«T Urednlitro |a T KopttarjeTl ollal Štev. 8/m. Da1!AS«j«m ISaA ■>« ------»-1 OprsmUžtTO |a » Ko^tartavl alM iter. t TW saj»Političen list za slovenski narofl. Današnja številka obsega 6 strani. Slovensko ljudstvo ob meti govori. Slovenska Štajerska stoji pred sklicanjem deželnega zbora; v sobotni številki smo' prinesli sodbo načelnika slovenskega kluba štajerskih poslancev o delovanju štajerskega deželnega zbora in o stališču, katero slovenski klub zavzame. Da to stališče poslancev tudi slovensko ljudstvo na Štajerskem popolnoma odobrava, nam dokazujejo včerajšnja zborovanja, na katerih se je ljudstvo izreklo solidarno s svojimi poslanci. Eden najveličastnejših shodov, ki jih je priredila Kmečka zveza včeraj, 18. t. m. na Spodnjem Štajerskem, je bil gotovo naš shod v Ciršaku ob Muri v župniji Št. IIj v Slovenskih goricah. Ko sta okrog 3. ure popoldne prišla poslanca Roškar in di\ Verstovšek v družbi šentiljskih Slovencev v Ciršak, ju je pri vhodu v vas pozdravil župan z občinskim odborom iz Ciršaka in Selnice. Veliko število deklet v narodnih nošah je napravilo krasen špalir, ljudstvo pa je viharno z živijo-klici pozdravljalo poslanca. Pokanje topičev pa je z bližnjega hriba naznanjalo, da se vrši danes v Ciršaku nekaj izvan-rednega. Zborovaini prostor in hiša županova je bila okinčana z zastavami. Zborovanje se je vršilo v hiši gosp. Petra Leuc, nasproti prostoru, kjer gradi Schulverein poslopje za novo nemško šolo. Premajhna je bila prostorna hiša, da bi obsegla vse zborovalce, na stotine jih je moralo zborovati na lepem vrtu pred hišo. Nestrpno je ljudstvo čakalo pričetka zborovanja. Raznesla se je vest, da nameravajo Nemci iz Štrasa naskočiti zborovanje, a vsi so se poskrili. Državni in dežel, poslanec Roškar, kot predsednik K. Z. otvori zborovanje. Pravi, da je presenečen, da se je tukaj tik Mure zbrala tako velikanska množica ljudstva. Predsednikom shoda je bil izvoljen župan cirberški, gosp. Tone Hauc, podpredsednikoma pa Jože Golob iz Selnice in Jože Reiter, občinski svetnik v Ciršaku; zapisnikar je bil urednik Zebot. Predsednik Hauc iskreno pozdravi zborovalce kot župan najbolj severne slovenske občine. LISTEK. Deldž i Msari. Angleško spisal H. Rider FTfecrard. — Prevel J. M. iDalle.) In sklicali so zbor, in tem je Samuel še enkrat povedal vse, kar je dognal. Mark je vpričo njih izrekel prošnjo, naj mu dajo svobodo, da bi z Ne-hušto odpotoval v Rim in rešil Mirijam, ako bi bilo mogoče. Nekateri bolj boječi izmed Esencev so se izrekli proti temu, da bi osvobodili tako dragocenega tala. Itijel pa je zaklical s svoje nosilnice: »Kaj! Vi hočete gledati le na svoj dobiček, deklico pa pustiti v rokah ne-vernikov. Naše postave so proti temu. Dovolite, da Rimljan odide na pot, ker je nam nemogoče.« Tako so konečno sklenili, da mu dovolijo odpotovati in ker ni imel denarja, so ga preskrbeli z denarjem za pot; vedeli so, da je bogat in da jim ne ostane ničesar dolžan. Mark in Nehušta sta se še isto noč poslovila od Itijela. »Jaz kmalu umrje,m,« reče starec. Poslanec Roškar v enournem govoru v vzneseni besedi slika zborovalcem položaj slovenskih poslancev na Dunaju in v Gradcu ter nadrobno razlaga, kako se potegujejo poslanci S. K. Z. za pravice ljudstva. Razlaga natančneje vzroke in pomen naše obstrukcije v deželnem zboru in zahteve naše. Vsak stavek so mu prekinili zborovalci z navdušenimi medklici in pritrjevanjem. Ko je omenjal obstrukcijo v Gradcu, je vse ljudstvo viharno zahtevalo, naj poslanci boj v deželni zbornici proti drzni nemški večini nadaljujejo. Zrelo ljudstvo je zrelo v svojih zahtevah. Poslanec je žel viharno zahvalo za svoje poročilo. Za Roškarjem dobi besedo poslanec dr. Verstovšek. Tudi on v začetku pojasnjuje pomen obstrukcije v deželnem zboru, nato pa razmotriva v daljšem govoru, kakšen namen ima nemški Schulverein, da hoče v Ciršaku napraviti novo nemško šolo. Stavek za stavkom, ki ga je izpregovoril, je bil tako prepričevalen, da ga je spremljal vedno vihar navdušenega dolgotrajnega odobravanja. Jokali so se sivolasi starčki in žene, ginjeni so bili možje in vse ljudstvo. Ko je kazal govornik na kupe kamenja, ki je pripravljeno za stavbo nove mučilnice, postalo je ljudstvo naravnost ogorčeno nad drzno nakano Schulvereinovo. Ko je govornik končal, so soglašali vsi v tem, da bodo zastavili vse moči, da ta šola. ne bo imela otrok. Ljudstvo je govornika spremljalo z viharjem odobravanja in ploskanja. Soglasno se je nato sprejela resolucija, v kateri odobravajo volivci obstrukcijo poslancev v deželnem zboru, izrekajo poslancem zaupanje in protestirajo proti novi nemški šoli. — Nekaj streljajev proč tekoča Mura je ta dan lahko slišala navdušenost probujenega obmejnega ljudstva. To ljudstvo nam je porok, da, naš narod na meji ne bo propal, če tudi pride nad njega deset-glava Sudmarka in Schulverein! Včerajšnja zborovanja, ki so jih sklicali naši deželni poslanci, so vsa izredno krasno uspela. Ljudstvo je povsod navdušeno odobravalo obstrukcijo naših poslancev v deželnem zboru ter je povsod izrekalo svojim zastopnikom svoje zaupanje. Delavnost naše stranke in njenih poslancev rodi izredno lepe sadove. Našega ljudstva od Mure do Save se je polastila nekaka ži-lavost in izredno navdušenje. Naj kriče liberalni listi, a la »Narodni Dnevnik« in »Narod« proti našim poslancem kolikor hočejo, naj se »Predno prideta v Rim, mene več nc bo. Toda povejta Mirijam, da bo moj duh čuval nad njo in čakal, da tudi ona pride v deželo, kjer ni ne vojsk in ne nadlog, in da ji jaz, ki jo ljubim, naročam, da naj bo dobre volje in se ne boji ničesar.« Tako sta se ločila in potovala na konjih v Jafo, in Mark je celo pot skrival svoje ime in svoje dostojanstvo, da ga ne bi kak rimski častnik morebiti zadržal. V Jafi sta na vso srečo našla ladjo, ki je bila namenjena v Aleksan-drijo; v aleksandrijski luki pa sta dobila trgovsko ladjo, ki je imela odpluti v Regij. V oni noči, ko je zgorel tempelj, je Kaleb utekel smrti in bil skupno z ze-lotom Simeonom od Rimljanov pognan preko mostu v Gorenje mesto. Ilotel se je že vrniti v blaznem upanju, da se mu v splošni zmešnjavi morda posreči dospeti do Nikanorjevih vrat in rešiti Mirijam, ako bi bila še živa. Toda Rimljani so bili 2e blizu mosta in Judje so ga podirali, take da ni mogel izvršiti svojega načrta. Kaleb je bil sedaj v svojem srcu prepričan, da je Mirijam umrla. Bil je zelo pobit; kajti akoravno je bil silovite in divje narave, jo je ljubil bolj nego vse na svetu; v svojem obunu je kakih šest dni isknl smrti v blatijo od liberalcev naši voditelji, dejstvo ostane, da je vse slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem v taboru V. L. S. Na ljudstvo naše so voditelji naši lahko po vsej pravici ponosni. Če kje nastopi poslanec naš, naj ^i bo najvišja hribovska vas ali koča, povsod ga spremljajo viharji odobravanja in navdušenja. Prav je imel oni, ki je rekel: »Spodnja Štajerska je za liberalce izgubljena, ona je v taboru Vseslovenske Ljudske Stranke!« Ploj je imel včeraj zelo nesrečen in žalosten dan. Malo je manjkalo, da ni moral bežati iz svojih najbolj trdnih trdnjav. Tako ceni ljudstvo tiste, ki iz-preminjajo svoje prepričanje kot luna svojo obliko. Hrvaške zadeve. Tomašič v službi Mažarov. »Budapesti Hirlap« prinaša inter-viev z banom Tomašičem, v katerem se med drugim izjavlja o koaliciji tako: Koalicija hoče biti v svojem programu sprejemljiva na zgoraj in na spodaj, kar nikakor ni pravilno (!'?). Koalicija je v skrbeh, da bi ji bivša Frankova stranka, ki se je iuzionirala s kršč.-soc. pravaši, nc prevzela prvenstva v njeni dosedanji nadvladi in popularnosti in se zelo boji volivnega gesla novo stranke (»Stranke prava«). Koalicija gre v volitve z opozicijonalnim (!?) programom, ki ga on seveda, ne odobrava in se mu nc more pridružiti. »Jaz potrebujem mož, ki iskreno in brez vsake zahrbtne misli stoje na temelju na-godbe in ki obstoječo državno jednoto smatrajo za nerazrušljivo in brez vseh trialističnih stremljenj« . . . Z nasilstvi na Hrvaškem. Ban Tomašič se je izjavil: »Jaka je moja vjera, da ču putem izborov u svakom slučaju moči steči takovu saborsku večinu, koja. če biti u svakom pogledu sposobna za vladu.