St 8.
X..
V Trstu, v saboto 25. februvarja 1882.
f
Tefea( VII.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINOST« izhaja vsako aiboto zjutraj; cena za v.ss teto je 4 gld. 40 kr., za polu leta 2 gkl. 20 kr., za Četrt teta I t?M. 10 kr. — Posamune St.ivilku s>j dobivajo pri opravnlitvu In v trafikah v Tr»ty po T kr., v Gorici in v Ajdovščini po 8 kr. - MaroSnint, reklamacija m inserate prejema Opravniitv« »vit Zonla 5«.
Vsl iopiu se po J i lj ujo Uredništvu ■iviaS.ltiiaroi Tip. Htiaia; vaak mora biti frankiran. R^kopUI broz posebne vrednosti se ih vračal). — f'turati (razne vrst» naznanila in poslanice) ie zaraSuuijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasiti z drobnimi črkami se plačuje zu vsako besedo 2 kr.
Slovenskemu narodu!
Ni ga z lepa naroda, ki bi živel v tako neugodnih okoliščinah, ko naš narod. Razdeljen na več upravnih telrs in dotikajoč so narodov, kateri so bili od nekedaj najhujši sovražniki njegovemu razvitku, mora se z vsemi svojimi močmi in sicer mnogokrat neuspešno boriti za one naravne pravice, katere srečnejši narodi uživajo brez prigovora.
In vendar v tem vednem boji naš narodni omagal in tudi ne bode. Porok zalo nam je okoliščina, da se vrste narodnih naših boriteljev od leta do leta množć, in da si naša narodna Ideja pridobiva vedno več tal.
Dasi se z ozirom na to moremo nekako po-tolaŽeni ozirati v prihodnjost, vendar je naša dolžnost skrbeti za to, da bode ta napredek trajen In da se vzbudi in utrdi pri nas Čedalje več narodnega ponosa.
To pa se more doseči s tem, da se v našem središči — v belej Ljubljani — ustanovi zavod, it katerega bi se steže narodno živenje railirjah po vseh krajih mile nate domovine.
In v ta namen ustanovili smo podpisani društvo »Narodni domu ter si postavili za nalog sezidati in vzdržavati poslopje, v katerem bi imela vsa narodna društva ljubljanska stalno in dostojno bivališče.
Poslopje to preiti ima v nekoliko letih v lastnino »Slovenske Matice*, postane torej lastnina vsega slovenskega naroda, kateri bo razen druzih imel od njega tudi te koristi, da se bodo polovica njegovih dohodkov rabila za literarne svrhe, polovica pa za ustanove slovenskim pisateljem, umetnikom in dijakom.
Zidanje narodnega doma nema tedaj lokalnega temveč sploien slovensk pomen, zato se obračamo do vsega slovenskega naroda, da nas pri našem domoljubnem podjetji podpira, da nam pomaga postaviti ta sijajni spomenik domoljubja, zavednosti in požrtvovalnosti svoje.
* Narodni domu, ki se bode v Ljubljani mogočno dvigal v trak s ponosom vsacega Slovenca naj bode vidni dokat celokupnosti natega naroda.
Poživljamo torej vse domoljube po domovini slovenskej, naj našo namero podpirajo a tem, da za&no nabirati prostovoljne doneske za zidanje narodnega doma.
Naj ne bode na celem Slovenskem hiSe, katera ne bi po evojej mogoCosti pospeševala tega vzviienega namena; naj ne bode Slovenca, ki ne bi tvojega daru položil na irtvenik domovine 1
Pač je mej nami mnogo tacih, ki no morejo veliko darovati, a ti naj se ne izgovarjajo s tem, da bi bili njihovi darovi preneznatni; vsak Se tako majhen dar, in naj bi bil le krajcar, bode se z veseljem sprejel in sicer s tem večjim veseljem, čim težje ga je dotičnik daroval.
Povsod pa naj se osnujejo družbe, katerih Členi se bodo obvezali vsak dan, vsak teden ali vsak mesec darovati gotov intsek. Ta prostovoljni davek pač ne bode nikogar težil, splohio narodno podjetje pa bode znamenito pospeieval.
Na delo torej, rojacl! Pokažimo, da smo napreden narodi pokažimo, da nam nI tuja požrtvovalnost! Delajmo, zblrajiaio, dokler ne bode stalo poslopje, katero bode na pročelju Imelo napis
Narodni dom!
V Ljubljani, februvarja 1882.
Upravni odbor druStva 'Narodni dom«:
Dr. Alfonz Moschi, odvetnik, predsednik.
Dr. Karol Bleimeis pl. TrsteniSki, podpredsednik. Fran Fortuna, županov namestnik in veletržec; Peter Grasselli, deželnega glavarja namestnik in hlSni posestnik; Ivan Hribar, glavni zastopnik banke »Slavije«; dr. Anton Jarc, stolni proŠt; Josip Kuiar, predsednik trgovinsko-obrtnijske
zbornice in hišni posestnik; lian Mumik, vitez Fran-Joslpovega reda, tajnik trgovinsko-obrtnijske zbornice; dr. Fran Papež, odvetnik; Vaso PetriČiČ, mestni odbornik, hišni posestnik in trgovec; Ferdinand Soutan, veletrŽoc; dr. Josip Stari, c. kr. finančne prokurature koncipi.st in hišni posestnik; dr. Valentin Zamik, olvetnik, deželni poslanec in mestni odbornik; odborniki.
Govor poslanca g. dr. Tonklija
v državnem zboru dne 14. februtarja t. I,
»Visoka zbornical Večina govornikov levice te visoke zbornice je govorila o programu zdanje vlado In našla, da se je vlada svojemu programu izneverila, da ga nI prav nič izvela, da ga celo ni skušala izvesti. Ako bi hotel tudi jaz z svojega stališča jednako soditi, moral bi priti do druzega prepričanja, ker menim, da se vlada ni izneverila svojemu programu, da ga ima vedno pred očmi, da ga je tudi užo skušala izvesti.
Vlada je zapisala na svojo zastavo mej drugim tudi spravo in jednakopravnost vseh narodnostlj. Kar je vlada v kratkem času svojega obstanka mogla storiti, to jc storila, in jaz se nadejam, da bode na tem potu nemotena po mnogih ovirali, katere jej stavi ona (leva) stran visoke zbornice, dalje stopala in da doseže svoj namen.
Pozdraviti morem kot jeden korak, in siccr pomenljiv korak na tem potu, češko vseučilišče v Pragi, katero jo ves češki narod z veseljem pozdravil in o katerem gojimo tudi južni Slovani najboljše želje ter se nadejamo, da bode tudi cvelo, svojo nalogo rešilo, z nemškim po-sestrinim vseučiliščem jednako napredovalo in z njim v gojenji znanosti in vede uspešno tekmovalo.
Kot daljni korak do pomirjenja narodnostij se mi zde tudi mnoge jezikovne določbe, osobito one za Češko, katero naj bi prejšnjo negotove razmero odstranile. Prejšnjo določbe so se tudi za Slovence ponovile, da si nUo, kar pozneje omenim, donašale pričakovanega sadil.
Dalje si je vlada namenila uvesti enako-t?žje v državnem gospodarstvu, in jaz verujem, da se je tudi o tej zadevi mnogo storilo, (^e pa vlada v kratkem Času svojega obstanka Še ni mogla primanjkljaja odstraniti, ne more se jej to šteti v zlo, ker je prejšnja vlada sedem let neomejeno poslovala, a ni dosegla onega namena, da, naopak, za njenega vladanja se jo veča' primanjkljaj od leta do leta.
Će vzamemo glavno poročilo o budgetu v roke, konstatirati moremo iz njega izboljšanje; primanjkljaj je v tem letu za cele tri milijone manjši, nego v prejšnjem letu, nasproti pa dohodki vedno rast6. Daljni korak do zopetne vpeljave enakotežja se je storil tudi s tem, da je vlada postavila Štedilno komisijo, katera je sestavljena iz mož, kateri pripadajo vsem stran, kam in katerim se ne more odrekati znanstvena zmožnost, ozbiljnost in dobra volja. Opravičena je torej nadeja, da ta komisija zaželene uspeho doseže, na način, da prične v upravi možne reforme, katere bode mogla vlada predlagati visokej zbornici v ustavno razpravljanje. Neposrednjl moj predgovornik je prav dobro opazil, daje uprava v Avstriji zelo draga: Uzrok temu je pač, da imamo preveč jednakovrstnih uradnij, jedno poleg druge, katere troške in kom-petenčne prepire nepotrebno rnnožć.
Će vlada na jednej strani hoče štedenje uvesti, stavila jo na drugej strani predloge, katere je večinoma visoka zbornica užo sprejela in katero pričajo o povišanji dohodkov, kateri primanjkljaja, če no odstranijo, vsaj zmanjšajo. Tu sem pripada hišni davek, davek na petrolje, katera oba sta uže postala zakona, in s tem v najožjej zvezi stoječi postavni načrt, zadevajoč carinsko tarifo, katera iina dvojni namen, da pomnoži državno dohodke in ob jednem našej domačoj obrti daje zaželeno varstvo. Če so fi-
nančne carino osobito v sosednem nemškem carstvu prišle do tolike veljave, mislim, da se nam ni treba braniti, da z veseljem pozdravimo povišanje finančnih carin tudi pri nas. Glede kmetijskih razmer jc vlada tudi uže storila korake, da jih izboljša.
Jaz hočem le omeniti, da nova obrtna postavna predloga znatno število pritožb malih obrtnikov odstrani, s čemer se menda ozdravijo rane, katere so se mu vsekalo v slednjem času.
Drugo sredstvo je komasacijskega zakona mčrt, ki bode pomagal malim kmetovalcem, in isto tako se namerjava reforma o dednein pravu na kmetih, katera ima tudi namen izboljšati poljedelsko razmere malib kmetovalcev.
