. Sjior med Spanjsko In ZJcdinjcnIuiI državami severoainerlšklnit. — »Ministri smatrajo situvacijo kakor skrajno nevarno.« Tako brzojav-ljajo iz Washingtona. V tem zmislu se glase tudi današnja poročila iz Madrida. Od tam poročajo namreč, da je špnnjsko ministerstvo odklonil o vse zahteve Z j e d i n j e n i h drža v. Nevarnost vojne je prišla najbližje. V pogovoru z amerikanskim poslanikom v Madridu je rekel ministor-ski predsednik španjski, da to bi značilo odpoved vrlini oblasti nad Kubo, ako bi Špaiijska vsprejela pogoje, ki jih stavlja Amerika. Španjski listi pra-vijo, da jim je ljubša vojna nego pa tako položo-nje. V politiških krogih se boj d, da prične vojna že prihodnji teden. Slednjič javljajo iz Londona, da Nemčija in Rusija sti odklonili vsako posredovanje v tem konfliktu. Domače vesti. Naša hiša. — Izgradili smo si svojo hišo, katera je, lahko rečemo, ako tudi majhna, ven-dar-le primerna za naše razmero. V svojem domu smo. Dolžnost nam jo torej, da seznanimo svoje čitatelje s tem našim domom. Dosedaj smo hili razkropljeni, kakor ovčice, po raznih prostorih, brez vsake udobnosti. Redakcija jo bila sama za-se v ulici Casorma, administracija v ulici Molim* pic-oolo, ekspedicija v ulici Corsia Stadion a tiskarna na trgu Casorma. Ni čudo, da nam ob taki raztresono-sti ni bilo mogoče vsakikrat ustrezati željam naših čitateljev. Sedaj pa smo se koncentrirali tako, da lahko rečemo, da imamo vso v onem prostoru. Redakcija, tiskarna in ekspedicija so skupaj v ulici Via Caiilltla št. 12.; admistraoija je ostala, kjer je bila do sedaj t, j. v ulici Molllio pieeolo št. tf. Zato pa so zvezane po telefonu redakcija, tiskarna in ekspedicija, na eni strani, direktno z administracijo na drugi strani. Po telefonu bodo dobivala tudi redakcija najnovejše vesti iz Ljubljano in z Dunaja, tako, da hodemo zamogli ustrezati vsem zahtevani, ki se stavijo modernemu časopisju. Rodoljul >i, ki bi si hoteli oglodati našo novo tiskarno, so nam vedno dobro došli. Da se bode naša skromna hiša širila bolj in bolj na čast, slavo in napredek našega milega naroda, v to trebamo podpore od strani našega občinstva, katero naj pridno sega po našem listu, no nam, ampak sobi, t. j. narodu v korist! Kako je nastala tiskarna Kdiuosti l — Večino naših, posebno izvontržaških čitateljev, jo gotovo presenetila vest v današnjem zjutrnjšnjem izdanju, da bodo «Edinost» izhajala od danes naprej v lastni tiskarni. So bolj pa preseneti naše čitatelje vest, katero jim jo donesla ta-le številka, da je |H>stala Kdinost današnjim dnem ne-le dnevnik, nego eelo list, ki ImkIc izhajal dvakrat na dan. Ker smo molčali dosedaj o snovanju lastne tiskarne in o tako važnem koraku imftega lista, nam je dolžnost, da razložimo našim čitateljem, kako «no prišli do takega koraku. V uvodnem članku sum že pojasnili z narodnega stališču potrebo storjenega koraka. Namen tem vrsticam pa bodi, razložiti našim čitateljem, kako smo prišli do t<-ga, da se je uresničila že davno gojena želja, želja ]»o lastni tiskarni, katera nam omogočuje vsakdanje dvakratno izdajanje 'i:l*eg;i lista. Najprej je bila v tem obziru odločevalnn okolnost, da seje, odkar je začela izhajati »Kdinost« ."Ikrat na teden v dvojnem (zjutrunjem in večernem) izdanju, od dne do dne širilo število naročnikov in posebno tržaških odjemalcev na drobno. Ta vspeh je bil za nas podlaga, na kateri smo napravili svoje račune. Ti računi s<> nam