« Tako je pričakovati burne, nasilne volitve na Hrvaškem. Volivno gibanje na Hrvaškem. Bivši brv. poslanec dr. Polovina je sklical včeraj shod v svojem nekdanjem volivnem okraju Brlogu, na katerega bi prišlo tudi več bivših poslancev iz Zagreba. Hrvaška vlada pa je shod prepovedala. V Brlogu kandidira namreč vladni kandidat sekcijski šef Ara-nitzky. Nova stranka v Slavoniji. Preteklo soboto se je v Osjeku posvetovalo v stanovanju dr. Neumanna najbolj obupnih bojih. Toda smrt ni morala zanj in seclmega dne je izvedel posebne novice. Nek človek, ki je bil skrit med razvalinami, je srečno pribežal v Gorenje mesto. Od tega je Kaleb izvedel, da so pred Tita pripeljali neko žensko, ki so jo našli vrhu Nikanorjevih vrat; Tit pa jo je izročil nekemu stotniku v varstvo in da jo je že odpeljal iz mesta. Več ni vedel. Poročilo je bilo sicer neznatno, toda Kalebu, ki je vedel, da je bila ta ženska Mirijam, je bilo to dovolj. Od tedaj je iskal le sledi za Mirijam. Izročili so Kalebu poveljstvo neke straže na ozidju, in ko so nekoč stražniki vsled vtrujenosti pospali, se mu je v temi posrečilo spustiti se s pomočjo vrvi z zidovja v spodaj ležeči jarek. Tukaj je našel vse polno trupel in enemu izmed njih, nekemu kmetu, jo vzel obleko in dolg zimski plašč iz ovčje kože. Tako preoblečen in oborožen samo z mečem, ki ga je skril pod plašč, je srečno prišel skozi rimske straže in pobegnil na deželo. Ko se je zdanilo, si je Kaleh odstrigel svojo brado in svoje dolge lase. Nato je srečal kmeta s tovorom zelenjave in sadja, ki ga je prodajal po rimskem taboru. Kaleb mu je odkupil celo zalogo za gotov denar, s katerim je bil dobro preskrbljen in mu zagrozil, da ga usmrti, ako bi več osjeških pravašev o vprašanju glede na ustanovitev nove guvernemental-nc stranko. Posvetovanja so je udeležil tudi dr. Pinterovič. Sklenilo se je skli-« cati za slučaj, da se koalicija ne sporazume z banom, še ta teden v Osjeku okrajno konferenco, na kateri naj bi se osnovala nova stranka, ki bi pri volit« vali nastopila samostojno. Nova stran-> ka bo s posebnim pozivom na volivce razložila svoje stališče. Novoustanovljena hrvaška »Stranka Prava« je sklenila postaviti lastne kandidat« pri saborskih volitvah v približno 70 volivnili okrajih. Politično gospodarsko razmotrivanje. Zadnje čase sem zapuščajo sekčni načelniki svoja mesta. Visoki gospodje dobivajo seveda svojemu mestu j>ri-merne visoke pokojnine na račun davkoplačevalcev, ampak z njimi niso zadovoljni, marveč iščejo še postranskih dohodkov po raznih bankah in železnicah, kjer dobivajo mastne plače. Za» dnja leta se je umaknilo s svojih most i) sokčnih načelnikov. Zdaj namerava zapustiti svojo mesto sekčni načelnik Reisch, ki postane ravnatelj zemljiškega kreditnega zavoda. Večne vpokojit-ve sekčnih načelnikov in nastavljanja p>o raznih kapitalističnih zavodih presedajo že Moricu Benediktou. V obširnem članku pravi, da. vpokojeni sekčni načelniki niso trgovci, da se na svojih novih mestih ne bodo naučili trgovine in da pri tem izgubi država in tudi tiste banke, ki nastavljajo odstopivSe sekčne načelnike. Po naši sodbi pa ima vsa stvar še popolnoma drugo lice. Škodo ima tisti davkoplačevalec, ki nosi stroške za visoke pokojnine tistih gospodov, ki jih vpokoje, dasi morajo na svojih novih veliko boljše plačanih mestih več delati, kolikor so delali v državni službi, ker zasebne banke niso tako neumne, da bi nastavljale veliko armado nepotrebnih trotov uradnikov, kakor to dela zadnjo čase sem država, po ministrstvili in tudi drugod namreč nastavljajo zadnje čase toliko uradnikov, da že sami uradniki naglašajo, koliko da jih je že preveč in da so eden drugemu na poti. Še večjo škodo pa lahko trpi država ob nastavljanju vj>o-kojenih bivših visokov uradnikov pri bankah, pri žcleznicah in pri paroplov-bi še na drug način. Direktorji bivši komu zinil besedico o tem. Nato je posnemajoč kmete odšel pogumno v najbližji rimski tabor in ponujal svojo blago. Ta tabor je bil zunaj genatskih vrat, ne daleč od stolpa Hipik. A tukaj Kaleb ni ničesar zvedel o deklici. Zato je odšel v drugi tabor na Oljski gori, na drugi strani Jeruzalema. Ko je tukaj ponujal svoje blago, se je razgovar-jal s kuharjem, ki je bil poslan, da nakupi zelenjave. »Oh,« je rekel kuhar in zadovoljno ogledoval zelenjavo, »žal mi je, prijatelj, da nisi prinesel teh stvari nekoliko prej, ko smo jih zelo potrebovali in težko dobivali v tej zapuščeni in opustošeni deželi.« »Kako to?« je rekel Kaleb malomarno. »Imeli smo neko vjeto deklico, ki je bila nevarno bolna in je morala dobivati po naročilu zdravnika mnogo sadja in zelenjadi.« »Kdo pa je bila ta deklica?« vpraša Kaleb. »Njeno ime mi ni znano. Mi smo jo imenovali deklico z biseri radi ovratnice z biseri, ki jo je nosila in tudi radi tega, ker je bila krasna kakor biser. Zalo jo je čuval oni stari medved Gal, kakor da bi bila njegova lastna hči.« Štev, ziz. T Ljubljani, v ponedeljek, dne 19. septembra 1910. Leto XXXVIII. • ■ - mseratl: - i > £aoatel|raa petttuata (72 mm): u enkrat.....po is a aa dvakrat • • • • > 8 • aa trikrat . . . ■> H > aa reč ko trikrat , . • I • asaatotpaa garmosdmta 30 vinarje*. Pri nHiata— ofcJaTtJeaJa primerna p opat vsak daa, tevsaaait nMb ta Braaika. ot> 5. ari x SLOVENEC s= Velja po pošti: == Zi oolo leto aepraj . t 28'— sa pol tata > . » IS'— ie četrt > » . » 0*M sa en meseo » . » 2*20 ss Nemčijo oeloletno » 28"— sa ostalo laesemstre »36-— ^ V npravnlštvu: s Za oelo leto naprej . I 22-40 ss pol leta » , * 11*20 ss četrt» » . » 5*60 ss en meseo > . » 1-90 S pošiljanjem ae dom stane na mesec 2 K. Posamezne it 10 t. sekčni načelniki dobro znajo marsikaj, česar navadni smrtniki ne znamo. Tudi tajnosti so jim znane in kar namerava država. Ni potreba, da izdajajo uradno tajnost, ampak svoje poslovanje lahko uravnajo tako, da ima dobiček njihov sedanji gospodar na škodo prejšnjega: države in ljudstva, davkoplačevalcev! Saj so bivši visoki državni uradniki v službi tistih bank in podjetij, ki imajo vedno kupčije z državo. Njihovi direktorji gospodje v pokoj en i sekčni načelniki skrbe za to po svojih osebnih zvezah kakor tudi po svojem prejšnjem poznanju razmer, da oskube-jo njihovi sedanji gospodarji tisto državo, ki jim plačuje mastne pokojnine. Za velike denarne mogotce, banke, je država vedno najboljša molzna krava. Po državnih blagajnah vlada suša. Naši domači denarni mogotci dobro znajo, da bodo prisiljeni Mažari pri njih potrkati za tistih 560 milijonov frankov, ki jih niso dobili na Francoskem. Letos so že Mažari marca meseca najeli 115 milijonov kron posojila, naša državna polovica je pa najela letos skupno 376 milijonov kron. Kapitalisti že prerokujejo, da bodo Mažari potrebovali spomladi mogoče 700 milijonov kron, ker pridejo večji izdatki za armado in za mornarico. Seveda bo za to potrebovala tudi naša polovica drobiž, ki ga bo morala najbrže dobiti pri denarnih mogotcih, ker vlada po naših državnih blagajnah splošno znana velikanska suša. Kapitalisti že zdaj na-glašajo.da denarja ne bodo dali poceni, češ, da je položaj že danes tak, da obrestna mera ne pada, marveč da vedno narašča in da znaša že danes 4 in pol odstotka. Obenem so pa pričeli veliki listi denarnih mogotcev svariti občinstvo, naj se ne spušča v borzne igre, Češ, da je borza prenevarno torišče tistim, ki niso prodrli v vse tajnosti borz. Listi so te dni polnili svoje predale z uvozom argentinskega mesa. Nad vse smešno je bilo tisto poskuševanje argentinskega mesa v Trstu. Pod vplivom argentinskega mesa in piva in vina in šampanjca je bilo argentinsko meso najboljše, najcenejše na svetu. Zdaj so se nekoliko streznili nazori. Kakor vse kaže, ne bomo še tako kmalu navadni smrtniki dobili na krožnik argentinsko meso. Iz Trsta se je povr-nil dunajski podžupan Ilierhammer, ki je glede na preskrbo živil priznan strokovnjak. Hierhammer je izjavil, da bi stalo veliko denarja, če bi uvažali argentinsko meso. Če bi se zdaj uvažalo, bi ne bilo prav nič cenejše, kakor je zdaj domače meso. V Trstu bi morali zgraditi veliko hladilnico, zgraditi bi se morali za prevažanje argentinskega mesa posebni železniški vagoni. O uvozu ptujega mesa se veliko piše, ampak z vprašanjem, kako spraviti živino v mesnico brez vmesne trgovine, brez mešetarjev, ki bi edino pocenilo meso, a tem zapletenim vprašanjem se ne peča niti rdečkar, ki sicer veliko vpije in zabavlja proti kmetu v svoji demagogiji, ne pride pa niti z enim izvedljivim praktičnim načrtom. Pasivna resistenca na wM železnici. Glavno ravnateljstvo južne železnice je priobčilo včeraj komunike, v katerem naznanja, da se je promet, splošno zboljšal. Promet vlakov, tudi tovornih, se razvija skoro popolnoma normalno. Manjše zamude na posameznih postajah so odpravljene. V javnosti razširjena, poročila o znatnem vplivu rezistenčnega gibanja na železniški promet ne odgovarjajo resnici. Ravno-tako niso resnična poročila, da