Jaz mislim torej, daje vlada v tem kratkem času vse poskusila, da bi izvela svoj program in poravnala škodo, katera je do zdaj zadevala malo obrt; da se vse doseči ni moglo, tega ni kriva vlada, ampak nekoliko visoka zbornica, katera se o predlogah ne posvetuje s potrebno hitrostjo in ozbiljnostjo in jim ne daje zakonite moči, kar bi bile istinito zaslužile. Saj je znano, da nekateri člani v vseh odsekih vso mogoče vporabljajo v to, da posvetovanja v predlogah zavlačujejo in tako zavirajo sklepe; torej je to moje očitanje tudi utemeljeno; osobito, ker sem to sam čul v nekaterih odsekih, v katerih sedeti mi je čast. Po tem splošnem delu se obračam proti nekim očitanjem nekaterih prečestitib gospodov predgovornikov. Prečestiti gospod poslanec vitez Carneri ni mogel opustiti, da nI zopet napadal slovenskega naroda in mu očital marsikaj nelepega; tako je na primer trdil, da uvedenje slovenščine v ljudske šole ne doseže druzega namena, druzega smotra, nego da se otroci navadijo brati, pisati, računiti In moliti In da vse svoje žive dni ne postanejo druzega, nego surovi hlapci.
Nu, ta poklon moram z vso odločnostjo za-vrnotl, jaz mislim, gospoda moja, ako bi to res bilo, potem bi otroci nemških roditeljev, kateri ljudske šole obiskujejo in dovrše, takoj po končanih ljudskih šolah morati postati doktorji In gospodje. Da je to tako, vendar nobeden trdil ne bode, ker ljudska šola nema tega visokega smotra, kajti oni, ki se hočejo popolnoma iz-omikati, morajo obiskovati še srednje in visoke šol«. Naravno je torej, da otroci slovenskih roditeljev, ki slovensko ljudske šole z uspehom dovrSe, ne postanejo najedenkrat doktorji, a vse-kako smelo trdim, da naši kmetovalci, ki so do-vrlili slovenske ljudske iole, morejo se v vsakem oziru meriti s kmetovalci nemUe narodnosti, ki so nemško ljudsko šolo pa nobenega druzega zavoda obiskovali. Jaz vendar s tem nečem nič oponašati, ampak le napadanje na slovenski narod otbiti. Ako pa bi bilo resnično, kar je gospod poslanec trdil, da se omikajo oni, ki so obiskovali nemško ljudsko šolo, in da postanejo kaj boljšega, nego le surovi hlapci, moralo bi se to goditi tudi pri druzih narodih; Francozi. Angleži in Italijani bi bili morali postati tudi le surovi hlapci in tega vendar ne bodo nihče trdil. Torej mislim, da sem to utemeljeno, neprevidno in naš narod žalečo trditev do dobrega pobil.
Dalje je trdil gospod poslanec Carneri, da uvedenje nemščine ko obllgatnega učnega predmeta v višje šolo ne zadoščuje; kajti potem bi se slovenski dijaci naučili le nemlko lomiti, ne pa nemUi misliti.—Jaz mislim, da se slovenski dijaki prav dobro nemški nauče s tem, da se nemščina ko obligatni učni predmet v srednjih šolah poučuje. Oni pa se nauče dobro avstrijsko misliti. Će misli gospod poslanec, da se ne uče veliko-nemlko misliti, potem ima prav, kajti uče se le dobro avstrijsko misliti.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
U iržaSke okolice, 19. febr.
V	nekej številki vrle »Edinosti« je bil dopis od sv. Ivana v Vrdeli, v katerem je dopisnik bil omenil neki večerni poduk v tamošnjoj Soli; uli dopisnik jo prerahlo, prenežno poka/al nekega kita, ki rije in izpodkopava Še ono malo narodno sočuvstvo in narodno zavednost pri ljudstvu. Se enkrat pravim, da jc dopisnik pre-mehko opozoril one odlične narodnjake v Vrdeli na to krtanje proti slov. narodnosti. Dokaz temu je to, ker oni krt le naprej rije in tiijeden onih odličnih narodnjakov se ne gane, da bi temu krtu vsaj nekoliko krempeljčke skrhal.
Ali tako malo važnosti prištevate onemu večernemu poduku — ? Mislite li kaj na žalostne posledice tacega poduka za slovensko narodnost —?
Jaz smatram ta poduk za prav nevarno in radi posledic (naslodkovj tehtnega pomisleka vredno početje.
V	vrdelskej Šoli podučuje neki, Slovencem nič kaj priljubljeni, toliko bolj pa luhonski stranki všečni (zakaj — ?} človek, zvečer slovenske de-lalcc. Dobro, prav hvale vredno delo bi bilo to iti vsak Slovan bi bil hvaležen onemu Človeku za njegov trud, ako bi učil v narodnem slov. jeziku. Ali on podučuje v blaženej taljanščini trde Slovence, ter njhn tudi v glavo ubija pogubno mnenje, da njim slovenščina ni potrebna, rekoč: v Trstu bodete dela Iskali, v Trstu pa gospodje ne znajo slovenski, vi bodete morali laške »oflforte« napravljati, tedaj je vam slovenščina nepotrebna.
Ali kaj mislite vi odlični narodnjaki, kako žalostne posledice bo tako vedno govorjenje in dokazovanje pri nafilh ljudeh imelo, posebno radi tega, ker oni človek ima jako namazan jeziček. — To prepustim Vam v premislek, lu ako no vidite tu nobene nevarnosti za našo narodnost, tedaj bi Vam svetoval, da nehate Be imenovati odlične narodnjake.
Imenoval sem zgoraj onega človeka krta, ki rije in spodkopava narodni Čut In narodno zavednost. V dokaz temu naj služI to.
Ta krt je priril užo do Lonjera in tli je počel riti in vrtati. Popraševal je bujo, bi li se dobila kaka soba, kdor bi večkrat na teden zvečer podučeval, to se umeje — laški. To je bilo prvo opravilo, dokazujoč ljudem, kako potrebna je njim laščina, ker bodo morali vlaške •offerte« delati — tedaj poduk v laščini potreben. Nabirajo baje tudi podpise — (žalibog nekoliko so jih dobili, ali kakovih —I) za tak večerni poduk. S temi podpisi bo pa pri si. magistratu ril ter ga prepričeval, kako potreben je takov poduk In kako ga ljudje žele — Innastopek— f To znate vi odlični narodnjaki, da magistrat t veseljem v to privoli in onemu krtu krempeljčke še nabrusi z ~ maBtno naklado (remuneracijo). In prav v Lonjeru je počel riti ta krt — ne brez uzroka. V tej vasi je malo zidarjev, katerim bi trebalo «offertei napravljati, ampak so večjidel marljivi kmetovalci, katerim je mar, da svoje polje vzgledno obdelujejo — tega se prepričaš lahko č. čitatelj. — V tej vasi je primerno največ narodne zavesti, ali vsaj ušes ne trpinčj ona pokvečena laška žlobudra, ampak se precej pravilno slovenski govori. I vidite zvitega krta, prav tU hoče riti. — Pa upam, da tti naleti na trda tla, katerih mu ne bo mogoče preriti. Vi Lonjerci, pokažite, da ste slovenske korenike možje 1 Čok-i ste (oh ne pišite svojega čisto slovenskega Imena na ljubo lahonom — Zoch). Kakor stoji v gozdu debeli stari Čok, katerega se ne loti, ker se ne upa podreti ga, ostra sekira sekalca, tako stojto tudi vi trdni za narodno stvar. Ako zapazite, da oni krt hoče izpodriti vašo narodnost, odpravite ga — kakor najbolje kafe.
Iskal je tudi na Ketnari žužke, kateri bi bili voljni iti v njegov ielodček — t. j. v laško mavho. Tu je baje dvojico (pa mu nič ne gra-tuliram —) vlovil.
E D 18 N O T.
In vi gg. narod u i učitelji, ali ne vidite, k.iko ta krt v:iso veljavo mej ljudstvom izpo lki<pav;i? Kakor je začel riti v Šolskem okrožji Ketnarskem, tako pririje s ćaBom v drugo okrožje, in posledica — ? O tem nočem govoriti, preudirite sami — I Kde j« v»Ša veljava —?
Vsak vidi namen mojega dopisa. Hotel sem namreč prav naravnost pokazati onega sovražnika naše narodnosti in opomniti, kako sveta dolžnost je vsakega narodnjaka, tega krta v njegovem nam sovražnem delu ovirati in mu par-keljčke krhati. Ako je to sveta dolžnost vsacega narodnjaka, tedaj je to toliko večja vaša dolžnost, ki se sami Imenujete ali p.i od družili tako imenovati dovoljujete odlične narodnjake. Poka. žite, da ste vredni tega v zgled nega imena. — Ovamo, ovamo I
Slovenski časopisi pa naj blugovole na znanje vzeti, kaj ono ČloveČe govori, namreč: da se nič ne meni za to, kaj oni pišejo o njem. No takovega je treba prav občutljivo butnoti. lat Bor^l« pri llollnl 21, februvarja.
Strašna nesreča seje zgodila v nedeljo VI t. m. v BorStu št. 30, okoli Šesto ure zvečer. Dekle od kakih dvajset let je varovalo v kuhinji mladega otroka od treh let I polu. Ko se je začelo temniti, Slo je dekle v bližnjo hišo, otdaljeno kakih dvajset korakov, kder je ležala sama otrokova mati, katera je ob desetih zjutraj porodila, nalila luč z oljem In jo užgala. To delo nI trajalo dve minuti. Ko se vrne v kuhinjo, najde otroka gorečega; oblije ga z vodo, i ko voda steče, nese ga Iz kuhinje proti apnenlci ter kliče na pomoč. Dva moža od stričevih sta takoj priskočila, zrezala obleko z otroka, ki je bil grozno opečen po vsem životu; desno stegno i skoraj cela deBna stran je bila prav pečena i stegno počeno nad poldrugi decirneter na dolgo.
Otroka so nesli na posteljo i mazali ga z oljem stepenim z v0do. Mno<;o ljudi seje zbralo, vsi so milovali nesrečnega otroka. Mej tem prideta iz Mil dva žandarma, katera sta hladnokrvno gledala, kar se je godilo skoraj do devete ure. Ko sta otšla, ukazala sla županu (po laški, slovenskega nista govorila ni besede), naj ne naredi nobenega raporta, da se vrneta jutri zvečer mej osmo i deveto uro, pa sama naredita, kar je treba.