kazali, da »Kdinost« lahko izhaja vsaki dan in celo dvakrat na dan, ako se povspne do lastne tiskarno. Za tiskarno pa treba denarja, denarja in zopet denarja. Ker pa »Kdinost« ni spekulativno podjetje, katero bi bilo obogatelo v minolih letih, ampak narodno podjetje, katero ima v prvi vrsti namen pobijati pogubni upliv italijanskega časopisja tržaškega, ni nam preostajalo druzegn, nego potrkati na vrata naših tržaških imovitojših rodoljubov s prošnjo, naj nam priskočijo na pomoč. In naša prošnja je našla prijazen odmev v srcih teh rodoljubov, ki so nam omogočili pred tri in enim četrt letom, da smo začeli izdajati list po šestkrat na teden s toni, da so nam darovali primernih svot za list ter nas vedno podpirali do danes. Imen teh naših rodoljubov ne smemo znmol-čati javnosti danes, v tem slovesnem trenutku, tudi ako bi oni hoteli odtegniti svoja imena javnosti. Ti rodoljubi, katerih imena so zapisana v naši zlati knjigi — v naših srcih — so gospodje: Fran K ali s ter, Josip G oru p, Kornelij Gor u p, Miha Truden, Ante Truden, Ivan Šahe o, in Ivan Man koč. Tem rodoljubom, ki so pristopili z večimi svotnmi našemu narodnemu podjetju in ki so že poprej izdatno podpirali naš list z darovi, pridružili so so s primernimi svotnmi še gospodje: Ivan Goriup, Grneijnn Stopančič, Ivan Marija Vatovee, Jakob Klemene, Josip Kranj c in Edvard Drašček in: tiskarna »Edinosti« je bila ustanovljena hre/. hrupa in šuma. — Vsem tem rodoljubom izročena bodi na tem mestu presrčna zahvala v imenu našega naroda! Najvočo zadoščenje pa hodi jim v zavesti, da so nam pomogli zgruditi zopet eno trdnjav«*, v kateri se hodemo branili proti ljutim napadom naših s<»vragov in iz katere zanesemo prej ali sloj svoje junaške barjake zmagonosno v sovražni tabor. V to ime pomozi Rog in sreča junaška ! Zakaj Izdajamo „Edinost" dvakrat na dan t — Marsikomu so hode zdel predrzen korak, katerega smo storili s tem, da smo so lotili izdajati «Edinost» dvakrat na dati ter si bode mislil, da bi bilo zadostovalo, ako bi izdajali ta list le enkratna dan. In vendar smo bili prisiljeni storiti ta korak iz dveh razlogov. Najprej treba pomisliti, da smo v Trstu v takem mestu, kjer izhajajo vsi večji listi po dvakrat na dan, tako, da ni mogoče vspešno konkurirati, ako se ne oklenemo tudi mi toga načina izdajanja. V drugi vrsti pa treba pomisliti, da so zahtevo naših zunanjih naročnikov in tržaških čitateljev različne; prvim je list prelokalen, drugim pa ne zadostujejo naše lokalne novice. Radi tega nameravamo naš list urediti tako, da bode z jutranje izdanje bolj primerno za Tržačane, a večerno za zunanje naročnike ter da bodo Tržačanoni popolnoma zadostovalo zjutranje, a zunanjim naročnikom večerno izdanje. Kdor pa bode hotel biti informiran o najnovejših vesteh dvakrat na dan, naj si kupuje oho izdanji oziroma naj so naroča na obe izdanji. Večerno izdanje, ki je ko-lokovano, stane 4 livf,, zjutranje, pa kakor do sedaj, 3 il ve. O ponedeljkih in po praznikih izhajala bode opoldanska številka « Edinosti :> na dveh straneh po 2 livč. Tržačanom hi bilo priporočati, da si v kupijo v ponedel jek opoldansko izdanje; v torek, sredo, četrtek, petek in soboto zjutranje izdanje, a v nedeljo sobotno večerno izdanje. Na ta način imeli bodo list vsaki dan, to je, 7 krat na teden za 21 nvč. Ako nas tržaški odjemalci primerno podprejo, ImmI«' nam mogoče, znižati ceno listu na 2 nvč. Naročniki imajo |»a že