SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja rsako sredo. £ • n • i Letno Dia 32,—, E"letno Din 16,—, četrt-10 Din 9.—, inozemstvo 64.—> — Poštno-čekovni račun 10.603, LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO UredniStvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Teleion interurban 113. Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol stra* nI Din 1000___ četrt strani Din 500.-, «/. strani Din 250-, '/a str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20. Maribor dobi okrožni Inšpektorat Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter iživkovič je na osnovi členov 20. in 22. rakona o naslovu in razdelitvi kraljevine na upravna področja od 3. oktobra 1929 dne 24. oktobra odredil, da se IV posameznih banovinah ustanovi 22 okrožnih inšpektoratov, in sicer v savski banovini 3, v vrbaski 2, v primorski il, v drinski 3, v zetski 3, v dunavski 4, iv moravski 2, v vardarski 3, v dravski 1, in sicer s sedežem v Mariboru. Kakšen je delokrog okrožnih inšpektorjev, ki opravljajo posle okrožnih inšpektoratov, in kaj spada v njihovo pristojnost? O tem določa uredba, da Spada v delokrog in pristojnost okrožnih inšpektorjev naslednje: 1. Skrb nad javno varnostjo na področju inšpektorata. 2. Nadzorstvo nad uradovanjem oblasti in organov obče uprave in nad delom občinskih uprav in njihovih organov, kakor tudi nad organi ustanov, ki so podrejene oblastvom obče uprave. 3. Izdajanje navodil oblastvom obče uprave glede uspešnega izvrševanja službe. Okrožni inšpektorji so dolžni izdajati vsem sreskim načelnikom ter političnim oblastvom in organom nared-be za ohranitev javne varnosti ter za podvzemanje potrebnih zakonskih u-krepov v primerih, kadar je javna varnost od zunaj ogrožena ali kršena in ko morajo sami v primeru potrebe voditi akcijo organov javne varnosti. Predvsem morajo skrbeti za državno varnost, za osebno in imovinsko nedotakljivost ter za pobijanje kriminalnosti in za ohranitev javnega reda. Nadzorstvo nad delovanjem oblastev in organov opravljajo okrožni inšpektorji s tem, da pregledujejo oblastva obče uprave in da o stanju uprave in o delovanju njenih organov pošiljajo banu poročila. Pritožbe proti nepravilnemu delu oblastev in proti postopanju dotičnih organov sprejema in rešuje okrožni inšpektor osebno, ali pa s pomočjo podrejenih oblastev in organov. Okrožni inšpektor pozove na odgovornost uslužbence za nepravilnost v službi in izven nje ter dostavlja po izvrtani oreiskavi dotične akte pristojnim oblastvom v nadaljno rešitev. Pritožbe sprejema pismeno, v posebnih okolno-stih tudi na zapisnik in ima postopati tudi v primerih, ako izve osebno, da gre za nepravilnosti posameznih oblastev ali organov notranje uprave. Na enak način ima preiskati tudi vse, kar mu predloži ban v ugotovitev in v pregled. V nadzorstvo okrožnih inšpektorjev spada tudi delo splošnih oblastev in njihovih organov, kar ne izključuje redne pristojnosti državnih oblastev. Vse te posle opravljajo okrožni inšpektorji kot organi bana in v njegovem imenu. Okrožni inšpektorji so dolžni skrbeti za pravilno in naglo opravljanje poslov ter v to svrho dajati pri vsaki priliki upravnim oblastvom pismena ali ustmena navodila. Oni imajo pravico izrekati kazni nad vsemi podrejenimi uslužbenci na osnovi čl. 124 do 121 zakona o notranji upravi. V uredbi, s katero 'se ustanavljajo okrožni inšpektorati ter se odreja njihova pristojnost, je še posebno važna ta-le določba: »Posameznim okrožnim inšpektoratom se lahko po potrebi ter na predlog bana in s sklepom ministra notranjih del dodeljujejo posli obče uprave.« Ta določba omogočuje dekon-centracijo uprave v banovinah samih. In to je ne samo umestno in primerno, marveč tudi porebno, in sicer iz istih razlogov, iz katerih se je uprava v državi dekoncentrirala (iz Beograda kot središča prenesla) na banovine. Hitro in pravilno reševanje poslov je tudi i banovini potrebno, in zato je žoieti, da se delokrog okrožnih inšpektoratov razširi na čim največ poslov obče uprave. V tem smislu pozdravljamo ustanovitev okrožnega inšpektorata v Mariboru, v čegar področje spada vste ozemlje nekdanje mariborski oblasti. rtnantiia ureditev baltske oprave. Na osnovi člena 25. o naslovu in razdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 3. oktobra 1929 je predsednik vlade in minister notranjih zadev general Peter Živkovič v sporazumu z ministrom financ 23. oktobra podpisal in proglasil uredbo o določitvi imovine, o načinu uprave in budžetira nja banovin ter o likvidaciji imovinskih odnošajev dosedanjih o-krajnih in oblastnih samouprav. Uredba ima 46 členov ter med drugim določa sledeče: Vsaka banovina ima še svoj posebni banovinski proračun dohodkov in izdatkov. Proračunsko leto se začne s 1. aprilom in traja do 31. marca. Budžet sestavlja ban s svojimi strokovnimi referenti. Posamezne partije obsegajo dohodke in izdatke iste prirode. Svote iz posameznih partij se smejo izdati samo za ono čemur so namenjene ter v iznosu, kakor so določene v proračunu. Banovinski proračun je javen in mora tvoriti celoto. Izdatki banovinskega proračuna so ti-le: 1. Izdatki, ki po posebnih zakonih obremenjujejo banovine. 2. Osebni izdatki za prevzeto osobje samoupravnih uradov in ustanov, posebej za upravno osobje, razdeljeno na gradbeno, zdravstveno, poljedelsko, šumsko in rudarsko, trgovsko in industrijsko stroko ter socialno politiko, kakor tudi za osobje do vključno druge skupine III. kategorije, ki ga postavlja ban v svojem delokrogu. 3. Materijalni izdatki za potrebe uradov in ustanov. 4. Odplačila banovinskih dolgov in obresti. 5. Izdatki za nepredvidene potrebe. Dohodki banovin, ki se morajo postaviti v proračun, so naslednji: 1. Dohodki posestev, ki pripadajo banovinam. 2. Dohodki od raznih banovinskih ustanov, zavodov, podjetij itd. 3. doklade na državne davke; dokla-de brez odobritve ministrstva financ ne smejo presegati 10 odstotkov. 4. Samostalne banovinske dajatve, ki jih odstopi država od svojih dohodkov v celoti ali v gotovih odstotkih. 5. Bazni izredni dohodkL Da bo proračun realen, bo ban določeval dohodke in izdatke po svoji oceni, upoštevaje pri tem gospodarsko moč prebivalstva in načela umne štednje. Proračun za prihodnje leto mora biti predložen ministru financ .najdelj do 31. decembra tega leta, da ga pregleda In odobri. Ban je izvršitelj proračuna in njegov naredbodavec. Ban odgovarja pred ob-lastvi in pred glavno kontrolo za pravilnost in zakonitost vseh naredb, ki jih izda za izvršitev proračuna. Do konca tega leta bodo bani prevzeli uradništvo oblastnih samouprav In sklepali o njegovi službeni dodelitvi ln razvrstitvi. Plače in ostali prejemki tega osobja bodo šle do konca tega leta na breme" oblastnih proračunov. 'Kasneje se bodo izplačevali iz banovin-likih proračunov. , 4 j Veljava potrjenih oblastnih f? proračunov {e podaljšana do 31. marca prihodnjega eta. Do 1. januarja prihodnjega leta morajo bani sestaviti in predložiti v »dobritev ministru financ banovinske proračune, ki naj obsegajo vse posle, Jjohodke in izdatke iz delokroga bivših oblastnih in sreskih samouprav. Od 31. decembra letošnjega leta ukinja delovanje srezkih samouprav glede dohodkov in Imovine. Vsa pojasnila in tolmačenja določb § uredbe bo izdajal minister financ v orazumu z ministrom notranjih pos- 7. Ministru financ gre vrhovno nadzorstvo nad finančnim poslovanjem banovin v pogledu njihovih proračunov. < V NAŠI DRŽAVI. O finančni ureditvi banovin in o fistanovitvi okrožnih inšpektoratov po-očamo na uvodnem mestu. Novi člani Vrhovnega zakonodajnega sveta (VZS). Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovič je danes podpisal jjklep, s katerim se razrefiujejo člani ¡Vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Josip šilovič, ban savske banovini, Gjor-gje Nestorovič, ban moravske banovine in Daka Popovič, ban dunavske banovine. Z istim sklepom se na njihovo mesto imenujejo za člane VZS dr. Metod Dolenc, profesor vseučilišča v Ljubljani, dr. Prvislav Grisogono, bivši minister in dr. Slavko Šečerov, blvSl poslanec. čestitke naše vlade. Povodom poskusa atentata na italjanskega prestolonaslednika, o katerem poročamo spodaj. je izdala naša vlada brzojaven nalog svojemu zastopniku v Rimu, naj Izrazi v italjanskem zunanjem ministrstvu čestitke k srečni rešitvi prestolonaslednika. Enak nalog je bil dan Pravilnike in navodila glede izvrševanja finančnih določb te uredbe bo po potrebi izdajal minister financ v soglasju z ministrom notranjih del. Predpisi o službenem delokrogu bivših oblastnih nameščencev, njihovih pravicah in dolžnostih, kakor tudi o njihovi disciplinski odgovornosti ostanejo nadalje v veljavi. Ban lahko s posebno uredbo zenači vse te predpise, jih Izpopolni in izpremeni v smislu novo ustvarjenega ustroj stva, ne da bi pri tem zmanjševal pridobljene pravice samoupravnega osobja. V predhodnih naredbah (člen 27 in sledeči) je predvideno, da morajo oblastni komisarji najdalje do 19. novembra popisati ln inventarizlrati imovino oblastnih samouprav. Obenem morajo ugotoviti stanje sklenjenih posojil in drugih dolgov, obvez in terjatev oblasti najdalje do 15. novembra 1929. Tako ugotovljena imovina bo osnova za izvršitev likvidacije oblasti In srezov in za njeno izročitev banom. Imovina oblastne samouprave, katere področje prehaja v sestav banovine, preide z vsemi svojimi aktivaml in pa-sivami v last banovine. Pri tem je treba postopati tako-le: 1. Nepremičnine pripadajo banovini, v kateri se nahajajo. 2. Ustanove pripadajo banovinam, kjer se nahajajo. V roku dveh mesecev po vzpostavitvi oblasti v banovini bo ban odločil o usodi oblastnih hranilnic, ki jih je našel v področju svoje banovine, prevzel njihove aktive in pasive ter uredil njih nadaljnje delovanje. To odločitev mora potrditi minister financ. našemu poslaniku v Bruslju (Belgija), da čestita prestolonasledniku k rešitvi. Vrhovni tajnik DruStva narodov v naši državi. Sir Erik Drummond, generalni tajnik Društva narodov, bo prispel v spremstvu Demontenaya, člana politične sekcije tajništva Društva narodov, in našega rojaka Gjure Popovi-ča, člana informacijske sekcije tajništva Društva narodov ter dveh tajnic v prvih dneh novembra v našo državo. V Beograd bo prišel 3. novembra In se nastanil v hotelu »Srpski kralj«. 