C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 15 Febbraio '"8 Posamezna Stevilka 25 stotink. Izhaje vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L * j> pol leta 8» » » četri leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kempevle. flMWMffl St. 13 V Gor id, v sredo 15. februarja 1928 utoxi Nefrankirana pisma st ne sprejemajo. Oglmsi se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij »Gor. Sim» ie«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ri> va Piazzutta St. 18. Upruva in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. stev. 308. 3iaj pravi cerkev? Ko katoliškega človeka v iivlje; nju zadene huda nesreča, dvigne oči v nebo. Ko pudc na katoliško ljudstvo izreden udarec, pogleda celo ljudstvo tja na višavo, kjer stoji nu skuli zidana katoliška cerkev. In celo ljudstvo se vprasa: Kaj pravi k moji nesreči cerkev, varhinja resnu ce, naša učenica in vodnica? Ali pravi, da se mi je zgodila krivica? Kaj nam odgovarja na naša vprasa: nja ona, ki po zagotovilu Kristuso? vem »ima luč resnice«, ki sveti z vU save v najnižje in najtemnejše pre; pade ponižanja in žalosti. To je mis Ša moč, to je večni studenec katolišs kega poguma: da nam božju cerkev za vse nesrcče, na vsa vprašanja, za vse položaje zna dajati y'asne, iočne, odgovore, ki so zunesljivi in vse; skozi resnični, ker izvirajo iz božje; ga uma samega. Eno najbolj perečih vprušnnj, ki živo zajcmlje našc ljudstvo, je to: ali imajo ljudjc pravico, da se svo* bodno združujejo v društva in za* drugc, da si tako vzajemno poma* gajo? Cerkev je na to vprašanje odgo= vorila v znameniti okrožnici papeža Leona Trinajstega o sociulnem vpras šanju (Rerum novurum). Jusno, kot je nje navadu, je nr/.ghisiUi, da ima vsak človek naravno pravico, .se združevati s soljudmi v organizacije za dosego skupnih blagovitih name- nov. Takole pravi ta papeški manis fest človcške svobode; »Ker so človeške moči omejene, so ljudje sumi po sebi siljeni, da se zdruzijo z drugimi za medsebojno pomoč in podporo. »Bolje je, da sta dva skupaj, kakor če stoji en sam; imata prednost skupnosti. Če eden pade, ga drugi drži. Gorje osamlje* ncmu! Če pade, nima, ki bi ga dvig* nil.« (Prid. 4, 9—10). Tako pravi syeto pismo. In zopet: »Brat, ki ga brat podpira, je podoben utrjcnemu mestu.« (Preg. )8, 19). Kakor vodi ta naravni nagon po skupnosti člo? veka do tega, da ustanovi državo in v njej živi, tako ga tudi nagiba, da tvori najrazličnejša društva s svo- jimi soljudmi. Četudi te družbe nv so popolne, vendar so prave druzs be... Cetudi te zasebne dru/.be obsios jajo v notrini držav, vendar nima država neomejene pravice, da bi njih obstoj prepovedala. Zakaj ta društva imajo za podlago naravno pravo. Država pa nikakor ne sme naravnega prava preminjati, mur? več je v to poklicana, da mu pridobi veljavo. Ce torej dr/uva kljub temu prepove tvorjcmje takih društev dela proti lastnemu načelu, saj tudi ona sama, kakor zasebna društva držav- Ijanov, izvira iz istega naravnega nagona po skupnosti in zdruzevai nJu, ki je človeku urojen. Seveda je v posameznih slučajih državna obiast povsem opravičena, nitstopiti proti društvom; tako če si postavljajo smotre, ki odkrito na; sprotujejo pravu in nravnosti ali so kako drugače naperjeni proti javni blaginji. Če je torej državi pripuš? čeno, da ustimavljanje takih drus xtev preprečuje in obstoječa raz: Pušča, ima na drugi strani strogo dolžnost, da opusti vsako vmeša; vanje v pravice državljanov. Nika^ kor ne sme pod pretvezo, da ščiti javne interese, napraviti korakov, ki vsebujejo krivico. Zakaj drzavs ni zakoni in odredbe notranje obve* zujejo k pokorščini le, v kolikor od-- govarjajo pameti in ravno zato tudi večnemu zakonu bozjemu. Tu imamo pred očmi različne za* druge, društva in bratovščine, ki so v preteklosti zrastle na tleh cerkve. Koliko blagoslova so prinesle, to priča preteklost do današnjih dni. Nravstveni značaj njih namenov pravi že sami pameti, da imajo te katoliške organizacije naravno in neodvzeino pravico do obstoja ... Vlade nimiijo nikake pravice nad njimi in tudi niso pooblasčene, da bi si pritegnile njih zunanjo upravo. Nasprotno, dolžne so jih spostovati in varovuii. Vlade so dolžne za te katoliske organizacije nastopiti, da, če treba, odvrnejo od njih krivico. 