sedaj najnižji dnevnik na Slovenskem, ker ostane naročnin« nespremenjena za večerno izdanje, ki zadostuje popolnoma. Tako smo ustregli vsem. Telefona štev. M<0 naj se 'poslužuje oni, ka-teri hoče govoriti z našo redakcijo ali administracijo! Vsakdo, komur je znana kaka novica, ki hi bila primerna za naš list in kdor se lahko posluži telefona, naj pokliče zgornjo številko. Mi ne moremo vedeti vsega in le s pomočjo vseh lahko do-spemo do tega, da se bode v < Kdinost i v resnici zrcalilo vse naše narodno življenje in gibanje. Slava ! — Leta IH7<». dne H januvarja zagledala si, draga Kdinost , luč sveta'. Srečna ura, ki Te je videla prvikrat in srečen narod, katerega si vzdramila iz pogubonosnega spanja. Slava naj doni Tebi danes, ko si izšla prvikrat v svojih lastnih prostorih ! Slava Tvojemu roditelju, nam nepozabnemu Ivanu Dollnurjit! Slava vsem onim blagim dušam, ki so ti preskrbeli lastno streho, izpod katere Ti daj Vsevočni, da bi se širila in razevi-tala čim dalje bolj v slavo in napredek Tvojega in našega milega naroda ! Rog plati vsem Vam, kiste napeli vso sile v razširjenje iu popolnonje naše < Edinosti», katera edina nam hodi tudi v bodoče, kar nam je bila do sedaj: prava v« »diteljion do srečnejše narodne bodočnosti! Rog plati stotero oni blagi duši, ki je žrtvovala vse, da le doseže, kar je dosegla, vodoču, da s tem osreči — narod svoji Sprejmite, gosp. urednik, te moje pozdrave in zahvale v Vaš cenjeni, danes prcporojeni list, da hojo tudi delavci deležni tega izrednega slavja, katerega smo toli težko pričakovali mi vsi in slednjič dočakali! Sedaj, draga «Edinost*, ne bodeš izhajala več dvakrat na mesec, kakor si izhajala pred 22 leti! Sedaj so hodemo videli vsaki dan ! Delavci! Bratje! Sedaj ne bode več prigovora, da «Edlnost» izhaja proporedko; sedaj je torej mi nas, da podpiramo edini naš <1 n e v n i k v mestu tržaškem !! Proč z lohonskimi listi, ki nam okužujojo našo narodnost in kvarijo našo mladino! Proč žnjimi, a nudomestu-je naj jih « Edinost* ! Kakor je mej Lihi « Pieeolo«, tako naj bode med nami v vsaki hiši «Edinost^ doma bodisi naročena ali kupljena, ker le tako jej hode mogočo vztrajati v tem večnem boju za pravico narodove. Naša <■ Kdinost » ni uredovnim tako, da bi bili vsi zndovoljnji žnjo. To ni in tudi ne hode nikdar, ker je to sploh nemogočo. Daje pa uredovnim bolje, nego nikdar poprej, to priznavajo vsi oni, ki jo pazljizo čitajo že več let. Zato bodi ob zaključku izražena iskrena želja, da nam Rog živi in ohrani sedanje uredništvo. Iz delavskih krogov. Žlvlo! — K i sem izvedel, da glas -<■ Kdinosti« ni bil glas vpijočega v puščavi, ter da število 70 dobrih členov, ki jih je imelo politično društvo Kdinost > lanjskoga leta, je letos poskočilo že čez 200 (!!!), %aklical sem iz dna svoje duše: Živio! Tega števila še ni doseglo naše polit, društvo, vsaj da hi meni bilo znano — ne! Dvakrat < živio<> je vredno zaklieati onim dvom mladim gospodom, kojih eden je plačal za dve loti naprej, a eden eelo za štll'1 leta! Ako se vsi poprimemo dela, ako od dvesto iu toliko členov pridobimo še vsaki enega, imeli hodemo društvo, ki bode imponiralo na vse strani! Odbori prejšnjih let so, akoravuo je društvo sestajalo malo no, samo iz odbora, — vršili vse edno svojo dolžnost, toda naloga je bila res težavna! Kako veselje mora imeti taki odbor, to si je lahko misliti. Sedaj pa je vse drugače, sedaj sprevidijo tudi na zunaj, da smo res tukaj iu du — — delamo, a odbor bode ložje vršit svojo nalogo, gotov, da mu jo cvet naroda vedno na strani. Mi imamo v Trstu preko 1.")