4. novembra popoldne bo imel na vseučili-čšu predavanje, ki ga priredita jugoslo-vensko udruženje Društva narodov in udruženje za mednarodno pravo v Beogradu. Odpotoval bo preko Broda v Sarajevo, od tam v Dubrovnik In Split. V DRUGIH DRŽAVAH. Neprestana tolovajstva na Bolgarskem. Dne 24. oktobra je doživela Bolgarija to-le grozodejstvo razbojniških čet: Razbojniška tolpa znanega bolgarskega razbojnika Deče Uzunova, ki je pravi trepet severne Bolgarije, je izvršila novo grozodejstvo na cesti med Suhim dolom in Sevijevom, ki je za-prepastilo vso Bolgarijo. Tolpa se je pojavila proti večeru na cesti ter zasedla neki hribček nad ovinkom blizu Suhega dola, kjer je ustavila vsak avto, ki je vozil proti Sijevu ter pozvala potnike, da so izstopili. Ko so se potniki, katerim so razbojniki grozili z revolverji in karabinkami, pokorili njihovemu ukazu, so jih najprej oropali, nato pa slekli do golega, povezali in zavlekli v grmovje. Končno so roparji ustavili tudi avtomobil, v katerem so se nahajali sodniki iz Sevijeva ter le te najprej izropali, nato pretepli skoro do smrti in jih končno postrelili. Po izvršenem činu so razbojniki pobegnili ter pustili sredi trupel pobitih sodnikov, sodnika Stojanova, ki so mu prizanesli, ker je zanj prosil neki ropar, ki ga je poznal že izza svetovne vojne. Atentat na italjanskega prestolonaslednik« Umberta. Italjanski prestolom naslednik Umberto se je zaročil z belgijsko princezinjo Marijo Jožefo. Dne 24. oktobra je bila zaroka javljena javnosti in prestolonaslednik se je mudil osebno v Bruslju. V proslavo zaroke so bile v imenovanem belgijskem mestu pripravljene velike svečanosti. Umberto se je podal v avtomobilu k spomeniku neznanega junaka in baš ko je stopal iz avtomobila se je preril skozi množice in policijo neznanec. Naglo je stopil v bližino prestolonaslednikovega avtomobila, potegnil samokres ln pomeril. Ko je hotel sprožiti, ga je udaril policist po roki in krogla je zgrešila nameravani cilj. Atentatorja so takoj prijeli in ugotovili, da je Italjan iz Milana in se piše Fernando de Rosa. Atentat je bil zamišljen, kot čin protesta proti fašistični vladi v Italiji. Pri atentatorju niso našli nobenih dokumentov, pač pa večjo svoto denarja. V Avstriji se opasno prepirajo o načrtu glede spremembe ustave. Volitve na čehoslovaškem. V nedeljo dne 27. oktobra so se vršile v popolnem miru volitve v poslansko zbornico na Čehoslovaškem. Velike izgube so utrpeli komunisti. Od teh izgub je odpadlo 70 odstotkov na narodne socialiste (stranka zunanjega ministra dr. Beneša), ostalih 30 odstotkov pa na socialne demokrate. Izgube komunistov znašajo dobrih 50 odstotkov. Največji prirastek so dobili narodni socialisti* ki bodo druga najmočnejša stranka. Agrarci so obdržali vodilno mesto. Krščanska stranka se je dobro držala na Češkem in Slovaškem. Francoska Briandova vlada je podala ostavko. Briandova vlada je podala 22. oktobra ostavko in to radi tega, ker je dobila v parlamentu nezaupnico. Briand se je branil, da bi pristal na razpravo o interpelacijah glede zunanje politike, zlasti glede Y0ungovega načrta in glede izpraznitve Porenja, dokler tozadevna pogajanja niso zaključena. Večina je zahtevala razpravo o interpelacijah ta torek, preglasovala Brianda z 11 glasi in temu je sledila ostavka cele vlade. Novo francosko vlado sestavlja Da-laider s pomočjo socialistov. Rusi nameravajo veliko ofenzivo proti Kitajski. Kitajski generali so se zopet sprli med seboj. Po nekaterih mestih Kitajske divja državljanska vojna. Občo kitajsko zmedo hočejo Rusi izkoristiti za veliko ofenzivo proti ki- tajski armadi. Po sklepu narodnih komisarjev ima poveljnik ruske armade v Mandžuriji Blucher povelje, zasesti sporno mandžursko železnico. Protiverska vseučilišče na Roškem. Strokovne zveze v Ljeningradu so ustanovile prvo protiversko delavsko vseučilišče. Angleški ministrski predsednik za- poslil Asseriko. Kakor smo že poročali-se je mudil angleški ministrski predsednik Macdonald precej časa v Zedi-njenih državah. Obiskal je važnejša mesta in povsod govoril o politiki miru in potrebi razorožitve. V torek dne 24. oktobra se je poslovil od gostoljubne Amerike in bo prišel najbrž 1. novembra v Liverpool. fz^NEDElJO Sv. Doroftfa. Spominski dan 30. oktobra. Doma je bila ta Doroteja v vzhodni Prusiji in je zagledala luč sveta leta 1347 6. februarja, na god sv. device in mučenice Doroteje, po kateri je tudi dobila svoje krstno ime. Bila je zelo nadarjena in že v njenem sedmem letu se je začelo kazati pri njej zelo živo in bogato notranje življenje, čigar središče je bil trpeči Zveličar. Porodila se je v njej želja, da bi mogla s Kristusom trpeti. Zato se je ostro postila, ležala na trdem ležišču ter se bičala. Pri vsem tem pa je nosila v svoji duši veliko srečo in je bila proti vsem ljudem vsa prijazna in vesela. Tudi je njena pobožnost ni ovirala, da ne bi izpolnjevala svojih dolžnosti. Po rani očetovi smrti je bila edina opora materi in je neutrudljivo delala od jutra do večera. Kot mala gospodinja je tudi kaj rada izkazovala dela usmiljenja ubogim in bolnikom. Ti so se pa mali dobrotnici kazali hvaležne s tem, da so jo učili nove molitvice in svete izreke, ki so njeno dušo na novo dvigali k Bogu. Na Doroteji je hotel Bog pokazati, kako je človek lahko v vsakem stanu pobožen in združen z Bogom. 17 let stara se je namreč Doroteja po želji svoje matere omožila že z bolj priletnim meščanom v mestu Dancing. Bil je ta mož sicer dobrega mišljenja, a zelo jezljiv in surov. Ko ne bi bila Doroteja v resnici pobožna in ne bi bila voljna izpolnjevati voljo božjo ne samo v molitvi, temveč tudi v vsem drugem življenju, njen zakon pač ne bi bil srečen. Tako pa je dobila Doroteja s s*7ojo krotkostjo in s svojo miloto tak vpliv na svojega moža, da je v kratkem napravila iz njega najboljšega in najprijaznejšega človeka. 26 let je živela z njim v pravem krščanskem zakonu tn je imela devet otrok. A z materinim veseljem je morala okušati tudi materino bridkost, ko so ji vsi otroci razen najmlajše hčerke pomrli. V teh težkih preizkušnjah je pokazala Doroteja s svojim možem vred pravo krščansko mišljenje in vdanost v voljo božjo. Ko je najmlajša hčerka stopila v samostan, sta sklenila, da bosta svoje življenje še bolj posvetila službi božji. Prodala sta svojo hišo in posestvo in sta obiskovala znamenite božje poti v Kolnu, Ahenu in Maria Einsiedelu v Švici. Tudi v Bim bi bila rada skupno potovala. A ker se je mož čutil že pre-slrbega, je tje poslal v dobrem spremstvu svojo ženo. Med ženino odsotnostjo pa je mož nevarno zbolel in umrl: Doroteja se je vrnila kot vdova v svojo domovino. Prosta vseh vezi je začela živeti Doroteja samo za Boga, ki jej je že v vsem življenju kazal svojo milost in ljubezen. Tako velika je postala njena ljubezen do Boga, da je včasih že ni več mogla skrivati pred svetom. Ljudje so jo radi tega celo zasmehovali, jo imeli za nespametno sanjarko, celo krive vere so jo dolžili in spravili pred cerkveno sodišče, ki jo je pa vsake krivde oprostilo. Doroteja je pa vedno bolj hrepenela po Bogu in sicer posebno po Bogu v sv. obhajilu. Njen spovednik ji je dovolil samo tedensko sv. obhajilo, potem pa jo je napotil do stolnega dekana Janeza v mestu Mariemverder, ki je slovel po veliki pobožnosti, a tudi veliki učenosti, razumnosti in treznem mišljenju. Ta je začel z vso strogostjo preiskovati življenje izredne žene, predvsem tudi razodetja, o katerih je pravila, da; jih ima od Boga. Ker si sam ni bil na jasnem, se je posvetoval še z drugimi' vestnimi in razsodnimi možmi. Zato je pa tudi verjetno, kar on pripoveduje v knjigi o življenju božje izvoljenke Doroteje. Ta, ki je bila s popolnim premislekom iz ljubezni do uboštva raz-dala vse svoje premoženje in živela pri neki vdovi, se je pa tudi čisto vdala vodstvu in ukrepom svojega dušnega voditelja. Ta ji je polagoma dovolil vsakdanje sv. obhajilo in nazadnje, da je šla po tedanji šegi v malo sobico poleg cerkve in je v njej živela ločena od vsega sveta kot puščavnica. V tej samoti je molila, premišljevala, se mrtvičila in doživljala razna razodetja. V zvezi s cerkvenim letom je kakor z očmi gledala skrivnosti in dogodke dotičnih praznikov in jih doživljala. Zanimivo je, da je Doroteja že davno prej, ko je Kristus razodel svoje Srce sveti Marjeti Alakok, že tudi častila Srce Jezusovo in tudi imela njegovo prikazen, kakor opisuje to njen dušni voditelj. Največ je Doroteja molila in se pokorila za Cerkev Kristusovo. Je pa bila tedaj Cerkev tudi v zelo žalostnem položaju. Bil je takrat v Cerkvi žalostni in sramotni razkol, ko so proti pravemu papežu nastopali proti-papeži in so bili naenkrat, celo trije papeži in je v Cerkvi bila velika zbeganost. A pobožna puščavnica je imela srce tudi za potrebe posameznih ljudi. Vsak dan so prihajali pred okno njene sobice žalostni in potrti ter so se vračali poto-laženi. Kakor je dokazano, je imela Doroteja tudi dar, da je znala brati največje skrivnosti človeških src in je videla v prihodnost. Leta 1394 je umrla stara 48 let brez vsake bolezni, nekako iz samega hrepenenja po Bogu. Takoj po njeni smrti, posebno ker je bilo na njenem grobu in na njeno prl-prošnjo uslišanih veliko prošenj, so jo začeli častiti kot svetnico in postavljati njej na čast cerkve in kapele. Doroteja je iskreno ljubila Cerkev, mislila je veliko na njen blagor, za Cerkev je molila, trpela, se pokorila. To govori prav posebno za njeno svet-ništvo. Vsak pravi krščanski človek namreč ljubi Cerkev, z njo sočustvuje, z njo trpi. To pa radi tega, ker je Cerkev ustanova Kristusova, da še več, ona je Kristusovo telo, v katerem živi in deluje Kristus naprej, deluje v po-svečenje, rešenje in zveličanje človeških duš. Zato nikdo, ki Kristusa ljubi, ne more biti do Cerkve brezbrižen, ali da bi jo celo zaničeval in sovražil. Vsak, kdor ljubi Kristusa, ljubi tudi Cerkev, se poteguje za Cerkev, dela za Cerkev, skuša Cerkvi koristiti vsaj s svojo molitvijo, z dobrimi deli in tako, da Bogu daruje svoje trpljenje v pro-speh in blagor Cerkve. Papež o Katoliški akciji, Škofom v Švici je poslal sv. Oče Pij XI. pismo, v katerem pravi o Katoliški akciji sledeče: »Znano je, da pripisujemo Katoliški akciji največji pomen. Saj ona ni nič drugega kakor apostolstvo vernikov, ki se stavi v službo cerkvenim predstojnikom in v gotovi meri izpo-polnuje njihovo delo in poslanstvo. Označiti moramo Katoliško akcijo kot pot in sredstvo, katerega se poslužuje Cerkev, da naklanja narodom svoje dobrote. Katoličani bodo ta visoki namen dosegli, če se bodo po naših navodilih v tej stvari varovali vsakih malenkosti strankarskih prepirov in bodo imeli pred očmi le čast božjo in blagor duš. Katoliška šolska organizacija v Indiji. Ker se sedaj v Indiji ustanavljajo šole, so katoličani v pokrajini Madras ustanovili posebno organizacijo, ki bo budno pazila, da se pri tem delu ne bodo kršile pravice katoličanov. Važnost duše. Nekaj časa se je duša zelo zanemarjala. Posebno zdravniška veda je hotela znati samo za telo. A' tudi zdravniki so morali polagoma priti do priznanja, da je telesno zdravje v veliki meri odvisno od zdrave, močne duše. Zato so tudi oni začeli povdarjati skrb za dušo. Nek protestantski zdravnik pravi, da je eno najbolj zdravilnih sredstev za dušno zdravje spoved, kakor jo imajo katoličani. Nove proglasitve blaženim. 