Se tisto noč sta šla na Kras l v krčmi na Pesku (na roškej cesti) pripovedovala, da je v BorŠtu zgorel otrok po nemarnosti dekleta, ki so je s fanti zgovarjala, a otroka pustila brez varstva. Tako jo pravila krčmarjeva žena drugi dan babici iz Boršta. Ob enajstej uri v noč' istega dne je ubogi otrok umrl.
Ponedeljek v jutro je Šel župan iz Boršta v Dolino, da poroči o tej nesreči vrhovnemu županu i povedal je tudi, kar sla žandarma ukazala. Ta ukaže, naj naredi porodilo i ga pošlje koj po žup. slugi v Koper, dostavši, da županija mora tako Žulostno dogodbo poročiti najprej, žandarja pa naj tudiod svoje strani naredita raport.
Zvečer ob desetih prideta žandarma. Nobeden nI govoril besedice slovenske. Eden od njiju začne v pričo mrlita i žalujočih sorodnikov kričati i se zaganjati na župana: Kdo vam je ukazni narediti raport? Nisem jaz rekel, da ga naredim jaz. Župan odgovori, da mu je vrhovni župan v Dolini ukazal narediti poročilo i ga koj poslati v Koper. Na to je žandarm zaupil, surovo se zaganjajoč proti županu: — (Teh grdih besnih besed ne moremo natisnoli, naznaniti jih je treba okrajnemu glavarstvu ali sodniji Uredu.) Po tein c. k. žandarmeriji jako častnem — uvodu je Žandarm zapisal imena hišnih ljudi.
Kar jo gori navedeno, za to jamčijo, če je treba tudi s prisego, četiri ženske i pet moških prič, kojih imena navedem si. uredništvu. Jaz nečem pisati nobenega komentara tej strašnej dogodbi, samo si vsojam opomniti česti tega čitatelja, da sla ta škandal provzročila v Borštu v Istri dva c. k. žandarja, ne proti divjim iz-dajskim irredentovcem, ampak proti krotkim, potrpežljivim, gosposki vedno pokornim slovenskim kmetom, kojih sinovi prelivajo po dalmatinskem i hreegovskem skalovji svojo zvesto kri za cesarja, svojega i žaudurjev gospodarja.
IZ Sežane 20. februvarja.
(Volitev čitalničnega odbora. — Veliki ples na korist lolskej mladini.)
Te dni je bila pri nas volitev čitalničnega odbora. Izvoljeni so bili soglasno občespošto-vani in priljubljeni g. Gaberšček predsednikom, g. Štanič blagajnikom in g. Hrovatin tajnikom. Ker so oni trije vrli narodnjaki, smemo se nadejati , da nam v prihodnjo pomlad primerno zabavo pod milim nebom prirede, in to v odškodovanje radi izostale pustne veselice, katera se je radi prerano nam umrlega predsednika g. Delene, morala opustiti. K ljubu žalovanju za prerano nam umrlim sestavil se je na prigovarjanje in spodbujanje našega vrlega župana g. R. Mohorčiča in za šolo zelo unetega predsednika, g. Jož. Renčelja odbor, obstoječ iz pod-
župana g. JoŽ. Pirjevii a, g. Konobla, Šol. predsednika, in i/, rodoljubov gg. GuljevšČeka, Al. Mohorčiča in Pahorja kateri so se svoje ne sicer lahke naloge z vso eneržijo poprijeti ter 9vojo zadaćo z najboljim uspehom in v občno zado-vo^jnost Fežancev prav dostojno in ugodno rešili. Veselični odbor nam je namreč dne 18. februvarja ti. priredil poleg tombole sijajen ples, kateri je bil tako urejen, da sino se vsi veselili; gospoda poleg rokodelca in kmeta. Plesa sta se poleg druzih gostov udeležila tudi vele-če^titi gospod c. k. okrajni glavar in gospod župan, ter s tem pokazala svojo prirojeno popularnost.
Mimogrede naj omenim, daje veselični odbor tukaj v vasi osobno vabil na vcsclico ter Istočasno tudi vstopnino na 50 kr. za gospode, gospe so bile proste, sprejemal In ker se radodarnosti ni stavilo mej, ker je bil čisti dohodek za ubožno šolsko mladino odločen, zato so se pri tej priliki vsi gospo Ije, rokodelci i kmetje s pohvale vredno radodarnostjo odlikovali. Mej vsemi najradodar-nlša sta se pokazala, kakor vselej do zdaj, pre-blagorodna vite/a gospoda Hiihnel in Scaramanga, 2al Bogu, da je tudi pri tej priliki,kakor vsakokrat, kadar volja za kak blagi namen kaj žrtvovati, neka tu bivajoča osoba, katero moramo glede na nje posel mej omikance vštevati, mesto z poljubnim doneskom z neuljudnostjo vabilo odpravila. Za se laj zamolčirn, ker se nadejam, da se poboljša. Ćisli dohodek, 92 gld., za Sežano res velika vsota, izročil je odbor krajnemu Šolskemu svetu, da isti prilično na korist šolskej mladini razpolaga.
Presrčna hvala g. odbornikom, dobrotnikom in vsem onim, ki so pripomogli, da stno uča-kali tako lep večer na korist šolskej mladini in to v najlepšem redu. Konečno moram pohvaliti, sežanske fante kateri so se pri vsej veselici prav izgledno vedli.
IZ Štanjela 20. februvarja.
Včeraj je prišel oddelek tržaških pevcev s zastavo v Štanjel, sodelovali so pri čitalničnej veselici, ki je bila prav živahna. Predsednik g. kaplan Klobovs je pozdravil občinstvo z govorom, v katerem je sleherni videl solnčne i senčno strani. Govoril je iz srca srcem pričujočih. Štanjelci, zapomnite si predsednikove besede, morale bi vsekane biti v kraške stene, da jih lahko po~ tipljejo vsi slopci za narodno reč, da bi opominjale tiste, katerim so čitalnice abotnost in necenjena stvar. Ti starodavni utrjeni Štanjeb odpri vrata enkrat srcem, katera so okovana s železom narodne zaspanosti.
Tržaški pevci so postavili v spored 10 komadov, katere so točno izvršili, tudi smešne prizore so vpletli v spored, kar je zanimalo občinstvo. Mladi g. Hočevar je deklamoval in tud' govoril, kar je pokazalo, da so giblje narod na Krasu, da so prosti KraŠevci talentirani ljudje. Rodoljubi iz bližnjih sel so počastili to veselico, kar je pri skupnoj večerji pripomoglo, da se je govor za govorom vršil i lepi načrti se razvijali. Gospodje Ž vab, Štok iz Dutotovlja, bratje Šega iz Koprive, kakor domači narodnjaki so ogrevali s krepkimi besedami narod, tudi nežni spol ni zaostal, gospe in gospodičine so se ponesle z napitnicaini, mičnimi deklamacijami i govori. Bil je res lep večer, spominjali smo se umrlih narodnih boriteljev pa tudi na priliod-njosl se jo mislilo; g. Dolinar iz Trsta je nabral za »Narodni dom« 4 gld. 20 kr. Le prekmalo je prišel čas ko so morali tržaški pevci odrinoti. Umeteljni ognji so razsvltljevall štanjelsko ozidje, ko so se pevci poslavljali od vrlih Šta-njelcev. Hočevarje vej materi pa gre hvala, da je bila kuhinja v redu, kov dobrej mestnej gostilni. Kapljica iz Hočevarjeve kleti pa je izvrstna, to se je pevcem prav dobro^ poznalo, kajti glasovi so jim bili ko zvon. Štanjelske trdnjave poveljniku pa kličemo navdušeno: živijo I Z CiorlSkeva 16. februvarja,
(Narodno-kat. drultoo v Bil jam se snuje. — Zlenianje nekemu druiltu v 0. — Pust. — • Veselicanova ialjiva igra. — žveplanje i davkovski odpusti. — Nasvet. Pustna.)