se je razširilo rezistenčno gibanje na ogrske progo južne železnice Sa,moobsebi je umevno, da južna železnica izkuša zakriti pravi položaj pasivnega odpora. Sicer ima jako ugodno stališče zdaj ravnateljstvo južne železnice, ker socialna demokracija stoji kot prava judovska zaveznica odločno na strani Judov. Ob zadnji pasiv. rezi-stenci so socialni demokratje postopali ravno tako izdajalsko, kakor nastopajo zdaj. Hinavsko naglašajo sacialno de-mokraški listi, da je že obljubila južna železnica, da bo nekaj dala železničarjem. Ampak socialni demokratje ne odgovarjajo, zakaj da ni že dala, kar je obljubila. Kljub temu, da socialna demokracija pritiska na ubogo zapeljano rdečo četo, naj še bolj gara, kakor je garala in da naj zato, da pritisne na organizacije, ki so napovedale boj, dela proti predpisom, se pa pasivna pasivna rezistenca že prav dobro po-ena. Blagovni premet trpi, osebni promet je sicer še precej v redu, ker najbrže železničarji v boju nočejo povzro-5iti, da bi potujoče občinstvo preveč '•rpelo. Lahko bi bil tudi osebni promet zelo zadržan. Kdo naj pa sili uradnika, pri blagajni, da dela kakor računski stroj, ko obstoje tako lepi zaviralni predpisi pri izdaji vožnih listkov, katerih najstrožji kontrolorji ne morejo prekucniti. Kontrolorji in štacijski načelniki delajo z vsemi silami na to, da stro pasivni odpor in delajo službo vo-zoredov. Ampak blago, ki bi moralo biti že pred dvema dnevoma n. pr. v Ljubljani, le še ne pride. Kdor se danes vozi z vlaki južne železnice, misli, da je v Ameriki, lako hitro ti drve. Normalna vožna brzina, kje si! Danes ne velja niti več skrajšana vožnja, marveč vožnja, ki jo menda določajo socialno demolerá ški železničarski izdajalci. Nikdar še niso pokazali socialni demokrati svoje zveze z judi tako, kakor zdaj. Ampak znajo naj, da se bo še tudi nad njimi samimi njihovo izdajalstvo izplačalo. Nesoeialno demokraški delavci in delavke si bodo izdajalsko postopanje socialne demokracije dobro zapomnili. Kljub socialno demokraškemu izdajal-stvu, kljub konti-olorjem in kljub šta-cijskim načelnikom so imeli v Mariboi-u tovorni vlaki tri do štiri ure zamude. Na progi Trident-Inomost bodo morali najbrže blagovni promet ustaviti. Do-zdaj izdajalska koalicija rdeče in rme-ne judovske bande pasivnega odpora še ni strla in ga najbrže tudi ne bo. Če ga pa stre, bodo to čutili tudi tisti, ki zdaj zahrbtno delajo tlako kapitalistom, ker je presneto malo verovati obljubam — judov, ki obetajo vse, kadar jim teče voda v grlo, a le preradi pozabijo na svoje obljube. DUNAJSKI MEŠČANSKI KLUB IN HRABA. Poroča se, da je večina dunajskega meščanskega kluba protivna nastopu mestnega svetnika Hraba v Bielohlave-kovem procesu ter namerava pozvati Ilrabo, naj odloži svoj mandat, kot mestni svetnik, ki ga je dobil iz rok meščanskega kluba. Del meščanskega kluba pa želi, naj se počaka še končnega uspeha preiskovalne komisije proti II rab i. Hraba sam se je izjavil, da ne bo odložil mandata. Volivci njegovega okraja so izrazili željo, naj Hraba na posebnem shodu pojasni svoje postopanje. Hraba namerava v posebnem letaku na volivce pojasniti vso svojo afero. ČEŠKI SODRUGI PROTI NEMŠKIM SODRUGOM. Voditelj čeških socialnih demokratov, Nemec, objavlja v »Pravo Liclu« članke, ki ostro napadajo nemško socialno demokracijo. Nemec očita nemškim sodrugom, da so izrabili kodanj-ski mednarodni shod v politične namene proti češkim sodrugom. Nemec izjavlja, da se češki socialni demokrati ne bodo ravnali po tem, kar je ukazal kodanjski rdeči mednarodni shod. SHOD SOCIALNIH DEMOKRATOV V NEMČIJI. Magdeburg, 17. septembra. Shod nemških socialnih demokratov prekaša glede števila delegatov tudi znani demonstrativni shod, ki se jo vršil leta 1800. v llalle in katerega se je udeležilo 420 delegatov. Letošnjega kongresa se udeležuje 450 delegatov. Pavel Singer, ki je navadno shodu predsedoval, je lansko kakor tudi letošnje leto zaradi bolnih očij izostal. Računa se na to, da bo predsedoval Bebel, četudi se tudi ta ni mogel udeležiti ko-danjskega kongresa. Tri dolegatinje zastopajo 82.000 socialistinj. Delegati pa zastopajo 722.830 organiziranih članov, dočim jih je bilo lani še 633.309. AEHRENTHAL OBIŠČE ITALIJO. Zunanji minister grof Aehrenthal odpotuje koncem tega meseca v Italijo. Dne 30. t. m. se sestane v Turinu z italijanskim zunanjim ministrom San Giu-liano, dne 1. oktobra pa zasliši Aehren-thala v Racconigiju laški kralj Viktor Emanuel. Aehrenthal izroči laškemu kralju lastnoročno pismo cesarja Franc Jožefa I. BOMBE NA MOSKOVSKEM VSEUČILIŠČU. V dvorani, kjer se predava na moskovski univerzi pravo, so našli pod tlakom v star časnikarski papir zavite bombe, 1200 patron in revolucijsko literaturo. Sodijo, da so skrili rcvolujio-narji te »igrače« leta 1905. Policija je preiskala lokal akaclemičnega društva juristov. CASTRO OBDOLŽEN ZAROTE. V Teneriffi kroži manifest s 1500 podpisi, v katerem se dolži Castro, da je povzročil na Kanarskih otokih zaroto proti življenju sedanjega vene-cuelskega predsednika. BOJI MED GRKI IN TURKI. Turški orožniki so ustavili ob meji osem mož močno grško četo, ki je hotela prekoračiti mejo. Turki so ustrelili štiri Grke, ostali so pobegnili čez mejo nazaj. Neka druga grška četa je pa iz zasede ustrelila med Kassandro in Iz-vorjem nekega orožniškega častnika in dva orožnika. VOLITVE V JUŽNI AFRIKI. Kakor se poroča ia Južne Afrike, namerava zaradi neugodno izpadlih volitev odstopiti kot minister Botha. Dnevne novice. '+ Shodi S. L. S. Včeraj se je vršil v novem »Društvenem Domu« v Zireh javen shod, ki ga je sklicalo idrijsko politično društvo. Govorila sta poslanca Perhavc in Gostinčar. Prvi o delovanju deželnega, a drugi o delovanju državnega zbora. Zborovalci so z velikim navdušenjem sprejeli poročilo. Shod je bil dobro obiskan. + Shod v Dolenjivasi pri Senožečah. Včeraj popoldne je poslanec dr. Žitnik poročal v Dolenji vasi pri Senožečah o delovanju deželnega in državnega zbora. Pojasnil je volivcem vse važnejše sklepe dež. in državnega zbora, ki se tičejo živinoreje, cestnih zgradb in kulturnih zadev. V obilnem številu zbrani volivci so na predlog predsednika g. Hrovata svojemu poslancu in njegovim tovarišem v dež. in drž. zboru izrekli zaupanje in zahvalo. + Osebna vest. Stalni pokoj je dovoljen preč. g. Frančišku Kunauer, župniku in dekanu v Stari Loki. + Mladini za Ploja. Dunajski gospod hofrat se o pravem času ni prav nič potrudil za Hribarjevo potrditev. Prevzel je le vladno agentstvo d roti Hribarju. Zato so ga tudi mladini napadali. To je bilo naravno. A sedaj se je hipoma slika spremenila. Mladini zagovarjajo P1 oj a, češ, da je postopal »pošteno«. Zakaj ta hipni preobrat? To je prava zagonetka, a dobili smo rešitev. Po svoji navadi se P loj izgovarja, in sicer na dr. Tavčarja in dr Tri 11 er j a! In mladi-nom je to seveda prav, kajti vtepli so si v glavo, da Tavčarja in Trillerja ponižajo. V to jim služi seveda zelo dobro P 1 o j e v o izgovarjanje na Tavčarja in T r il 1 e r j a. In zato jim je P1 o j postal naenkrat »pošten«. — Ljubljana pričakuje z največjo napetostjo, kako se bo zmuzal znajdljivi vladni agent, ko bo moral pred sodni-jo povedati resnico pod prisego. Ali bo opravičil nade mladinov in njihovega starinskega poglavarja in zvrnil vso krivdo na Tavčarja in Trillerja — ali pa bo povedal, s kakšnimi argumenti da je vplival na Tavčarja in Trillerja, da sta se konečno udala?! + Narodnost »Soče«. Vsi slovenski listi brez razlike strank priporočujejo te dni slovenskim starišem, naj vpišejo svoje otroke v slovenske šole. Le en slovenski list dela v tem oziru izjemo, in ta je goriška »Soča«. Za vse mogoče reči proti nam ima odprte predale, le za priporočilo slovenskim starišem v Gorici, naj vpišejo svoje otroke v slovenske šole, ni imela prostora. Lep tak list! Zakaj tako? Ker nima nje lastnik glavne besede pri slovenskih ljudskih šolah! Vse naj vrag vzame, ako ni tako, kakor mi hočemo!, si mislijo gospodje okoli »Soče«. Mari se naša deca ne od-gojuje v naših šolskih zavodih v narodnem duhu? Mari ne sprejemajo zavodi »Šolskega Doma« otrok takozvanih »klerikalcev« in »liberalcev«? No, vkljub »Sočinemu« sovraštvu do slovenskih šol v Gorici se te dni gnetejo v »Šolskem«, »Malem« in »Gregorčičevem Domu« stariši, »klerikalni« in »liberalni«, ter za roko vodeč svoje malčke vpisujejo v iste zavode. Ali jezi to »Sočo«?! Razpočila bi se! Raje bi videla, da bi slovenski stariši vpisavali svoje otroke v »Lcgino« šolo, kot pa v naš »Šolski Dom«! To so vam narodnjaki! -(- Zopet kriče koroški