21. decembra bo sv. oče ob svojem zlatomaš-niškem jubileju proglasil blaženim 200 angleških mučencev, ki so v letih 1594 do 1679 umrli za svoje katoliško prepričanje. Isti dan bo proglašen blaženim tudi škotski jezuit Ouilrie, ki je ravno tako v krvavih angleških preganjanjih žrtvoval življenje za svojo vero. Delo holandskih katoličanov. Na Holandskem je katoličanov samo ena tretjina vseh prebivalcev. Vendar pa imajo katoliške dobrodelne ustanova v oskrbi 4272 duševno zaostalih otrok in mladostnih zločincev, med tem, ko vse druge organizacije oskrbujejo 3210 otrok. Je to pač živo krščanstvo. Imenovanje. Za okrožnega inšpektorja v Mariboru je imenovan dosedanji veliki župan mariborske oblasti g. dr. Fran Schaubach. Obče priljubljenemu ter spoštovanemu g. inšpektorju k imenovanju iskreno čestita »Sloven-Ikl Gospodar«! Duhovniške vesti. Za knezoškofij-Bkega svetovalca je imenovan g. Janez feožman, župnik v Zavodnjem. — Župnija Razbor pri Slovenjgradcu, ki jo je 'dosedaj soupravljal župnik iz Zavod-njega, je podeljena g. Lampert Karo-hi, ki nastopi isto 1. nov. Najden mrtev novorojenček je bil za-ftnšen. V zadnji številki smo poročali o najdbi trupelca novorojenčka v mrtvašnici na pokopališču v Radvanju. Sodna komisija je ugotovila, da je bil otrok življenja zmožen in je bil zadu-Sen z brisačo, ki jo je porinila brezsrčna mati novorojenčku v goltanec. Važno za nadaljno preiskavo je dejstvo, da je bil otrok zavit v kartonski omot, v katerem so bili svojčas kupljeni ženski čevlji. Izreden lovski plen. V lovišču vele-posetnika Terčelja je ustrelil posestnik Bračko iz Pesnice divjo mačko, ki je precej redka živalska prikazen v naših krajih. Težka telesna poškodba. V celjsko Javno bolnico je bil prepeljan 18 letni posestnikov sin Fr. Lamut iz Dobrove pri Konjicah. Lamut ima težko rano pa glavi, in sicer od močnega udarca R topim orodjem prebito črepinjo. Lamut je z več tovariši pomagal v pon-fteljek zvečer v Konjicah pri nekem posestniku pri domačem opravilu. Ko so fantje delo dokončali, so se poslovili ln podali na svoje domove. Ko je tudi Lamut stopil iz hiše v temo, ga je nenadoma brez vzroka udaril njegov tovariš, komaj 17 letni Alojzij Kolar, s kolom, ki ga je izdrl iz bližnje ograje, s tako silo po glavi, da se je Lamut na mestu sesedel. Poškodba je resnega inačaja. Vlom v trafiko. V noči 23. oktobra je bilo vlomljeno v trafiko g. Mihaela Pika v Celju na Kralja Petra cesti. Do-Blej neizsledeni vlomilci so odnesli gotovine in raznega blaga za 17 tisoč Din. Težka nesreča železničarja. Dne 23. oktobra je na Zidanem mostu težko ponesrečil premikač Franc Škofič. Pri premikanju dveh s premogom naloženih vagonov se je udrla notranja stena enega vagona in več ton premogovih grud se je izsulo na ubogega premikata. Škofič je začutil grozne bolečine po celi levi nogi, na srečo zavesti ni zgubil. Ker je ležal z zgornjim delom telesa na tračnici, se je z vso naglico oprijel železja med vagonoma in se potegnil pod vagon in je vlak v teh trenutkih tudi že premaknil. Tedaj so drugi železničarji vendarle zapazili, da je Škofič ponesrečil in so ga potegnili vsega okrvavljenega izpod vagona. Peljali so ga takoj v celjsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se mu drži leva nopa le še za kožo in je bilo stanje ponesrečena radi izgube krvi tako brezupno, da je 24. okt. umrl. Rajni Škofič, ki je postal žrtev težavnega poklica, je bival v Mariji Gradec pri Laškem. Smrtna kosa. V Podvrhu pri Sevnici je umrl posestnik in bivši trgovec Anton Ivnik. Rajni je bil veliko let ugleden trgovec in cerkveni ključar na Bučah pri Kozjem. Dolgoletnemu naročniku Slovenskega Gospodarja bodi o-hranjen časten spomin! Požar. Iz Polzele smo prejeli obvestilo, da je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah iz neznanega vzroka požar v gospodarskem poslopju posestnika in župana Antona Mešiča. Goreti je začelo v krmi. 32 m dolgo, zidano in pred dvema leti novo gospodarsko poslopje je bilo na mah v objemu plamenov. Kljub takojšnji pomoči, so zgoreli popolnoma vsi leseni deli, zaloga krme in 600 kg hmelja, ki je bil že prodan. Žrtev ognja so postali poljedelski stroji in električni motor. Mednarodni ponarejevalci bankovcev izsledeni. V Berlinu je izsledila policija celo družbo, ki je spravljala zadnje dni v promet po raznih krajih Nemčije ponarejene dolarske bankovce. Zaprli so tri ponarejevalce. Po iz-povedbah aretiranih je računala družba s tem, da so po Nemčiji premalo poznani ameriški bankovci po 50, 100 in 500 dolarjev. Ponarejevalci so postopali na ta način, da so bankovcem po 1, 5, 10 in 50 dolarjev dostavljali eno ničlo in jih potvarjali v 10, 50, 100 in 500 dolarske. Nastopali so kot pravi Amerikanci in radi tega se jim je posrečilo, da so prevarili ljudi s po-tvorbo. Milijonska dedščina. V neznatnem kraju Bauerfeld pri Oberhausen v Nemčiji je prejela 68 letna vdova Heck obvestilo, da je podedovala težke mi-liione. Leta 1919 so jo izgnali iz njene domovine na Loterinškem v Franciji. Od taistega časa živi s svojimi otroci v ubožni baraki v Bauerfeldu. Pred dnevi jej je sporočilo sodišče v Heidel-bergu, da se zglasi v svrho izplačila zapuščine po svoji rajni sestrični. Sicer hoče postati 20 milijonskega dolarskega premoženja deležnih še šest drugih oseb, pa tudi po delitvi s šestimi bi odpadla na ubogo staro vdovo lepa svota 160 milijonov Din. Nemec potolkel Amerikanca. Do pred kratkem je prvačil Amerikanec James Wilson v tem, ker je snedel tekom 12 minut 74 jajc. Dne 16. oktobra 1929 je potolkel Amerikanca Nemec Maks Hinel iz mesta Charlottenburg. Pojedel je v krogu svojih prijateljev tekom 10.5 minut 75 "ajc. Hinel je star komaj 20 let, je vise 1.60 in po poklicu čevljar. Izpovedal .¡e, da je bil v zgodnji mladosti bolan a želodcu, a se je se- Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »FRANZ JOZEFOVE« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »FRANZ JOSEFOVA« voda izvanredno dobro-dejno odvajalno sredstvo?1 Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1116 daj pozdravil na ta način, da se je verbal v požrešnosti. Poštni minister — raznašalec brzojavk. Lee Smith, angleški poštni minister, je povedal, ko se je vrnil z dopusta, mučen dogodek, ki ga je doživel v nekem malem kraju na deželi. Smitti je šel v poštni urad, da bi kupil znamke. Pri tem je zapazil, da je poštna u-radnica vsa obupana. Vprašal jo je po vzroku in zvedel, da je pravkar sprejela brzojavko, ki bi jo bilo treba takoj dostaviti, pa edini pismonoša, ki ji je na razpolago, sedaj raznaša pisma. Po predpisih sama pod nobenim pogojem ne sme zapustiti poštnega urada, ima pa pravico, da v takem slučaju lahko izroči brzojavko v svrho dostavitve ljudem, ki jih pozna, in jim za pot izplača 3 penny. Minister se je ponudil, da bo on dostavil brzojavko, nakar je gospodična, ko si ga je natanko ogledala, izjavila, »da izgleda gospod, kateremu more zaupati, zato mu bo v božjem imenu izročila brzojavko.« Na vprašanje, kaj je napravil s pošteno zasluženimi pennyji, je minister odgovoril le s smehljajem. Snowden ln ženska moda. Snowden, angleški zakladni minister, je danes eden pri narodu najbolj priljubljenih' mož na Angleškem ter kroži o njem vse polno dobrih in slabih šal. Tako pripovedujejo, da je zadnjič nekdo v njegovi navzočnosti z obžalovanjem opozoril, kako je začela angleška tekstilna industrija propadati. Snowden je rekel na to: »Kaj hočete — velik del krivde na tem žalostnem pojavu nosi moda. Kajti preje je bilo treba volne treh ali štirih ovac, da se je poštena ženska oblekla, danes pa popolnoma zadostuje v ta namen ena sama gosenica (sviloprejka).« Najdaljša šah igra. Najdaljša šah igra, ki se je kedaj igrala na svetu, je bila končana te dni. Pred šestimi leti sta sklenila Avstralec iz Adelaide in Njujorčan pogodbo, da bosta igrala le eno partijo šaha pismenim potom. — Amerikanec je začel igro v pismu, ki je sporočilo Avstralcu še le po tednih', za katero potezo da gre. Po preteku 5 let je bila igra tolikanj neodločena, da sta uvidela oba igralca, da na ta način ne bo konec partije, če tudi bi si dopisovala o posameznih potegi j a-jih celo življenje. Zedinila sta se, da si bosta sporočala poteze po brzojavu. Taisti, ki bo izgubil, bo trpel brzojavne stroške tudi za zmagovalca. Celo ta način igre je trajal celo leto. Konečno je zmagal Avstralec in Amerikanec je plačal za brzojavke 326 tisoč Din. Nevarna organizacija beračev med Mongoli. Berači starega mongolskega mesta Kalgan v Aziji so strogo organizirani. Pri njih je v navadi posebna oblika podpore brezposelnosti, katere se pa zelo bojijo mongolski trgovci domačini. Vsi berači iz Kalgana in okolice prebivajo skupno za razdrtim zi-dovjem izven mesta. Tamkaj se snidejo na večer oni berači, ki so vršili po dnevu prosjaško obrt. Svojemu vodi-ditelju izročijo do pare natanko, kar so naberačili. Ta še le razdeli miloda-re enakomerno na posamezne člane organizacije. Vodja si nusti poročati pred počitkom o dnevnih dogodkih in kako in kaj se je godilo posameznikom pri beračenju. Gorje onemu trgovcu, ki bi postopal s prosjakom trdosrčno, ali bi ga celo napodil brez miloščine. Maščevanje bi bilo grozno. Veliko mongolskih trgovcev se zavaruje napram maščevanju beraške nadloge na ta način, da pošlje vsaki mesec gotovo denarno svoto prosjaški organizaciji. Čuden ciganski pocjreb. Na Angleškem v okolici mesta Leeds prebiva cigansko pleme, kojega zgodovina sega nazaj za stoletja. Ko je umrla pred kratkem 24 letna ciganka, so jo pokopali po starih običajih. Njeno celo imetje 40 šterlingov so znosili z nakitom vred na en prostor in ga zažgali. Misel, ki tiči v tem običaju, je ta, da bi mož, ki je izgubil mlado ženo, se ne spominjal bridke izgube pri pogledu na predmete, ki so bili last pokojne. Novo človeško pleme. Amerikanski učenjak in vseučiliščni profesor v San Francisko Warner se je vrnil iz raziskovanja avstralskih otokov. Naletel >Je v območju Arafura morja na tamoš-iijih otokih na novo človeško pleme, ki e bilo neznano kulturnemu svetu in e glede načina življenja še tako nizko 'kakor je bil človek v prazgodovinski kameni dobi. Ti otočani ne poznajo nobene posode. Poslužujejo se le enega orožja, sulice z ostjo iz kamna. O denarju nimajo nobenega pojma. Uradna dlakocepnost v Ameriki. — Pred 80 leti se je pripeljala gospa Klara Wesen iz Švedske v ameriške Zdru-Kene države kot dojenček. Tokrat se Se niso brigale ameriške izseljeniške oblasti za vsacega priseljenca ter tujca kakor danes. Nikdo ni zahteval od otrokovega očeta, da bi se bil pobrigal za naturalizacijo (državljanstvo) hčerkice in še posebno ne, ker je poročila z dvajsetim letom amerikanskega državljana, ki se je udeležil državljanske vojne za osvoboditev Zedinjenih držav. Še le pred kratkem so staro gospo malo drugače poučili. Ameriška oblast je naenkrat odkrila, da ni bila starka nikoli naturalizirana. (V Zedinjenih državah ne prejme žena 'državljanstva r>o možu, ampak mora biti posebej naturalizirana.) Po črkah postave jej je grozil izgon. Napravili so pri njej izjemo, ker je bivala že 80 let v Ameriki, ako zaprosi za državljanstvo, kar je pod pritiskom uradne Ülakocepnosti tudi storila. Brivci bodo dobili še eno ime. Mednarodna zveza brivcev, ki je imela v Indianopolis v Ameriki zborovanje, je E ozirom na vedno bolj naraščajoči po-Bet žensk v brivnicah uvidela potrebo, da dobe brivci še drugo ime, ki bo primerno za te ženske obiskovalke. Sklenila je torej, da se njih zveza vnaprej Imenuje »Zveza brivcev in lepotičar-jev«; prvo ime se nanaša na moške obiskovalce, drugo pa na ženske. Mož brez smeha. Ena najzanimivej-lih osebnosti Dalinega Vzhoda je pač 'danes japonski min. predsed. Yuko Ha-maguhi, ki so ga Japonci poklicali na krmilo v trenotku, ko je prejšnji dan ministrski predsednik baron Tanaka prenapel strune proti Kitajski. LJUDSKA SAMOPOMOČ v Maribor« sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ 53.000.— Din na podporah. — Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. "M5 Yuko Hamaguhi je še bolj molčeč nego Coolidge in je sam sebi najljubša družba. Ko je bil imenovan za krmarja državne politike in so prihajali nešteti častilci in čestitke, je bilo v njegovem stanovanju vse pripravljeno za sprejem časnikarjev in drugih osebnosti: cele gore sandwichev, polki steklenic á pivom in vinom in cela tona riževca. Toda gostitelja nihče ni videl. Hamaguhi ni pravo ime minitrske-ga predsednika; prejel ga je od družine, ki ga je kot majhnega dečka vzela za svojega. Sicer pa ga ljudstvo zove le s priimkom, ki mu ga je samo dalo, to je »Mož brez smeha«. Japonci so veder narod, ki zelo ljubi smeh; Japonice svoje otroke naravnost uče umetnosti smeha. Zato mora človek, ki se nikdar ne smeje, bosti v oči. Toda ta res-noba ni nikaka slabost ali. zagrenje-nost, marveč je Hamaguhi znan po svoji energiji in svojem vrlem značaju. Njegova beseda je vedno jasna In logična, razumnik je v najboljšem smislu besede. Na Japonskem je gledališka umetnost silno priljubljena, toda 59-letni Hamaguhi še ni nikdar prestopil gledališkega praga. Nekoč je rekel: »Ne potrebujem zgledov, sam sem svoj zgled.