Tudi pri Bricih se je našel narodnosti Les* seps. Prekop se dela, društvo se snuje. Da je bilo odšle na Brdih le malo nar. gorečnosti, to vedo ljudje v 9. dežsli, da-si Brici karakteristično slovenščino govorć i so izvrstni sadjarji i vinogradniki. Njih brda — otod njim i deželi i noć — so okrašena prav zalimi vasmi i cerkvami, ki bele na njih kakor toliko BeluliJ. I baš sedaj se v njih Judita oborožuje, da ptujstva Hoio-fernu glavo odseče. Na teh holinlhje obilo sadnega drevja i trt, živahna kupčija z ovčjem (sadjem), ognjevita bela kapljica, zarad katere hočem o priliki g. prof. Povšeta vprašati, ali ne bi uteg-nola še bolja biti. A kam zahajam? Od police v kot! Naj sc poboljšam i povem, da se snuje na Brdih nar. kat, politično društvo po zgledu onega v (Jepovanu, o katerej vasi je uže pred 40 leti rajnki duhoviti pesnik nemški i češki, glmna^ijarh Vaclav ilen^el kaj ugodno pisal. To
društvo bode imelo svoj sedež v Biljani. Kdor pozna plodovito delalnost čepovanskega društva, k.iteremu je dusa jako marljivi, za cerkev i narod uneti i omikani tamošnji vikarij, g, Bla\ij OrČa, ta takoj razume tudi smotre briškega društva. Prav lepi. hvalevredni, primerni i potrebni so. Čas j«, da se tudi na Brdih z Mozesovo palico potiplje sulia skala, da iz nje zavrvra bogat vrelec plodonosnega domoljubja. Bog daj srečo! — Goriškemu nemškemu društvu klenka, tako dajo oni, ki to sodijo po maloštevilnosti i še teh malo unetih udov, Časopisov, zabav Itd. Nera-štvo v Gorici, ko v javnost nastopi, slično je glede na pravočasnost Nelsonu, ki je pisal, da je mnogokrat v prav važnih zadevah prišel baš četrt ure prepozno, l zdi se, da imajo oni raz-rejevalci prav, ki so nemškemu plemenu otkazali severne Alpe i srednjo Evropo. Južno ob-nebje mu ne ugaja, i tudi »Schulverein« utegne morda Še prej nego »post aliquot aristas« iti za onim društvom. Da bi ti ošabneži pa tudi Šli, radi jim — posvetimo; kajti nekateri glavo uže tako po konci nosijo, da jim tilec poka. — Kakor je september pomemben za države, jesen za je-tikovce, tako je pustujoči februvarij pomemben za mošnjice. Škoda novcev, za norce je nikakor ni! Kakor nekdaj Aristid, mora ta mesec pamet v prognanstvo Ili, i da-si Pusta vsako leto žagajo, povrne se vendar točno o svojem času zopet zdrav i čil v deželo. Ko večnega Žida nI ga konec, da se ta žeruh najboljših kosov v letu nažre i |napoka pa naglomno napleše. Hopsasa, v tem ko mnoge družine lakoti stie-žejo. Alto vreme dopusti, toda uže se je solnce skrilo za oblaki, da človeka v norosti ne gleda, — utegne i letos Travnik pustovati, kakor se rimska via Terapeia o pustu skazuje s pulci-nelami, domino, barlekini, mandolinami, citrami, trombaml, s petjem i kričanjem, da vse križem poka. To niso več poštene veselice, ampak očitna otpoved pameti so! — Marljivi učitelj v Ceroveni na Brdih g. A. Bell, otpošlje v kratkem svojo šaljivo igro: »Veselica«, dram. društvu v Ljubljano. Igra je jako drastična, polna komičnega efekta, v živalinej slovenščini pisana, l vso preveva oni humor v svojej prozornej čistosti, ki je marsikateremu naših komodfstov po polnem neznan bodisi, Če v prozi pišejo, besedskiin stre-licain ali situvaciji primernih izrazov ne vedo« če stihe tk6, znošeno staro obleko krpajo. »Veselica«, bode naše gore list. — Ker se bliža čas, ko bode treba se s trto pečati, ne bode otveč, ako eno o žveplanji povemo. Marsikateri kmet še noče žveplati: ali nI prepričan, ali je len, ali se mu novcev za žveplo toži k ljubu vsem olajš-bam. Takim, ki pri trti lenarta maje, utegnola bi po mojej misli država priti posreduje do živega i sicer tako, da jim v slučaji malega pridelka prošeni odpust na davkih absolutno odreče. Nič bi ne bilo bolj pravičnega. Klin s klinom! Ker sem uže pri teh davkovskih olašbah, naj povem, da sc mi zde dotične zadeve nekoliko nezadostne. Davki imajo biti razmerni, kakovost sveta, vsakoletni pridelki, uimc, katerih gotovo kinet ni kriv, to so faktorji, ki morajo davke določevati. Iz tega izvira, naj bodo tudi posebni odpusti razmerni nastoplvšej nesreči, kar bi posestniku koristilo, a državi nevarno ne bilo, kajti uime, slabe letine itd. lo nekatere državine dele zadevljejo, vso državo malokdaj. Na Kitajskem (na Kineškem) se zakonito popolnoma odpuščajo davki o slabih letinah i uradniki mogo biti tam redno plačevanj, ako država 2 leti ni davkov prejemala. Evropski Neker-ji bi v tem nedavkovskein položji obupali I — Konečno še jedno pustno, a resnično. S pustom se konča tod 1. šolski tečaj, i spričala se dele. Nekdaj je bila učencem »trojka« bavbav, i po navadi, koje prišel učenec s tako svetinjo doniu, bil je v priznanje svojih visokorednih zaslug z leskovim oljem pomaziljen, i vsled prejete »teme« seje navadno tako zagrlil, dase mu: »gaudeamus igitur« nič sponesel nI. Sedaj je »štlrica« oni visoki red, l ko tak odličenec pride na počitnice, tudi šiba zapoje. To pa je v naopačnetn razmerji: kolikor manj storil, tem več prejel. IZ Zugorja na Notranjskem, 14. februvarja.
V seji občinskega odbora, dne 13. marcija 1881 je bil soglasno odobren moj predlog, naj se napravi memorandum (spomenica), kojo bi podpisali vsi občinski zastopniki vseh mest, trgov, iu kmetskih občin vse Kranjske, Štajerske, Koroške iu Primorske, ter jo poslali na Dunaj. Ta spomenica bi zahtevala, da se ustavi pouem-čevanje in polaščevanje, uvedenje slovenskega jezika v javne vi.^je in nižje šolo slovenskih dežel, in v vso urade tega dela naše države. S tem mojim predlogom se tukaj na Notranjskem ujema vse, odobravajo ga vsi občinski zastopi. Lansko leto so se nad to mojo mislijo nekatere višje osobe spotikale; reklo se je, da so pravo-sodnji minister ne sme s prošnjami obsipati, ker on je pravi mož, torej moramo čakati kaj on ukrene. Ker pa je doslej še vse, kakor je bilo, zato prašam one gospode, koji so bili na-
sprotni mojemu predlogu, kaj nam je koristilo I molčanje; gotovo nič ne. Zarad tega mi srce ne daje mirti, da ne bi zopet priporočal omenjeno spomenico. Naj se tedaj ona napravi, naj jo podpišć vsi občinski načelniki, odborniki in zastopniki, ljudstvo, gg. duhovniki itd. To bi res prizadevalo težave, ali vendar ne takih, da ne bi se moglo dovršiti. V vsakem okraju bi prevzel ta posel eden izmej narodnih županov, otdal ga zopet drugemu in tako dalje. Ako ne bo-deino združeni krepko in odločno zahtevali, kar nam pripada, zibala se bode vedno zibeljka z nami in pelo se nam bo: aja tutajal spančkaj dete moje! Saj smo vendar zavesten, odrastel narod i zatorej nikakor ne more nam prav biti, da višji sodnik, Waser dela z nami tako, kakor z otrokom v zibelji; nismo več sužnji plenicam, ker se lahko prosto gibljemo. Nenaravno je tedaj, da se nam krati to, kar nam je sama natora dala. Te natorne pravice priznavajo tudi vsi dani zakoni, državljanski zakonik § IG govori: »Jeder Mensch hat angeborene, schon durch die Vernunft einleuchtende Hechte, und ist daher als eine Person zu betrachten. Sclaverei oder Leibeigenschaft, und die Ausiibung einer darauf sich beziehenden Macht wird nicht gestattet«. Ali je to po pameti, da kmet, ki pride v sod-nijo, mora plesati po sodnikovej volji in če zahteva slovenski zapisnik ali odlok, celo iz sod-nije se izžene, kar se je uže večkrat zgodilo? Tudi to je zelo napačno, da se oni, ki so bili poklicani na deveto uro zjutraj, večkrat še lo po-poludne zaslišijo, tako ves dan zguhć In po krčmah denar zapravljajo. Ne trdiin, da bi se to pri nas godilo, a godi se tu pa tam, pri nas v Bistrici in Postojni, nemamo se o tem pritoževati, ampak priznvaati moramo, da so gg. uradniki, tako sodnijski, kakor politični in davkarski pametni in ljudstvu pravični. Skrbimo tedaj sami da se bo našemu jeziku povsod pravica godila, zato priporočam še enkrat, naj se napravi spomenica, o katerej sem zgoraj govoril.
J. K.
ISv« Peter* IG. februvarja.
V ponedeljek to je od dne 12—13 ob 1. uri v jutro je nastal v Nada njem selu velik požar, ki je nagloina vpepelil 19 hiš s6 gospodarskimi poslopji vred. Zaradi pomajnkanja vode in ker je močna burja ulekla, ni bilo misliti na kakovo rešitev. Zgorelo je ljudem mnogo krme, gospodarskega orodja in skoraj vsa obleka, in sicer tako, da so nekateri na polu nagi svoje Živenje oteli. Poleg 751etnega starčka, kateri je v ognji žalostno smrt storil, zgorelo je tudi 41 glav ovac, 4 prešiči. Mej pogorele! je sedem gospodarjev, kateri so pred 3 leti pogoreli in si komaj svoja poslopja zopet napravili, pa jih je v novič ta osoda zadela. Splošna škoda je 25.000 gld-Zavarovanih je bilo G pri banki »Slaviji«. V imenu ubozega ljudstva se obračam do usmiljenih dobrotnikov za pomoč in do si. uredništva za nabiranje mllodarov, kateri naj se blagovole pošiljati podpisanemu županu, ali pa čest. gospodu pri sv. Mihaelu.^
Luka Šabec Župan glavne občine Sv. Mihaela v Sv. Petru.
Iz Bosne* dne 18. febr.
Včeraj sem došel iz popotovanja v Travnik, obhodil sem doljni Vakuf, Bugojno, Kupreš, Ž u pa nj ac in Livno, vsa ta mesta so našemu hrabremu polku št. 17 dobro znana in nikoli ne pozabim veselih ur, katere sem v zadnjih dveh mestih z njimi užival; pa tudi Bošnjakom ostanejo Kuhnovci v vednem spominu, kajti še zdaj slišim večkrat v Llvnu: »takovih ljudi, kao su Kranjci, nemaš«; vidi se, da je Slovenec priljubljen povsod, kodar mu majke Slave solnce sije.
Bralo se je, da je Duvno, Livno in GlamoS jnsurglrano, to pa nI res; do zdaj še tam vstaš-kih čet ni bilo videti, mislim, da ostanejo ta mesta mirna, ker so prebivalci večinom rimo-katoliki, kateri edini so presvetlemu cesarju Francu Josipu I. vseskozi udani in kateri ga smatrajo odrešenlkom, ki jih je iz štiristoletne turške sužnosti otel.
K malu se prične v Hrcegovini ofenziva, v vojaških krogih se misli, da bode po pričetej ofenzivi v dveh mesecih vse umirjeno, vstašem pomanjkuje streliva in pušk.
Danes je tukaj hitri ali prekl sod na poškodovanje železnice proglašen, to je: vsacega, kdor železniško progo na kateri koli način poškoduje, kaznovala bo se smrtjo najbližja vojaška sod nija.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Generalna debata o budgetu, o katerej smo uŽe zadnjič omenili, bila je zelo burna; levica je poslala v boj svoje vodije, katerih strastno napadanje je presegalo vse dostojne meje. Car-neri je sramotil slovenski jezik, Jaq ucs, Neu-vvirth, Klier, Herbst so udrihali po ministerstvu,
,) Darove bomo prav radi prej«mall (Uredil.)
