Pošfn! urad 9020 Celovec \ E § Verlagsposfamt 9020 Klagenfurt — = izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsori Ktagenfurf Posamezni izvod 3 šiiinge E E mesečna naročnina 12 šiiingov E ! p.b. b. ) = = EmtnmmmtHmimmutimtiinumtiiiummuunumtimmmnE LETNiK XXX). CELOVEC, PETEK, 27. AVGUST 1976 ŠTEV. 35 (1776) Peti vrh neuvrščenih v Coiombu se je izredno uspešno konča) Peta konferenca neuvrščenih v Coiombu se je minuii teden izredno uspešno končata. Pred dvajsetimi ieti se je zamisei, ki se je razviia v verjetno naj-boij pomemben poiitičen dejavnik današnjega sveta, rodita na sestanku Nehruja, Nasserja in Tita na Brionih v Jugosiaviji. Očetje neuvrščenosti, — od vseh je živ samo še tovariš Tito — so že pred dvajsetimi teti videti v btokovski detitvi sveta nevarnost in oviro za enakopraven in mirotjuben razvoj cetotnega čtoveštva. Pet mejnikov potitike neuvrščenosti — Beograd, Kairo, Lusaka, Atžir in tetos Cotombo, je čtoveštvu pokazato pot, ki pomeni v trenutni svetovno-poiitični situaciji edini izhod iz neenakopravnih in zaptetenih potitičnih in gospodarskih odnosov v svetu. ZVEZE SLOVENSKiH tZŠELJENCEV Zveza stovenskih izseijencev obvešča, da bo imeta v nedetjo 29. avgusta 1976 s pričetkom ob 14.30 uri v prostorih gostitne Ogris (Mikiavž) v Bitčovsu svoj REDNi OBČNi ZBOR povezan s tradicionainim DRUŽABNIM SREČANJEM Letošnji DAN tZŠELJENCEV vpada v čas, ko smo po kapi-tutaciji uradne Avstrije pred nemškimi nacionatisti koroški Sto-venci prisitjeni, da z odkionitvijo diktata o preštevanju izpričamo svojo živtjenjsko votjo. Zato prisrčno vabtjeni vsi izseijenci z družinami, prijateiji in znanci. Zvez sčofcnsL:/) izseljencev Dosledna linija V času, v katerem je dokaj jasno vidno, da je razdelitev sveta na vojaške bloke dolgoročno gledano obsojena na smrt, je ideja neuvrščenosti bolj močna in živa kot kdaj koli prej v zgodovini. V času, ko vojaški bloki razpadajo, je dve tretjini človeštva, to je kar 86 držav, trdno odločeno, da bistveno prispeva k bolj enakopravnim odnosom v svetu. Vojaškim blokom v zadnjih dvajsetih letih ni uspelo rešiti enega najbolj perečih svetovnih vprašanj gospodarske ali politične na- rave. Tekma oboroževanja se nadaljuje z vedno večjo naglico in požira ogromna sredstva, ki so za razvoj človeštva tako krvavo potrebna. Neenakopravni gospodarski odnosi med industrijskimi in nerazvitimi državami so prej ati slej osrednji problem človeštva. Izkoriščanje svetovnih surovin je brez dvoma tudi še dandanes pod kontrolo najmočnejših držav. Onesnaževanje okolja zavzema iz dneva v dan bolj razsežne dimenzije in postaja eden največjih problemov človeštva (npr. zadnja katastrofa v Italiji). Torej, če gledamo svetovne procese in dogajanja v teh makrome-rilih, potem nam mora biti vedno bolj jasno, da ta problem lahko razreši človeštvo te na ta način, da dokončno s skupnimi napori pomete z vsemi tistimi, ki zaradi privilegijev in monopolov zavirajo enakopraven vsestranski razvoj človeštva. Gibanje neuvrščenosti, ki je trn v peti močnih in razvitih držav, ne temelji, kot trdijo nekatere močne blokovske države, na neangažira-nju, temveč prav nasprotno. Cilj neuvrščenih je odstranitev vseh vrst privilegijev in monopolov, odstranitev blokovske delitve sveta, odstranitev gospodarskega izkoriščanja nerazvitih držav s strani razvitih, vzpostavitev popolne svobode in gospodarske osamosvojitve. V posebni gospodarski deklaraciji, ki jo je podpisalo 86 neuvrščenih držav, le-te poudarjajo, da je vedno bolj očitno, da trenutni sistem ne more zagotoviti naglejšega razvoja držav v razvoju in pospešiti izkoreninjenja revščine, lakote, bolezni, nepismenosti in družbenih tegob, ki so nastale v stoletjih nadvlade in izkoriščanja. Najbolj pomembno za gospodarstvo neuvrščenih je, navaja deklaracija, ^izkoreninjanje imperializma, kolonializma in neokolonializma ter vseh drugih oblik odvisnosti in podjarmljanja, nadvlade in izkoriščanja." Gibanje neuvrščenosti temelji na malih, v veliki meri gospodarsko manj ali nerazvitih državah. Tudi koroški Slovenci imamo, čeprav smo mala narodna manjšina, ne samo vso pravico, ja celo dolžnost, da zavzamemo k procesom v svetu, od katerih zavisi tudi naš nadaljnji razvoj, svoje stališče. Tudi nas zatira relativno visoko razvita, na papirju kot nevtralno deklarirana država, ki ni zavzeto angažirana v politiki neuvrščenosti. Torej, če se koroški Slovenci ogrevamo za različne politične procese v svetu, potem je naše mesto brez dvoma pravtako v veliki skupini neuvrščenih držav na svetu, ki se najbolj vneto zavzemajo za bolj enakopravne gospodarske, politične in ne nazadnje tudi nacionalne odnose v svetu. Dipl. inž. Feliks Wiescr RTV Ljubljana je v sredo imela na sporedu oddajo o manjšinski politiki Avstrije. V tej oddaji so spregovorili predstavniki prizadetih manjšin, člani večinskega naroda in predstavniki avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem. Oddaja je pokazala stvaren položaj manjšinske politike v Avstriji, v kateri so znastveniki zavzemali stališče k trdim