« Živi le delu, prijateljskega občevanja ne pozna. Preje je bil Hamaguhi strasten kadilec, potem pa se je odločil, da ne bo več kadil in z nepojmljivo energijo je popolnoma premagal svojo strast — danes je popoln nekadilec. Da tak mož ne more biti prijatelj oropadlega, mehkužnega življenja po čajarnah, kjer ima svoj sedež nemorala, ie čisto naravno. Njegov cilj je, da starodavnemu sistemu napravi konec. Zato so lastniki čajarn v Jošivari edini z nevoljo in strahom pozdravili njegovo imenovanje za ministrskega predsednika. Dasi Hamaguhi nima prijateljev in zaupnikov v ožjem zmislu, ga Japonci obožujejo. Krokodili pred hišnimi vrati. Silno narastla reka Indus je v indijski provinci Sind povzročila strašne poplave. Posebna nevarnost za prebivalce vasi ki so že itak v skrbeh za svoje življenje in imetje, so krokodili (gaviali), ki se pojavljajo pred hišnimi vrati in vdirajo v stanovanja. Valovi so namreč pregnali krokodile iz njihovih bivališč in jih vlekli seboj. Krokodili so v valovih iskali plitvo vodo in so mislili, da so to našli v hišah, ki leže tik ob bre-?ru. Kmetje se so seveda silno prestrašili, posebno ker mnogi med njimi še nikdar niso videli krokodila. Valovi so gaviale tirali do 80 km daleč od pravega toka reke, tako da sedaj plavajo v krajih, kjer niti vedeli niso, da so sploh take živali. Sedaj prirejajo love na krokodile, da jih bodo zopet iztrebili. b Vzgled ciroške ljubezni. Ril je to mali razprodajalec časopisov v New- yorku, kakršnih je lahko najti v vsakem večjem mestu na stotine. Našli so ga nekega dne ležečega na ulici in u-mirajočega vsled prevelikih naporov. Odvedli so ga v bolnico, kjer je zrav-nik, ki ga je preiskal, dognal, da je slaba hrana in preobilno delo bilo vzrok njegove oslabelosti. Ljubeznivi zdravnik je vpeljal poizvedbo, ki ga je prepričala, da je bil deček v resnici junak. Oče mu je umrl, zapustil je mater s kopico še malih otrok. »Kaj bo z nami?« je bilo vprašanje po očetovi smrti. »Pobrigati se hočem za vse,« je odgovoril deček. In z navdušenjem jo, prežet ljubezni do svojcev, križaril po njujorških ulicah, razpečavajoč časopise in donašajoč svoj skromni zaslužek svoji materi. Tako je to delal, dokler ni njegovo telesce podleglo zakonu prirode v pomoč svojim najdražjim. Ni večje ljubezni, kakor je darovati svoje življenje za naše najbližnje. Človek, ki se je sramoval svoje lastne nehvaiežnosti. Neki Arabec je hrepenel po krasnem, irskem konju, ki je bil last moža iz sosednega kraja. Ker ni znal drugače, kako bi se konja polastil, se vleže na cesto navidezno z* lo bolan onega dne, ko je vedel, da bo lastnik konja mimo jezdil. Kratko za tem res pri j aha dotični človek po tej poti, ko vidi Arabca na tleh, skoči raz konja in ga sočutno vpraša, kaj mu je. Arabec mu prične razkladati svojo namišljeno bedo in človek je bil takoj pripravljen pomagati mu domu. Kakor hitro pa je bil navidezni bolnik v sedlu, zgrabi za uzdo in pobegne. Lastnik je bil prepričan, da loviti ga, bi bilo brezuspešno. Arabec se še enkrat ozre na lastnika in se mu škodoželjno zareži. Gospodar je stal kakor prikovan, ozirajoč se za svojim priljubljenim konjem in je potem zaklical: »Nikomur se ne pohvali, kar si storil!« — »čemu?« — »Radi tega ne, ker potem bi ne izkazal nihče več milosrčnosti is bojazni, da utegne biti prevaran, kakor sem jaz.« Te besede so segle zločincu tako v srce, da se v hipu okrene in vrne lastniku konja rekoč: »Vzemi si konja nazaj, s svojo dobroto si me premagal.« Ljubezen in dobrotljivost govorita z močnejšim glasom kakor zakoni! Obleke in manuiaktara zastonj se sicer nikjer ne dobi, toda v novi manufakturni in konfekcijski trgovini, ki jo je otvoril te dni g. Maks Bračič v Mariboru na oglu Aleksandrove in Meljske ceste (nova hiša g. Vlaho-viča), so cene kljub svežemu in najmodernej-1 šemu blagu naravnost čudovito nizke, posebno z ozirom na odlično kakovost blaga. G. Maks Bračič je mestnemu in deželnemu občinstvu jako dobro poznan iz Trgovskega do^ ma in od tvrdke A. Poš. O kvaliteti in cenah blaga v tej novi trgovini jasno govore nje izložbe, katere naj si vsakdo pred nakupovanjem ogleda. Nova trgovina — novo neza-ležano in najmodernejše blago, kakor tudi konfekcija za dame in gospode. tlfaffe „$1oy. GosDOdarf a* leno v fivgfenfu narodov. Vrednost žen pri posameznih narodih je zelo različna. Ponekod uživa žena ugled zaslužne in čislane gospodinje, s kojo se mož posvetuje o vseh načrtih v prospeh hiše. V drugem oziru zopet se jo gleda kot predmet gizdavo-sti, lenobe in jezičnosti, Po drugod zopet — o tem bomo razpravljali obširneje — se postopa ž njo kakor s podrejeno služkinjo ali kakor s sužnjo, ki mora izvrševati vsa težja dela. Na primer na Kitajskem (Azija), da .Jih razporedimo, ni bilo dovoljeno ženi •jesti z možem in sinovi. Morala jih je samo gledati in biti pripravljena na uslugo, še le po obedu si je smela vzeti skromno jed in jo zavžiti v določenem kotu. Možu je dopuščena še danes pravica ženo pretepsti do krvi, a pred kratkim je bil sploh običaj svojo polovico vsak trenutek oplaziti s koroba-čem. Kdor ni hotel veljati za bedaka, «e je tega moral posluževati, dasirav-no je sicer ljubil svojo ženo. Ako mu je Jena umrla, je žalost samo hlinil, a to le iz nakane tem potom pritegniti nase drugo, kar se je dogajalo vselej z občutnimi stroški. Radi tega so bili revnejši Kitajci prisiljeni z ozirom na znatne stroške, čuvati svoje žene. Pri Kačinih v Aziji si ne drzne žena, niti oči povzdigniti, kadar, govori s tvojim gospodom aH zapovednikom. Vse odobrava, ničemur se ne protivi, kar on ukaže. Samojedi, bivajoči na severu Evrope In Azije in Ostaki, narodek v azi-jatski Rusiji, smatrajo ženo za nečisto bitje. Nima dedne pravice do moževega premoženja po njegovi smrti. — V Novi Zelandiji, na otoku pri Avstraliji jie nečuveno kaznuje tudi najznatnejši /prestopek, ki ga zakrivi žena. Mater, ki si je upala le količkaj trdejše oSvrk-ftiti sina, ki jo je udaril, doleti iz rok moža strahovita kazen. Na otoku Tahiti v Tihem Oceanu ni jilo prepovedano možem uživati od dvil, darovanih bogovom; nasprotno pa žena ni smela s svojo prisotnostjo |jod smrtno kaznijo onečastiti svetega mesta. Ognju, pri katerem se je kuhalo za može, so pripisovali neko svetost; a bilo je strogo prepovedano, uporabiti ga za kuho ženskam odločenih Jedi. Na enak način je bilo tudi zabra-ljeno ženskam dotikati se košaric, v katerih je bila jed za može. Ženska ni imela vstopiti v obednico za moške pod smrtno kaznijo. Radi tega se je jed fca žene kuhala pri posebnem ognjišču, polagala se v druge košarice in bila povžita v nalašč zato pripravljenih kolibah. V Avstraliji ni opazil Oldfield nikjer veliko žensk. Iz tega je sklepal, da jih divjaki ne vzgajajo. Piše med drugim, da tamkaj le redko ženo doleti sreča, umreti naravne smrti. Iz njegovih spisov se da posneti, da je tam žena v življenju in po smrti brezpomembno bitje. Pisatelj Eyre omenja: Zelo redko je najti v Avstraliji žensko, katera bi aie nosila no licu znakov zaceljenih ali svežih ran in po životu vbodljajev B sulico. Slično se tudi v Afriki godi ženam zelo slabo. Tako pripovedujejo žene Dln«-arna, kralia zaluskega, da jim ni bilo dovoljeno nikoli stati, dokler se je kralj držal doma. Bile so primorane, plaziti se neprestano po kolenih in rokah Klečeplastvo ni upeljano le na kraljevem dvoru v Loangu (država Černoc-hov na severni strani Gornje Guineje pri Avstraliji), nego tamošnje žene vobče ne smejo govoriti z možem razen na kolenih, če pa jih srečajo, se morajo plaziti po rokah. Pri Indijancih se mora žena strogo zdržati vsakega moškega javnega nastopa. V Dakotoru (ozemlje Združenih držav severoameriških) je bilo zabra-njeno ženi zajahati konja ali pa mu nadeti uzdo. V nekaterih severoameriških pokrajinah ni bilo upeljano pre-tepavanje žen, toda postreliti jih, ako so možem iz kakoršnegakoli vzroka začele presedati, je bilo dovoljeno. Kakor pri drugih narodih, slično je v mnogoterih indijanskih pokrajinah prepovedano, jesti ženam z možmi. Mož bi se čutil zelo ponižanega, če bi jedel ali pil iz posode, iz katere si je žena utešila glad ali žejo. Splošno brezpravnost ženskega bitja je zasledovati pri poganskih narodih v tem, da noben zakon ni branil, usmrtiti dete ženskega spola. Na primer v Arabiji je bilo v prejšnjih časih dovoljeno deklice moriti. Še koran (mo-hamedanskl zakon o veri) pravi: »Ako sliši Arabec, da se mu je narodila hčerka, se zelo žalosti. Zavest se mu zdi tako težka, da se ogiblje ljudi in premišlja ali bi hčerko uvrstil med svoje člane, ali bi jo živo pokopal.« Treba pa je tudi povdariti, da celo pri nekaterih nekulturnih narodih uživa žena enakopravnost z možem ter se ji odkazujejo odlična mesta. Pri Čipovcih, več še pri Klatropov-cih in Činokih (plemena ameriških In-1 dijancev) imajo žene velik upliv in uživajo dostojanstvo, česar pri zgoraj omenjenih Indijancih nismo našli. V Kuebi (Afrika) je ženski spol ena-1 ko cenjen z moškim. V Dahoml (Afrika), so žene slično možem bojevite. Celo kraljeva straža je sestavljena iz Sti-ritisoč oboroženih žen in stoje na prvem mestu. Splošno pa je znano, kako veliko čast Je žel ženski spol pri starih Slovanih in Germanih. * Znameniti most! na sveta. V vseh časih se je trudil človek, da bi prišel z enega brega reke na dru-zega. Vode premostiti, je bila vedno za človeštvo težava. Pri narodih na nizki kulturni stopnji opazujemo še danes, kako spletajo preko voda viseče mostove iz lian ali polagajo drevesna debla. Glede kulture precej visoko so ona plemena, ki se lotijo brvi. Pretekla so sto in stoletja, predno je začel graditi človek rnost iz lesa, kamna in železja. Raznih mostov se je oklenila mednarodna slava ter znamenitost radi tehničnih prednosti ter drugih izred- nih posebnosti. Svetovno znan most je še danes most na verigah v Budimpešti, katerega je gradil angleški neže-ner v letih 1840—1849. Premostena je Donava na dolgost 375 m. Temu prvemu modernemu mostu na verigah so sledili kmalu drugi, kakor: rumunskt most preko Donave pri Fetesti. Ima 150 odprtin v dolgosti od 61—190 m in se dviga nad vodno površino 38 m visoko. Znamenitost radi izredno slikovite okolice je carigrajski most, ki pelje ix Galate v Stambul preko Zlatega roga. Kar se tiče tehnike in dolžine mostov, prednjači Angleška in v novejših časih prav posebno Severna Amerika, Prestolica Anglije London se ponaša z mostom, ki je znan pod imenom »London Bridge« in spaja glavno londonsko mesto s predmestji. Most sloni na peterih granitnih obokih. Dolg je 283 m, širok 19 m. Vsak dan gre preko njega en milijon ljudi in 200 tisoč vozil. Druga londonska mostna posebnost je takozvani »Tower most« preko; reke Themse. Gradili so ga v letih 1886 do 1894. Ima dva stolpa, ki sta zvezana z bregovoma potom dveh po 82 m dolgih visečih mostov. Ta most sta dvai mosta in sicer eden nad drugim. Stroški za pozidavo so znašali 420 milijonov Din. Letna vzdrževalnina pride na 21 milijonov Din. Od celega sveta občudovan je seve-roameriški most, ki veže Newyork z Broklynom. Gradili so ga v letu 1870 in je stal 15 milijonov dolarjev. Dolg je 1826 m, širok 26 m in nad vodo 41 metrov visoko. Drugi še daljši njujorški most vodi preko reke East River in veže Newyork z Broklynom. Dolk je 3017 m. Vi» sokost stolpov znaša 122 m. Poleg prostora za vozove in pešce vodijo po mostu štiri višinske železnice in Štiri cestne. Gradili so ga v letih 1901 do 1908 in so znašali stroški 30 milijonov dolarjev. Tretji most v Newyorku nosi ime »Blackwell most«. Veže Newyork s mestom Istega imena na Long Island. Dolg je 2200 m in višina stolpov znaša po 101 