EDINOST.
kakor bi bili zblazneli. Kako krpp\o i tuuto-svestno jili je zavrnol minister Taaff.', to smo uŽe zadnjič omenili; pa tudi Dunajevski in Pra-iak sta jih dobro pobila; iz govorov ministrov se vidi, da ho vlada odslej krepkeje postopala i ne več toliko ozira jemala na levico, kakor doslej; levica jemlje konec. Desnica pa se je dostojno vedla. Jako mimo i možato so pobijali levičarjev sumičenje i laži Fandcrlik, Kieger, Tonkli in Martinitz.
Kakor listje z drevesa, ko pade slana nanjf tako odpadajo ustavovercem privrženci. Celo na Dunajl so jim začela dajati nezaupnice obrtniška društva, ker v obrtnem odseku delajo zapreke, da obrtni zakon ne more v poslansko zbornico«
V	največji polom i sramoto pa so zabredli 18. t. m. pri volitvi enega poslanca iz češkega velicega posestva. Pred tremi leti so namreč ustavoverci l narodnjaki skleuoli zavezo, po ka-terej so prvi volili 13, poslednji pa 10 poslancev v državni zbor. Narodnjaki so to zavezo spoštovali in vsled tega lansko leto, koje bil spraznen jeden ustava&ki sedež, volili ustavoverca. Letos se je imel nadomestiti jeden narodni poslanec, ustavaki pa so svojo besedo prelomili ter skle-noli voliti ustavaka v državni zbor. 18. t. m. je bil boj, in ustavaki so ostali z 28 glasovi v manjšini! To je smrten udarec, ker tu ni šlo le za enega, temuč za 23 poslancev velicega posestva, za večino v državnem In Češkem deželnem zboru. Mi se radujemo s Čehi vred te velike in odločne zmage, katera mora tudi na vlado in krono močno vpljlvati.
Zadnji Četrtek je v poslanskej zbornici zah-teval minister za deželno bran, naj se dovoli 120.000 gld. za podporo rodovin tistih reservistov, ki so bili poklicani v dejansko službo.
V	Dalmaciji »t upor manjia, na vsbodu Rlzna do črnogorske meje ni nobenega upornika več, v Ilrcegotini pa je nasprotno, vsak dan so tam majhne praske. Uporniki okoli Stolaca, ki so v gore ubegnoli, zbrali so se zopet, napali Brsa-nik in okoli 1000 glav živine uropali. Prostovoljci in panduri j.h niso mogli odgnati. Pri Ntvesinji so uporniki zadeli na patrolo, obsto-ješo iz treh žandarjev in devet vojakov; unel se je hud boj, patrola je zgubila devet mož, ki so bili us.nrteni, ali ranjeni, le trije so ubežali v vas Jansen. Iz Nevesinja došli vojaki so potem razpršili upornike. Pri Humiču je zbranih okoli 500, jh! Pjerotiei 100 in v zgornjej Jese-niškej dolini 200 upornikov. 15. t. m. je bil boj pri Bogoviču. Vojaki so tu zadeli na 250 vsta-Šev, ter jih popolnoma razkropili. Vojaki niso imeli nobene zgube, vstaši pa 4 mrtve in več ranjenih.
Vojaki se v Krivošjih sicer počasi, a vedno dalje pomikajo. Ko je uporni&ki vodja Kovače-vič zvedel, da so vzeli Ledenice, prišel j« iz Su-torino z 200 uporniki, da zapre sotesko pri Vratlu. Uporniki so vtaborjeni na Veljegredi in opazujejo od tod gibanje vojakov, ali nemajo poguma, da bi jih napadli. Bojć se topov in sami pravijo, da so dozdaj igubill 200 mož.
Vat Metohija so vstaši po noči od petka na soboto na vseh štirih koncih zažgali in 30 prebivalcev umorili. Nazadnje pa so jih pogumni vaŠČanl napadli, U njih usmrtili, druge pa od-podili.
Vitanje države.
V	Macedoniji se pripravlja vstaja, zato je turška vlada ukazala deželnemu namestniku v Solunu, naj stori kar treba, da se zaduši.
Ruska vlada se je pogodila z Vatikanom zarad stanja katolikov v Busiji. Prognane škofe pomilosti. V poljskih semeniščih ostane ruščina obligaten predmet, temu nasproti pa bo tudi poljščina obligatna v katoliškem petroburškem vseučilišči; pastirskih listov in pridig katoliške duhovščine ruska vlada ne bo več nadzorovala.
Turlka vlada pošilja vsak dan vojaška krdela v Solun, kder se sploh govori, da ga Avstrijci zasedejo. Arabci so se Turkom uprli ter uže pretć Meki.
h Buenot Airtt v južnej Ameriki se poroča, da je bilo 24. januvarja mej prebivalci mesta Pisco in peruvanskimi vojaki grozno klanje-Polkovnik Mas je z 600 možmi napadel Pisco, poropal, poŽgal ga in prebivalce pomoril. 400 tujcev se je v bran postavilo, a bili so zmagani in 300 njih so vojaki pomorili. Vseh žrtev je nad 1COO. Mej pobitimi je baje tudi francoski konzul.
DOMAČE STVARI.
Visok dar. Nj. Veličanstvo cesar je poklonil iz svoje privatne kase 300 gold, za olep-Šanje cerkve v O telci v goriškem okraju.
Prevasv. Škof Juri Strossmajer se je mlnolo sredo vrnol iz Trsta v Djakovar.
O oporoki pokojnega škofa Ilo-brile obširno poroča »Naša Sloga«. Iz tega poročila posnemljeno to le: Odredil je, naj se svojemu Btanu dostojno, pa brez vsacega ne-
potrebnega i dražega sjaja pokoplje; za pokoj njegove duše naj se bere :>00 sv. maš po 1 gld* pri katerih razdelitvi se imajo posebno v ozir jemati siromaŠneji duhovniki na kmetih; za štipendije dijakom je določil 30.0(10 gld. papirnate rente in 10.000 gld. v gotovini, katere je sam v svojem času dal za ustanovitev dijaškega semenišča, ki se pa ni moglo ustanoviti zarad pomanjkanje novčnih sredstev. Več volil je zapustil raznim svojim rojakom, siromakom v Trstu, Kopru, Poreču in Tinjanu, ustanovil je večno mašo v tinjanskcj cerkvi zase, za svoje roditelje i za druge pokojne rojake i dobrotnike. Za izvršitelje svoje oporoke je postavil gg. M. Ujčiča, A. Strka in P. Flego. Tem in svojemu kanclerju dr. Šustu je daroval raznih milih stvari v spomin. Njegove knjige se imajo razdeliti mej Izvršitelje, siromašneje duhovnike in kmetsko ljudstvo v Istri. Izvršitelji niso nikomu dolžni polagati računa.
Pokojnik je storil ta le javna dobra dela: Od leta 186") do 1875 je daroval 20.000 gld. v državnih obligacijah za 8 štipendij za dijake iz poreško-puljske škofije. L. 1878 je dal 30.000 gld-v državnih papirjih in 10.000 v gotovini za namenjeno dijaško semenišče. Na dan svoje smrti je ustanovil 3 štipendije za svojo rodbino ter za to odredil 80J0 gld. Daljših 20.000 gld. je določil zopet dijakom za Štipendije. Skupaj je tedaj posvetil 90.000 gld. za dobrodelne namene. Ker se ima gotovina zamenjati v državne papirje, znaša svota za štipendije 100.000 gld. Tako se ustanovi 50 štipendij po 80 do 100 gld. za tržaško-kopersko škofijo, 8 za poreško-pu-ljsko, 3 za rojake; iz druge ostaline se jih ustanovi 8 ali 10, skupaj tedaj 70. Po njegovoj naredbi ima vsak dijak iz tržaško koperske škofije pravico na štipendije, predstvo pa Imajo oni, ki so rojeni v sodniških okrajih: Pazin, Buzet, Volosko in osobito Podgrad, ki je najbolj zapuščeni okraj. Ker je izvršitelj M. Ujčič umrl, izvolila sta oba druga po besedah oporoke za tretjega dr. Ivana Šusta, kanonika in generalnega vikarja.
Za prihodnjega irialkega Škodi imenuje časnik »Vaterland« dr. Zorna, seml-niščnega vodjo v Gorici. Ta gospod je Slovenec, in slove po odličnih lastnostih. Tukaj v Trstu se govori o 5 kandidatih, in se ugihlje sem ter tja, — a gotovega se ne more še nič sklepati.
Ples pri gospodu namestniku v nedeljo je bil sijajen, povabljenih je bilo iz Trsta in Primorja 879 odličnjakov, katerih se je 650 plesa vdeležilo. Zbrano je bilo vse civilno in vojaško dostojanstvo, konsuli vseh vlad v pisanih svojih opravah; množica gospej je bila v najlepšem liŠpu. Tako sijajnega plesa še ni bilo v palači c. k. namestništva, kakor letos.
Beseda x »Politeama Rossettl*« K popisu zadnje besede društva »Edinosti« je še dostaviti, da je to besedo počestilo mnogo odličnih gospodov, mej njimi gospod dvorni svetovalec vitez Rinaldini, zastopnik gospoda namestnika, elu. baron Kemperle, gospod baron Plenker in še drugi visoki dostojanstveniki In da je bil zastopnik deželne vlade, g. vitez Rinaldini sprejet z narodno himno, katera se je morala ponavljati.
Za razstavo se je oglasilo preko 500 dunajskih obrtnikov. TrŠalkik pa le okoli 200 ker tukaj je prav malo obrtni je. Slišimo, da se je zadnjim obrok za oglašanje podaljlal. Pogodba z g. Obliegth zastran razstavne loterije je uŽe podpisana. Zadnji je položil 100.000 gld kavcij«. Nekdo pa je sprožil dobro misel, naj bi se v spomin 500 letnice v Trstu postavil velik obelisk iz kraškega marmorja na prostoru pri železnici.
Podružnica pairljotlčncf a društva »rudedega križa« v Trstu je odposlala minolo nedeljo vojakom v Dalmacijo nekoliko stotin komadov spodnje obleke, potem mnogo čaja, slivovca in pelinovca. Darovi v ta namen se še dalje nabirajo.