ukrepom oblasti na-pram manjšinam oz. k nameravanemu štetju posebne vrste. V oddaji so ci- V odrejanja pravic ^oroš^in: Slovencem in v gonji proti njim je opaziti doslednost ^ot malo^je v naši notranji politiki. Ko je vlada v vsem popastila in sledila v manjšinski politiki zahtevam koroškik nemškik nacionalistov ter jim zadostila s tem, da je sprejela zakone o preštevanja posebne vrste, o narodnih sknpnostik in o spre-memki prevedke plač, so nemški nacionalisti očitno sklenili kot zadnje naskok na vodstvo okek osrednjik organizacij, da ki ga zamenjali z njim všečno garnitnro. /n spet je videti v poteka gonje vzporednost in dosled-nost,- začel je Karntner Ffeimatdienst, sledila sta ma zvezna in koroška deželna vlada in končno z malimi izjemami skoraj vsa sredstva okveščanja. Dne #. avgasta J976 je dr. Feld-ner pričel z napadom, češ „k(jak najkolj velikodašnim dajatvam v zakona o pospeševanja narodnik skap-nosti, ki daleč presegajo člen 7 — klatijo nacionalno-komanistični voditelji .Slovencev našo avstrijsko državo in grejo znova tako daleč, da grozijo spet z nevarnostjo za našo mejo." /n že dan navrk ma je sekandiral zvezni kancler, da je težko rešiti pro-klem, ker nekateri slovenski voditelji želijo „slovensko ozemlje" in da je on zato zadnji, ki ne ki razamel straka .Korošcev, ko pa je kila .Koroška že dvakrat plen tajik vojakov. Po tek izjavak jasno ni mogel manjkati koroški deželni glavar, ki že ve povedati, da del slovenske manjšine ne sledi več manjšinskema vodstva in da se že astvarja „ tretja sila", ki se ko v kratkem Jormirala. No — vse to je voda na mlin ok-veščevalnim sredstvom, ki kakor „Kleine Zeitang" začne kar s svojimi cenzarami, ki dosežejo svoj višek v tirali tudi izjave kanclerja Kreiske-ga, ki se je popolnoma postavil na stališče koroškega Heimatdiensta, ko je na tiskovni konferenci govoril o manjšinskem vprašanju. Naj omenimo dejstvo, da je v oddaji sodeloval sam sin kanclerja, Peter Kreisky, ki je najbolj stvarno ovrgel trditve šefa avstrijske vlade. Prav tako so to storili tudi pripadniki Južnih Tirolcev, ki so se vsi postavili na stališče, da ne moreš zatirati manjšin v lastni državi, ko pa po drugi strani za svojo manjšino zahtevaš popolno zaščito. izraženem dvorna o lojalnost: predsednika Zveze slovenskik organizacij, ker si je dovolil pondariti, da ki kili koroški Slovenci kljak svojim prizadevanjem za sporazumno rešitev odprtik vprašanj med prizadeto narodno skupnostjo in pristojno vlado, če ne ki našli razumevanja za ta sodokni demokratični koncept reševanja manjšinskik vprašanj, primorani okrniti se na pomoč /agoslavije kot zaščitnice slovenske narodne sknpnosti, kakor je to storila Avstrija za svojo manjšino v /nžnem Firoln. Koroški Slovenci na vse to odgovorimo lakko samo. da smo svojo lojalnost do domovine dokazali v časa, ko jo je velikonemška vojska z za-sedko začasno zkrisala z zemljevidov in jo je teptal nacistični škorenj. Kijab lojalnosti in zlasti zaradi pravilno pojmovane državljanske zavesti pa si ne pastimo vzeti pravic, ki nam gredo, in od vodstva našik organizacij pričakajemo in terjamo, da — ponavljamo kesede iz Kleine Zeitang — za dosego in v okramko iegitim-nik pravic izkorišča „do skrajnosti vse šanse, ki ji jik nadi demokratična astava naše države", katere del je tadi državna pogodka z vsemi določili v korist manjšinam in v okramko proti oknovi nacizma in velenemške-ga nacionalizma. Afed skrajne šanse spada tadi internacionalizacija, kakor jo je ačinkovito predočila naša država. Katoliška delavska mladina ostane v solidarnostnem komiteju 15. avgusta je neki koroški dnevnik prinese! vest, da je Katotiška delavska mtadina izstopita iz Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev. Ta vest je povsem neutemeljena in ne odgovarja resnici. Katotiška delavska mtadina je štej ko prej čtanica Solidarnostnega komiteja in se bo tudi v bodoče — kakor je nedavno izjavita — ukvar-jaia z manjšinsko probtematiko na Koroškem. Za to je tudi dobita po-obtastito na izrednem zasedanju vodstva koroške škofije 26. julija tega teta. Hkrati Katotiška delavska mtadina ugotavlja, da hujskajo prav tiste site proti sodetovanju krščanskih organizacij v solidarnostnem komiteju, katerim manjka civitna korajža za tako nastopanje. Ob koncu poziva Katotiška delavska mtadina vse tiste site, ki so dostej molčale k manjšinski probtematiki, da naj dokažejo svojo manjšini naktonjeno miselnost. -Široka podpora našemu boju za p; a vice Sklep freh v parlamentu zastopanih strank, da v jeseni izvedejo tjudsko štetje posebne vrste, je v nasprotju z določili državne pogodbe in hkrati pomeni revizijo tega mednarodnega dokumenta, v katerem so slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji zagotovljene vse narodne pravice. Ta sklep oziroma zakon ni naletel le na odpor pri koroških Slovencih in gradiščanskih Hrvatih, marveč ga je z ogorčenjem sprejela širša javnost v matični Sloveniji in ostalih republikah SFRJ. Vsi narodi in narodnosti Jugoslavije so v preteklem tednu koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom od uradnih političnih in kulturnih forumov do delavskih združenj v vsej državi izraziti svojo solidarnost in podporo v boju za njihove pravice. V preteklih tednih in dneh so priredili številna protestna zborovanja, v katerih so nam izpričali svojo solidarnost in protestirali proti zakonu o štetju posebne vrste ter brutalnemu nastopanju varnostnih organov napram slovenskim mladincem. Odlomke nekaterih protestnih pisem in izraze solidarnosti objavljamo v današnji številki. H Koordinacijski odbor družbenopolitičnih organizacij železarne Jesenice: . . . Zadnji dogodki, ki so se zvrstiti v Škocijanu in Sinčt vasi, presegajo vse meje civitizirane družbe neke organizirane države. Teror nad sto-vensko in hrvatsko manjšino onkraj Karavank nas spominja na najmrač-nejše čase nacizma. Početja avstrijskih oblasti prav gotovo slabo vplivajo na politično situacijo v Evropi, predvsem pa na odnose med sosednjima državama. Danes, ko se po tridesetih letih zloma nacizma pojavljajo ljudje s polnimi prsmi odlikovanj, med njimi tudi kljukasti križi, pomeni, da je treba energično ukrepati, ker s tako državo in njihovimi voditelji, ki dopuščajo take izpade, nekaj ni v redu. Popuščanje nacističnim organizacijam na Koroškem pomeni odobravanje njihovega početja. Podpiramo vsa prizadevanja naših organov, predvsem sekretariat za zunanje zadeve, za pravično rešitev in zaščito manjšine na Koroškem, istočasno pa zahtevamo, da ukrepajo ostreje proti nasilju in zahtevajo, da problem obravnava OZN. Smatramo, da mora biti o teh dogodkih svetovna javnost seznanjena. H Delavci tovarne „Mura" v Murski Soboti: Delavci tovarne oblačil in perila „Mura" iz Murske Sobote vam pošiljamo naše delavske pozdrave in vam sporočamo, da podpiramo vaš pravičen boj za uresničtev osnovnih pravic za obstoj slovenskega življenja na Koroškem .. . H Temeljna organizacija tzd stavbenega pohištva Radlje ob Dravi: Zbrani na protestnem zborovanju 18. avgusta, najostreje protestiramo (D%/jend#. stran:') RTV Ljubljana-stvaren prikaz manjšinske politike v Avstriji Ci!j je jasen -asimitacija USTANOVN) KONGRES KOMUN!ST!ČNE ZVEZE AVSTRtJE: zahteva po popotni enakopravnosti manjšin v Avstriji 6. avgusta 1976 so se komunistične organizacije z Dunaja, Gadca, Tirolske, Salzburga in Celovca združile v eno enotno organizacijo, ki se imenuje Komunistična zveza Avstrije (Kommunistischer Bund Oster-reichs). Komunistične organizacije v raznih deželah in mestih Avstrije, so mnenja, da lahko bolj učinkovito delujejo v enotni centralistično-demokratični organizaciji. Po mnenju ustanoviteljev je takšna organizacija danes potrebna zato, ker KPA ni več .proletarska razredna partija" in zato avstrijski delavski razred .nima več revolucionarnega vodstva" (iz ustanovitvene izjave Komunistične zveze). Na ustanovnem kongresu so delegati sklenili program in statut organizacije. V programu zavzema Komunistična zveza Avstrije tudi stališče do vprašanja manjšin v Avstriji in zahteva s tem v zvezi .pravico pripadnikom slovenske, hrvaške in madžarske manjšine do uporabe materinščine pri vseh uradih in sodiščih, v zvezni vojski, na dvojezičnem ozemlju neposredno, v ostali Avstriji pa preko tolmača. Pravico pripadnikom manjšin na mešanem ozemlju za dvojezično izobrazbo na vseh področjih ljudskega izobraževanja in pravico pripadnikom manjšin po celi Avstriji do pouka v materinščini. Nadalje obvezno poučevanje vseh otrok in mladoletnikov na mešanem ozemlju v jeziku manjšin. Dvojezičnost vseh topografskih napisov kot tudi vseh javnih razglasov, označb in napisov na mešanem ozemlju. Zakonito prepoved diskriminacije manjšin." Komunistična zveza Avstrije izdaja centralni organ .Klassen-kampf", v katerem se že od nekdaj zavzema za pravice manjšin. Program Komunistične zveze pa bo v kratkem izšel tudi v slovenščini. Upanje, da bo osveščanje demokratičnega deta javnosti v sosednji Avstriji vendarte uspeto zavrniti ztoveščo pretnjo stovenski in hrvatski manjšini na Koroškem, štajerskem in Gradiščanskem, se ni uresničito. Avstrijski zvezni partament je v prvih potetnih dneh sprejet od treh gtav-nih avstrijskih potitičnih strank — socia-iistične, tjudske in svobodnjaške — dogovorjena zakona: noveto zakona o popisu prebivatstva in zakon o narodnostnih skupinah. Uzakonjeno je torej ugotavtjanje manjšine in dejstvo, da bodo postej pravice manjšine v Avstriji odvisne od šte-viia njenih pripadnikov. Najširša jugosto-vanska javnost je pred in po sprejetju obeh zakonov odtočno in s čvrstimi argumenti izražata ogorčenje nad tem korakom sosednje države. Organi naše države so v vrsti uradnih in izčrpno utemetjenih izjavah v državniški in diptomatski obtiki povzeti občutenje naših tjudi. Svoje ogorčenje so izrazite družbeno potitične organizacije, društva, združenja, posamezniki. Zvrstiti so se znastveniki in časnikarski zapisi, ki z vseh ptati ponovno osvettjujejo ta, ne prvi, a vsekakor v povojnem obdobju najtežji udarec naši manjšini v Avstriji. Ztasti pa je odtočno, brezkompromisno