()() slovenskih trgovcev in obrtnikov. Znlihog, da le malo zavednih. Oni pa, ki se zavedajo svoje narodnosti, oni pravijo: mi Vas ne hodemo iskali ter Vam donnšali denar; ako hočete imeti členov, pridite vi do nas! To bi ne bilo slabo, gospoda slavna, ko hi mi imeli sredstva za vzdrža-vanje stalnega osobja, ki bi imelo nalogo nabirati člene. To pa ni mogočo, dokler se politično društvo ne dvigne do one stopinje, na kojo mora priti. Mi-noli teden sem bil pozvan k nekemu našemu veljaku, ki mi je svetoval, naj politično društvo < F.dinost razpošlje nekoliko okrožnic možem, ki mi jih je imenoval. To je dobra misel, toda, okrožnice j hi trebalo poslati vs<'iu našim, toliko v mestu ko-likor v okolici. Seveda l<■ takim, od katerih se more pričakovati narodna podpora. Mojc skromno mencajo j<* to, da bi t:i korak bil koristen, ker tako bi izvedeli, k <1 o je /nami in kilo no?! Okrožnice naj raztolmaČijo na priprost način mi mru in pomen društva, a členom naj hi se smatralo vse one, ki niso vrnili okrožnice v teku enega meseca, ali pa, ako kako drugače ne javijo, da nočejo ali ne morejo !>iti členi edinega slovenskega političnega društva in zajedno najvažnejšega društvu v Trstu. Vi možje in narodnjaki pa storite lahko svojo dolžnost steni, da poučujete ljudstvo in mu razlagate pomen naša trdnjave - «Ivlinosti» ! Pomagaj si ssuri \iis vladar na potovanju. Agencija \Vilhelm objavlja naslednji red potovanja našega vladarja : Vladar pojile na velikonočno nedeljo v Budimpešto, od koder se vrne na Dunaj; dne 12. t. m. pojile v Monakovo, kjer bode prisustvoval srebrni poroki prineezinje Gizolo. Iz Monakovcga se poda v Draždanc o priliki 70-lotiuee Saksonskega kralja in potem poseti vladarja v Kissingcnu. 2t>. se vrne na Dunaj. V komisijo /a od merjenje davka na OscbllO doliodarillo sta bila izvoljena za III. razred eenttvenegn okraja okolica naša kandidata g. Andrej Cer ne in istemu namestnik, gosp. Ivan II a lane. Za I. in II. razred so I »ti a izvoljeni: Filip dr. Brunnor, Aleksionler Sehroder in namestnika: liihanl (ireenlmm in ltiluml (imeiner. t litiji/a IVsJ»kora. V četrtek zvečer jo umrla po ilaljši in mučni bolezni poznata slovenska pisateljica Lujiza Pesjakov a, rojena Crohath v starosti let. Večni jej bodi spomin! ,,Koii«'ilijantlii pmllojsl", — Današnji Tie-colo« se zopet bavi sb sporom med občinskim za-stoponi iti škofom rudi slovenskih prepovedi. Pridržuje si, da se prihodnjič malce pobavimo s temi neslanostmi čifutskega glasila, povdarjamo danes le dvojno iz Pieoolovoga poročila: a) da škof se noče udat i to pot terorizmu Židov, in li) da je župan Dompieri stavil škofu j »red log, katerega imenuje »Piceolo« : propusta eoneiliativa! Seveda je čitatelj sedaj radoveden, kako izgleda ta koneilijantni predlog župana tržaškega. Naj čuje torej : gospod župnu — ako jo ros, kakor poročil rečeni list — je stavil škofu torej — »pomirljiv« predlog, naj bi so za Tržnčane slovenske narodnosti obdržavale funkcije v Skednju!!! Zakaj ne kar v Sežani! { Tako izgleda laska » konci lijanca«! Sedaj ne vemo le, ali naj bi se jezili, ali naj bi se smejali!! Da bi so človek jezil, so taki predlogi pre-neumni; a za to, da hi so smejal, je vsa stvar veliko prežalostna ! Pevsko društvo «Kolo» javlja, o- Ijnnen ni nikakor