Novačenje bo letos v Trstu od 16. do 24. marcija.
Pust ali »karneval« je bil v Trstu to leto vzlasti zadnje dni — še precej živ. Vreme je bilo krasno, ljudstva se je po ulicah vse trlo, Pri starošegnej vožnji na korzu zadnje tri dni je razvila naša aristokracija ves sijajni lišp in ponos. »Bonbonov« se je zmetalo za innogo tisoč forintov, vendar se korso zadnjih let nikakor ne more meriti z nekdanjim. Videlo se je mnogo krasnih šopkov iz najdražjih cvetic. Mej gledalci smo zapazili vtorek prevz. biskupa Strossmajerja in grofa Chamborda. — Našem-ljenost pa leto za letom bolj gine, i še ta, kar je je, kaj malo je zanimljiva. Mi Slovenci smo se pa minolo soboto pri predzadnjem, vtorek pri zadnjem plesu izvrstno imeli. Oba dva večera so bili čitalnični prostori pretesni, in bolj zanimijivega plesa se nikdo ne spominja. Zdaj pa je vsega konec, in s pepelom na čelu kličemo: Memento homo l
Za »Narodni dom«, ki se ima sezidati v Ljubljani, zelo so uneti tudi tržaški Slovenci. Prihodnji teden — dan Se ni določen — »kličejo se po tiskanih vabilih vsi slovenski rodoljubi v zlior, da se dogovore in ukrenejo, kako naj se temu velevainemu narodnemu podjetju zdatno pomnro. — Naj se zbora vsak vdeleži! Tržaški Slovenci so vedno delali čast slovenskemu narodu i prepričani smo, da tudi zdaj nov i krasen venec vpleto častnemu svojemu iinenu, da bode zapisano na pročelji »Narodnega doma t.
Delalcl aa Železnici, kakor čujeino, namerjavajo se pritožiti pri namestništvu zaradi predolgo trajajočega dela In so, kakor nam je vere vreden mož pravil, pritožbo podpisali. Mi svarimo naše delalce, naj ne verujejo onemu, kateri jim je uže Bog ve kolikokr.it zagotovil dogano, glavna skladišča; pa še sedaj nič ni in tudi ne bo. Kedor innogo obeća, malo, ali celo nič ne da. Ne poslušajte tedaj krivih prorokov, da vam še dela ne vzemd.
11. Kadlna se nam piše: Nekdo smeši v časniku »Stafetta« dopisnika »Ed.«, kateri je poročal v Štev. 4., da se izriva v šentjakobskej cerkvi sloveniiina pri službi božjej. Poročilo je bilo istinito, samo da se je pripovedovana zgodba vršila //, in ne 8. decembra. Ce se pri litanljah na mestu slovenskega rabi latinski ali laški jezik, to je vse eno; naj bi ostalo pri starem. Kajti skoraj sami Slovenci dohajajo k blagoslovu, in naj je pridiga laška ali slovenska, — Lahov zagledaš pičlo število v cerkvi.
Udom »Gospodarskega društva« x Skednjl priporočajo nekateri rodoljubi h Skednje naj volijo pri občnem zboru v nedeljo same take odbornike, ki so razumni, podjetni in imajo poguma zadosti, da se žrtvujejo za občno blagost. Nikakor pa naj ne volijo takih mož, ki nemajo ni razuma ni dobre volje za take javne zadeve,
Srečna Gorica t Tam je namreč mestno zastopstvo sklenolo, naj se letos davek na pivo pri hektolitru zniža od S gld, 70 kr. na S gld. SO kr. V Trstu uže zdaj znaša preko 4 gld., pa ga namerjavajo še poviiati,
Dr. J, Pltamlc je napravil zadnje dni pri tržaškej višjej deŽelnej sodniji odvetniško preskuSnjo ter bil v četrtek zaprisežen.
Upravni odbor društva „Narodni dom** prosi vse rodoljube, kateri nabirajo doneske za zidanje »Narodnega doma«, naj jih takoj pošljejo društvenemu blagajniku, g. dr« J. Staretu, hišnemu posestniku na Marije Terezije cesti v Ljubljani, da se nalože na obresti. — Nadalje je upravni odbor v drugej seji sklenol prirediti druŠtvenej denarnici v korist veliko tombolo I na binkoštno nedeljo veliko ljudsko veselico; tudi se Ima napraviti načrt za veliko narodno loterijo. Uradniki banke »Slavije pa so se zavezali darovati vsak mesec večji znesek. Sklenolo je tudi več ljubljanskih narodnjakov, da ne bodo več obiskovali nemškega gledišča, ker se v njem slovenski narod žali, vstopnino pa bodo darovali za »Narodni dom«.
IV. belokranjskih občin je poslalo prošnjo na državni zbor za premeščenje višje deželne sodnije iz Gradca v Ljubljano.
Ptujski ftlovencl so kupili hotel »Stadt Wien« ter ga porabijo za »Narodni dom«. Hiša je lepa in velika. Največ zaslug ima le pri tem narodnem delu Kg. dr. Cuček in GregoriČ. — Kaj pa v Trstu? ali našim bogatim rojakom ne trobenta to glasno na ušesa: Hodi in stori enako? UŽe pred lati smo so trudili za «Na-rodni dom,» in uže bi ga imeli, da ni bilo neke nevolje i zdražbe. Zdaj se treba najprej brigati da se v Ljubljani postavi slovenskemu narodu vredno ognjišče, potem pa ga moramo napraviti tudi v Trstu.
KvetlnJe, ftlovensklm romarjem podarjene od papeža, dospelo so iz Rima. Primorski romarji jih dobivajo pri č. g. Jak. Ko-cijanu, duhovnemu pomočniku v Trstu, kranjski pri škofijskem kaplanu č. g. A. Koblarju, Štajerski pri č. g. kanoniku IHergu, in koroški pri st. kaplanu č. g. dr. Miillerju.
Tobaka in smotk se v Avstriji čedalje več porabi. Lani je imela drŽava od njega 47l/, milijonov goldinarjev dohodka, — torej več, nego znaša letni zemljiški davek. Mnogo denarja »gre v dimu brez potrebe I Mi bi le to želeli, da bi se mladini — vsaj pod 18. letom strogo zabranilo pešenje, ker jej zdravje zelo podkopuje.
Knjige za mladino. V založbi J. Gion-tini-ja v Ljubljani so izišle zopet 4 lične knjižice s tvarino, katera bo našej mladini zelo ugajala. Prva se zove: »črni bratje* druga «Eno leto med Indijancih tretja uPod turi kini jarmom,* in četrta, namenjena odraslej mladeži: «Zbirka ljubinskih in ženitovanjskih pisem».
LUtiioa uredništva. - »1 — v P. Prid«, u to
Itev. prepozno. - Več dopisov smo z,>p«ji morali odložiti.
Zahvala.
Vsem Stanjclskim rodoljubom in čitalničnemu odboru izrekajo za gostoljubni sprejem in izvrstno postrežbo pri izletu v Štanjel najtoplejo zahvalo
Trlaikl pivci.
V Trstu 14 februvarja 1881,
Tržno poročilo.
1/ bojazni, da bode povišana carina uže B t. marciiem, Idi je te dni prav dirindaj v trstu; vse križem je vozilo kolonijalno blaRo, posebno pa kavo v dojjano, carine se je plačalo te dni gotovo več milijonov; vsled te«a so cene kave tudi zdatno poskočile in s0 zdaj skoraj vse zaloge prazne. — Pri vsem tem p.i Se de-nes nobeden ne zna, ako bode vlada res uie s prvim marcljim začeli pobirati višo carino, in ako bode res postava tako sprejeta, kakor to zahteva Bedanja vluda. — Ml menimo, da bode še mnogo hudega prepira v Ueču, predno se postava sprejme in da se bole tudi mnogo poslancev desnice protivilo tej postavi. —
Kata — zdatno poskočila, utegne zopet ceneje postiti, kikor hitro ko vihar zar.id carine poleže. — Rio gl. 47 do 72.—, Java gl. 78 do
, Portoricco gl. 9U do 10t». — Ovlon plant, gl. 8!» do 138.
Olje — Cene stolne, kupčija neznatna. — Je lil 11 o gl. 40 do 4(3.—, namizno gl. 51 do 68, — bombažno gl. 32 do 36.
Sadje — Cene više, ker je innogo prašanjn. — Sultanina gl. 38 do 4<>,—. cvebe gl. '-'4 do 34.—, opa^a gl. 24 do 25 —, lige v vencih gl. 15 do 161/,, v sodih gl. 12 do 14.-, rožiči gl. »'/„ pomeranče, limoni gl. 3'/, do 51/,, mandlji gl.tfci do 89.
Ril — brez spremembe. — Italijanski gl. Iti do 22.-, lbingoon g]. 12»/, do 14.
Petrolije — Cene visoke in trdne zarad nove carinske postave in ker ni došla nobena ladija s petroljein v tem mesecu. — Cena je gl. 10'/, z nagibom, da še poskoči.
DomaČi pridelki. — Majhna kupčija, cene še precej trdne. — Dines vel|a fižol rudeči gl. li, bohinec gl. 13, beli gl. II.—, zeleni gl. 10'/,, koks gl. 13, mešani gl. 9 do 10. — maslo gl. 8S do 91.—, Česplje suhe gl. 14 do 15.—, Korun
gl- Klt-
Zilo. — Cene trdne in vse kaže, da poskočijo. — Koruza velja gl. 8.
Dunajftka boriva
dne 24. februvarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih 73	gld. <>) kr.
Enotni drž. dolg v srebru . . 74	» 70 »
Zlata renta........92	» 40 •
1860 državni zajem..... 127	. 25 •
Delnice narodne banke . . . 813	• — »
Kreditne delnice......291	. 24 »
London 10 lir sterllu .... 120	» 55 »
Napoleon.........9	» 54'/,»
C. kr. cekini.......5	» fi'r »
100 državnih mark.....58	»85 »
Zahvala.
Vsem tistim, ki so se mnogobrojne in sočutno udeležili pogreba moje rajno sopruge
Frančiške,
posebno pa čč. gg. odbornikom in vsem udorn rokodelskega društva, ki so s zastavo prišli k pogrebu izrekam gorko zahvalo.