in enotno izrazita svoj ne zoper poskus nemškonacionatnega diktata sama manjšina. Odveč bi bito ponavtjati vse tehtne mi-sti o tem zadnjem asimitacijskem poskusu zoper stovensko in hrvatsko manjšino, ki so bite rečene in zapisane pri nas. Nekatera dejstva pa vetja poudariti. Predvsem zato, ker je pred nami prav gotovo dot-gotrajen in zapteten boj za to, da Avstrija stopi na pot poštenega izpotnjeva-nja obveznosti do manjšin, ki jih je sprejeta. Ko je repubMka Avstrija uspeta teta 1955 znova vzpostaviti v nespremenjenih mejah svojo neodvisno državnost, je z državno pogodbo pridobita pravice in prevzeta dotžnosti. Avstrijski zvezni partament je potrdi! državno pogodbo v cetoti in v vseh posameznostih, ki jo tvorijo. SFR3 je na temetju ustreznih dotočit same državne pogodbe pristopita k njej, jo ratificirata in tako postata potnopravna stranka te pogodbe. Nič novega ni, če omenimo, da ni uspeto v obdobju do teta 1955 naše prizadevanje za spremembo meje z Avstrijo. Dosegti pa smo, da se v državni pogodbi stovenskemu in hrvaškemu živtju zagotove — kot narodnima manjšinama v Avstriji — možnosti za obstoj in razvoj. Zato vetja poudariti, da prav ob tem, ko čt. 5 državne pogodbe zagotavtja Avstriji predvojne meje — vpraštjiva pa je bita predvsem meja z Jugostavijo — čt. 7 državne pogodbe nataga Avstriji zato, ker ni prišto do spremembe meje, doiočene obveznosti, in tu smo pri pomembni ugotovitvi. Ni namreč dopustno po temetjni pravni togiki, še manj po vetjavnem mednarodnem pravu, sprejeti pravice iz neke mednarodne pogodbe, obenem pa zanikati, ne izpotnjevati dotžnosti iz iste pogodbe. Naj tudi zapišemo, da seveda neizpotnjevanje deta mednarodne pogodbe postavi pod vprašaj vso tisto njeno vsebino, ki je v zvezi z neizpotnjenimi dotočiti! Kako je Avstrija v 21 tetih izpotnjevata bito vetikokrat ugotovtjeno. Ne te pri nas! svoje obveznosti iz državne pogodbe, je Tudi avstrijski, v svetu znani teoretiki mednarodnega prava in manjšinske probtema-tike (npr. Ih. Veiter, F. Ermacora idr.), so omenjati in omenjajo, da so nekatere točke čt. 7 državne pogodbe ostate neizpot-njene in da bo državno pogodbo potrebno dostedno izpotniti. števitne osebnosti na četu z zveznim kancterjem izjavtjajo in obtjubtjajo iz teta v teto, da bo č!. 7 državne pogodbe izpotnjen. Tudi oba sprejeta sporna zakona imata namen, po uradni avstrijski raztagi, da se izpotnijo obveze iz čt. 7 državne pogodbe — po 21 tetih! Kakšno izpotnitev imajo v mistih, bo razvidno kasneje. Tu zapišimo te, da so Stovenci in Hrvatje v Avstriji potrpežtjivo čakati 21 tet. !n dočakati so ukrep za ukrepom, ki so postopoma stab-šati njihov potožaj in jim krniti pravice. Na koncu so dočakati zakona dunajskega partamenta, ki naj potrdita in posvetita vse tisto nasi!je, ki se je izvajato nad njimi od prvih dni germanizacije do danes! Dejstvo, da na Koroškem in Štajerskem poteg nemško govorečih Avstrijcev žive tudi Stovenci, ni bito niko!i neznano. Prav tako je znano, da je kot postedica germa-nizacijskega pritiska že za časa habsburške monarhije števito zavednega stoven-skega prebivatstva močno upadto. !zid ptebiscita po !. svetovni vojni je bit že postedica predhodne germanizacije. Po ptebiscitu naj bi prva avstrijski repubtika zato, ker je v njenih mejah ostata dvojezična južna Koroška, zagotovita stovenski manjšini oziroma njenim pripadnikom pravice po dotočitih senžermenske mirovne pogodbe. Toda germanizacijskip pritisk se ni !e nadatjevat, temveč se je stopnjevat do kutminacije v obdobju hitterizma. Po zmagi v tt. svetovni vojni je Jugostavija znova zahtevata priktjučitev dvojezičnega ozemtja, ki je po ptebiscitu pripadto Avstriji. Tudi tokrat je sporno ozemtje po sktepu vetikih zavezniških sit ostato v okviru repubtike Avstrije. Ta pa se je ponovno, tokrat s 7. čtenom državne pogodbe, obvezata, da bo zagotovita Stovencem na Koroškem in štajerskem ter Hrvatom na Gradiščanskem vrsto posebnih manjšinskih pravic. Te obveznosti Avstrija do danes ni izpotnita, pač pa se po tetu 1955 korak za korakom tikvidira tisto, kar so Stovenci na Koroškem dobi!i v obdobju med t. 1945 in 1955, v času, ko je bito mejno vprašanje še odprto. Medtem je ugotovtjeno števito Stovencev od štetja do štetja prebivatstva drseto navzdot, detno kot postedica izsitjene asimitacije, detno kot rezuttat spretnm statističnih mahinacij ob štetjih prebivatstva. Sedaj, po 21 tetih, naj bi se ugotovito, kje sptoh Stovenci so, kje jih je še kaj in kjer jih je vsaj pri-btižno 25 % prebivatstva, naj bi jim pripadate nekatere pravice iz zakona o narodnostnih skupinah. O dejanskem obsegu teh pravic bo še govora. Najprej tahko ugotovimo, da niti po zdravi pameti niti po etementamem občutku za pravo in pravičnost ne more biti sprejemtjivo, da se potem, ko se je desettetja in več zavestno in stotetja spontano izrivato Stovence na Koroškem in štajerskem, sedaj ugotovi „stanje", kot da se pred tem ni nič zgo-dito, in se nato izhaja iz tega „ugotov)je-nega" stanja pri opredetjevanju pravic. Jemtješ, jemtješ sosedu, prestavtjaš mejnike v njegovo škodo kar naprej. Ko si mu pravzaprav vzet vse, pa rečeš: ugotoviva zdaj, kaj je moje in kaj tvoje in to zapišiva, da bo za naprej jasno! Tudi mnogi Avstrijci poudarjajo, da bo ugotavtjanje manjšine in postavtjanje manjšinskih pravic v odvisnost od 25 % v vzdušju in ob pogojih, kakršni so ztasti na Koroškem danes ih po tem, kar se je desettetja in stotetja dogajato, korak k iikvidaciji stovenstva na Koroškem, korak k izginotju Stovencev. Sktenjeno ozemtje, kjer so Stovenci od nekdaj živeti in kjer so uživati tisto mato ati nič manjšinskih pravicj bo razbito na nekaj izotiranih otočkov, kjer bo Stovencev več kot 25 % in kjer naj bi jim pripadate pravice iz manjšinskega varstva. Sktenjenega dvojezičnega ozemtja bi ne bito več, stovenske manjšine počasi tudi ne. Probtem bi bit — za šoviniste in nastednike nacionatsociatizma v Avstriji — rešen. Zato ni naktjučje in ne pretirano, da za napovedano ugotavtjanje manjšine mnogi uporabtjajo nazive etatistični genocid", „etnocid" ipd. Jugostavija je ena od potnopravnih strank državne pogodbe. Dotočita čt. 7 te pogodbe so znana in jasna. Med temetji vsakršnega pravnega reda, tudi mednarodnega, je vsekakor načeto „pogodbe je treba izpotnjevati" (pacta sunt servanda). !zpotnjevati jih je treba pošteno in v dobri veri. Ustanovna tistina OZN poudarja med načeti, po katerih naj se države ravnajo, da bodo čtanice OZN „izpotnjevate v dobri veri obveznosti, ki so jih prevzete". Dunajska konvencija o pogodbenem pravu iz teta 1969 dotoča, da „vsaka pogodba, ki vetja, obvezuje stranke pogodbe in so jo te dotžne izpotnjevati v dobri veri". Sktepna tistina Hetsinške konference o varnosti in sodetovanja v X. pogtavju Dektaracije o načetih, po katerih se ravnajo države udeteženke konference v medsebojnih odnosih, zavezuje države udeteženke, da bodo „vestno izpotnjevate svoje obveze po mednarodnem pravu, tako tiste, ki izhajajo iz obče priznanih načet in pravi! mednarodnega prava, kot tudi obveze, ki izhajajo iz pogodb in drugih sporazumov, v sktadu z mednarodnim pravom, katerih podpisnice so". Opirajoč se namenoma na nedvomno najugtednejše ime avstrijske mednarodno pravne doktrine, je v primeru totmačenja mednarodne pogodbe prvenstveno potrebno ugotoviti dejansko votjo strank, kot izhaja iz teksta pogodbe. Od teksta se je moč odatjiti te, če bi bi! absurden. Prav na kratko si ogtejmo zadevo v zvezi z avstrijsko državno pogodbo. Prvo: namen dotočb v č!. 7 je nedvomno zagotoviti pravice, varovati pravice stovenske in hrvatske manjšine. Absurdno bi bito skte-pati — četudi bi ne poznati geneze nastajanja čt. 7 in bi ne vedeti, zakaj je do čt. 7 prišto — da so podpisnice državne pogodbe z njim hotete okrniti, zmanjšati, odvzeti, v vsebinskem ati teritoriatnem pogtedu, pravice manjšin. Nedavno tega sem že zapisat, da po dokaj izčrpnem študiju mednarodno pravne probtematike manjšin ne poznam pogodbe, ki vsebuje dotočita o pravicah neke manjšine a!i njenih pripadnikov, da bi imeta namen okrniti te pravice. Drugo: čeprav je med pogajanji tekta beseda o tem, in čeprav bi se tvorci državne pogodbe mogti zgtedo-vati po dotočitih senžermenske pogodbe, kjer je izrecno govora o „znatnem števitu" manjšinskega prebivatstva (hudo nevednost bi jim pripisati, če bi meniti, da niso ob pripravah č). 7 avstrijske državne pogodbe imeti v mistih tudi dotoči! senžermenske pogodbe), končni tekst čt. 7, to je tekst, ki je bit sprejet, podpisan in ratificiran, za uvetjavitev pravic stovenske in hrvatske manjšine ne postavtja nobenega kvantitavnega pogoja. Torej stranke pogodbenice očitno niso imete namena vzeti iz čt. 7 na dotočen odstotek manjšinskega prebivatstva. Za izpotnitev nekega jasnega pogodbenega dotočita pa ni dopustno, da ena od pogodbenih strank naknadno postavtja dodatne pogoje. Tretje: nesporno je, da v obstoječem mednarodnem pravu ni nobenega sptošnega pravita ati načeta, ki bi dotočato, da je za uživanje pravic iz manjšinskega varstva potreben dotočen odstotek manjšinskega prebivatstva. če se eventuatno žeti z nekim mednarodnim aktom dotočeno pravico povezati z ustreznim odstotkom manjšinskega prebivatstva, mora ta akt to izrecno do-točati. če to konkretno ni dotočeno, je tudi v primeru nejasnosti umestno te tot-mačenje, ki je v sktadu s sptošnim nače-totlš. To pa je, da načetoma po mednarodnem pravu pravice !z manjšinskega varstva niso vezane na nek dotočen odstotek manjšinskega prebivatstva. četrto: ozemtje, kjer naj bi se uvetjavite pravice iz čt. 7 avstrijske državne pogodbe na Koroškem, nikakor ni bito in ni neznano. Posptošeno rečeno — to je bito tisto ozemtje, ki ga je zahtevata SFRJ, opirajoč se na narodnostno načeto, pa je ostato v okviru Avstrije, tn ker je ostato, naj bi na njem pripadate manjšini pravice iz čt. 7 državne pogodbe. Sami avstrijski organi so nekajkrat opredetiti to ozemtje, npr. s spomenico koroške dežetne vtade zaveznikom (12. 9. 1945) in z zakonsko uredbo de-žete Koroške iz !. 