mogoče nadzorovati dobro tako obširnega okrožja. Hude |m»sI«mIU'C pijanstva. Poskus samomora. — Včeraj |topoludne je prišel na zdravniško j m »sta j o H'. I letni I'. M., bivajoči v ulici Mu-ragliono št. 24. Ilil je v spremstvu svoje žene. Mož je bil vinjen in močno ranjen na rokah na več mestih. Potem, ko niu je zdravnik obvezal rane, je uboga žena pripovedovala, da jej mož že več časa prihaja pijan in slabe volje domov. Včeraj je prišel tudi v takem stanju. Ko ga je posvarila nekoliko, jo zgrabil v kuhinji za nož in začel klati samega sobe. Morda bi se bil končal, da se jej ni posrečilo izviti mu nož iz rok. Vrnila sta se na to oba domov in sicer žena užulostoua, a on pobit in hudimi bolečinami. Tatvine. Y stanovanje gostilničarja Petra Bortoluzzi v ulici Scorzeria so ulomili v čeraj zjutraj tatovi ter odnesli dvoje zlatih ur z verižicama, par uhanov v vrednosti nad 2(H) gl. — nadalje v denarju 2.42 gl. — Jeden tatov se je celo ranil ob udiranju vrat, kajti našli so se sledovi krvi. Kanila Juvnnu, želo/ničnemu uradniku jo bilo ukradenih včeraj v gostilni na lesnem trgu štev. 7 petnajst goldinarjev Mornarju Angelju Vianello je bilo ukradenih 70 lir in sicer iz jopiča, katerega je obesil v sobici na Indiji. Mala beguna. '.l-letna Marija inti-letni Ivan, otroka nekega fin. rospicijenta, sta pobegnila v torek od doma. Podala sta se na parnik in s tem v Izolo. Oče in mati sta ju iskala zastonj. Iz Izoli* sta se vrnila otroka drugi dan, ali domov še nista hotela. Predsinoči zvečer ju jo našel Gregor Zidar iz Bocola, ko seje vračal domov; in sicer sta se tiščala pod nekim zidom popolnoma premočena in vsa pomazana od blata. Ker sta mu rekla, da nimata ni očeta ni matere, da sta iz Pirana, da sta pobegla od njiju tetke, ker jima ni dala — jesti ter da nista jedla že dva dni, ju je vzel Zidar seboj na dom ter jima je dal jesti in prenočišče. Drugi dan ju je odvel na policijo. Tam sta be-gunčka povedala isto. Neki policijski uradnik, kateremu sta ho smilila, jima je preskrbol celo kosilo ter ju pustil očediti. Isti dan popoludno so je pa doznalo, da sta si otroka zmislila vse to. Njuni stariši bivajo v Trstu. Policija je pozvala na to mater, v pričo katere je posvaril policijski uradnik begunčka ter ju izročil materi. Dandanes ros ni več otrok. Najnovejše vesti. Madrid 2. Kubanska lokalna vlada jo dopo-slala predsedniku /jedinjenih držav Amerike — posredovanjem Spanjskoga poslanika v Washingtonu — adreso, v k n to roj trdi, da so ustaši na Kuhi v manjšini in da večino kubanskega ljudstva predstavljajo autonomisti. Vladi, ki bi hotela dovesti deželo do sreče pod suverenitetu Španjsko, ne dopuščajo, da hi se uživela. Adresa apeluje na čut pravičnosti predsednika, da hi so pod imenom nezavisnosti Kubancem ne usilila vlada, ki bi bila deželi v pogubo. Dunaj 2. Uradni list »Wiener Zeitung« objavlja lastnoročni dopis Njeg. Veličanstva do ministra za vnanje stvari Goluoho\vskegn, in do ministerskih predsednikov grofa Tinina iu grofa Bantfy-a, s katerim se določa sklicanje delegacij za dan D. aprila v Budimpešto. Z istim dopisom je imenovan bivši Gališki namestnik Sanguszko vitezom zlatega runa. „Ženski pokret". Članek pod tem naslovom se nahaja v drugi številki »Mladosti« iz spretnega peresa g. Guida Jonv-a. Citala sem ga s pravo radostjo, saj mi jo živ dokaz, da so se tudi Jugoslovani poprijeli ženskega gibanja, toli važnega za razvoj človeštva, in sicer