Nemci. Zgodilo se je nekaj nezaslišanega. »Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu« se je samoslovenski protokolirala. To bi se na Koroškem ne smelo dovoliti, pravijo »Freie Stimmen«. Bi se tudi ne zgodilo, če bi bile »Freie Stimmen« edino mero-dajne in če bi njene hujskarije bile zakon. -f Razprave c. kr. deželnega zdravstvenega sveta. V seji c. kr. dež. zdravstvenega sveta dne 24. avgusta t. 1. razpravljalo se je poleg drugega o gene-relnem projektu za nove stavbe, pri- in prezide, ki se imajo izvršiti pri tukajšni deželni bolnišnici in je ta strokovni svet oddal tudi mnenje o pravkar dovršeni izolačni bolnišnici v Črnomlju. -I- Višji revident g. Makso Jeglič umrl. Iz Trsta nam javlja prijatelj pre-žalostno vest, da je ondi umrl odlični, zvesti naš somišljenik gospod Makso Jeglič, višji revident in transportni kontrolor državne železnice. Kdorkoli je poznal tega moža, moral ga je spoštovati vsled plemenitosti njegovega srca in duha. Ne zapušča samo globoko užaloščene rodbine, ampak tudi prijatelje, katerim ostane spomin nanj neizbrisen in ki so vanj stavili še mnogo upov. Redki so taki možje, možje v pravem pomenu besede, in zato nas je ta izguba bridko zadela. Pogreb bo v sredo zjutraj v Podbrezjah na Gorenjskem. Iz Trsta pripeljejo truplo jutri popoldne. Z globoko žalostjo ga bomo spremili pri njegovi zadnji poti v ljubljeno domačo zemljo. Bog mu daj plačilo, kakršnega d& plemenitim dušam! — Hlev se je podrl. — 23 glav živine zasulo. Danes se je podrl v Škofljici posestniku Ogorelcu v hlevu obok. Zasulo je 23 glav živine in hlapca Franceta Piškurja, ki je ravno krmil živino. Na živino se je zrušila vsa opeka, seno in druge reči, ki so bile v podstrešju nad obokom. Šest govedi je močno poškodovanih. Hlapca Piškurja, ki je dobil težke notranje poškodbe, so prepe«. ljali v ljubljansko deželno bolnišnico. — Podraženje mesa. Meso se je te dni podražilo v Kranju za šest vinarjev. — Kranjska gimnazija šteje letos 326 rednih učencev in 15 hospitantinj. Število učencev se je od lanskega leta pomnožilo na 21. — Slovenska kolesarska dirka v Gorici je dovljena. Vršila se bo 25 t. m. — Centralna blagajna zadrug na Koroškem ne bo trpela vsled konkurza Kayser & Palgse nobene gmotne škode. Vsa zadeva je srečno rešena, ker se je v zadnjem času dobilo 1,900.000 K, s katerimi se tirjatve centralne blagajne pokrijejo. Pri vsem tem je znamenito, da je skoro v istem času propadla tudi »Banka popolare« v Trstu. Kakšen huronski krik in vrišč so zagnali liberalni listi in ozmerjali vse krščanske stranke s sleparji, goljufi, medtem ko se ni nad propadom »Banke popolare« noben liberalni list »zgražal«. »Banka popolare« je bil namreč liberalen zavod. Taka je liberalna objektivnosti —i Graška »Tagespost« poroča, da se poiz< vedovanja o položaju koroške CentraL ne blagajne zadrug nadaljujejo. Kon< cem tega tedna se bo vršil občni zbor. Do tega časa se upa urediti vso zadevo. V zadružnih krogih se pričakuje, da bo vlada pomagala pri sanaciji s tem, da bo dala na razpolago večji predujem. Kakor se čuje, je vlada pripravljena, to storiti pod pogojem, da je upati pri pomožni akciji gotovega uspeha. — Predavanje o griži. Minuli tedn je predaval na Črnučah gosp. deželni okrožni zdravnik zdravstvenega okrožja Št. Vid nad Ljubljano o zdravstvu, s posebnim ozirom na grižo, ki tu epi-demično nastopa. — Mlekarska šola na Vrhniki je končala 15. t. m. petmesečni tečaj. Šolo je dovršilo 15 učencev, in sicer 8 iz Kranjskega, 6 iz Goriškega in 1 iz Pe-trograda. Za šolo se oglaša vsako leto več učencev, ker je ta edina te vrste na celem jugu, vendar ni mogoče vsled pomanjkanja prostora sprejeti več kakor 15 učencev. To leto se je poučevalo veliko o živinoreji, tako da bodo absolvent je lahko vodili tudi živinorejske zadruge. Na šoli je poučevalo 7 učiteljev. S šolo je spojen internat. Hrano dobivajo učenci v gospodinjski šoli tam. — Žalostna smrt v Tržiča. V ne* del jo 11. t. m. se je ubil Perkotov hlapec Franc Toporiš. Ze popoldne je popival po gostilnah. Na večer je obležal vinjen pred orožniško postajo. Spravili so ga pokonci, naikar je odšel proti domu. Okoli 11. ure ponoči je padel blizu domačega dvorišča v neko prazno usnjarsko jamo ter ondi mrtev obležal. — Še druga nesreča v Tržiča. V soboto 17. t. m. je sedel na oknu čevljarske tovarne Kozina pomočnik Lovrenc Henigman ter poskušal telovaditi na železnem drogu, ki je pritrjen na oknu. Izgubil je ravnotežje ter nesrečno padel na tla iz drugega nadstropja, kjer je nezavesten obležal. Zdravnik dr. Hav-lina je obvezal rano na treh prstih, ki so zlomljeni in na glavi. Ponesrečeni je kmalu prišel k zavesti. Zvečer so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Henigman je ud izobraževalnega društva sv. Jožefa ter jako spreten telovadec in trobentač pri Orlih. Društvo bi ga pogrešalo. Upajmo, da kmalu okreva. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju je prepovedalo s posebnim odlokom, nastopiti naraščaju pri sokolski veselici v Tržiču 11. t. m. Ta točka je morala torej odpasti. — šola pri Sv. Ani nad Tržičem je zatvorjena vsled škrlatice, ki se je zadnji čas pojavila v tej dolini. Za njo sta umrla dosedaj dva otroka. Drugim obolelim se zdravje polagoma vrača. — Pogreb ruskega mornarja na Reki. V Hodakovih lesnih skladiščih •na Sušaku je bil te dni požar. Dočim se domači mornarji niso brigali za ogenj, prišli so prvi gasit ruski mornarji križarice »Rjurik«, ki se z oddelkom ruskega brodovja sedaj nahnja na Roki. Občinski svet na Sušaku je radi lega izrekel zahvalo ruskim mornarjem. V petek pa se je v reški luki ponesrečil podčastnik ruske mornarice Dimitrij. Rusko bojno brodovje se na Reki preskrbuje s premogom in pri tej priliki se je koš premoga pri parniku odtrgal ter ubil mornarja Dimitrija. 10.000 ljudi je bilo pri pogrebu. Pri pogrebu so sodelovali mornarji z ruskih bojnih ladij »Rjurik«, »Bogatir« in »Cc-sarevič«. Pogreba se jo udeležila tudi večja skupina častnikov Jelačičevega polka z eno stotnijo istega, dalje oddelek domobrancev in avstro-ogrske mornarice. Ruski mornarji, zbrani okolu krste svojega tovariša, ki je bila pokrita z rusko zastavo, zapeli so žalno pesem »Svjati Bože« in tudi ruska mor-narična glasba je zasvirala to skladbo. Nato je pristopil ruski admiral Man-kovskij z ruskimi častniki in dv'gniü so krsto mornarjevo na ramen;* o<- jr> prenesli v mrtvaški voz. Za >. mi f- > nato stopali ruski častniki z admiralom Mankovskijem na čelu. Vseh ruskih častnikov je bilo 150. Vsi so imeli bele čepice in bluze ter črne hlače in dolge sablje. Okolu rokavov so imeli črna žalna znamenja. Ves čas je pel ruski zbor mornarjev in je svirala glasba. Pri povratku je svirala godba ruske mornarice skozi Reko sokolsko koračnico, kar »Riečki Novi List« mnogo preveč podčrtava. V soboto je ruska mornarica odplula z Reke. Pred odhodom je oddala 21 strelov in ravno toliko strelov ji je odgovorilo v slovo s trdnjavice v luki pomorske akademije. — Sneg na Ogrskem. Iz Rozsahe-giya. ua Ogrskem se poroča 14. t. m.: V Sipto Sk. Mikluškem okraju je po večdnevnem dežju začelo danes snežiti. Vsi vrhovi hribov so pokriti s snegom. Vode silno naraščajo in se je bati tudi poplave. — Slušateljem c. in kr. žlvino-zdravnlške visoke šole na Dunaju s Kranjskega podeljuje deželni odbor kranjski podpore pod pogojem, da se obvežejo, po končanih študijah prositi za mesto deželnega živinozdravnika na Kranjskem in kot taki delovati vsaj dve leti. Prošnje se vlagajo potom re-ktorata navedene visoke šole. Priložiti jim je krstni list, domovnico in dokazila o študijah. — Igranje v ogrski razredni loteriji Je prepovedano. S 1. majnikom leta 1897. se je uvedla na Ogrskem takozva-na »Ogrska razredna loterija«. Igranje v tej razredni loteriji je v Avstriji prepovedano, kakor sploh vsako igranje v inozemskih kakorkoli urejenih loterijah. Tako oni, ki prodaja srečke ogrske razredne loterije, kakor oni, ki si take srečke nabavi, da celo oni, ki jih samo obdrži, ako so se mu doposlale, se okrivi dohodarstvene prikratbe. Ravno tako vsebuje razglaševanje in priporoče-vanje takih srečk, ako se vrši potom tiska ali pa na kak drug način javno, dalje objavljanje izžrebnih listov te loterije težek dohodarstven prestopek. Ker poklicana oblastva vedno in vedno opažajo, da poskušajo ogi'ski kolcktan-ti z vsemi sredstvi spravljati srečko, ogrske razredne loterije v tostranske dežele in da se ne strašijo v izogib zaplembam pošiljatev posluževati se celo zavitkov z napačnimi napisi, tedaj se občinstvo ne more dovolj svariti pred nakupom takih srečk. Zaplemba srečk In morebitnih dobitkov ter občutljive denarne kazni so žalostne posledico, protipostavne nabavo takih srečk. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, če so se pa vam doposlale brez naročitve, uničite jih ali pa izročite jih finančnemu oblastvu! — Napačno poročilo je zašlo v razne liste, da bi bil namreč g. Gregorc v Mengšu umrl. G. Gregorc živi in bo še 100 let star, če velja pregovor, da. dolgo živi, kogar se živega za mrtvega proglasi. — O vohunu Bartmannu, ki pride te dni pred dunajsko sodišče in ki je jako dobro znan na Bledu in okolici, piše dunajsko časopisje, da je pričel izdajati avstrijsko vojne tajnosti, ker je potreboval denarja za razsipno svojo soprogo, ki je hotela imeti' vedno luksu-rijozne toalete. — Laška kolesarska dirka Trst-Se-lana jo bila, kakor se govori, včeraj motena. Po prepovedi slovensko dirke v Gorici je bilo ljudstvo razburjeno in je ostro nastopilo proti laškim kolesarjem. Govori se, da so laški kolesarji morali svoja kolesa poba sati na ramena. — Iz Moravč. V nedeljo dne 25. septembra ob pol 4. uri popoldne priredi telovadni odsek Orel svojo prvo veselico. Vspored je nad vse zanimiv. Govor, petje in dve predstavi, vse novo, nikjer še igrano. Igri se glasita: »Za dom med bojni grom« in »Sem ali nisem, slovo pijančevanju«. Obe igri jo spisal naš domačin vrli brat Jožef Ur-*>anija. Vabimo I udi sosednje brate Orle in vse »rijateljc naše mlade orlovske organizacijo. Na svidenje in Na zdar! Odbor. Volivna dolžnost. Pri dopolnilni državnozborski vo-litvi v sodnih okrajih Novo mesto, Črnomelj in Metlika stopi prvič v veljavo novi zakon, po katerem se je uvedla na Kranjskem volivna dolžnost. Vsak volivec bode moral iti volit, inačo zapade denarni kazni. Le, če jo zadržan iz važnih vzrokov, ga sme oprostiti okrajno glavarstvo. Vse tozadevne postavne določbe bodo natisnjene na poverilnicah, ki jih sprejmejo volivci. Volivci naj to določbe natančno prebero in naj se natančno ravnajo po njih, da ne bo nepotrebnih denarnih kazni. Voliti poslanca je najdragocenejša pravica državljana — ravno zato pa tudi vestna dolžnost, ki jo izvršuje volivec napram celemu ljudstvu, tedaj tudi v svoj lastni in svoje rodbino blagor. Od dobrih ali slabih postav je odvisen ljudski blagor ali ljudski propad. Postave so pa delajo v državnem in deželnem zboru. Zato je dolžnost slehernega volivca, da vpliva sč svojim glasom na zakonodajstvo. In zato je nova postava dobra, ki določa, da plača.denarno kazen tisti, ki zanemari brez tehtnega vzroka to svojo sveto dolžnost. Llubllanske novice. lj Mestni statut ljubljanski. Vlada je doposlala danes deželnemu odboru v zadnjem deželnozborskem zasedanju sklenjene izpremembe obč. roda in celotni novi vol. red z željo, da se napravi nekaj nebistvenih sprememb. Po znani že odobreni lex Lampe jo deželni odbor upravičen te spremembe sam v rediti, vendar bo morda v eni ali dveh točkah sklepal deželni zbor. Na vsak način jo pričakovati, da bo sklenjeni zakon v najkrajšem času dobil Najvišje potrjenje. Iz-premeniti bo treba pri mestnem statutu samo točko, pri kateri se finančni minister upira določbi, po kateri bi smela mestna občina diferencirati doklade. lj Vseučlliškl fond Izginili V meglenih frazah zagovarja »Slovenski Narod« vzorno Hribarjevo gospodarstvo. Nedovoljeno izposojevanje iz fonda v fond smatra »Narod« kot nekaj dovoljenega. Če posodiš komu svoto, katero po tvojem prepričanju no more upnik nikdar vrniti, je čisto gotovo, da si mu denar podaril ali pa zapravil. Postavijo te pod kuratelo. Ako jo župan izposodil iz vseučiliškega fonda denar za tekočo izdatke, potem jo denar zapravljen za vseučiliški fond, vrniti ga bodo morali davkoplačevalci v obliki zvišanih naklad. Meščanom to ne bo všeč, nam tudi ne. — Fond posodi fondu, ako je za to dovoljenje dotične korporacijc in ako jo upanje, da. obremenjeni fond lahko povrne fondu-upniku denar, kakor hitro kodo to zahteva. Seveda mu mora denar tudi obrestovati. Kar se jo pa zgodilo z vseučiliškim fondom, ni nič drugega, kakor da je ta fond uničen; kor bode morala biti izvršena sanacija, bo moral to sanacijo izvršiti davkoplačevalec. Sicer pa »Narodovemu« zvijanju nihče ne verjame, marveč je nezaupanje po mestu še večje, ker je tudi »Narod« potrdil resničnost naših razkritij o vzornem gospodarstvu Hribarjevem. lj Bratje Orli! V četrtek, 22. t. m. so vrši v mali dvorani Uniona poslovilni večer bratov, ki gredo k vojakom. Dolžnost naša je, da se polnoštevilno zberemo v četrtek ob pol deveti uri zvečer v omenjeni dvorani! Bratski Na zdar! — Ljubljanski Orel. lj Z ozirom na pretečo nevarnost, da se zanese kolera iz okuženih krajev tudi k nam, odredil oziroma, pripravil je mestni magistrat dosedaj sledečo: S posebnim razglasom opozoril jo prebivalstvo na pretečo nevarnost in podal splošna zdravstvena navodila, posebno pa jo odredil za gostilno, hotele, prenočišča strogo zdravstvene policijske na-redbe; z drugim razglasom jo objavil mestni magistrat ponovno postavno dolžnost prijavljenja nalezljivih bolezni. Vsi, iz okuženih krajev prihajajoči tujci prijavijo so takoj mestnemu policijskemu uradu oziroma fizikatu in ostanejo pod zdravniškim nadzorstvom. Delavska stanovanja se strogo pregledujejo in je podal za nje mestni magistrat stroge zdravstvene policijsko naredbe. Vse osebe, ki pridejo po od-gonu, pregleda takoj uradni zdravnik. Poostrila so jo revizija živil na trgu, osobito sadja in zelenjave. Zdravstvene komisijo pregledujejo hiše, da se odkrijejo oziroma odpravijo morebitni zdravstveni nedostatki. Bolnica za silo se je uredila, tako da je tam sedaj 20 postelj popolnoma pripravljenih ter tudi vse potrebno za bolniško oskrbo. Zagotovljena je zdravniška služba in preskrbljena bolniška postrežba po usmiljenkah. Mestni fizikat sestavil je poseben načrt za postopanje pri morebitnih naznanilih sumljivih slučajev. lj Hribarjevo blamažo v polemiki radi zgradbe železničarskih hiš je »Narod« odgovarjajoč »Rdečemu Praporu« hotol tako-le prikriti: »Takrat, ko jo poslanec Hribar govoril z dvornim svet. nikom Ruffom zaradi stavbe železniških delavnic v Ljubljani, ni namreč bilo nikakega govora o hišah za. stanovanje železničarjev sploh; pač pa o delavskih hišah v zvezi z železniškimi mehaničnimi delavnicami. Nikdo no bodo poslancu Hribarju štol v zlo, ako tistikrat ni hotel vprašanja sezidavo mehaničnih delavnic v Ljubljani kom-plikovati s tem, da bi bil v zvozi z njimi zahteval tudi gradnjo delavskih hiš. Vsak pameten človek mora marveč vedeti, da se morajo tako stvari prepuščati nadaljnemu razvoju.« — »Rdeči Prapor« nato odgovarja: Radi bi vodo-li: Ali jo poslanec Hribar sam tako naiven, ali pa ima »S. N.« svoje čitatelje za tako naivne. Liberalno trobilo bi rado dopovedalo svojim ljudem, da ni gradnja hiš v nobeni organski zvezi z ustanovitvijo železniško delavnice. Človek pa bi moral biti zelo zelo novorojen, da bi šol »Narodu« na to limani-co. Ljudje vendar večinoma niso »pametni« na ta način, kakor smatra »S. N.« pamet, ampak kdorkoli ima kaj soli v glavi, razume, da jc zadostno število stanovanj predpogoj za ustanovitev delavnic. Saj vendar no gre za dvajset ljudi, ki so za silo stisnejo kani pod streho! Preden so začno v novih delavnicah delati, morajo že ljudje imoti stanovanje. To menda razume tudi pre-modri Hribar. Sploh pa no gre za to, da so jo imelo vprašanje železniške delavnico »komplikovati« z zahtevo, da so zgrade tudi delavske hiše, temveč so je imel kos kompliciranosti odpraviti s tem, da so odgovori na vprašanje: K jo bodo delavci stanovali? In zdaj gre za to: Kaj jo Hribar odgovoril na to? Izvijanje s »komplikovanjem« no zaleže prav nič. V interesu stvari in v interesu prizadetega osobja jo imel veliki Hribar jasno povedati, da ni takih stanovanj in potem bi so lahko reševalo vprašanje, kako poskrbeti, da jih bo. Saj že danes v Ljubljani primanjkuje stanovanj za delavce ravno tako ali pa še bolj kakor za srednje sloje. Da so morajo »take stvari prepuščati nadaljnemu razvoju«, jo pa jako sumljiva beseda. Nadaljnemu razvoju — to so pravi privatni špekulaciji. S socialno političnimi nazori gospoda Hribarja bi se to seveda vjemalo. lj Situacija pri pasivnem odporu na južni železnici, je noizpromenjena, kar se tiče službe. Nobena stranka ne odneha, temveč stojite si obe s trdimi čeli nasproti. Uradništvo no odneha, dokler no doseže svojih zahtev. Vsa prizadevanja soc. demokratov no dosežejo nič. Vsa židovska mistifikacija javnosti jc le Iumparija in ima namen trdno