1945 o območju obveznih dvojezičnih šot. O obsegu tega ozemtja se je nekajkrat izjasnita tudi sama prizadeta manjšina. Če ostanemo na ravni poštenega in v dobri veri totmačenja čt. 7 avstrijske državne pogodbe, če torej izhajamo iz temetjnega namena strank pogodbenic, potem je območje, na katero se nanaša manjšinska zaščita, po tem čtenu najmanj tisto, na katerem je manjšina že prej uživata neke parvice. Tu pa smo znova vsaj pri območju, ki je zajemato obvezno dvojezično šbtstvo po uredbi koroške dežetne vtade iz !. 1945. Eventuatne omejitve tega ozemtja, na katero se čt. 7 nanaša, bi bite možne te s sogtasjem prizadetih in zainteresiranih strani, to je ztasti same manjšine in SFRJ. Spredaj smo omeniti da bo še govora o dejanski vsebini dotoči! sprejetega zakona o narodnostnih skupinah. !zčrpno in tehtno anatizira ta zakon aide-memoire ZtS avstrijski viadi (1. V!!. 1976). Prvo kar je nesprejemtjivo je vsekakor povezovanje manjšinskih pravic z dotočenim odstotkom (25 %) manjšinskega prebivatstva. To bo pretežni det dvojezičnega ozemtja iztočito iz manjšinskega varstva in torej obrezpredmetito čt. 7 državne pogodbe za ta det dvojezičnega ozemtja. V z zakonom predvidenih sosvetih narodnostnih skupin ni moč videti drugega kot poskus ustvariti parateto (postušnejšo?) sedanjemu tegat-nemu vodstvu manjšine. Gtede šotstva bi ostato vse po starem; nevzdržna ureditev iz t. 1958-59 ostaja nedotaknjena, že tako okrnjena raba stovenščine pred sodišči in v upravi se še botj okrni; sptoh se stoven-ščina in hrvaščina (zakon ju poimensko ne omenja kot ne omenja stovenske in hrvaške manjšine) degradira na raven narečij. Dvojezični topografski napisi se omejujejo tam kjer bi sptoh biti te na označevanje krajev ne pa tudi javnih ustanov na dvojezičnem območju ipd. O kakih ukrepih za obnovo in okrepitev gospodarskega poto-žaja in kutturnega iivtjenja manjšine ati o kakih drugih „pospeševatnih" ukrepih v prid manjšine ni govora, kot tudi ni govora o prepovedi detovanja manjšini sovražnih organizacij. Točna je torej ugotovitev v aid-memoarju vtade SFRJ: „Pred-tog zakona o narodnostnih skupinah bistveno omejuje pravice, zaščito in razvoj stovenske in hrvaške manjšine gtede na tisto, kar jima zagotavtja državna pogodba." Dodajmo: tudi če bi ne bite pravice iz zakona o narodnostnih skupinah povezane s 25 odstotki, je njegova vsebina za Stovence na Koroškem gtede na dotočita č). 7 državne pogodbe, v večin! pogtedov pa tudi gtede na sicer iatostno dejansko stanje, korak nazaj, ne naprej! Torej zavesten korak avstrijske državne potitike k asimitaciji Stovencev in Hrvatov, korak k razrešitvi manjšinskega vprašanja v Avstriji v smistu znanih pozivov Karntner Heimatdiensta. Danes, 21 tet po podpisu državne pogodbe, niso izpotnjena njena dotočita, nanašajoča se na stovensko in hrvaško manjšino. Vzdušje, ki naj bi se na Koroškem po izjavah avstrijskih osebnosti spre-minjato in postopoma omogočito uresničitev dotočit čt. 7 državne pogodbe, se je resda spreminjato, a očitno v obratno smer. tzpadi šovinizma in protistovenske misetnosti se stopnjujejo, rezuttat naciona-tističnih pritiskov ni več te izmikanje iz-potnitvi obveznosti iz državne pogodbe, temveč prikrit poskus njene enostranske revizije. Gotovo zato, da primerjava njenih dotočit z dejanskim stanjem ne bi bo-dta v oči. Bistvo te revizije je enostransko dotočiti, kot pogoj za izpotnitev doce!a jasnih dotočit pogodbe, dodatne kvantitativne pogoje, kar je po mednarodnem pravu nedopustno in nesprejemtjivo. S tem bodo dotočita manjšinskega varstva iz čt. 7 državne pogodbe, ki naj bi po tetu 1955 zavarovata, okrepita potožaj in pravice stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji detovata tako, da se bodo te pravice po vsebini in gtede na območja, kjer naj vetjajo, skrčite. To seveda ni bit namen tvorcev državne pogodbe in to ni tisto, kar je sprejeta SFRJ, ko je z ratifikacijo pristopita k avstrijski državni pogodbi, k vsem njenim dotočitom in k vsakemu posebej, od č!. 1 do č!. 38 državne pogodbe. Kot potnopravna čtanica državne pogodbe in kot matična država najpomembnejših manjšin v sosednji Avstriji, ima naša država vse raztoge, da izčrpno pretehta svoj odnos do sosedne države in da podvzame ukrepe za spoštovanje dotočit državne pogodbe, katere pogodbena stranka je. Še tehtnejši pomistek o bodočem prizadevanju stoji pred obema manjšinskima skupnostima. Udarec, katerega jedro je ugotavtjanje manjšine, je bit dobro pre-mištjen. Njegov ci!j je jasen: zadati udarec obstoju manjšine na strnjenem dvojezičnem ozemtju na Koroškem, pospešiti proces asimitacije, ustvariti pogoje za postopno dokončno tikvidacijo manjšinskega vprašanja; narediti čt. 7 državne pogodbe brezpredmeten. Živtjenjska sita obeh manjšin, njuha tastna ustvarjatnost in preizkušena trdoživost, sta prvo jamstvo, da tudi sedanji poskus ne bo dosege) končnega citja. Vse čvrstejša vez tako stovenske kot hrvaške manjšine s sociatistično Jugosta-vijo, ki jima enotna nudi vso podporo, je enako pomembno zagotovito. Pomen in ugted naše države v svetu bo pomembno sredstvo