šturija, 15. svečana 1882.
Anton TerCil,
predsednik.
Velika državna loterija
v korikt društva »rudeČega križa« Iia Dunaju 7.12 066 dobitki. Srečkanje 9. marca, glavni dobitki 60 000, 20.000,10.000 gld. S ručku stan« gld. 2. Se proti poŠto. povzetju pošilja tudi na deželo.
Promeue It leta 1864 srečkanje 1. marca. Glavni dobitki gold. 200.000. 20.000,15.000, 10 000, i. t. d. Cele gld. 4.50, polovica 2.75, s vštetim kolekom pri
AlevMindro Levi,
menjavnlcft, vin S. Splridlone, Trat.
An PacalftHi Piazza S. Giovanni N. 4 se • U. VdOdlUllI, počasti, »I. Občinstvu naznaniti, da je od jo. t. m. odprl veliko zalogo Itpalk in dm|lb ur; pri njemu se izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni.	(30—13)
(H-9?)	14ll"JP
po aa[auao Aow)tpo »z moji« lfoas a omjoibu on«»a 0iuwa0jti '8 N »ujuuopaH "ia a m»«3Jd 0[ »s Z9AoM|fUl(
IHISSV1 Avisno
Občne znana zaloga čevljarskoga blaga in usnja
EDUARD-A REiNZEL
vla S. Antonlo nuovo tik. goip Marini 4 C.°
obstojema Žo nad 30 let naznanja si. občinstvu, da ima vedno, veliko itcvllo izdelkov vsak« vrsto zu gospodo in flospo. Dobroto in izvrstno blogo gara rili rajo nefltevilni kupci, ktere si je prldo bil zadrga leta Naročila na mero, in tudi poprave se izvršujejo v kratkem času. (SJO-13)
EDINOST.
Staerk & G.
Zaloga obleke za gospode »t A. 11 a C3itt& d i Roma"
Skladišče angleške iti francoske robe, Trst, via al Tcatro It. i. (20-10)
Dr, V, Grubissich
10-12	zdravnik
via Lazzaretto vecchio Nr. 20. nad. II
"Ure posvetovanja:
Od 11 ure <lo 12 predp. in od .'t do \ popold.
Franjo Jereb, Irgovec
7. manufakturnu blagom, suknom, Ikanino. napravljeno obleko, in vzlasli s popolno zalogo robe za kočije, z' hordami, l rak i, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrsle. Trst, via s. Oiacomo [Riborgn) Ghiaccera it. 63SH (20 10)
Riccardo Dinelli
via fnnalc \.
Zaloga vsake vrste podob i/ mavca in drugih izdelkov iz mramorja in alabastra, Tovarna kleja iz mavca za prilcpljenje, prodaja na drobno in veliko.	(30-10)
Pozlatarska dela
lil popravo so sprejemajo v Corsia Stadion Nr. 10 iu ^^^	viu Chloza Nr. SM pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjala nit oknah in oglodala po cenuh proti vsak t j konkurenci. (-10— 1 i)
O. Jasclii
na oeitl v Istro (pri sv. Jakobu), Trst. G. k. y.iil»K» NiiKiiliku, Prodaja on gros & datall. Smodili za lov, za mine, zamoŽnarie-Lastuik dovoljenega skladišču za (liimmll. NaroČila su izvršujejo natančno v kutom bodi deželo. V liirtfttu jih sprejemu Muiir.iit (J. prodajalec cvetlic na velikem trgu. Puluzzo Modello.
_f-'o-n)
Smolnjakova voda
kemlkarja in lekarja O R E S T A B AL D O
Ereacga gotovo vsako drugo zdravilo pri slabosti in oleznili prti pri Jetiki I naduhi In sploh pri boleznih dihat in čistil. Razen tega se ta voda posebno priporoča kakor gotovo sredstvo za razkuženje in obvarovanje cpicFemičnih bolezni.
Ta amoljnakova voda naj sc zahteva s podpisom pripravlteljn.
steklenica volja 60 kr. Liiavna zaloga: lekarna Itoiiiloltni Kiborgo i.l.
Prodaja se v vseh triaSklh lekarnah, drugih sv-strljskih in inostraniklh.
■i Proti poštnemu povzetju se pošilja vsem gospodom Ickarnitarjem kamor koli brez odloga po odbitih odstotkih.	ld-9
Jožef Pross
mojster mehanike
Ima zalogo šivalnih strojev in primernih šlvauk itd. Sprejme vsako vrste popravo pri strojih, in Izvršuje natančno dela svojo stroki'. Naročila iz dežele so sprejemajo za zmerno ceno. Trst - Piazta Rosario - Trst. (30-14)
Anton Tippel
tovarna čevljarskega blaga, via Cavaua N. 11. c Trstu. NaroČila se točno izvršujejo. (20—12)
Giuseppe Ftimis
slikar in dekoratćr
sprejema vsake vrste naroČila tapcciranjn s papirjem in dekoriranju scb. Naročila se sprejemajo v «Cafe volti di Chiozza,« Trst.	(12—U)
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Vla S. Sebastlano N. 4, I. nadstrop.
zraven štucune z nianufakturhn blagom Fratelli Ta v o lat to,	(20-18)
prevzame vsako delo v zlatu, srebru in juvelnh, kakor tttdl popravo take robe po nisoki eenl. Nft-rofiila bo oskrbe tudi v druge kraje natančno.
ABTUR FAZZIM,
T psi, IMaz/a Ca so r m a i.
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zaloga razne vrsle lak-a, kemičnih ii-delkov, barvnih tcarin, esenc velika izbirka,
mineralnih vod itd.
Pri vsem najniže cene!	(2li—10)
Jožef VVaidi
krojač la gospode. Zaloga novošegne robe. Najolle cene. Dobra natančna postrežba.
Corso A\ .tO, Trst,	(20-14)
ISZSZSZ!
P. T. Počastim se, Vam naznaniti, da sem pri svojej sedaj povečanej
fabriki za vrvi
napravil oddelek za mikaukje in grdeSanje konopnine in prediva. Mogoče mi je tedaj. Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-nopnino za čevljarje, mazzoni. maratelio, predivo in konopnino v kopali po najnižjih cenah,
Nadejajoč kc Vaših čestilih naročil z odličnim spoštovanjem
L. IPeritz
12—9	fabrikant vrvarskega blaga.
Novost v Trstu.
Najnoveji dar za gospe. Nenavadno okusni izdelki slonokoščeni, primerni za darila k božiču in novemu letu. Priporočam svojo bogato zalogo muzikalnega orodja, ler sprejemam mule in velike poprave piskal In orodja na strune, zadnjega tudi najfinejše vrste. Naročila na do/.elo se oskrbujejo točno in vestno s poštnim povzetjem, po najnižih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat. A. (■yigyi, Corsia Stadion Nr. 10. (tik gostilnice ..Leon d'oro«.)	(12-11)
ANGELO DELPIN
zaloga po išt va, ogledal in podob.
Od 24. avgusta, povečano skladišče. Via del Tor rente M. 30—32.
za glcdali&ilein «Armonia«.
Prodaja proti gotovi plači po najnižjih cenah.
Ceniki l»r<»K|»lačna.
Pri plačilih na obroke io°/0 priklade.
Poddružnioa za cerkvo sv. Antona, hl5a Diana.
Na deželo z vročbo na dom. (?0-12)
The
Singer Manufacturing & C.
New-York,
Ako se plati vsak teden samo 0 eden goldinar, 0
dobi se
Originalni
Singer—jev šivalni stroj,
iu lo brez povišanja cene 1'orošlvo m- <laj<» /a |m>i lei, poduk na iloiiiu lirc/plnčiio.
G. NEIDLINGER,
^anoruliii agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Sivanlic za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tncat HO kr. (ts-8)
Vinska klet
istrskega in tržaškega društva, Janez Anton Marini,
~ via della Fonderia št. i605——
Prava istrska vina :
Refošk, izvrsten, v butcljah A gld......1.20
Teran, posebno lin « '».....—..10
« lin	« » .....—.J6
n « bel	u » . , , , . —,.jo
Poienši od polu vedre brezplačno na dom.
španska vina: Malaga doux noir IH76. — Muškat 1876. — Lagrlmat
blanc dcux 1876. — Xerxes blanc sec 1876,
Qualit.es spčoiales:
Malvoise, vin doux 1871. - Oporto, vin doux 1871. — Madere. vin sec 187.), v sodcih po 1, 2, .], 7. litrov. Naročila sc sprejemajo v gostilnici, via Ac-qucdotto Nr, 10, in v ošteriji via del Tintorc
Nr. 1.
Malaga-grozdje
v Skrinjicah po 2'/„ 5 in 10 kilo. Sur Conchcs — Choise — Sur Choise. _(10--7)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto iu naravno zdravilo j'1 prava dobro-dejna pomoč In nI treba mnogih besedi, da s* dokaže 1 njihova čudovita moč Ćo su le rabijo nekoliko dni, ! olajšajo Iu preženejo prav kmalu najtrdovrutniša že- ; lodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemo-rojde, proti boleznim na jetrih in 1111 vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadleŽnostih, zoper beli tok, božjast, zoper srcopok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak uus obvarujejo tudi j pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnieah na sve- ! til; za naročba iu pošiljatve pa edino v lekarniei Cristo/oletti r Gorici, r Trstu v lekarni C. Zanetti i 1 O. B. Iloris. Ena stuklenka stane 30 novcev. (10-1)
FILIALE IN TRIESTE
deli'i r. pri v.
Stabilimento Austriaco di credito
per Comnercio ed Industria .
vellsamkntl in gontant1 Banconote: 3'/e annuo interesse verso preavviso di 4 gioral
37.V, » » » . » 8 » 3'/.7. » » » » » 'M »
Napoleoni: 27/7. annuo interesse verso preavviso di 30 giornl
2%•/, ..	.	o	»3 mesi
3'7o * 1 » » » 8 »
Banco Giro: Banconote 2'/t°/0 sopru ijualumjue somma Napoleoni senza interessl
Assegni
soprn Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-
£oli, Lublana, Hermannstadt, Innsbruck, raz, Halisburgo, Klagenfurt, Flume Agram, franco sn^se.