organizirano, v koaliciji zastopano osobje zbegati in razediniti. Pa ne bo šlo, če so gotovi kontrolorčki še tako trudijo in še toliko denuncirajo. Seveda ljudje, ki so so vsled raznih dejanj sprotežirali do višjo stopinjo, si že vodo pomagati, da ne občutijo Rotšildovoga biča tako bridko, kakor pa večina uradništva in delavstva. Čast pa, komur gre. So tudi gospodje, ki stojo brez krinke na strani bojujočih se trpinov. — Tovorni vlaki prihajajo in odhajajo z velikimi zamudami, posebno se občutijo zamudo pri brzovoznih tovornih vlakih, kor njih brzina jc itak že do skrajnosti odmerjena. Le-ti vlaki prevažajo večinoma v večja mesta monarhije sadje z juga. Trgovci trpe mnogo, kor no dohaja blago rodno na trg. Če nekateri listi pišejo, da so odpor no opaža dosti, jc to lo mistifikacija, neumno prikrivanje tega resnega položaja. Direkcija bi storila veliko bolj pametno, ko bi brez ovinkov pripoznala, da jo bo trma stala lepili tisočakov, s katerimi bi se prav lahko osobju ustreglo. No more so pravzaprav reči, kdo zdaj dola. pasivni odpor, nekateri pametni ljudje pravijo, da no osobjo, ampak za vsako pametno reč nedostopna direkcija. Prometna Zveza jo po odposlanstvu zahtevala izboljšanja gmotnega stanu čuvajem in prožnim delavcem. Ravnatelj Kaizl jc baje odgovoril, da družba radi slabih gmotnih razmer no more nič storiti in da bo morala država napraviti rod. On pa, da jo bil namenjen, dasiravno žo 43 lot služi, še nekaj let »vloči«, tako pa bo moral odstopiti. Da, da eospod Kaizl, ko bi so vedno lo d i joto in remuneracije dobivale in no bi bilo treba včasih tudi pomisliti, da morajo mali uslužbenci tudi živeti, bi se seveda lahko »vleklo« morda do 70 lot, da bi dobili potom dvojno penzijo in da bi so mogli »za silo preživeti!« — Obvestila koalicijskega odboru na krajne skupine se po posre- dovanju dirokcijo prav pridno konfis-kujojo, dokaz, kako so ona boji, da bi no prišlo preveč resničnih vesti o položaju v svet. lj Umrl je včeraj v nedeljo popoldne v 72. letu starosti sprevodnik južne železnice v pok. g. 1 v a n Kotni k. Pogrob bo jutri, v torek popoldne ob i. uri. Naj v miru počiva! lj Živelo liberalno • radikalno na« rodnjaštvo. Liberalni radikalni listi upijejo na »Slovenca« kor je priobčil Lnserat Mahrove trgovske šolo, sami pa napadajo Nomce, ko jim pa kak Nemec da inserat pa utihnejo z napadi. Doka^ zi na razpolago! Veliki naprednjak ve» lemož čevljarski mojster Zamljen pri-občuje v »Laibacber Zeitung« inserat, da jo svoj »atolijo« preselil v »Gerichts« gasse«, ki sedaj niti no oksistira več. Mnogi Nemci pa inserirajo v uradnem listu pravilno s samoslovenskimi uličnimi napisi, ki so v Ljubljani edino priznani. lj Napredna tema. Nekaj dolov Lat-termanovega drevoreda je bilo za časa županovanja Ivana Hribarja tako »razsvetljenih«, da so se vsled teme opeto-vano dogajali ondi napadi na občinstvo. Časopisi so te napade opetovano beležili, no da bi bil Ivan Hribar odpravil to napredno temo. Ostala jc ondi napredna toma v spomin na župa-novanje Ivana Hribarja. Upamo, da jo bo pregnala nova doba. lj Kako se informirajo Srbi lz Ljub« Ijane jasno dokazuje sobotna belgraj-ska »Srpska Zastava«, ki piše: »Avstrijska vlada so jo zelo razsrdila na ljubljansko občino in njeno meščanstvo, kor jo za župana izvolila v drugič doktorja Hribarja., ki ga cesar no. mara. Zato odide iz Ljubljane vsa garnizija. ter so pošiljajo tja. popolnoma nemški in mažarski pohotni in konjeniški polki, da bodo, ako pride do demonstracij, neusmiljeno prelivali kri Slovencev. Tako so pripravlja v Ljubljani proglas obsednega stanja.« lj Poročil se jo g. Milan M u 11 e y . kontoarist, sin c. kr. poštarja v Logatcu z gdč. Ludmilo J u v a n , učiteljico. lj Na oklicih so: Iv. Kavčič, ključ pomočnik z Angolo Kobler, delavko, Janez Metelko, delavec z Alojzijo Medved, uslužbenko. lj Z motorjem podrl je v soboto na Starem trgu neki gospod neko 11 letno šolsko učenko, a jo jc le neznatno poškodoval. lj Pahnil je danes zjutraj v Gru-barjevem prekopu brez vsakega povoda nok delavec svojega 10 letnega tovariša s 6 metrov visoke skale, vslod česar so je ta znatno telesno poškodoval. lj Z jablane je padel včeraj popoldne posestnik Ivan Anžič v Hradeckega vasi št. 10. Obiral jo jabolka, pri čomur se mu jo odlomila veja in Anžič je padel 5 m globoko na spodaj ležočo lestev tor si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Nesreča. Ko so jc včeraj pri Tolminu neka gospa peljala ter prišla do mostu, jo zadela z vozom v cestni kamen, vslod česar jo padla z voza v 15 m globočine. Tam so je s težavo spravila do noko skalo in toliko časa čakala na nji, da jo prišla pomoč. Tožko poškodovano so pripeljali v Ljubljano. lj Umrli so v Ljubljani: Anton Nahtigal, dninar, 47 let. — Elvira Cepin, hči kopališkega sluge, 10 mosecev. — Stanko Novak, dclavec, 70 lot. — Ivan Kremžar, bivši čevljar, 43 let. — Kamilo Sodoj, natakarjev sin, tri mesece. — Rudolf Vogt, zasebni uradnik, 66 let. — Karol Schonbacher, četovodja, 20 let. — Fran Honigman, rejenec, tri dni. — Elizabeta Peteline, zasobnica, 96 lot. — Josip Gaberšek, sin železniškega delavca, 13 let. — Josipina Pan-čur, žena krojaškega pomočnika, 43 let. lj Prijet slepar. Kakor žo poročano, se jo bil minuli teden v Ljubljani pojavil nok okoli 35 lot. star, fino črno oblečen in popolnoma obrit tujec, ki jc govoril trdo nemško in po spovedi izsilil v cerkvi Sv. Srca Jezusovega od nekoga patra 65 K, od uršulinskega spi-rituala pa 30 K, in sicer pod grožnjo, da ima ženo in dva otroka, da jo brez službo in se namerava kar v cerkvi ustreliti. Policija jo po ovadbi o tem obvestila razne orožniške postajo in tujo policijo, kor si jo bila svesta, da ima opraviti z nevarnim in prebrisanim klativitezom. V potok okoli 6. uro zjutraj pa pride nok tak človek, ki jc bil pa žo drugače oblečen, v zakristijo k sv. Jakobu, kjer jo corkvenika poprosil, da mu pokliče spovednika. Ta ga jc poljol v posebno sobico in poklical domačega kaplana gosp. Janca, ki je grešnika imol takoj za sleparja tor poklical stražnika in mu ga izročil. Mod aretacijo jo tujec vrgel v stran palico in skočil čez ulico, a ga jo stražnik takoj dohitel, prijel in odvedel v zapor. Naj-prvo se je nazival za Riharda. Holzin« gerja, samskega .tj^kflrja, rojenega 1874. na Dunaju, in pristavil, da živi že čez 10 let v priležništvu z neko Marijo Wol-fovo ter da je prišel pred par dnevi z njo, kakor tudi z njenim 13 letnim sinom in 7 letno hčerko iz Celovca v Ljubljano ter se naselil na Predoviče-vem selu št. 17. Pri drugem zaslišanju je svojo prvotno izjavo preklical in dejal, da je Ignacij Jurij Schütz, rojen 1879 na Dunaju kot nezakonski sin neke delavke ter da je pristojen v Aach na Češkem, kakor tudi, da je begunec 73. pešpolka v Ilebu. Priznal je tudi, da je bil zaradi hudodelstva goljufije že večkrat predkaznovan. Policijski urad je dognal, da je Schütz potoval s svojo ljubico od mesta do mesta ter se preživljal samo z goljufijo. Bil je v Solno-gradu, Gradcu, Inomostu, Celovcu in drugod, kjer je vedno menjaval čez dan obleko, da bi ga ne bili spoznali. Po intervenciji mestne policije, je bila po orožništvu v Vodmatu tudi njegova lju. bimka VVolfova, roj. 1874 v Kettenplanu ter pristojna v Wildstein pri Hebu kot soudeležnica aretovama in izročena sodišču. Pri hišni preiskavi se je našlo pri aretovanki več zastavnih listkov, obleke sumljive provenience, kakor tudi drugih sumljivih reči. Schütza je policija izročila v soboto tukajšnemu garnizijskemu sodišču, ki bode vodilo proti sleparju nadaljno preiskavo. lj Vjet begunec. V Spitalu na Koroškem so vjeli nekega Petra Käferle, ki je pobegnil iz ljubljanske prisilne delavnico. Aretovan je bil tudi njegov tovariš, nek Ivan Pintar. Izdalo ju je orožništvu, ker sta preveč kradla po raznih jedilnih in drugih shrambah. KOLERA IN KUGA. V Bukareštu se govori, da je obolel na znakih kolere rumunski minister-ski predsednik Bratianu. Potrjeno poročilo še ni. V Budimpešti sta oboleli na koleri dve osebi. Tudi v Mohaču je na koleri zopet obolelo več oseb. Na Ogrskem se boje. da se zanese iz Odese kuga, Zato so odredili najstrožje varstvene priprave. Štajerske novice. š Slovensko gledališče v Maribora. Gledališko sezono prične slovensko »Dramatično društvo« v Mariboru v nedeljo dne 2. oktobra. Predstave se bodo vršile v »Narodnem Domu« trikrat na mesec in sicer prvo nedeljo zvečer, drugo nedeljo popoldne in tretjo nedeljo zvečer. š Sodnijske vesti. Prestavljen je sodnik dr. Arnold Mally iz Slovenske Bistrice v Ptuj, sodnik dr. Feliks Bako-vec pa