metrov. Edina konkurenca severoameriškim mostom je »Firth of Forth« most na: Škotskem. Dolg je 2427 in pelje preko morskega zaliva. Teža jekla, ki se j« porabilo za zgradbo, tehta 50 tisoB ton« Izdali so za most 700 milijonov Din. * Uudie hot prežvekovala Gotovo čudno, a resnično, ako trdimo, da se najdejo tudi med ljudmi o-sebe, ki zavžito hrano po zgledu gova-de prežvekujejo. Posluhnimo, kar piše glede naše zgo-rajne trditve nemški zdravnik doktor Thraenhart, ko beleži: »28 let stari moški vpraša zdravnika za nasvet, ker je udan bolezenski navadi prežvekovanja. Prvič se mu je pojavila ta nadloga v dijaških letih. Zopetno žvečenja zavžite hrane nastopi četrt ure po končanem kosilu. Usta se napolnijo iz želodca enkrat do dvakrat in to brez volje ter okusa po neprijetni — žgeči kislini. To se -ponovi 8 do 10 krat, nt- koli ne t toliki meri, da bi se povrnilo celo kosilo. Skraja je ta mož izbruhal brano, počasi pa, ker pojav ni bil združen z neprijetnim okusom, se je navadil, da je začel zopet grizti ter požirati. Konečno mu je to postalo prijetno, ako Je prežvekoval najljubše jedi. Treba še omeniti, da je želodec omenjenega moža oddajal v prežvekovanje le gotove ter posebno izbrane jedi. Največkrat 80 bili to drobci kože, trdejše meso, nikdar ne kašnata hrana, kakor bi hotel želodec prežvekovalca opomniti, naj boljše ter vestnejše grize. Prežvekovanje mu ni povzročilo nikdar bolečin. Pojav ni nastopal vsak dan, ampak največkrat takrat, ako je moral mož veliko delati, ali se je pa počutil Slabo. Pušenje ni uplivalo neprijetno. Prežvekovalec je zgleda! zdravo in je bil navadno razvit. Obrnil se je do zdravnika le radi tega, ker so ga radi prežvekovanja dražili njegovi znanci Gre v opisanem slučaju za isti pojav kakor pri govejih prežvekovalcih, ki grizejo prvotno hrano le na pol. Večkrat je ta pojav posledica želodčne ner-voznosti in se rada podeduje od staršev na otroke. Dr. Brockbank popisuje slučaj, ko ■o prežvekovali oče in pet sinov. Zdravnik dr. Muller j"e zdravil, radi Sruge bolezni moškega, ki je prežvekoval 44 let, isti navadi sta bila udana njegova oba odrasla sinova. Eden od sinov se je trudil, kakor je pripovedoval sam, da bi zatrl v sebi prežvekovanje, ako je bil v družbi. Vsi trije pa so trdili, da dobijo pravi in prijetni okus zavžite hrane še le pri prežvekovanju. Slučaji prežvekovanja pri ljudeh so redki. Zdravniki beležijo take slučaje iz vseh vrst človeške družbe, v vsaki starosti, a ponajveč pri bolj mladih osebah. Nove knjige. Ob 70-letnIei mariborskega bogoslovja. Ob priliki 70-Ietnice obstoja mariborskega bogoslovja je izdal profesorski zbor lepo knjigo pod naslovom »Spomenica ob 70-letnici lavan-tinskega bogoslovnega učilišča v Mariboru.« Knjiga je v zalogi Cirilove tiskarne in stane broširana 40 Din. Znamenito knjigo prav toplo priporočamo. Invalidski zakon in. navodilo za ocenjanje pridobitne nesposobnosti vojnih, invalidov je izšel. Knjiga je zelo praktična, katera služi mnogo v pouk in razmotrivanje za pridobitev svojih pravic in postopanje v invalidskih vprašanjih vseh vojnih invalidov, vdov in sirot, ki mislijo, da imajo pravico da invalidnine in zaščite po tem zakonu. Tudi za ura-dftr zlasti aa one, kateri se pečajo z invalidskimi zadevami, se nabava te knjige priporoča. Dobi se pri Udruženju vsjhh invalidov v Mariboru, Rotovški trg t med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedeljo od 9.—it. ure. Knjiga stane Din 4.—, po pošti Din 5.—. Planinski koledar 1939 je pravkar izšel ter te dobi v obeh knjigarnah Cirilove tiskarne v Mariboru. Naročila po pošti izvršuje izdajatelj Brvi nor» Tin i ter, Maribor, Krekova 5. Cena lično v pip.l ) vezani knjižici je Din 16.—, po pošti — Izmed vsebine je omeniti solnčne in hvtfno Vzhode in zahode, obmejni promet, Kir^ljevule, sezname potov in razdalje iz (Uteira.. krrria v I Slovel Marl Nauevl spisi naj&oH zanimive ftniige m svefti v TISK/ *?NI SV. CIRILA v zvezkih. Vsak zvezek zase povest. DozdaJ izšli 3 zvezki: Križem po Jutrovem. Cena vsakemu zvezku je Din 13.—« Naročita V TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU. IoKi se pa sklepanje o predlogu, da bi ae proglasila kot okrajno dovozno cesto oblastna cesta ob Pesnici skozi železniške viadukte do postaje Pesnica. 6. Zgradba mostu čez Dravo pri Duple-ku se nadaljuje in se m vajo izvršiti uklepi okrajnega zastopa tako, da bo most predvidoma gotov do 1. novembra 1930. 7. Nadaljevanje cestne zgradbe Sv. Peter — Nebova — Grušova — Ložane se bo nadaljevala leta 1930 v lastni režiji okrajnega cestnega odbora. Za obe zgradbi je najeto posojilo. 8. Regulacija okrajne ceste na črti Sv. Lovrenc trg in Sv. Lovrenc postaja se bo nadaljevala. Nadzorovanje privatnih trsnic. Kmetijsko ministrstvo je naročilo kmetijskim nastavljencem, da vršijo strogo nadzorovanje nad privatnimi trsnica-mi in vsemi, ki trgujejo s trsjem. V promet se sme pustiti samo dober trs-ni materijal, ki odgovarja podnebju in zemlji. Ljudska posojilnica v Celju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo se preseli dne 2. novembra tega leta z uradnimi prostori v svoje novo palačo na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice. Prvi uradni dan bo v novih prostorih dne i. novembra tega leta v pondeljek po Vseh svetnikih. Cenjeno občin pondeljek po Vseh svetnikih. Cenjeno občinstvo opozarjamo na to spremembo prostorov Is mu obenem priporočamo Ljudsko posojilnico v Celju kot najboljši in najvarnejši kmetski denarni zavod. Vinogradnikom! Lanska zelo ostra ter dolgotrajna zima, ki je povzročila po vinogradih mnogo pozebne škode, je usilila našim vinogradnikom špekulacijo: Držite lanski vinski pridelek, ker letos vina ne bo in bo staro iskano ter visoko v ceni. Proti vsemu pričakovanju in napovedim je ravno letošnja vinska trgatev glede kvalitete nekaj prvovrstnega. Pri letošnjem pičlem — a izbornem finskem pridelku ima večina vinogradnikov v mariborski oblasti še vse polno stare zaloge, po kateri ni povpraševanja. Vinski trgovci sami imajo po kleteh preveč starine. Pomagali so si na ta način, da so kupovali letošnji mošt takoj od preše in pustili starino prevreti z novim. Tem potom so pretvorili stare in kisle zaloge v nove in kvalitetno dobre. Vinogradnik bo moral staro robo ali sam izpiti, ali jo prodati pod produktivno ceno. Letošnja trgatev je izpadla po Dalmaciji, Banatu in po srbskih vinograd-nih krajih zelo dobro z ozirom na količino ter kakovost. Kakor razvidno iz sedaj veljavnih moštnih cen, so te po omenjenih južnih vinskih krajih znatno nižje od naših. Radi tega tiščijo Dalmatinci in Banatčani letošnjo iz-borno robo tudi v naše kraje in so že takorekoč preplavili krčme v Sloveniji s svojimi novimi vini. Namen teh vrst bi naj bil, slovenske vinogradnike opozoriti, naj ne špekulirajo z letošnjo robo na dvig cen, ker je južna konkurenca prevelika. Prodajte letošnjo trgatev po običajnih cenah, ker vinski trgovci in krčmarji si ne bodo preveč trgali podplatov za našimi vini, ker jim naravnost usiljuje-ta Banat ter Dalmacija kvalitativno isto vinsko blago po naravnost neverjetno nizki ceni. Lansko leto se je namazal marsikateri z upravičeno špekulacijo, naj bo letos v tem oziru bolj previden radi konkurence iz južnih krajev. * la prijavo državnemu tožitelju v Zagrebu, ki je prijavo odstopil kraljevskemu sodnemu stolu v kazenski postopek. Ker je s proučitvijo bilance ugotovljeno, da bančna imovina ne zadošča za pokritje njenih dolgov, je navedena komisija istočasno izročila trgovinskemu sodišču v Zagrebu bilanco Hrvatske seljačke zadružne banke v nadalj-ni zakoniti postopek. Krog poloma Hrvatske seltatke banke. Trgovinsko ministrstvo je postavilo posebno komisijo, ki je pregledala poslovanje in premoženjsko stanje Hrvatske seljačke zadružne banke. Po dosedanjem stanju in ugotovitvi komisije bo znašala končna izguba 3 milijone 707.761 Din. Izgube Hrvatske seljačke zadružne banke so nastale v glavnem zaradi škodljivega gospodarstva njenih u-prav. Samo dva ravnatelja sta stala banko v samem začetku njenega delovanja 1 milijon dinarjev. Predsednik banke Josip Predavec se je zadolžil pri njej za 800.000 dinarjev proti zelo slabim jamstvom. Značilno je, da je Predavec, ki je kot predsednik prejemal letno nagrado 72.000 Din, posegal po kreditih pri banki še tekom letošnjega leta, ko je bila banka pred polomom. Izdatne izgube so nastale tudi zaradi kreditov raznih podjetij, ki so zašla v stečaj ali pa so v plačilnih težavah. Mesto da bi se banka bavila s kreditiranjem seljačkih zadrugarjev v smislu pravil, je dovoljevala kar naj-izdatnejše kredite trgovskim in industrijskim tvrdkam. Ti posli so povzročili banki toliko škode, da je v zvezi s škodljivim gospodarstvom njenih u-prav moralo priti do poloma. Razen ugotovljene škode zaradi poslovanja bančne uprave pa je navedena komisija ministrstva trgovine in industrije doe-nala, da je tudi novoizvoljeni likvidacijski odbor banke kršil njene interese. Mesto da bi v prvi vrsti dognal imovinsko stanje banki, je likvidacijski odbor v nasprotju z naziranjem svojega predsednika Vladoja Veseliča sklenil brez pokritja črtati menične ži-re, katere je imela banka za svoje terjatve proti dolžnikom. Kako je ravnal ta odbor z bančno imovino, je razvidno iz tega, da je na mesto prejšnjega pravnega svetovalca dr. Krnjeviča nastavil 21. oktobra kot pravnega svetovalca dr. Vladimirja Mačka in mu še istega dne na njegovo zahtevo izplačal predujem za nagrado v znesku 24.000 Din. To škodljivo gospodarstvo likvidacijskega odbora je prisililo Vladoja Veseliča, predsednika tega odbora, da je podal ostavko na svoj položaj, prepuščajoč ostalim članom odgovornost. O tem je obvestil pristojno trgovsko sodišče v Zagrebu. Na osnovi takih podatkov o delovanju likvidacijskega odbora Hrvatske seljačke zadružne banke je ministrska komisija dostavi- Sodnik: »Obtoženec, ali se spoznate krivega?« — Obtoženec: »Le ne prenaglo, gospod sodnik! Prvo moramo vendar slišati, kaj vejo priče!« O, te ženske. God žene je bil pred vrati in tisto leto je imela ona posebne želje. Toda njen mož, ki ji je prva leta zmiraj ustregel, je postal zadnje čase zelo gluh. »Ti, mož,« mu reče neki večer, ko je udobno sedel v naslonjaču, »rada bi ti prečitala neko pismo, ki sem ga dobila, če hočeš. Boš poslušal?« — »Prosim, prosim!« pritrdi on radovedno. — »Ali obljubiti mi moraš,« pravi žena, »da ne povprašaš, kdo je pisal' pismo, dokler ga ne prečitam in da me tudi potlej ne boš mučil z vprašanji.« »No, naj bo! Beri,« odgovori mož radovedno. »Preljuba moja,« začne žena čitati, »dan in noč mislim na te, kjerkoli hodim, mi plava tvoj obraz pred očmi. Jaz, ker ne morem prav verjeti, da me ljubiš . . .« — »Kaj?« zavpije mož, »kdo hudiča . . .« — »Tiho! Saj si obljubil, da boš molčal do konca!« — »Toda . . .« — »Nič! Molči in poslušaj!« In ona nadaljuje: »Kako jih ljubim tiste čudovite oči . . .« — »Tristotisoč milijonov,« poskoči mož ves divji. A žena se ne da zmotiti: »Preljuba, komaj čakam ure, da te spet vidim. Piši mi takoj par vrstic, kdaj smem priti, sicer skoprnim od . . .« — »Kaj pa to pomeni?« kriči mož, rdeč od jeze kot kuhan rak. »Kdo je tisti norec, ki se ti upa tako pisati. Pri tej priči ga hočem videti!« — »Ta norec si ti,« se zasmeje ona, »to so tvoja prva pisma, ki si mi jih pisal.« — Mož sede zopet, vzame časopis v roke in molči. — »Ti,« pravi kar nenadoma, »kaj si že zadnjič rekla, da bi imela rada za tvoj god?« Na policiji. »Zgubil sem steklenico žganja. Ali jo je morda kdo prinesel na policijo?« — Uradnik: »Steklenice ne. Pač pa smrči tu na klopi njen najditelj . . .