ne tako ženske, kakor možki. Možki spoznavajo, da jo sedanje stališče žonstva nemožno, da so je le preveč grešilo v tem obziru in da treba tu veliko popravljati iu predrugačiti. V glavnih potezah, če prav okrajšani obliki, hočem ponoviti cenjenim čitateljem in čitateljicam g. Jenv-a razpravo. Naj bi njegove besede odmevale tudi v širših krogih slovenskega žonstva! Piše pa g. Jon v nekako tako-le: »Med trpeče slojeve človeštva ne spadajo samo nižji slojevi, ampak semkaj spada tudi polovica človeškega rodu: slabši spol«. Mnogi so ogrevajo za svobodo ljudstva, malokdo je, ki ne bi spoznal krivice, ki se dogaja nižjim slojem; zoper žensko osvobojo se pa oglašajo najostrejši predsodki. Možka mladež se odgaja za samostojno delo, ženske pa niti ne smejo odločevati same o sobi, odločujejo jim le možki. Ženska je igrača sreče in slučaja. lako se potiskajo ženske v nižo moralno sfero, a značaj jim mora nadomeščati [duh podložnosti in pokornosti. Možitev je za žensko materijalno vprašanje za obstanek. Ako se rešuje često na Škodo ženske duše in osobnosti, ni to nikakor čudno, če se vpo-števajo okoliščine in značaj, ki se vzgajajo v njih. Pravna oblast jo v možkih rokah. Možki predpisujejo ženski zakone — v svoj prid, a žena naj se jih drži. V življenju si dovoljuje mož vsako svobodo, a ženi 110 dovoljuje niti toliko, da bi ne stradala duševno in telesno. Nihče ne misli na to, kako bi se moglo vrediti ženi življenje, ki bi zadostovalo potrebam njene narave. V občo so žena prezira. Stariši so srečni, če se jim je rodil sin. Porod hčere se jim zdi kakor nesreča. Mnogi filozofi so nazivali ter nazivajo še danes ženo za neko »potrebno zlo«. Z udajo postaja žena moževa last. Njemu je le sredstvo, da si napravlja družino. Evropejci so si ustvarili nekov uzor harmonično zveze moža z ženo, a ta žena ne sme biti samosvoje, samostalno bitje po svoji volji, nego le — a zor. Zona naj izpolnuje zakon, a kako se more to zahtevati od nje, ko jo stopila v zakon brez poznanja sveta in ljudi, mlada in neizkušena. Naj-češče se sklepa zakon po volji ali nasvetu starišev, a žena je primorana tedaj nositi jarem, katerega so ji naložili drugi. A ob takih okolnostih so zahteva od ženo, naj izpolnuje idejni zakona! Ne vpraša se pu nikdar: če je možno vsaki tako živeti, kakor zahteva običaj, da ostane zdrava na duši in 11a telesu?! Gospoda, katerih ne boli, kar druge tišči, velč samo, da se mora tako živeti. No brigajo jih ženina melanholija, nemir, praznota njenega srca in iz tega izvirajoča histerija in in koncčna trdosrčnost.« Tu omenja »Mladost« iiajsramotnojo strani življenja človeško družbo in nadaljuje potem: »Vsa sramota prostitucije se z valj a le na žensko. Ona je nesramna »zver«, nihče je ne miluje, vsakdo jo prezira, izobčena jo do cela iz človeške družbo. In vendar trpi vlada to »potrebno zlo«, ker mora biti nekaj, kar odvrača možke od tujih žen in deklet. (Istinito, dva grešita skupno; jeden je vsled tega prognan, proklet, izobčen, a drugi, ki jo storil isto zlo, se šo rad baba s svojo kipečo »možatostjo«. Cin, ki žensko ponižuje tako globoko, povikšuje možkega v blaznih očeh njegovih propalih somišljenikov. Op. prel.) A kako upliva to na moralnost?! V obče so misli, da ženska ni sposobna za ono delo, ki jo opravljajo možki, zlasti za duševno delo no; in to so hoče dokazovati po zgodovini. A ta historični dokaz jako šopa, če pomislimo, da so bilo žene le v