v prizadevanjih, da se evropska in svetovna demokratična javnost upre diskriminaciji zoper avtohtono narodnostno skupnost sredi Evrope. Vse to, vse naše organizirano in spontano detovanje doma in v svetu, naj bi čimprej privedto k temu, da bodo tudi v avstrijski manjšinski potitiki prevtadate tiste site, ki svojo testno bodočnost grade na spoštovanju pravic do obstoja in razvoja, na enakopravnosti in sodetovanju vseh narodov in narodnosti. Naj ob koncu dogajanja zadnjih tet in ztasti tednov strnemo v nekaj okvirnih ugotovitev in vprašanj: a) odnosi, dobro sosedski, četo prija-tetjski med obema sosednima državama ne morejo več ostati taki, vse dokter se ne spremeni odnos Avstrije do naše manjšine; b) očitno je pri urejanju manjšinske probtematike v Avstriji prevtadat naciona-tistični pritisk, kar pomeni, da je postat neuspešen in morda tudi nesmisetn na-datjnji diatog manjšine z avstrijsko vtado; c) enostranski poskus revizije dotoči) državne pogodbe, katere sopodpisnik je SFRJ, to je enega od temetjev ureditve in stabitnosti v tem detu Evrope, ni te zaustavit razvoja pri uresničevanju črke in duha Hetsinških sktepov, temveč je odprt žarišče, verjetno dotgotrajnega spora med sosedoma, saj ni pričakovati hitre spremembe začrtane avstrijske potitike; ^ spor se bo nujno odražat na raztičnih mednarodnih ravneh in ne bo nikomur v korist* d) tako manjšina kot njena matična država bosta morati poiskati nova pota svojih prizadevanj, ki ne morejo biti več te izmenjava mnenj in diatog, temveč trdo prizadevanje zoper zavesten poskus dokončno as)mi!irati nošo manjšino v sosedni državi, na Koroškem še posebej. Erncsf Pffnc . ^ (Teorija in praksa, št. 7— * Jugoslovanski dan na 25. Avstrijskem tesnem sejmu v Cetovcu Kot vsako teto !o se jugostovanske gospodarske organizacije tudi tetos udetežite Avstrijskega tesnega sejma v Cetovcu. Ceia vrsta gospodarskih organizacij je razstavijaia svoje izdeike v nam že vsem znanem jugosiovanskem paviijonu. V okviru jugostovanskega dneva so predstavniki Gospodarske zbornice Stovenije in Hrvaške prirediti skupaj z vidnimi predstavniki stovenskega gospodarstva tiskovno konferenco, na kateri so obraztožiti trenutno gospodarsko sodetovanje med Avstrijo in Jugostavijo. Za gospodarsko sodetovanje Stovenije in Avstrije je zna-čiten visok detež Stovenije v skupnem jugostovanskem izvozu in uvozu s to državo, tzvoz Stovenije namreč že dotga teta predstavna več kot 40 % vsega jugostovanskega izvoza v Avstrijo, tani četo 49 %. Prav tako je pomemben njen detež v jugostovanskem uvozu, ki je tani znašat 3$ %, v tetu 1974 pa kar 43,4 "/o. V zadnjem obdobju so gospodarski stiki z Avstrijo nazadovati. Obremenjeni so še posebej z nekajtetnim porastom deficita trgovinske bitance. Lani je Jugostavija s svojim izvozom v Avstrijo pokrivata te še 23,7 % uvoza, Stovenija pa 33,3 °/o. Takega razmerja ne more zdržati nobena država, ztasti ne država v razvoju, kot je to Jugostavija. Nazadovanje stovenskega izvoza v Avstrijo je tani vrednostno presegto 5 "/o, uvoz se je zmanjšat kar za 29 %. Po reatnem obsegu btagovne menjave je nazadovanje še večje. Ne eden ne drugi ne moreta biti zadovotjna, ako se medsebojno bitanco izbotjšuje na nižjt ravni. Koroški Slovenci moramo postati nositelj gospodarskega sodelovanja med SRS in Koroško ter SFRJ in Avstrijo V zadnji števitki smo ie poročati o razgovorih med predstavniki gospodarstva SRS in predstavnki koroških Siovencev o vktjučevanju koroških Siovencev v gospodarsko sodeiovanje med Avstrijo in Jugosia-vijo. Ker pa je ta dogodek za nadaijnji razvoj in obstoj naše narodne manjšine brez dvoma veiikega pomena, bomo v tej števiiki boij obširno poročati o tem razgovoru. # Gospodarski odbor Zveze siovenskih organizacij — pobudnik tega razgovora GO ZSO se je že dalj časa prizadeval, da bi prišlo do razgovora na najvišjem vrhu. V razgovor smo od vsega začetka želeli vključiti predvsem nositelje našega gospodarstva na dvojezičnem ozemlju. Kajti zavedamo se, da morajo biti v konkretne gospodarske načrte vključeni nositelji slovenskega gospodarstva na Koroškem iz gostinstva in turizma, obrti in industrije, trgovine ter iz kmetijstva in zadružništva. V naših prizadevanjih za tak razgovor in za realizacijo sklepov in ciljev takega razgovora, smo pri gospodarskih predstavnikih SRS naleteli na veliko razumevanje. # Skupna akcija gospodarskih odborov ZSO in NSKS Mislimo, da je za naše nadaljnje načrte na gospodarskem področju izredno pomembno, da sta ZSO in NSKS skupno nositelja konkretnih gospodarskih prijemov na dvojezičnem ozemlju. Razgovor, o katerem danes poročamo, je eden pomembnih mejnikov Za nadaljnja gospodarska prizadevanja. Brez dvoma pa je tudi potrdilo, da je veliki večini koroških Slovencev postalo jasno, da je edini porok za boljšo gospodarsko prihodnost skupen nastop vseh tistih, ki jim je glavni cilj koristiti slovenski narodni manjšini na Koroškem. # Pozdravne in uvodne besede predsednika GO ZSO Predsednik GO ZSO tovariš dipl. mž. France Einspieler je v imenu obeh