iz Gradca v Slovensko Bistrico. š Promocija dveh sester. Dne 15. septembra t. 1. sta bili promovirani na graški univerzi za doktorici filozofije gospodični Ada in Ana Netoliczka, hčeri predsednika deželne namestnijc dr. Netoliczka. š S koso ga je zavratno umoril. V Vurmbergu pri Ptuju je posestnikov sin Jožef Jaklič pri Berlingerju uslužbene-ga 21 let starega pekovskega pomočnika Franceta Horvateka iz Bednje na Hrvaškem zavratno umoril s koso. Morilec je predrl svoji žrtvi vrat s koso. Morilec, ki je star še-le 19 let, je pobegnil. š Vsled vrele kave umrl. V Mariboru je kuhala 15 let stara Kristina Ogrizek, hči kaznilniškega nadpaznika, kavo v samovaru. Pri ognjišču sta sedela njena brata, 10 in 9 let, stara, ki sta se neka j ruvala. Pri tem sta preobrnila samovar in vrela kava se je izlila 9 let staremu Gustavu po hrbtu, ki je vsled opeklin v bolnici umrl. š Požlgalec Sek zaprt. Iz Ljutomera se poroča, da so zaprli 23 let «tarega Jerneja Seka, ki je v petih letih povzročil 30 požarov, vsled katerih je pogorelo 100 poslopij. V neki vasi je sedemkrat zažgal. Sek je že priznal vse požige in izjavil, da je zažigal iz veselja do požarov. š Vsled zastrupljenja krvi umrla. V7 Lačavesi, v ormožkem sodnem okraju, je umrla Marija Stampar, roj. Ter-stenjak, vsled zastrupljenja krvi. Ure-zala se je s srpom v nogo, a se ni zmenila za rano. Zapušča štiri male otroke. Mesto v plamenu. V Caricinu ob Volgi je izbruhnil grozen požar. V štirih dneh je vpepelil 2600 liiš. Brez strehe je 15.000 oseb. Zatrupljene sladkarije. Z Dunaja se poroča: Uradnika J. Castelleza in njegovo hčerko Berto so izpustili iz zapora, duševni položaj aretirane njegove gospe Berte Castcllez, ki je odposlala sladkarije, pa še preiščejo. RUSKI POSLANIK UMRL. Pariz, 19. septembra. Umrl je ruski poslanik Nelidov. Telefonska In brzojavna poročila. NEMCI BODO SAMI VRGLI BIENER-THA. Dunaj, 19. septembra. Politično situacijo tu jako pesimistično presojajo. Izključeno je skoraj, da bi praške konference imele kak pozitiven uspeh. Včeraj se je izjavil nemško-radikalni poslanec Paher, da Nemci neomajno vstrajajo na svojem stališču: najprej zakonito zajamčeno narodno samoupravo, potem še le redno delovanje češkega deželnega zbora. Češki poslanec Skarda se je izjavil, da Čehi, naj tudi radi delozmožnosti deželnega zbora trpita obe narodnosti v deželi, nikakor ne dovolijo nekaj, kar bi razdelilo deželo in bilo proti enakopravnosti obeh narodov. Veliko senzacijo vzbuja »Vaterlandov« članek, katerega pripi>-sujejo grofu Thunu, ki se obrača proti razdiralni politiki Nemcev. Člankar jako pesimistično presoja situacijo in je mnenja, da bode konec konferenc padec Bienertha. Člankar pravi, da vlada ne bo oktroirala nemških zahtev, da bo neuspeh konferenc vladno večino v državnem zboru še zmanjšal, ne pa pomnožil in da na vladno večino ni upati, ako se Nemci ne spametujejo in se pametno ne okrenejo. MAŽARI IN MORNARICA. Budimpešta, 19. septembra. »Pester Lloyd« pravi, da bodo Mažari za zvišanje izdatkov mornarice le, ako se ugodi njihovim zahtevam. LAŠKE ŠOLSKE ZAHTEVE. Gorica, 19. septembra. Shod primorskih laških profesorjev je sklenil ostri resoluciji proti vladi, v katerih po-zivlje vlado, naj slovensko učiteljišče iz Gorice premesti na slovenska tla, razdeli žensko učiteljišče in premesti slovenski oddelek drugam in naj končno mesto laških in slovenskih paralelk na državni gimnaziji dovoli ustanoviti v Gorici laško zasebno gimnazijo. Končno se je zahtevala laška univerza v Trstu. ZRAKOPLOVNE TEKME V DUNAJSKEM NOVEM MESTU. Dunajsko Novo mesto, 19. septembra. Za včerajšni zadnji dan avstrijske zrakoplovne tekme je bil napovedan cesarjev obisk. Udeležba občinstva je bila velikanska. Vse hiše ob cesti, po kateri se je peljal cesar z avtomobilom k tekmi, so bile okrašene z zastavami. Cesar se je odpeljal ob 2. uri popoldne iz Schönbrunna. Oblasti so ukrenile obširne odredbe, da se je cesar nemoteno peljal k tekmi. Ob poti so pričakovali cesarjevega avtomobila zastopniki občin, razna društva in šolski otroci. Cesar je bil povsod sprejet z velikim navdušenjem, ki je doseglo na tekmovalnem prostoru višek med množico, broječo na tisoče. Med tem časom so pripravljali piloti in monterji neumorno letalne stroje za tekmo. Pred tekmo je priplul iz Fischemend poklonit se cesarju avstrijski vodljivi vojaški zrakoplov »Parseval« ter se je srečno spustil na tla. Pri poletih pred cesarjem sta se posebno odlikovala s svojimi letalnimi stroji Iiiner in Warchalovski. VELIKO SOCIALNO-DEMOKRAŠKO ZBOROVANJE. Dunaj, 19. septembra. Na Franco-vem trgu je bilo včeraj veliko soc. de-mokraško zborovanje proti draginji. Udeležencev jc bilo 10.000. NAPAD NA AVTOMOBIL NIŽJEAV-STRIJSKEGA CESARSKEGA NAMESTNIKA. Dunaj, 19. septembra. Ko se je včeraj cesarski namestnik Kielmansegg s svojo soprogo in nečakom vračal z avtomobilom od poleta v Dunajskem Novem Mestu, je na Lakserthurški cesti nekdo streljal na avtomobil in je krog-lja iz puške predrla stekleno steno na avtomobilu. Banjen ni nihče. Policija je več oseb aretirala. Preiskava je že končana. Izid proglase jutri. KOLERA. Budimpešta, 19. septembra. Na koleri so včeraj nanovo obolele v Budimpešti štiri osebe, od teh sta dve umrli. ODSTAVLJENI ŠKOF. Rim, 19. septembra. Sv. oče je škofa v Peruggiji Gentilija odstavil radi modernizma. LISTNICA UREDNIŠTVA. , Ljubljanski gostilničar: Oglasite se osebno ali s pravim imenom v našem uredništvu. Anonimnih dopisov ne moremo sprejemati. Na našo tajnost so lahko zanesete. THZM«] C3i±JI% lu Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 19. septembra Pšenica za oktober 1910 .... 9 90 Pšenica za april 1911.....10 27 Rž za oktober 1910......7 30 Rž za april 1911.......7 82 Oves za oktober 1910.....8 22 Koruza za september 1910 . . . 5 72 leteorologično poročilo. Višina n. morjem 30ft-2w, sred. zračni tlak 73fl< mm 19 Ca» opazovanja Stan|e barometra v mm Temperatura „ P» Celziju Vetrovi Nebo 9. zveč. 7437 135 brezvetr. p. oblač. 7. zjutr. 2. pop. 42-7 398 71 19 1 si. vzh. si. jug megla jasno a. > Srednja včerajšnja temp. 13 l3, norm. 145 °. Kurzi efektov in menjic. dne 17. septembra 1910. Skupna 4% konv, renta, maj—november ........... 9350 Skupna 4% konv. renta, januvar —julij........... 0350 Skupna 4-30/0 papirna renta, februar—avgust ........ 9715 Skupna 4,2% srebrna renta, april —oktober......... 9725 Avstrijska zlata renta..... 11610 Avstrijska kronska renta 4°0 . . 9350 Avstrijska investic. renta 3«/2°/0 . 8360 Ogrska zlata renta 4% .... 11225 Ogrska kronska renta 4"/o . . . 9175 Ogrskft investicijska renta 3i/20/o 81 Delnice avstrijsko-ogrske banke 1847 Kreditne delnice....... 66375 London vista......... 24010 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117471/2 20 mark.......... 2348 20 frankov ......... 1907 Italijanski bankovci...... 9455 Razpis. 2701 3 Pri županstvu v Žužemberku je izpraznjena služba občinskega tainika z letno plačo 600 K ter nekaj postranskih dohodkov. Prošnje vložiti je na županstvo Žužemberk. Nastop službe 1. oktobra t. 1. I. Vehovec župan mešane stroke dober prodajalec, se takoj sprejme pri g, JOS. ELSNER, Litija. 2696 3 dobi službo. Plača po dogovoru. Župni urad Sela. — Pošta 2700 Zagradec. 3 2704 Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega dru&tva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni član, gospod Rudolf Vogt zasebnik danes ob pol 10 uri zvečer, previden s sv. zakramenti v 66. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 20. septembra ob 4. uri popoldne Iz hiše žalosti sv. Jakoba trg h. št. 4 na pokopališče pri Svetem Križu. Blag mu bodi spomin! V Ljubljani, dne 18. sept. 1910. Zahvala. Povodom prerane smrti dragega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda KflROLR SCRE(JER]fl izrekamo tem potom vseni, ki so ranjkega tolažili ob bolezni, ga spremili k zadnjemu počitku in mu položili na krsto nebroj krasnih vencev našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo preblagej gospej josipini Hotsche-var-jevi za izvanredno naklonjenost in dobroto, prečastiti duhovščini za slovesen sprevod, gospodom pevcem za ginljivc žalostinke slavni meščanski gardi krški, slavni meščanski gardi in godbi iz Kostanjevice ter c. kr. topničarskemu oddelku v Zadovinku za korpo-rativne udeležbe pri sprevodu, si. gasilnim društvom v Krškem in na Vidmu in drugim deputacijam, si. zastopstvu mesta Krškega in županstvu občine krške, gospodom zdravnikom in uradnikom, učiteljem meščanom, častnim sestram bolnice krške in vsem prijateljem in znancem, ki so se ga ob njegovi bolezni in smrti spominjali ter nas tolažili z ganljivimi izraži šožalja. Naj ostane preblagi ranjki vsem v dobrem spominu! Krško, dne 17. septembra 1910. Rodbini Scheurr-Križman. m sprejme takoj v mestu ali na deželi. Kdo, pove uprava lista. 