7.al, v poslednjem času smo videli, da se godijo vse drugačne stvari. Na mnogih krujih je drzavna oblast nastopila proti katoliškim društvom z nepravičnimi odredbami; s sovrafc nimi odredbami jim je prikratila svobodo, jim je odvzela položaj in pravice pravne osebe ter jim od' vzela njih premozenja. Ne mo? remo se vzdržati, da ne bi proti tern krivičnim in škodljivim ropom dvig* nili slovesnega protesta.« Ti.ko je razglasil veliki papez Leon XIII. v svoji okroznici 15. mat ja 1891 nauk cerkve. Iz njega sledi, da je to vecna prv.vica, da bo ta pravica zmagala, da moramo vanjo verovati, zanjo delati: da si bomo katoličani vseh narodov priborili pravico, se svobodno združevati v društvih in zadrugah, za skupno brstsko delo, kur je naša pravica, ki se ji nikoli odrekli ne bomo, ker nam je ni podelil noben oblastnik tega sveta, ampak narava sama. Ta naravni zakon razglaša in posvečuje cerkev. Kaj se godi po svetu? Kriza juj4oslovanske vlade še ved no ni rešena. Ko smo zadnjič zaklju? čili list, je imel mandat za sestavo široke koncentracijskc vlade vodi* telj hrvatskih kmetov Stepan Radič. Radio se pogaja. Radio se je takoj sprayil na delo. Obiskal je po vrsti vse vodilne po* litike. Najprvo je šel k radikalom, ki so najveeja skupina. Pri radikalih g-d je sprejel Marko Trifkovič, pod- predsednik stranke, in mu obljubil vsö pomoč radikalnega kluba. Nato je šel Radič k Davidoviču, ki mu je dal na razpolago vcs demokratski poslanski klub, to je, 61 poslancev (to je izjavil pozneje Radio). Mi* mcs*rede se je Radic ZLjlasil tudi pri j voditelju Slovenskc ljudske stranke drju Korošcu. Dr. Korošec mu ni odrekel pomoči, samo to mu je po* vedal, da je pooblastil Vukičeviea, da <»a zastopa. Radio je sedaj naeel najbolj trd or eh, sel je k Vukičevi* eii. Brcz Vukieeviča ni radikalov in brez radikalov je koncentracijska via da, ako ne vsa'ka vlada, ncmogo? ča. Dol^jo sta se menila in plod tei^a pomcnka je bila seja radikalnega poslanske^a kluba, ki se je vršila 9. februarja. Klub se jc izrekel za kon* centracijo, odklonil pa je Radica kot predsednika. Radio je nato pisal Vukioevicu pismo, v katerem je tr* dil, na sklep tiste seje ne more biti j vcljaven, ker se je seje udeležilo | samo 37 poslancev, in zahteval od j Vukičeviča naj sklioe novo sejo. Vukioevio jo je naslednji dan res sklical in ji predložil Radioevo pi* smo, ki je bilo spisano v zelo malo diplomatskem tonu. Radikalni po* slanski klub je po dol^i debati spre* jel slcdeei sklep: »Na seji radikalno^a poslans'kcj*a kluba, ki sc je vršila 10. februarja dopoldne, na kateri se je s klica* njem ugotovilo, da je prisothih 92 narodnih poslanoev, je ^f. Vukioevic prcoital pismo, ki mu j*a je poslal Radio, zahtevajoo ponovno sejo radikalncga kluba, in od^ovor na nietjovo vprašanje o sodelovanju v koncentracijski vladi. Po debati o tern postopanju L. Radioa ugotavlja klub so.alasno, da je Radio kot man* datar krone dobil odj»ovor od radi* kalnej»a kluba že 9. februarja potom posebne dele^aoije, ki so jo tvorili UK. Stevan Jankovie, Bo^oljub Ku* jundžio, Ilija Mihajlo\io in Laza Markovio. Radikalni klub ostane pri svojem odtjovoru in ponovno od^o* varja: 1. Radikalni poslanski klub sprejema predloj4 o sestavi koncen* tracijske vlade. 