Accjuisti e Vendite dl Valori, d l vi se e incasso coupons '/,°/0 prov-vipione. Antecipazioni sopra Warrants 47i% Interessl annuo, e 7/7« prov-vigione per 3 mesi. Mediante apertura di eredito a Londra 7>% provvigione p«r 3 mesi. » Effettl 07o interesse annuo sino 1' importodiSOoO
per iniposti superiorl rasso da convenirsl. Trleste, 31 Gennalo 18M2.
veiye
bolezni žclodca in nižjega trebuha, kohlte, krčov castrične mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, hemoroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo !•»» 11-covecMciioo, priredjene po G. Plceoll, lekarju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu.
Gosp O. l»iceoll, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete steklenic Vafte izvrstne Fraiiotive »eenee, Slednjo po-šiljatcv sem u/.o mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten, — V Pianoni Istra 22. avg. 1881. S spoštovanjem Aston Vlašlč, župnik - kanonik,	20—7
Tu je na mestu: «Čast zaslugami« Večkrat sem rabil \aSo odlično Frnncovo onoiioo« mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal. — V Kersanu, Istra. 27. jun, 1881. S spoštovanjem: Anton Lupetina, župnik — dekan.
Prosim, blagovolite mi zopet 12 steklenic Fran« covo emenee poslati, Mislim, da je to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zboliSanje. — Knmnjc pošta Gcrnica, 2. dec. 1881. Josip Sovdat, župnik.
Nova l«n»l«ll>»!
Nij več okrpani čevljev I
Patentirano r rseh drŽavahl C. k. edin. privilegiran unlversalnl
za usnje,
Max. Mur-a, Bruck na štajerskem.
Izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjem in z drugo rubo popolnoma nepremoSuo mehko trpežno zveze; n. pr: raztrgan čevelj se popravi neznatno in lepo, celo nnpremočno In trdno, ako se s tem klujom 11a poškodovani del prilepi kos prirejenega usnja. Po dosedanjem zelo pomanjkljivem načinu popravljeni čevlji dadć predretl vsako mokroto, ktoru zakrivi po razhlajenju nog toliko bolezni; torej svetujem p. n. občinstvu, naj od čevljarjev skrbno popravo s klejom za usnje zahteva — Cena ene steklenice je gld. 1,2j kr. proti pošiljatvi svote po kturl bodi poŠti.
Glavna žalovat pri Max. Mu 111* v lli*u«>k. na Muri.
V Trstu prodaja Andreait Ktnier« rlvlilvr, čevljarska zaloga, Corso. (20—11)
Pr«m Iranu narazKlavnb: v Gradcu 1880. V Lincu 1881. Pri sv. Vidu 1881.
ino
njih preparati 1
Za uradnlje, plsalnlce, iole in za dom, namreč Tinta xa kancelije in arhiv, teče uže iz peresa popolnoma črna, in ne pokvari peres iz jekla : Gallus, Allcerln in Anthrac&n- tinta, vijolična tinta za kopiranje In pisavo. Dvojna kopir-tinta, tinta za šolo, tinte rame barve. Prah za naredbo črne in vijolične tinte za kopiranje in pisavo.
Barve za pečatnike; razne anilln-barve za bar-varje in tiskarje, itd,
Universalna nepremočna mazila za usnje ;
najboljši pripravek za ohranjenje izdelkov iz usnja, posebno za šolnje in čevlje! V elegantnih škatljah iz pleha, 7t kilo kr. '/, kilo Oo kr., male škat-Ijice po !b gramov 10 kr. V lesenih škatljah po 1 jo gramov 14 kr., 85 gramov 10 kr. v sodih po 5o, loo do 3oo kilov za usnjarnice računim vedno najnižjo dnevno ceno.
Pravo koroško mastno svetlo voščilo
najboljše, trpežne in plesnenja preste sorte v okroglih in, podolgastih lesenih ikatljah, ter v ličnih posodah iz pleha.
Universalni lošcivni in čistilni prah
v malih paketih, kakor na vago po kilo,
Universalno črnilo za usnje,
za počrnenjc telečjih, ovčjih in kozjih kož, itd , kakor tudi mnoge druge kemične izdelke priporoča v velikej in malej meri, s poroštvom, da so najboljše vrste,
lovama kemičnih proiluklov Celestina Wenger, Oberverllach, na Koroškem.
BB Ceniki in roba na razgled sc po zahte-vanju pošiljajo brž in franke.	(!
DannJ t	Dunatl
v
Cujte, glejte, strmite!
Okrbništvo falimne velike anglo-brltlšk« fabrike
srebrnih Izdelkov proilaie v*e izdelke zelo pod fabričke ceno. Kdor po Ije, ali se naroči po povzetji, 7 gld. 3o, dobi prav krasno namiznino iz najlinejŠega anglo britlskega srebra (ki je poprej veljala 35 gld.) Vsak naročnik dobi pismeno poroštvo, da namiznimi ostane 10 let bela.
6 namiznih nožev, 7. izvrstno jekleno ostrino, (1 pravih angl br. srebrnih vilic iz enega kosa, 6 masivnih angl. br. srebrnih namiznih žlic, 1 težko angl. br. srebrno veliko žlico za juho. (> izvrstnih angl br srebrnih podnoŽnikov, 6 angleških desertnih pluščkov, 1 izvrstna popernica in cukrovnica, f> najlepših cizeliranih prezentir ploSčkov, '» lepih masivnih kupic za jajca, 6 najlepših angl. br. srebrnih žlic za jajca, (> krasnih najfinejih ploščkov za cuker, 1 cajnica naifineie vrste,
_^krasna salonska svečnika.
64 kosov. V dokaz, da moje naznanilo.
ilf nI »lcparlj« 'Vi zavezujem sc javno, če blago ni po volji, vzeti ga nazaj brez ugovora.
Kdor hoče tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa izmeček, naj se, dokler je kaj zaloge, zaupljivo obrne name.
J. H. Rabinowicz Dunaj,
glavna zaloga anglo-brit, fabrike srebrnih izdelkov II. Schijjdtotsgasse jo a.
Prah za čiščenje zgoraj omenjenega blaga se dobiva v večjih Sklatlah pri meni. - Škatlja velja 15 kr__{6_i)
Temeljita pomoč
vsem, ki so v želedci ali trebuhu bolni. Ohranjenje idravja
naslanja se večjim delom na Hitenje in snaženje sohrovice in krvi In na pospeševanju dobrega vre-bavljenja. Najboljša za to sredstvo jo
dr. Rosa življenski balzam.
ŽivJjanski balzam dr. Rozoz odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse )irebavanje, nareja alaro iu S/sto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč In zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanjfl, osobito g j us do jedi, kislo riganje, na-iietost, lijevanje krč. v želodci, zaslinjennst, zlato lilo, preolleženjc Želodca z jedili Itd., ja gotovo dokazano domače sredstvo, 1 se ie v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obča razširilo. 1 velika sklenica 1 gld.., pol skle-nice 50 kr. Na stotine pisem v priznavanje ja 11a razgled pripravljenih. Razpošilja se na/rankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Prečaatitl gosp. Fragnerl Naznanjam Vam, da je od Vas prejeti dr. Ro-zov življenski balzam storil pri mapi najboljši uspeh; ze eno leto ga rabim, In od tega časa je moje zdravje stalno dobro. — Četiri leta sem živim v Slavoniji. In poloti vlada tukaj tako huda mrzlica, da so me je vsako leto lotila; toda leta 1870 sem jo s pomočjo dr. Rozovega žlvljenskega balzama odvrnil; prei me jo mučila slabost Želodca, a zdaj nia je ponehala. Vsled tega sem ta balzam mnogim nasvetoval, in vsakemu je v korist; bom ga dalje vsem priporočil.
Blagovolite ml zopet tri velike steklenice dr. Rozovega Življenskega balzama poslati.
S spoštoviuijem Vam udani sluga
Štefan Tobi,
mašlnski ključar v Egmesee pošta Koska.
H Svarjenjel WM Da so izogne meliublm napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrečno dr. Rutoc življenski bal:avi iz lekarne B, Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrečno dr. Rozovega življenskega balzama.
Pravi dr, Rozov življeijski balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi Izdelovalca O Fragner-ja, lekarna «k črnemu orlu« v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr, 205—3.
V	Trstu: P. Prendini, lekarniČar; O. Fora-bosehi, lekarnlčar, Serravallo, lekarnlčar.
V	Gorici: G. CristnfoleUi, lekarnlčar; G. B. Pantoni. lekarnlčar, V Ogleii: Damaso d' Jilia.
V	Zagrebu: Signt. Mitlbach, lekarnlčar.
T'« lekarne in reč;'« trgovine z materijalnim blagom v Avstro Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
! Ako se Ženam prsa vnamejo, ali strdiio, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri I črvu v prstu In pri nohtunli, prizlezah, oteklinah, I pri iztnaščenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline m putiko, zoper kronično vnetje ! v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo sp&hne. zoper kurja očesa I11 potne noga, pri razpokanili rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrče-bov, zopet tekoče rane, odprte noge, zoper raka In vneto kožo nI boljšega zdravila, ko to mazilo.
Raba je priprosta; mazilo (žavba) se namaže , na platneni robec In so pritisne na bolno stran. Čez 4-0—8-12 ur so naredi nov tlašter. — Zaprto I bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven 1 teče, potegne mazilo r kratkem vso ognojico na-se, 1 in rano odravi. — To mazilo je zato tako dobro, ! Iter hitro pomaga in ker so po njem rana prej ne zaceli dokler ni vsa Imhia ognojica pen potegne na. ' Tudi zabrani rast divjega inesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečino to hladilno mazllno poteši. — Odprte In tekoče rano se morajo z mlačno vodo umiti, potom Še lo so , mazilo nanje prilepi.
Škatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam z a uho.
Skušeno in po množili poskusili kot uaj/.anes-! ljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost In po j njem so dubi tudi popolno uŽe zgubljeni sluh. 1 ^kenica 1 gld. a v.	(15—15j
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Tisk. F. HUALA. v Trstu.