2703 3 sc išče okoli 15 let, ki bi pomagala gospodinji pri gospodinjstvu, v prodajalni in gostilni; ter če mogoče veščo nekoliko vrtnarstva. Poštenost in pridnost predpogoj! Ponudbe z navedbo na ivan Bubnič, Slivje, Istra. 2705 2 St. 62/0. n. š. räzglä 2708 2 Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani in sicer: na strokovnjin nadaljevalnicah za mehansko-tehniške, za stavbne in za umetne in oblačilne obrti, kakor tudi na splošni obrtni nadaljevalnici se prične šolsko leto v nedeljo, dne oktobra 1910. Vpisovalo se bode: a) za strokovno nadaljevalnico mehansko-tehniških obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ul. št. 17; b) za strokovno nadaljevalnico stavbnih obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št. 5; c) za strokovno nadaljevalnico umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni na Erjavčevi cesti št. 21 pri tleh; č) za splošno obrtno nadaljevalnico v vodstveni pisarni na Erjavčevi cesti št. 21 v I i. nadstropju povsod v nedeljo, dne 25. septembra dopoludne in pa v ponedeljek, torek in sredo, dne 26., 27. in 28. septembra od 6. do 7. ure zvečer. Sprejemati se bodo vajenci in vajenke (prvič). Vajenke in vajenci, ki vstopijo v šolo nanovo, se morajo izkazati z odpustnicami ljudske šole; vajenci, ki so pa obrtno nadaljevalnico že pohajali, s svojim zadnjim izpričevalom. Šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani, dne 12. septembra 1910. 7 I 7 IKO 707 Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tuia, nikelnasta in jeklena = se dobi samo pri H. SUTTNER, LJubljana, mestni trg Lastna tovarna ur v Švici. 2018 Tovarniška varstvena znamka „IROu. 7 I 7 IKO 707 Pismo Iz svete dežele. V Jeruzalemu, 9. sept. 1910. Upam, da ste prejeli naše poročilo o odhodu iz Trsta in naša dva brzpjava iz Jafc in Jeruzalema. Pisati imamo malo časa, ker nas novosti in svetosti Svete dežele popolnoma okupirajo. Vožnja po morju je bila dokaj mirna; vendar smo imeli ves čas malo vetra in je bilo vsled tega morje skoro ves čas malce valovito. To je bilo zadosti, da je morska bolezen prva dva dneva dokaj gospodovala. Polovica romarjev jo je gotovo občutila. Vendar bolezen ni tako grozna,,kakor so jo nam .slikali. Če človek leži, ne čuti veliko. Vendar smo se tako hitro aklimatizi-rali, da smo bili zadnja dva dneva skoro vsi čvrsti, dasi se je ladja, ravno-tako ali še bolj zibala, kakor prve dni. Kakor hitro je bolehanje odnehalo, je zavladalo veliko veselje in živahnost med romarji. Vsak dan smo imeli po dva kratka govora in do 80 sv. maš na ladji. Petje se je razlegalo po ladji od jutra do večera, zdaj umetno, zdaj narodno in domače. Napravili smo tudi koncert v salonu, h kateremu smo povabili kapitana in oficirje. Večje nezgode ni bilo, kakor da sta se dva romarja nekaj ranila, kar pa ni imelo nekakih hudih posledic. Izkarcanje v Jafi med velikim krikom Arabcev je sicer nekam nemirno, morje ob obrežju zelo valovito, vendar brez nevarnosti. Šlo je gladko. Na bregu so naš pričakovali avstrijski konzul v Jafi, iz Jeruzalema sta prišla nasproti rpelat in rektor dr. Ehrlich in dr. Zore. Ko smo bili vsi na suhem, smo šli v frančiškansko cerkev, ki nadvladuje celo mesto, tam imeli blagoslov, od tam pa odšli v hotele obedovat. Idoč skozi mesto smo imeli priliko občudovati bujno, pa tudi od sile umazano življenje orijentalsko. Hoteli so evropskega značaja. Ob 11. dopoldne (v sredo, dne 7. septembra) smo se odepljali v dveh vlakih proti Jeruzalemu. Dežela je sedaj izsušena, ker od aprila ni bilo dežja. Najprej rodovitna ravan saron-ska, potem gorovje judovsko, kfemeni-tejše od našega Krasa. Po polčetrti uri smo na kolodvoru v Jeruzalemu. Pozdravili so nas konzul avstrijski v Jeruzalemu, odposlanec patrijarhov, vikar kustosov in več drugih. Niti patri-jarha, niti kustosa namreč ni doma. Vse mesto je že delj časa narpej vedelo in govorilo, da pride karavana Slovencev. Razporedili smo se v krasno procesijo z zastavo na čelu, s kipom Brezmadežne v sredi in glasno pojoč po jeruzalemskih ulicah korakali v cerkev božjega groba. Ponekod so visele nam v pozdrav zastave, med njimi tudi kaka — slovenska ali hrvatska. Na Sijonu so nam peli zvonovi. Korakajoč v cerkev božjega groba je iz naših vrst mogočno donela naša stara in domača velikonočna »Skalovje groba se razgrne ...« Pri-šedši v cerkev je bil najprej Te Deum. Zopet je slovenska Zahvalna donela iz vseh grl mogočno po skrivnostnem svetišču božjega groba Nato nas je pozdravil naš rojak-frančiškan P. Benigen, ki je nam na ljubo prihitel iz Kaire. Na pozdrav je odgovoril Kalan. Še ena velikonočna »Zveličar gre iz groba«, — nato smo se porazdelili po hospicih, in sicer: 1. skupina v avstrijskem, 2. in 3. v frančiškanskem, 4. in 5. v francoskem. Je nas 540. V hospicih se počutimo silno dobro in domače. Ti hospici so kakor zelene evropske oaze sredi azijatske umazanije, ki jo tukaj občudujemo. Odtod pohajamo svete kraje, gledamo, poslušamo razlaganja, molimo in pojemo. Dasi pride vmes kaka mala težava, ki je pri takih okoliščinah neizogibna, vlada med vso množico obče veselje in zadovoljnost. Toliko za danes v naglici. Treba hiteti v dolino Jozafat in Hinom ter gledat jokajoče Jude. Tisoč pzodravov s svete zemlje dragi domovini in vsem ljubljenim rojakom! Protestantizem propada. Lu*rovo delo. kakor se kaže, ne bo imelo obstanka, kajti protestantizem razpada na vseh krajih. Na Nemškem sili socialna demokracija čim dalje v ospredje. In čim bolj ta rase, tem bolj protestantizem propada. Bivši nemški državni koncler se je sicer hvalil leta 1907, da je socialno demokracijo porazil, ker je zgubila pri volitvah skoro polovico mandatov, ali ta tolažba je zelo piSkava; rav\io pod niim je število socialnodemokraških glasov naraslo od 2-1 do 3-3 milijona volivcev. Nemška vlada in nemški ccsar sicer z neko ne-voljo to rdečo povodenj opazujeta, in nemški cesar v svojih govorih vedno pomen krščanstva povdarja, ampak ža-!ibog, da te njegove besede tako malo sadu obrode. Ravno nemška vlada "sama je s podpiranjem liberalizma pot odpirala socialni demokraciji; kajti Be)gija in Nemčija dokazujeta, da postanejo dediči liberalizma — socialni demokrat je. Istotako poroča katoliška revija »Amerika« o propadu verskega življenja pri angleških protestantih: »Angleška se peča pred vsem z vprašanjem praznih cerkva; krivdo, da so na Angleškem cerkve prazne, se pripisuje nedeljskim zabavam in športom«. V resnici pa to ne pomenja druzega, kakor da je protestantizem v razpadu. Cerkveni letopis. lj Posvečevanje zvonov. Mil. gosp. generalni vikar J. F lis je v soboto posvetil v Samassovi zvonarni 20 zvonov, namenjenih za Kranjsko (6), Koroško (3), Primorsko (3), Goriško (1), Slavonijo (1), Hrvaško (5) in Ogrsko (1)- Najtežji je imel 1214 kg (za cerkev Srca Jezusovega v Pulju), najlažja pa po 50 kilogramov (za Komletince v Slavoniji, oziroma za kapelico Matere božje v Mali Loki, župnija Višnjagora). Književnost. * Dva Tantum ergo in Genitori za dva glasa z orglami, zložil Alojzij Mi-helčič. Op. 10. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. — Ti dve skladbi, zloženi v lahkem, homofonnem slogu, sta v prvi vrsti namenjeni za sopran in alt, zato bosta zlasti dobro došli ženskim Marijinim družbam. Težav ni v teh skladbah ne za pevke ne za organista. Založila je ter prodaja to priporočila vredno delo »Dekliška Marijina družba v Metliki«. Izvod stane 40 vin. * Kažipot po Ljubljani z natančnim načrtom in mnogimi slikami se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in je ne le za tujca, temveč tudi za domačina velike praktične vrednosti. Poleg vsakovrstnih zgodovinskih in praktičnih podatkov obsega ljubljanske ulice, ceste in trge v abecednem redu z označbo okrajev, kar olajša pregled načrta, dalje zdravnike iti specijaliste z označbo, kdaj ordinirajo, potem odvetnike, konečno nekaj najvažnejših ljubljanskih trgovin in obrtnikov. Kažipot s petbarvenim načrtom vred velja 1 K 20 vin. in se dobi v slovenskem in pa tudi v nemškem jeziku. * Načrt Ljubljane, sestavil mestni arhitekt Ciril Koch, se dobi tudi posebej in je tako natančen, da so označeni celo stranski trakti posameznih hiš. Načrt v dveh barvah velja 30 vin, v petih barvah pa 50 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim M./ Izdelovatelj