2. Smatra, da jüede na moo poasmeznih parlamentarnih klubov pripade vodstvo to vlade ra* dikalni stranki. 3. Radikalni poslan* ski klub je mnenja, da je vprašanje nrodsednika vlade predpravica kro* ne. Poslanca Ku jundžio in Jankovio predla^ata, da se tfovori radikalnih poslancev na seji izrooe javnosti, da vidi enotnost radikalne stranke, kar je bilo soglasno sprejeto.« Za sklep so glasovali tudi pašioov* ci. Seja je pokazala, da je radi'kalna stranka še vedno enotna in trdna, kadar ßre z^i važne in tehtne odlo* öitve. Seja je pa tudi odklonila so* delovanje z Radioem. Radioevo so* stavljanje koncentracijske vlade jc bilo torej zaključeno. Radio ni mo* <^el sestaviti vlade. Novi možje. Ker so vse stranke izjavile, da so pripravljene vstopiti v koncentra* cijsko vlado, in ker je sestavo take vlade oviral samo Pribioevio, s ka* tcrim nekatere stranke niso hotele delati, in Radio, ker se nekaterim ni zdel primoren olovek za tako važno mesto, zato je kralj vztrajal pri mi* sli na koncentracijo. Izbral je pa druLe«ja olovoka, namrco predsed* nika demokratske stranke Davido* vioa. Poklical <^a je k scbi in .^a pro< sil, naj sestavi novo vlado. Davido* vie pa jc to nalotfo takoj odklonil glede na omenjeno izjavo radikal* ne$4a kluba. Jasno je bilo namroo, da bi radikali tudi njemu ne odsto* pili vodstva. Kralj pa je napravil šc ootrti po* skus za koncentracijsko vlado. To pot se je obrnil na predsednika na* rodne skupšoinc dr ja Ninka Perioa, ki je to nalo.ao tudi sprojcl in ta^ koj zaoel s po^ajanji. Pojjajanja so toliko naprodovala, da so že raz^ pravijali o pogoiih. ki so jih posa* mezne stranke stavile za sodelova? nje. Pri tcm r>a so so poUajanja tudi razbila. Združona opozioija je sta* vila take poLjoje (pravijo, da je za* htevala 7 do 10 ministrstev in pred* sednika skupščine), da jih radikalni poslanski klub ni mo^el sprejeti. Glede na to je dr. Ninko Perio vr* nil kralju mandat za sestavo kon* centracijske vlade. Zopet Vukičevič. Nastal jc čuden položaj. Vse stranke so bile naoolno za koncen* tracijsko vlado, toda vlada se ni mo^la sestaviti. Rošitvi sta bili sa* mo dvc: ali volitve ali navadna ve= oinska vlada. Volitve so bile pred nekoliko meseci. Kralj je vidcl, da jih ne kaže tako hitro ponavljati, kajti prepoaoste volitve znaoijo, da država ni notranje ustaljena, in ško* dujojo utfledu državc. Kralj so jc odlocit za navadno vcoinsko via* do in naročil dosedanjemu ministr* skomu predsedniku Vclji Vukioovis ou, naj jo sestavi. Vukioovio jc na* rooilo sprejel in že prioel po.aaja* nja. Ü poteku pogajanj in morcbit* nem uspchu bomo pa prihodnjio po* rooali. Danes je znano samo to, da v novi vladi, ako se bo sestaviia, nc bo vee zunanjetfa ministra Marin* koviča, ki jc resno bolan. Ljuba Jovanovič umrl. Srbsko radikalno stranko jc v pc* tok 10. februarja zadcla vclika iz* ^uba. Umrl je odliocn njon voditelj Ljuba Jovanovič. Pokojni Jovanovio sc jc rodil 24. februarja v Kotoru v Dalmaciji. Bil jc torej avstrijski državljan. Po uporu v Krivošijah 1. 1879., ki se g& je tudi on udeležil, je ušel v Črno* Uoro in nato v Srbijo, kjer je postal najprvo srednjcšolski, potcm pa vseučiliški profesor v Bel.uradu. Za poslanca je bil prvič izvoljcn 1. 