gospodarskih odborov odprl razgovor o gospodarskih vprašanjih naše narodne manjšine. Pozdravil je predsednika Gospodarske zbornice SRS tovariša Andreja Verbiča in njegovo delegacijo, predstavnike največjih slovenskih delovnih organizacij, blizu petdeset slovenskih gospodarstvenikov naše narodne manjšine, generalnega konzula SFRJ tov. Bojana Lubeja, predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij ter predstavnike tiska. V svojem pozdravnem nagovoru je tov. Einspieler med drugim dejal: „Razgovor smo sklicali iz potrebe, da se v širšem krogu pogovorimo o vprašanjih, ki so pomembna za naš bodoči — tako zasebni kakor družbeni — gospodarski razvoj. Izhajamo iz osnove, da je za naše bodoče gospodarstvo zavzemanje bitnega pomena povezanost našega gospodarstva z gospodarstvom v matični državi, dalje, da imamo koroški Slovenci vso pravico, da v poli meri participiramo pri meddržavnih gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo. Zato nas izredno veseli, da so se našemu povabilu odzvali predstavniki Gospodarske zbornice in gospodarstva Slovenije." V nadaljevanju je tovariš Einspieler na kratko nakazal gospodarski trenutek koroških Slovencev. # Besede predsednika Gospodarske zbornice SRS lov. Andreja Verbiča Tov. Verbič je nakazal trenutno stanje gospodarskega sodelovanja med Vlada pojasnjuje" manjšinsko problematiko /z izj^fe „Z,<2MdMpreMfd;fMst<2" smo zvedeli, da je arad zveznega kanclerja izda/ krošaro ;,Narodne skapine v Avstriji", ki naj ki s/ažiia razjasnitvi manjšinske proBie??MtiBe med avstrijskim ijadstvom. Brošaro so menda ?*i!zpos!%!i „tisočim astvarjai-cem mnenja". Vsekakor čadno, da oke slovenski organizaciji te krošare doslej še nista prejeli. Gre za iMfor?7Mciyo, kako si Avstrija predstavlja rešitev ??Mnši??sBega vprašanja. Vlada očitno apa, da ki s fo krošaro olajšala „astvarja!cem mnenja" protimanjšinsko gonjo, saj poznamo že dosti tozadevnik informacij, ki izzvenijo vedno v istem tona; da je v kistva itak že vse arejeno, za to, kar še ni, pa ko potrekno ago-agotavljanje manjšine; nadalje, da so zakteve Slovencev neapravičene in da centralni organizaciji menda splok nimata zaledja pri manjšini. V isti izdaji „Landespressediensta" smo s presenečenjem krali, da koroški Slovenci menda odklanjamo poročila jagoslovanskik časopisov k na-šema vprašanja, tako sta vsaj dejala deželni glavar IVagner in kancler Areiskp. Očitno gre ta samo za po-kožno željo našik politikov. Koroški Slovenci smo seveda zelo kvaležni okjektivnim poročevalcem iz matične države, saj od koroškik novinarjev okjektivnosti že dolgo nismo več vajeni. Avstrijo in Jugoslavijo ter poudaril, da ni zadovoljivo. Ko je nezadovoljivo sodelovanje podkrepil s statističnimi podatki je dejal: ..Potruditi se moramo, da odnose blagovne menjave izboljšamo in da jih premostimo tudi z drugimi, sodobnejšimi in višjimi oblikami sodelovanja. To pa toliko bolj, ker se Jugoslavija s hitrim razvojem, ki ga ni ustavila niti lanskoletna recesija, spreminja v industrijsko čedalje bolj močnejšega južnega soseda Avstrije, ki bo v dolgem obdobju svojega razvoja njen vedno zanimivejši gospodarski partner. Očitno je, da razvoj gospodarskega sodelovanja lahko pospešuje odnose med dvema državama. Res pa je tudi, da druga neurejena vprašanja v medsebojnih odnosih na to sodeiovanje iahko deiujejo zaviraino! Ne moremo zapreti oči pred nekaterimi odprtimi probiemi, med katerimi je vprašanje upravičenih zahtev manjšine in dosiedno uresničevanje državne pogodbe na prvem mestu!" V nadaljevanju je tov. Verbič poudaril, da morajo koroški Slovenci postati nositelj dobrega gospodarskega sodelovanja ter nakazal nekaj konkretnih možnosti angažiranja koroških Slovencev. $ Uvodni referat tajnika GO ZSO Tajnik GO ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je v imenu gospodarskih odborov imel na razgovoru v Korotanu uvodni referat, v katerem je skušal nakazati nekatere smernice bodočega gospodarskega razvoja med koroškimi Slovenci ter predlagal nekaj konkretnih ukrepov za ojačitev gospodarske moči naše narodne manjšine. Tov. Wieser je zaključil takole: „V kolikor bomo uspeli s skupnim nastopanjem, treznimi političnimi in gospodarskimi pogledi, ki bodo orientirani v smeri bolj enakopravnih in trdnih ekonomskih odnosov, v naši neposredni bližini v Evropi in v svetu uvajati poleg obstoječih še nove gospodarske dejavnosti, oboje povezovati v celoto, se bo vsaka pozitivna sprememba na področju manjšinskega gospodarstva močno odražala na celotnem življenjskem področju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pri tem upamo, da bodo za naša skupna prizadevanja avstrijski polij tični dejavniki v prihodnje imeli več posluha in s tem vsaj deloma ugodili sklepom Helsinške konference, katerih sopodpisnica je tudi Avstrija. Kajti v sklepni listini konference o varnosti in sodelovanju v Evropi je posvečeno prav sodelovanju v gospodarstvu v znanosti in tehnologiji in varstvu okolja izredno veliko pozornosti." Giseta May gostovala v Beljaku V oBvir% „KorošBeg