« Pri zlatarju. Zlatar: »In v zaročni prstan naj Vam urežem ime Vašega dekleta?« Mlad fant: »Da, pa ne pregloboko!« Profesor: »Alkohol uničuje telo in duha, da, tako daleč ga pripravi, da postane uživalec alkohola zločinec. Le nikar se ne smejte Vi tam zadaj, jaz govorim iz lastne izkušnje.« Pri sodišču. Sodnik: »Prosim, mir! Kdor bo pri razpravi razgrajal in kričal, mora iz dvorane.« — Obtoženec kriči: »Hura! Holdrio- Juhuhu, haha-ha! . . . prosim gospod sodnik, naženite me iz dvorane!« t Fordson träfet 1 Stari Fordsdn traktor Je bil v stanju ižvršiti vsako delo na Vašem posestvu, hitro in dobro. Zmanjšal je stroške vsled svoje prikladnosti ter z ozirom na to, da ste zamogli izrabiti z njim vsak trenutek ugodnega vremena. Novi Fordson bode izvršil vsa ta dela boljše in hitrejše, ker je v marsičem izpremenjen in izboljšan ter ima v glavnem tudi močnejši motor. Z ozirom na to bodete v stanju prati z istimi vzdrževalnimi stroški, tudi s tobrazdnim plugom. 4> Važne izboljšave^ Večja moč. Stroj novega Fordsona razvija 30 konjskih sil. Obratni stroški so ostali torej neizpremenjeni. Lažji samopogon —- vsled posebne sanjo-pogonske sklopke na magnet}!. Izborim» razpUnjač. Izboljšano Menjalno gonilo. Magnetno vžiganje pripomore k poznani enostavnosti Fordsona. Pri samopogonu se kasno vžiganje automatično vstavi, s čimur se izogne marsikateri nezgodi. Izdatno hlajenje vsled cenJoi^gglM.šfjggifo» in izboljšanega hladiš^ Cena Din. 51.500' Zahtevajte brezplačno predvedbo vož* po Vgžepi mMiffi zMSPflik^ FORD MOTOR COMPANY, TRIESTE Slovenci r Skoraj bo leto tega, kar smo se ▼ Ljutomeru, pri prvem tabora pod milim nebom zbrali, pogovarjali in sklepali o naših najsvetejših, pa tudi dozdaj najbolj zanemarjenih pravicah. Od tistega časa se je že več nego 85 jezer Slovencev v 7 taborih zbralo, kjer »o enoglasno pod milim nebom izrekli, da hočejo biti zvesti Avstrijani ali obenem pa tudi popolnoma ravnopravni z Nemci, Madjari In Italijani, da nečejo ne ene trohice več, pa tudi ne ene trohice manj narodnih pravic kakor jih ti trije 'narodi v našem cesarstvu uživajo. Mogočno se je razlegal glas 85 jezer naših bratov, ali še je bilo premalo dozdaj. Treba je, 'da se mi Slovenci v vsakem mestu, v vsakem ¿trgu, v vsakem okraji, v vsakej fari, tako rekoč v vsakej vesnici v tabore zbiramo, da ves slovenski narod kakor en mož na noge stopi in soglasno zahteva pravice, ktere mu grejo po Bogu in po pravu. Iz tega obzira vas vabijo podpisani možje na tabor v Ormožu, kteri bo v nedeljo 8. avgusta 1869 ob štirih popoldne v Kečkovem logu pri cesti v Središče. Pogovarjali se bomo tam in sklepali o naših najsvetejšeh pravicah in tudi o raznih drugih nam vsem neizmerno potrebnih stvareh. Vsak tabor je tako imeniten shod, da ne bi ga smel zamuditi nihče, kdor koli more z domu! Torej na noge, slovenski možje! posebno vi lz OrmuSkega, ljutomerskega in ptujskega o-kraja, vsakdo naj pride, bodi si kmet, želar, nagornjajc ali vincar, v nedeljo 8. avgusta popoldne na tabor v Ormuž! Samo ako bomo na jezera in jezera zbrani Slovenci povsod po besedah sv. evangelija na tiste dveri trkali, skozi ktere se gre k našim narodnim pravicam, bodo se nam gotovo enkrat odprle! — Dr. Ivan Petovar, odvetnik v Ormužu. Ivan ICukovec, posestnik, okrajni zastopnik in šolski svetovalec v Ljutomeru. Davorin Stanič, posestnik v Hardeku. Ivan Farkaš, posestnik, župan in okrajni odbornik iz Ilijaševec. Matija Horvat, krojač v Ormužu. Andrej Rajh, posestnik in župan iz Pristave. Andrej Zidarič, posestnik v Hardeku. Dr. Anton Klemenčič, župnik, okr. odbornik in šolski svetovalec v Ljutomeru. Juri Masten, posestnik v Pušincih. Vekoslsv Hercag. zdravnik v Ljutomeru. Jožef Munda, posestnik v Pušincih. Va t ros lav Mohorič, posestnik, župan, okrajni zastopnik in šolski svetovalec iz Podgradja. Davorin Grivec, krojač r Hardeku. Ivan Rajh, posestnik na Cvenu. Blaž Štiberc, posestnik v Pušincih. Anton Rotar, posestnik in župan v Ceza-njevcih. Andrej Habjanič, posestnik na Hardeku. Jožef Hanželič, posestnik na Hardeku. Ivan Novak, posestnik in župan iz Vogri-Čeve. Jožef Seifrid, posestnik, okrajni zdravnik in zastopnik v Ormužu. Andrej Filipič, posestnik in župan na Cvenu. Gašper Majhenič, župnik v Ormužu. Andrej Polanič, posestnik in župan v Pre-iiki. Janez Simonič, podžupnik v Ormužu. Juri Gšela, posestnik in župan iz Noršinec. Blaž Gruškovnjak, bilježniški koncipient v Ormužu. Anton Bežan, posestnik, župan in okrajni «astopnik iz Krištanec. Blaž Sova, posestnik in krčmar v Ormužu. Anton Božič, posestnik in okrajni šolski svetovalec iz Radoslavec. Ivan Ivanuša s Huma pri Ormožu nam je poslal v objavo oklic in poziv na tabor v Cr-ntfž leta 18G8. Oklic je zanimiv in ¡radi tega ----Ml priobčili s jsodpM vrcrl. Matija Fric, okrajni zastopnik in župnik pri sv. Miklavžu. Franc Jurinec, posestnik in okrajni šolski svetovalec iz Veržejskega trga. Ivan Stoeger, posestnik na Hardeku. Ivan Kardinal, posestnik v Pušincih. Dr. Ivan Magdi i, posestnik, okrajni zastopnik in zdravnik v Ormužu. Ivan Dragutin Huber, posestnik in knjigovez v Ljutomera. Fran Jaki, posestnik v Središči. Ivan Kosi, podučitelj v Ormužu. Vekoslav Šonaja, posestnik in okrajni odbornik iz Veržejskega trga. Jožef Lesijak, posestnik in župan v Pušincih. Jakob Zidarič, posestnik in župan na Humu. Ferdo Goričan, posestnik in usnjar pri Veli-liki nedelji. Davorin Petek, trgovec pri Veliki nedelji. Dr. Jakob Ploj, odvetnik, veliki posestnik in načelnik okrajnega zastopništva v Ljutomeru. Jožef Moharič, veliki posestnik, okrajni zastopnik in župan v Hermancih. Matija Zemljič, posestnik in trgovec v Ljutomera. Ivan Bedjanič, posestnik in župan v Obržu. Ivan Vučina, posestnik, sodar in občinski odbornik v Ljutomeru. Ivan Kosajnč, posestnik v Pavlovcih. Dr. Valentin Zarnik, odvetniški kandidat in deželni poslanec v Ljutomeru. Stolna dekliška Marijina družba v Mariboru priredi v nedeljo dne 3. novembra ob pol petih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke (poleg frančiškanske cerkve) igro »Svojeglavna Minka«. Pred igro bo predavanje o pogubnih posledicah napačnega pojmovanja svobode za mladino. Prijatelji, ki hočete obenem pouka in razvedrila, pridite v obilnem številu! Krščanska ženska zveza v Marifcom ima v pondeljek dne 4. novembra ob petih zjutraj svojo cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom za vse rajne članice in podporne člane v stolni in mestni župni cerkvi. Članice kakor tudi podporni člani se vabijo, da se te pobožnosti v polnem številu udeležijo. Odbor. Sv. Anton v Slov. goricah, Tukajšnji orlovski odsek ponovi dne 3. novembra v društvenem domu na podlagi zgodovinske narodne pesmi krasno opereto »Mlada Breda«. Prijatelji poštenega razvedrila in lepega petja ne zamudite te prilike, kajti Turki, ki v opereti nastopijo se ne bodo več dolgo fukaj mudili. Njihovi konji so že pripravljeni, treba bo odriniti. V obilnem številu se vabite. Odbor. Središše ob Dravi. V nedeljo dne 3. novembra sivečer uprizori Ljudski oder v društvenem domu pretresljivo igro: »Marijana«. Slika nam trpljenje in obup revne žene, ki mora dati vsled moževega pijančevanja edinega otroka — edino tolažbo v najdenišnipo. Tamkaj ji ga ugrabijo. Ko ga aopet najde, jo spozna laži zdravnik za blazno in s silo jo odtrgajo od otroka in jo pošljejo v blaznico. Vse to tako pretrese celo moža-pijanca, da se iz-preohrne. Igra je ros. Ippa in vzgojna, zato si jo gotovo poglejte! Predprodaja vstopnic pri g. fttamberjrerju. Na svidenje! Konjice. Ob priliki praznika Vseh svetnikov priredi Katoliško izobraževalno društvo v Katoliškem domu v nedeljo dne 3. novembra po večernicah znano in vedno priljubljeno ža-loigro »Mlinar in njegova hči«. Bližnji in oko-čani vljudno vabljeni. Radi precejšnjega zanimanja za igro opozarjamo na predprodajo vstopnic v trgovini ValenčaTc. Rop živi! | Prosvetni ve"er v Celju. lani je Katoli-j «ko prosvetno društvo v Celju priredilo v te-i lovn^nici Orlovskega doma celo vrsio I javnih predavanj, za katere je želo vseobče priznanje. Letos je društvo svoje delovanje v tej smeri še povečalo in prireja vsak pondeljek javna predavanja, združena s pevskimi, godbenemi in gleda!iškimi točkami. Doslej se je vrdilo dvoje takih predavanj: Dne 21. oktobra j» predaval kaplan preč. g. dr. Janea Ahčin iz Ljubljane o rseevropskem mirovnem gibanju, de 28. oktobra pa znani zgodovinar prelat dr. Fran Kovačič iz Maribora o celjskih grofih. Obe predavanji so spremljale skiop-tične slike. V pondeljek 4. novembra predava v telovadnici orlovskega doma indijski misijonar g. Poderžaj, ki je že nahajal in ki v kratkem zopet odpotuje v misijon v Indiji. Bo to prva slovenska misijonska naselbina med pogani in čisti dobiček od vstopnine ja namenjen za stroške potovanja tega slovenskega misijonarja v Indijo. V soboto dne 9. novembra nas posetijo slovenski pevci iz Koroške. V okrilju prosvetnih večerov Katoliškega prosvetnega društva v Celju bodo priredili dva koncerta slovenskih koroških narodnih pesmi in sicer v soboto dne 9. novembra ob osmih zvečer v Narodnem domu za Celjane in bližnjo okolico Celja, v nedeljo dna 10. novembra ob 11. uri dopoMne v Narodnem domu pa za prebivalstvo izven Celja. Naša narodna dolžnost je, da Korošce sprejmemo v velikem številu in z ono ljubeznijo, katero v svojem trpljenju v tujerodni državi zaslužijo. Zlasti prebivalstvo širše celjske okolice in Savinjske doline je poklicano, da z obilno udeležbo čim živahneje sodeluje pri prosvetnih večerih, ki poleg resne izobrazbe nudijo prijetno zabavo. Pridite vsak pondeljek v Celje v Orlovski dom. Pričetek vedno ob osmih zvečer. Veličastni praznik orlovska misli v Dram- !jah, Dramlje niso kraj, odkoder bi Slovenski Gospodar bil vesfi vesel. -Nedelja 27. oktobra pa je bil za Dramlje praznik, ki je kot pomlad odjeknil po naših skromnih kmečkih domovih in vsem poSfenfakom zapel visoko pesem orlovske misli. Na praznik Kristusa Kralja je naša mlada orlovska družina priredila popoldne akademijo, ki je dokazala, da so korenine orlovske misli v D rami j ah globoke ih cfa Dramlje zna — če hoče biti napram svoji mladini prisrčno. Dolge tri mesece je idealist akademik g. Kolar pripravljal ta dan in ob poveličanju sloveske krščanske mladinske misli je doživel tudi sam dan zadoščenja. Telovadba in petje, plod njegovega truda, sta daleko nadkrilila celo pričakovanje onih, ki so vpoštevafi težke razmere, v katerih drainaljski Orel dela Šf. Vid pri Planini, Orlovski odsek v Št. Vidu pri Planini vprizori na Martinovo nedeljo, to je dne 10. novembra ob 15. uri v Društvenem clomu v Št. Vidu predstavo »Domen« narodno igro s petjem v petih dejanjih. Domačini in sosedje prijazno vabljeni. Bog živi! BORCI IZ SVETOVNE VOJNE! Dne 1. novembra popoldne se zberite pri domačih spomenikih padlim v čast in tam molite ter zapojte. Ovenčajte spomenike s cvetkami in lučkami ter vršite to, kar smo tolikokrat obljubili na Brezjah. Dne 24. novembra pa pridite in pošljite svoje zastopnike na občni zbor naše Zveze, ki lo ob 9. uri v salonu našega tovariša Rozmana, sv. Petra cesta 85. Glavni odbor Z, S. V. v Ljubljani. Advokat dr. Emil Stefanovič je odpri sv®*e odvetniško pisarno na Prevaljah, v hiši trfo-vine Janko Klun. 1348 Maribor. V nedeljo, dne 27: ektobra bi se naj bila vršila tekma med zračnimi ietalci in sicer na Teznu pri Mariboru. Tz Nemčije so prispeli drzni zračni letalci s svojimi letali. Nameravali so pokazati občinstvu, kako leč je že napredovalo letalstvo po zraku. Od vseli strani so že v soboto prihajali ljudje in za nedeljo je bilo pričakovati ogromne udeležbe