redkih slučajih vzgojene za taka opravila. Kar so pa tiče telesnega dela, je pač znano, kako jake so ženske v divjakih, kako jakih žen nahajamo v narodu. Vaja vežlm moči. A našo moderno ženstvo so 110 sme gibati. Ovirano jo od vseh strani. Kar so tiče moči uma, so žene v novi dobi pokazale zadosti, da ne zaostajajo za možkimi. Zgodovina nam pripoveduje o oeli vrsti ženijalnih žen. Istinito je že skrajni čas, da se začne delovati v dosego kulturnega idejala. A to jo možno le, ako delata mož in žena skupno. Dokler je od slučaja spola odvisno, so-li smejo komu deliti pravico, ali ne, tako dolgo ne pride do toli zaželjone harmonije mej možem iu žensko, niti do kake istinite kulture brez brutalnosti in lieomerstvn. Treba pač, da bode tudi ženska cela oseba z lastno voljo in lastnim značajem. Treba, da nam doraste jak rod, a tak rod morejo roditi le matere, ki so same jake, samo-svostnega značaja. To jo smoter ženskega gibanja. One hočejo biti ros žene, kaj druzega niti nočejo hiti. In to doseže kultura, ki ni samo za možke, niti samo od možkih. Do take kulture mora dosjn-ti ljudstvo, ako hoče biti kultura sploh kedaj za vse ljudstvo skupaj, a ne samo za možke.« Tako gosp. Jen v. \ am pa, eenjene moje čitateljice, priporočani prav toplo lepi njegov članek. Oitajte ga, in čitajte ga zopet, dokler vam ne preide vsaka beseda tako rekoč v krv in meso. Možki pa, ki so takega mišljenja kakor g. Jenv, zaslužijo pač, da se jim klanja vse ženstvo, da jim ovenčajo čelo s cvetkami, da jim trosijo cvetke na pot. Živeli naši prvoboritolji! Danic a. Ženini in cenjene družine, ki rabijo trdno pohištvo in taiecaS, naj up zamudijo obiskati zalogo Viljelma Dalla Torre v Trstu v ulici Cnriltiiiioll štev. 2, blizu trirn s. olexui lirKtue^a mozga, kre, si-Ono trl-pim.ii', naval krvi v plavil, omotico, otnitiiost, naduho, fttmirnjc v i|jta*lh, mrzle roke In noge, močenje postelje, ImiIcz.iil na koži, zoperno sapo, drisko, Koboliol, ženske liolezni. Kjer ui pomagalo nie, nuj se poskusi z električnim pasom Dr. Sanden-a. Vsi oslulieli možki, žensko in otroci naj nosijo električni pas dr. Sandena! Tisočero ozdravelih po vseh deželuli priču o velikem vnpollll. Cena komada samo 5 gld. PoMlJutev Je prosta onrltie In poštnine, ako ne prej vpoftlje znesek. I*o povzetju HO nč. več ; naročnik liluia tedaj iiolietiih naduljnlh stroškov. - ■ Diskretno pošiljanje, V naročili trcl>u povedati tudi Slrokost (mero) črez pas, — 1 >olilva se samo pri F. EPSTEIN-U — v Ora/.danili (l>readcu)-AM ZoMnerstrnsse 3."». — Dopluujt) se v vseh jezikih. Prepričajte da so moje potrebne priprave in ic KOLESA najbolje in pri vsem tem najceneje. V. RUNDBAKIN NA DUNAJU — II Gr. Pfarrgasse 25 — Največja avstrijska razpošiljalna hiša posebnih koles. (»lavni katalog gratis in franeo. Svoji k svojim! Slovenke! V ulici Stadion 20 je pekarija-prodajalnica, katera ima na prodaj vsako nro od f>. zjutraj dn 10. zvečer sveži kruh po navadni ceni. Razprodajalcem, krčmarjem. gostilničarjem in odjemalcem na debelo postreže se točno z odbitkom. Blago se donnša tudi na dom! I>rži vsakovrstne moke za domače in fino pecivo, paštete, pristno-doimnV maslo, kranjske klobase, ciper, maršala, malaga in tamarin-dovec na drobno in debelo. Sprejema v peko, kar kdo želi! Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani Jakob Perhavc, lastnik. PLUTE (SURI) U CEPLJENJE TRTE prevrtane in preklane izdeluje in prodaja v razTjenih vrst »h in po najnižjih centih L. NAIRZ v TRSTU ulica Torricelli št. 16. Izvršujejo se naročbe le od 1000 komadov naprej. Vinograd na Greti, precej raztegnjen, s prav lepo lego proti jugo-znbodu, s kmetijsko hišo in gospo-darstveniini prostori odda se v najem od jeseni tek. 1. naprej. Podrobneje pove uredništvo. AITEI & ZADNIK V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA i i ( I > Velika zaloga mM in ženskih stof za vse letne sezone. Velik Izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zalogu drobnarije /n šiviljo, krojače iti kitničarke.— Veliki i/.bor perkalu in satina v najnovejšem risanju. Sprejemajo ne naročila možkih ohlek iti perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočata udana AITE & ZADNIK. Špiritu* ilnapls oompoiltui ALGOFON jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Stcklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER uij.:>e 'OfUvKGlS y 6«mtkM« (Cpnc«HH m.. Ono j«; AoApa npH.iHK* i* cBanora ,\a .lotfC ao Bp.io jcbtiihut, Anfy>ur h ejiiTaHTHor c»r» ko|m nar.ieAa nao a*,]'* <>.V c»Mur s.iara Obomc c»Ty nema > cncTy piBM jcp canpiiieHo Ao6pu p*,ui nuje mn 4« rp« rOAiine r»p»HT>]eMO n BpiKsMo cee Honnf, nun k>ii»u hhjc bba<*>o-Mh Obuj r«t Heunitcr ee RMrA« kjiihth hchoa ft jukbtb, Me^rtiM mm ra npoAaj«M« u.era h iua.t>eM<> ra cnaKOMe Aean.iaTHo Obbj cbt »afipHKjjouo » 2 iu'-i n h u n e mmiiho h mcncnc »jcahij« uena Mu ♦aOpmojeMo h ap? i t- npcTe carona, s.imc h cpeftpne n uia.i.eMu na aaxT«B caaKOMe nam H.ucTpoBait i^i'hobiihk. Komisijske zaloge , .. i . f Attfmfcait MKnde JPebruar uod Marž. ž i S&ii^iie Abstand der Reihen, in dar Refhe Bođe?i!»eschfiffe!ilieit: Tieflocker,^ recbt nahrhaft und rincht frisca gedttDgt. za zelenjad in ovetlioe v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih, 7. letnico ..18S»H" se sodno upisano varstv. zintuiko „Medved". DotJijo se pri vseh večjih avstrijslcih kupcih z mešanim blagom. \ vsakem kraju jo poverjena komisijska prodaja Hl I vrst semena za zelenjad in cvetlice samo jedni tvrdki. Sveža, pristna semena o) smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti in kakor kaže zraven stoječa ilustracija, previđeni st1 sliko medveda in imenom Mr MAUTHNEK. H V AKT SE PUKI) IH )NAKE JAN JI. TISKARNA aUTENBERG ► fllijalka ces. kralj, uni versitetne tiskarne „STYRIA" <- Tovarna Saekstrasse (»llADKC Sackstrasse m za obrtne in Conto - knjige. (Sistem ..1'atent \Vorkmann Chicngo") W Kaztrirni zavod in knjigoveznica. Prijiuroen so /m prijazne mirne bo s /.atnlilom primornili cen in toone postrežbe. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, časnikov, Motvorov v vsakem ohsežju, brošur, plakatov, cenikov, računov, memorandov, okronale, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih lisi, valil itd. — Bogata zaloga glavnin-, conio-corrent-knjia, saidi-Conti. Fakture, Debitoren Creditoreu, Cassa-knjiž, Slrazza, Heinoriale, lournalov, rrima-note, odpravniti, meiijičuili. uaso-zapadlili in kniig za kopiranje vseli P0tr.02aili knjia, raztiirnuii (čriane^a) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavčeka za kopiranje, skledic za kopiranje itd, Za naroebe iu nadaljna pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika: ARNOLDO COEN v TRSTU, v ulici delle Acque štv. 5. J astnik konsoreij lista „Edinoiti". — Iz-lajatelj iu odgovorni urednik Fran (uulnik. - Natisnila tiskarna konsoreija lista „EdinOiti" v Trstu.