na Teznu. Zalibog pa je že v soboto začelo tako hudo deževati, da je bila tekma izključena. Tudi v nedeljo je skoraj celi dopoldan lilo kakor iz škafa, tako da je odbor celo prireditev odpovedal in določil tekmo za nedeljo 3. novembra. — Živahno se razpravlja v Mariboru in okolici vprašanje mitnic in u-titninskega davka. Mestna občina namreč mora od 1. januarja 1930 dalje plačevati policijo, iz svojega. Dosedaj je policijo vzdrževala dr-tava, a po novem zakonu je to breme dobila občina. Stroški za vzdrževanje policije znašajo na leto približno tri in pol milijona Din. Tako ogromne vsote mestna občina ne zmore, «da ne bi naložila novih občinskih davščin. Poleg tega pa je še zabranjeno pobirati od novega leta naprej občinske doklade v dosedanji višini na vino, pivo, žganje ter špirit. Tako tudi tu odpade zopet več milijonov Din občinskih dohodkov. Ker se je vsa leta mnogo zidalo in popravljalo cest« in ulice, ima občina velika plačila za obresti in kapital in Išče sedaj, kje bi dobila primernih dohodkov. V občinskem svetu se sedaj posvetujejo občinski možje, ali za te velike izdatke, ki jih Ima mestna občina, določi kot kritje nov užitninski davek na živila in drugo blago, ki jga vozijo ali nošijo ljudje v mesto. Mnogi so mnenja, da drugega izhoda ne bo in da bodo občinski možje morali iskati še druge dohodke. Če se na primer obdačijo na novo stanovanja, bodo zopet prizadeti revni eloji, ker «o stanovanja že itak po večini zelo draga. ¡Računa se tudi, da se upelje zopet davek na nočni obisk gostiln in kavarn. Ali to malo nese. Kako bo rešeno vprašanje užitnine, ki upravičeno zelo zanima naše mestno in tudi kmetsko prebivalstvo, bomo poročali pravo-iasno. St Peter pri Mariboru. Nadaljevanje prepo-Irebne cestne zgradbe Št. Peter — Nebov** — Crušova se bo pričelo leta 1930 v 'lastni režiji okrajnega cestnega odbora. V to svrho se bo najelo posojilo. — V torek prejšnjega tedna smo imeli pri nas precejšnjo senzacijo, namreč avtomobilsko nesrečo. Po strmem bregu i je zdrčal tovorni avto gosp. Kirarja, s katerim sta se peljali tudi dve ženski. Ker je bila škodoželjnost velika, pa je bila zato nesreča manjša, šofer g. Kirar je ostal nepoškodovan. Ženski pa sta dobili manjše poškodbe. — Preteklo sredo je umrla v Metavi po kratki bolezni Zimič Barbara, stara 63 let Bila je verna žena ter dobra soseda. Pokopali smo jo v petek. Pokoj njeni duši! — Dekliška šola šol- skih sester dobi vsporednico, ker število Sol skih otrok narašča in ker so tudi šolski prostori na razpolago. Sploh je število šolskih otrok v prvem razredu obeh šol preveliko, zato tudi učni uspehi ne morejo biti zadovolji vi. Umestno bi bilo, da se eventuelno združijo višji razredi, oziroma oddelki, kjer je število učencev manjše. Slovenskega Gospodarja prodaja trgovec J. Majdič, na kar opozarjamo tiste, kateri niso naročniki. SIcer pa ima Slov. Gospodar za našo občino častno število naročnikov, kakor malokatera občina . Ruše. V noči od 25. na 26. oktobra smo doživeli v Rušah kar dva vloma. Doslej še neznanim vlomilcem se je posrečilo nasilnim potom priti skozi dvojna vrata v prodajalne prostore konzumnega društva. Odnesli so 2438 Dn gotovine, blago so pustili na miru. Isto noč je bila obiskana blagajna v krčmi pri Marinkah v bližni kolodvora. Tukaj so kljub posrečenemu vlomu imeli smolo, ker so dobili v blagajni le 35 Din. Slovenska Bistrica. Na pobudo Kmetijske podružnice v Slovenski Bistrici, se je dne 20. oktobra ustanovil stalni šolski odbor za kmetsko nadaljevalno šolo v Slovenski Bistrici. Načelnik je g. Jakob Vacac, župan in posestnik v Sp. Novivasi, podnačeinik g. Franc Obersne, župan in posestnik v Šentovcu. Vodstvo te šole se je poverilo ravnatelju tukajšnje meščanske šole g. Melhioru Rismal. Sklenilo se je, da se bode vršilo vpisovanje dne 1. novembra od 8. do 12. ure v ravnateijski pisarni meščanske šole. Ker je ta šola za naš kmetski stan zelo velike važnosti in ker razpolaga šola s prvovrstnimi učiteljskimi močmi in ima vsa potrebna učila in priprave, se pričakuje, da bo obisk te šole mnogoštevilen, kar se sklepa iz zanimanja naše kmetske mladine, katera uvideva potrebo kmetske izobrazbe. Ptuj. Dne 18. oktobra je umrla v ptujski bolnici Marija Ribič, poeestnica v Grajeni pri Ptuju. Blagopokojna je bila dobra krščanska mati in skrbna gospodinja Ostavila je za seboj žalujočega moža in edino hčerko. Pogreba, ka ga je vodil mil. g. prošt. dr. Žagar z našimi gg. kaplani p. Konstantinom in p. Mirkom. se je udeležilo veliko občinstva, ki je hotelo izkazati zadnjo čast dobri materi. Žalujočemu očetu, ki je že dolgoletni naročnik Slov. Gospodarja naše sožalje. Sv. Rupert nad Laškim. Dne 28. oktobra je v Medvednici umrl Matija Brečko, po domače Rajtnar. Bil je vrl krščanski gospodar, skrben oče svojih otrok, nad vse marljiv in «vest tesar in zaveden slovenski moS ter dolgoletni naročnik Slovenskega Gospodarja. Dolgo ga je priklepala mučna bolezen, za vratni pro- tin, ki si ga je nakopal pri svojem tesarskem delu, na bolniško posteljo, dokler ga ni v pon< deljek zjutraj rešila smrt velikih muk. Dobri mož, počivaj v Gospodu! — Dolgo smo imeli v letošnji jeseni prijetne dni, da smo lahk® spravili poljske pridelke pod streho. Sedaj p* se je pri nas začela mokra, meglena jesen, ki nas hribovce hujše pritiska, kakor srečnejše poljance. Posebno zlo so tukaj nepopisno slabe poti in ceste v blatu do gležnja, na mnogih krajih tudi do kolen. Posebno trdo pa je zadelo nas Ruperčane, ker smo s tolikim upanjem in zaupanjem gledali na novo cesto, ki bi nas vezala z Sv. Jurijem; oblastni odbor v Maribora nam je ravno pred enim letom dovolil vsoto 175.000 Din za zgradbo t4 ceste; po 6. januarju tega leta pa je prišlo vse drugače. Mi ceste še nimamo in ne vemo, ¿0 jo kdaj dobimo. Dosedanja občinska cesta j« do meje rnpertske občine vsaj v povoljnem nem stanju, a po kalobški občini, kamor vodi naša cesta, je vsak ne le vozni, ampak vsak' živinski promet nemogoč. Človek in živina dobesedno tone v blatu in močvirju. In vendar znaša proga te kalobške ceste samo 1 kra 400 m dolžine, a nihče se ne gane, da bi jo spravil v stanje, da bi bila vožnja po njej vsaj količkaj mogoča — Kako nas je letos hmelj nakuril, pa Vam povem prihodnjič. Murska Sobota. V noči od 25. na 26. oktobri so izbruhnili kar štirje požari. Najbolj je gorelo v Sirukovcih. Gorelo je pri Aleksandru Vračiču. Ogenj je upepelil novo poslopje, gospodarske stroje in poljske pridelke. Od vseh" strani na pomoč prihitela gasilna društva niso mogla veliko gasiti, ker je primanjkovalo vode. Gasilci so ogenj le omejili, da se ni širil dalje. Vidni so bili še požari v Križevcih^ Tešanovcih in v Bogojini. M«t*nberg. V Marenbergu je aa Mihelov sejem izvršil premovanje živine za naš okraj g. inžener Muri, gospodarski referent oblastnega odbora ter razdelil več nagrad za lep« živino v znesku 11.000 Din, kar je jasen Drugi: »Dobro jutro, oče Izak!« — Tretji: »Dobro jutro, oče Jakob!« — Zid s« dela, kot da ni opazil teh zabavljic. Obrne se počasi k dijakom in rečeš »No, gospodje! Jaz nisem niti Abraham niti Izak niti Jakob, ampak Savel, sin Kisov, katerega je oče poslal po izgubljene osle. In glejte, našel sem jih!« Zdravnik: »Vaš mož je resno bolan. Takoj naj gre v posteljo in jaz pridem po dvakrat na dan pogledat.« — Žena: »O, kako je dobro, da smo pri bolniški blagajni!« Zdravnik: »Zakaj pa tega takoj ne poveste. Vaš mož naj izpije nekaj kamilčnih čajev, pa bo kmalu dober!« »Die Serben sajnd schon dol« S tem je bilo zasliševanje končano in stotnik je velel vojaku, naj me žene v zapor v Št. Pavel, kjer sta bila, kakor omenjeno, že zaprta mož in fein. Napravila sva komaj kakih sto korakov, ko nama prihiti nasproti iz Št. Pavla nekaj civilnega prebivalstva, večinoma mladih žensk, gospo-difien, ki so kričale na vse grlo: »Die Serben sajnd schon do!« Sicer tedaj še ni bilo Srbov v Št. Pavlu, prišli so še le par ur pozneje, a strah ima velike oči! Ko vojak sliši, da so že Srbi v Št. Pavlu, mi ukaže, da se obrnem in me podi nazaj. Ker nisem mogla tako leteti kakor on, 22 letni fant, kakor sem ga presodila, me je začel udrihati s puškinim kopitom po križu in po hrbtu. Tam v bližini je bila ena stara ženska, že vsa siva in kriva, pa ko je videla, kako me žene vojak, je še ona pljuvala proti meni in mi klicala: »Pfuj Babn, kannst nicht mit uns halten (fui, baba, ali ne moreš držati z nami)!« Zopet se vrneva do vojakov s stotnikom s sivo brado. Vsled vesti, da so Srbi že v Št. Pavlu, je bilo vse zmešano In vznemirjeno. Vojak, ki me j« do sedaj spremljal ali bolje, gonil, se je pome- šal med druge vojake. Pa že me prime drugi. Pride stotnik z dolgo brado in izreče obsodbo: »Ženi jo na Rudo, tam jo bodo ustrelili!« Pot na morlšče. Bila sem uverjena, da se mi res bliža zadnja ura. Saj obsodba je že izrečena. Vojak me žene skozi vrste vojakov; vsi so pljuvali proti meni in mi klicali: »Pfui, Verräterin! Schiess nieder die Babn!« (Fui izdajalka! Ustreli babo!) Greva po dolini gori, po Gradnici, in prideva do gostilne. Medtem so Jugoslovani že zasedli Št. Pavel in telefon je bil pretrgan. Vojaki so bili vsi razburjeni, vse križem so preklinjali. Zopet so pljuvali po meni in zopet sem bila »Verräterin« (izdajalka). Hišno gospodinjo sem prosila za kozarec vode. Prinesla mi ga je. Vojak je postavil puško poleg mene in mi zagrozil, da bo takoj ustrelil name, če si drznem zbežati. Odgovorim mu, da se ne premaknem z mesta. Potem greva zopet dalje in prideva na vrh. Tu je meja med Labudsko dolino in velikovško ravnino. Dolina Gradnica je podaljšek Labudsk« RADIO MARIBOR Aleksandrova cesta Stev. 6 fc VASE podfetfc. Najsolidnejša postrežba 1 Bogata zaloga! Cene nizke — ugodni plačilni pogoji. 1255 Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah filol, suhe gobe In orehe, -m Anion f azarinc, Celje 1884 Špecerijska trgovina 20°/. kronski boni kupuje v Ptuju Plchler, Gostilna Društv.Dom. 1351 Ul fiso€ prvovrstnih jabolčnih divjakov za nasad drevesnic ima naprodaj Mihael g Kovačič, posestnih, 2 Sv.Peter p.Mariboru Hlapec in dekla, samska, srednje starosti se sprejmeta. Franc Sernec, Spodnja Sv. Kun-gota, p. Pesnica. 1354 Hlapec (voznik) samski dobi takoj službo pri Kari Goldschnig, umetni mlin, Fram. Pogoj: trezen in pošten. Plača po dogovoru. Predstaviti se, če mogoče, osebno. 1355 Kajer (viničar) se sprejme takoj. Dragotin Kopič, Aleksandrova cesta 77, Maribor. 1353 Usnje kupile najboljše in najcenejše v trgovini usnja Urnost Hohnsfein, Maribor Vetrinjska ulica št. S Kupujejo se surove kože in sprejmejo v delo, barvajo se u-snjate suknje. 1356 O** Pri CVERLIND kupite najbolj^ In zalo naj cenejše vsa obladla! kakor 1857 zimske plašče — kratke površnike — deije plašče in zimske obleke. Za naročila po meri velika zaloga donble sukna in veakovrstnega modnega blaga za obleke V, FRANC CVERLIN — krojaštvo in konfekcija — MARIBOR, Gosposka ul. 32 £ ytN° V ,M«Uh oznanilih" stane vsaka beseda Din 120. Najmanjia cena za oglas Je 8 Din. Maojil zneski m lahko vpoltjejo tudi v znamkah. Zaslužek! Prodajalce po-snemalnikov Iščemo proti dobri plači. Javiti se,Tekna družbi" Ljubljana, Mestni trg 25/1. 1038 vprašanja samo taki it, ako j« pt ložena znamka za 3 Din _*» «i UPRAVNISTVi Pomočnika in vajenca sprejme takoj Franc Caf, čevljar, Sv. Rupert v Slov. gor. 1358 Učitelj: »Med vas osmero otrok v prvih klopeh razdelim 48 jabolk, 72 hrušk, 152 češpelj, 88 breskev. Kaj dobi vsak?« — Lenka: »Grižo!« Slab izgovor. Oče zvečer pri mizi: »No, Jaka, idi in poglej, je li nebo oblačno ali jasno.« — Jaka, ki ga je bilo strah, gre v vežo, odkoder se čez nekaj časa vrne in pravi: »Oče, nisem mogel videti kako je nebo, ker je zunaj preveč temno.« — Če človek sam sebe ne pozna. »Ja, ja^ če je človek pijan, stori marsikako neumnost. Jaz sem se zadnjič v pijanosti odrekel pijači.« Velika predrznost. Trgovec pripoveduje prijatelju o nekem sleparju ter pravi naposled: »Tako sem ga vrgel po stopnicah, da si je kar vrat zlomil. Potem pa gre ta falot, in me zatoži pri sodišču!« Zanimiv konj. Kmet je kupil od cigana konja. Konj pa je čez nekaj dni poginil. Kmet je cigana ozmerjal. Cigan: »Pa kaj je konj le naredil?« — Kmet: »Poginil je!« — Cigan: »Za to pa jaz ne odgovarjam. Tega konj pri meni ni nikdar naredil!« Zmrznjeni krompir. Na trgu je prodajala kmetica krompir, ki pa je v tej hudi zimi zmrznil. Pa je dejal kupec: »Žena, Vaš krompir Je pa zmrznil.« — Žena: Pa naj! Ali mislite, da bom za vsak krompir hlače kupila?« »Ti, včeraj mi je Guštin rekel, da sem lepa kot pravljica.« — »Hm, ali ne veš, da se vse pravljice pričenjajo z: Nekdaj je bila . . .?« I VI II 1 EKSPORTNA HIŠA, MARIBOR L li Hi /1 -L-.-UAleksandrova cesta 19 -__ Dobrozriana, najboljša in najcenefta tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in debelo. 577 Gramofone in gramofonske plošče samo prvovrstne znamke v vseh različnih cenah v veliki Izbiri samo pri tvrdki Ackermann i Kindl - Ptuj Gramofone za gostilne s puščico oddajam tudi na obroke I Soline. Tu na vrhu najdeva voznika, ki vozi v smeri proti Rudi. Vojak ga naprosi, da naju vzame na voz, kar voznik stori. Kaj sta govorila voznik in vojak, vsled ropotanja voza nisem razumela, ker sem bila zatopljena v svoje misli. Peljali smo se kake pol ure. Pri Kleperniku (v ruški župniji) je voznik ustavil, in z vojakom sva Sla zopet peš dalje. Srečavali so naju vojaki, ki so bežali z Rude. Prideva v Šmatija in greva v gostilno. Vse polno vojakov, večidel pijanih. V veži so stale .vreče s cementom, vsedem se na vrečo in si pod-prem glavo z rokami. Okrog mene so se vojaki pogovarjali, kako zvito so nas dobili na »lim«, kako sta prejšnji dan vohunila ona dva vojaka pri nas, in zopet so pogrevali stare laži. In zopet so mi klicali: »Izdajalka, fuj, izdajalka! — Ustreli babo!« Tedaj pa trešči v bližini hiše granata, vse je postalo zmešano in hitro je bila hiša prazna. Tudi midva odideva. Pa kmalu je moj spremljevalec zvedel, da je na Rudi že vse zbežalo in da nima po kaj hoditi tja. Toda izpustil me ni. Napravila sva »lcertajh« In gnal me je proti Grebinju. Zopet na svobodi. Pot od Rude do Grebinja znaša eno uro hoda. Dvakrat sem prosila vojaka, da sva malo postala, da sem se umila, da sem mogla zopet videti. Prišla sva v Grebinj. Tudi tu je bilo že vse prazno, samo en orožnik je gledal doli pri oknu. Z vojakom stopiva bližje in vojak obrazloži mojo obsodbo. Orožnik pravi: »Jaz je ne bom ustrelil. Tisti, ki ima to nalogo, ga ni doma. Morata malo počakati.« Greva na drugo stran trga, k vratom neke gostilne. Jaz se vsedem na klop, vojak pa stoji poleg mene. Smrt mi je stopila prav živo pred oči. Groza me je spreletela. Silno sem zahrepe-nela po duhovniku, da bi mi podelil sv. zakramente, toda kaj, saj ti brezverni vojaki tega ne bodo dovolili! Popolnoma sem bila zatopljena v misli na večnost in kar nekako omamljena. Vdala sem se v vOljo božjo. Če je res tako, da moram po nedolžnem umreti zavoljo teh izmišljenih laži, naj se zgodi volja božja. Iz teh misli me predrami nek višji oficir, ali kaj je bil, ki je prišel goloRlav po sredi trpra in ■s "S" a S o> o g, > ui (OT ATo? ? najboljše in najvarnejše pri odnještajBrski ljudshi posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. z a. z. Ulica «hoktotora Hranilne vloge se obrestujejo pr najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i MoŠlli, ženshe, stari, mladi! Vftn vsem je naša znana PLETARNA za to zimo pripravila veliko izbiro toplih pletenih & % I :r> Vse iz ¿iste volne in tako po ceni, kakor Se dosečiaf aobenoleto. Zalo papredno, le reči ktspiis, si oglejte to uelo zalogo v pletarni M. VEZIilK Maribor, Velrinjska ulica 1? Sobo- in črkeslikanje izvršuje po ceni in o-kusno Franc A mi) rožič, Maribor, Grajska ulica 2. 1270 i > c «- 2 S ® s rH S > 5 S m cd cS aa > << — <2 - 03 £ 5 C3 s® O h « M QJ S-•rt XB — _ '57 9" 8 s 2 j j ID ^ t. TO 0 u rj O S5 •S 1 oT j g £ O i?""73 «3 N O cd in tfl 2 S t. o M C C — —. C ts 1 > • i S cs« •3 NS I S ca a S o s s"" © C Q '5 ® tU p. . ■3 C 1 > -a 0 3 a o ■s o 8 i • 'C ¡2. a ¡2 1 s 55 _ h P, S a .2 a c j» m .5» C O « S rQ H iolije^ sol Bpneni rini! se dobi pri filoEijšeh troRje Maribor, Glavni trg Advokat iir. Haf€j Seniar je prevzel pisarno po umrlem advokatu dr. Tone Gosaku iu posluje sedaj v dosedanjih pisarni-1344 Urili prostorih dr. Tono Gosak» Slemškova nI. ©, Plal nama je namignil, naj stopiva k njemu. Govorita nekoliko o meni, potem pa reče jezno na pol vojaško oblečeni mož: »Izpusti jo! Naj gre, kamor hoče!« Zasukal se je in odšel. Bila sem prosta. »Vse bodo pomorili In požgali.« Bila sem prosta. A prestani strah mi je že tičal v kosteh. Kakor >W z. 3w < S iA K < X H o > is N O M 2 •O. U ra ss .3 g NI ^ S a "O hi M 2 s % C > » o "s K) O o X «> M S B e n o s a S Dandanes zahteva življenje, da ss ravnamo po msdii Pred nakupom pkiča pišete eno dopisnico veletrgovini STERMECKI, nakar dobite takoj najnovejii ilustrovani cenit z več tisoč slikami popolnoma »astonj. Tamkaj najdete razen mnogih tudi sledeče plašče najmodernej- ■ iega kroja po zelo nizkih cenah: Meltin Din 314,Saja 398, suknen 495, kasha 485, velur 815, rips 1350, plig 1500. Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. 965 ""Sl^ MTHIKH, CELJE, št. Z*. Slo«. Izšla fe Blasnlkova IfELIHfl pKHTISB za načrtno leto 1930, ki ima S65 dni. „velika pratika" je najstarejši slovenski koledar, ki jo bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še dutes najbolj obiajtan. V „Veliki Pratiki" najdei vse. kar Stavek potrebuje vsak dan : Katoliški koledar z netesnimi, sohičnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi «uraeoji; — sotaCne in lunine mrke; — lunine fpre-membe; — koJedar za pravoslivne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo ; lestvice za kolke na menice, pobotnice, kopne pogodbe in račune; — konzulate tujih a žav v Ljubljani in Zagrebu; vse sejme na Kranjskem. Koroškem, SiejerskeauPreimurju, Medžimorjn in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu breiosti živine; — tebelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domatfli In tujih dolgov v preteklem letu; — tabefe za računanje obresti; — življenjepise važnih ia odločilnih oseb s slikami; Suhe gobe fižol 1341 in druge pridelke plačuje najbolje lanunun, ki jih rabi kmetovalec ta žena v liHB- „VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinah ta se lahko «aro« todl pismeno pri založniku: tisM I iiosnilra bbsI. 1 d. v LjubijsiL usa Ljubljana Specialifefa: krsfna 1088 L PUTAN, Celje Ustanovljeno leta 1898 B ■ ■ H a H 3 m BBHfiSSSSESBI MedTprednostmi ena '"""'■«.'"j.-.-u /n i > > 5 * ——5 - TZT) J I - n J A in vendar najčistejše, najžlahfnefše jedrnato milo. — Zraven tega priročno in tako izdatno, da je za rabo res najcenejS« Terpentinovo Milo Vajenci za mizarsko obrt 16 let stari s hrano in stanovanjem se sprejmejo pri J. Kobale, strojno j*izarslvo v Slov. Bistrici 1304 V9ZNI RED ■ veljaven od 6. okt., je izšel. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane S 3 IMst -mm m ■ IBIBIBiaHHHIRNIlBIBBaaiiei Delavska družina, ki opravlja tudi delo v kravjem in svinjskem hlevu, se sprejme z novim letom. Ponudbe na Aruold, Guštanj. 1863 Stanovanje. 2 lepi sobi, kuhinja, shrambe itd. v novi hiši, tik postaje Orehova vas-Slivnica se' odda v najem s 1. septembrom. 1307 Kfe sf bo demo nabavili dobro zimsko blago 1290 ¥ Maribora v manufakturnl trgovini Franjo flajer na Glavnem trgu št 9 Tam dobite res dobro čeSko g blago po zelo zmernih cenah. iHnfiin»Hfliimunin*iUfflUFRimim(iMUiuiiiiiiiiiiuiuiiiiiuiiiiiiiitiiiiiuMUiiiitaiutHHUiMflv Oblastna Hranilnica marlDorsKc oDlastl Centrala: MARIBOR, TrG Svobode 3. Podružnica: CELIC, Cankarjeva 11, nasprofl poŠte. (Preje: JaZnoStajerska hranilnica, Celje). Dovoljuje vsakovrstna komunalna, meHjoracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje ia t tekočem računu, eskontira ia reeskontir* menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle ia vse drage t denarno stroko spadajoče transakcije. Sprejema Vloge na vložna knjižice in tekočI račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih Obrestuje najUjOtllfijle, Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti JamCI marlbOFSka O&IflSl z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Zato je zavod najvarnejši v celi oblasti. ——————————— Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. 062 Prvovrstna glazbila direktno iz TOVARNE oziroma tovarniškega skladišča CENIK Veliki ilustrovanl dobite zastonj Naročite ga od največje odpremne tvrdke glasbil v Jugoslaviji: MEINEL I HEROLD tovarna glazbll, gramofonov in harmonik podružnica MARIBOR, br. 106-B 1169 Violine Tamburice Mandoline Trube Gramofoni od Din 95.— napr. od Din 98.— napr. od Din 138.— napr. od Din 505.— napr. od Din 345.— napr. Roč. harmonike od Din 85.— napr. Borove brzojavne drogove kupimo! 1843 sedanje sečnje, vsako količino v dolžinah 9 do 14 m, manjšo količino od 6 do 8 m, takoj Ponudbe z navedbo količine, cene za 1 m* franko vagon odpremne postaje, ki jo je navesti ter dobavnega roka na upravo »SI. Gospodarja« pod značko »takojšnje plačilo«. 11 0} W- rti S ► ir a O -2 £> S s SJ « o as Rabim večjo mnolino kostanjevih drv za tanin 1968 ter plačam najboljše dnevne cene. Iščem nakupovalce proti proviziji. ERNEST MARINC, Celje, Zrlnjskega ul. 4 Telefon Interurb. 136 Telefon Interurb. ISO ¿Pohištvo » ¿Preproge ci, za&tori, posteljne odeje, po- Mark ¿Preis posteljnina, vložki, modraci, zastori, posteljne odeje, pohištvena tkanina i. t. d. najboljše in najceneje 1277 pri Brezplačni ceniki l Maribor, Gosposka tU. 20 Vinski kamen, kupim po najvišji ceni. Franc Huber, Maribor, Aleksandrova c. 1. 1889 Sodarske pomočnike sprejme pri polni oskrbi Fran Repič sodar, Ljubljana, Trnovo. 1342 Nova trgovtna Tekstilni Bazar, Maribor, vetrinjsho ulica 19 nudi najceneje blago za obleke, svilene roboe že od 20 Din naprej, 876 cajgaste robce od 6 Din naprej itd. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM jj Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v Celju '"' 11 reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo »"'■■■ ■ 1 ■ ■ 11' v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije ^1HlllllinHI«ltHinilHlllUIII!l!l!llllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIUill«li. Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 75,000.000'—. Posojila na vknJ12bo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. M|||IIIIIIIIIIIIIHI!!lll!llllll!llllllll!IIIIIIIIIIIUII!l!lll!llllllll^' Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv In hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svo-Jega in ga ne odteguje vlagateljem. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiHiiHiHioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinv' JFtekar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar T Maribora. w Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janui Goleč v Mariboru 535353480223534853235353484853235300022353232323482353484823535323484848482353535353488923534848488948532348232391535348532323485348235301530002010202020101534823234823000153230000024801010202025348532300010200010201020102015348532348