1905. Par let nato je postal minister. Po* tern je še veokrat ministroval. Po vojni je bil predscdnik narodnc skupšoinc. Jovanovio jo bil politik zclo ši* rokc^a obzorja. Bil je eden prvih, ki jc spoznal voliko zmožnosti in po* men Slovencev. Sploh je bil zelo ve* lik prijatelj Slovencev. Ker se je potegoval zanjc, sc je sprl s Paši* com in bil izkljuoon iz stranke. Po Pašioevi smrti se je vrnil vanjo. Zadnje case pa ga je bolczen ovira* la pri javnem dclu. Pogreb, ki se je vršil na državnc stroške, jc po* kazal, kaj jc bil pokojnik za javno življenje. * * * V Nemčiji se vse javno politiono zanimanje šc vedno vrti okoli šolskcLja zakona, ki je pokazal velike načelnc razli* ke v sedan ji nem ski vladni vcoini. Razlikc so bile tako vclikc, da je vse raounalo z bližnjo vladno kri* zo. Ker pa čaka še mno.qo potreb, ki bi jih morala vlada rcšiti in kor so volitve prod durmi, zato bi kri* za zclo neuLjodno uplivala na jav* no mnenje. Predsednik republikc Hindcnbur<> se jc torej odlooil za korak, ki ga mnoL'i smatrajo za ne* zakonitcga. Pisal jc namre.o držav* nemu kanclerju Marxu sledeoo pi* smo: »Vclecenjeni gospod državni kanclcr! Vosti o globokih naoolnih razlikah mod vladnimi strankami o solskem zakonu, ki lahko pripclje* jo do razecpa sedanje državnc via* de, so mi dale povod. da Vas, go* spod državni kancler, prosim, da vse poskusite, da sc v tcm oasu iz* ognete vladni krizi. Državni zbor mora rešiti nujno in važnc nalogc. Polcg proraouna in odškodninskc* ga zakona je treba skleniti so od* rodbe, ki so za kmetijstvo življcnj* skc važnosti. Tudi reforma kazen* skega prava še oaka na rešitcv. Po mojem mnenju bi bile koristi do* movine in vsega nemškega ljudstva težko oškodovanc, ako bi so radi Stran 2. *GOK1SKA STRATA« vprašanjii šolske zakonodaje začela nerešljiva vladna kriza in razpustil državni zbor. Prosim \ras, da javitc pri L>ljž; njih dogovorih z voditclji vladnib strank to mo jo bojazen. Pozivam vse prizadete gospode in skupine, naj delujcjo na to, da bo delazmož* na vlada cstala, da se važnc oarla* mentarne naloge rešijo in da sc mo* rebitne ncrešliive razlike od.14odi.io do dovršitvc tch del. Hindcnburg.« iHndcnburgovo pismo smatiMJo nekateri, kot smo že omcnili. za ne* zakonito, ker se llindenburg vtika v stvari, kamor bi se po ustavi ne smel. LJspeh pa je imelo, sai zača* sen. Ako' ne bo' trajnega uspeha, to se pravi, poravnave med prizadeti- mi strankami, bodo imeli Nemci volitve, v katerih bo ljudstvo od* ločilo. Okno v svet. Stresemann na dopustu. Nem.ški zunanji minister Strese* mann se ie odpelial v Italijo na daljši dopust. Združene države in Rusija. Med sovietsko Rusiio in Zdru* ženimi državami severne Amerike ni diplomatskih stikov. Pae pa ic v Washing to nu neki Scr^ij Oughet, ki ga ie ameriška vlada priznala kot zastopnika carske Rusijc. To je se? veda easovni nesmisel. Navsezad* nje bi sov jetska vlada temu ne ugo* varjala. Zgodilo pa se ie, da ie omenjeni Scrgij Oughet zahteval, da mu nekateri Amerikanci, ki so bili dolžni carski vladi veeje znes- ke, ta denar placajo. Njegovi zahte* vi ie pritrdilo tudi newiorsko sodi* see. Oughet je prejel denar. Ko je pa sovjetska vlada za to zvedela, je odločno ugovarjala, češ, da ie Ie ona zakonit lastnik tistega dcnaria. Burna se.ja romunskega parlamenta. V petek 10. februaria ie prišlo v romunski zbornici do zclo viharnih prizorov. Govoriti ie hotel notranji minister dr. Lupu, pa mu poslanci narodne kmetske stranke niso pu* stili. Delali so tak ropot, da ni bilo slišati niti besedice. Take seie so zadnje ease v romunskem držav* nem zboru skoraj na dnevnem redu. Seipel v Pragi. V ponedeljek 13. februaria ie pri; šel v Prago kancler avstrijskc repu* blike ms.ür. Seipel. V Pragi ie pre* davai katoliškemu dijaštvu o ne? kem verskofilozofskem vprasanju. Praviio pa, da ie imel tudi važne politiene razgovore z vodilnimi če* hoslovaškimi državniki. Kaj so go* vorili pa ni prišlo v iavnost. DNEVNE VESTI Skladbe za postni čas. Cerkvenim zborom priporoeamo sledeče postne pesmi: 1. llribur, Postni (13) in veliko* nočni (13) napevi (lepi); 2. Grudnik, 6 postnih pesmi (pre* proste, lahke); 3. Železnik, 14 postnih pesmi (mo* dernejše vrste, ne pretežke); 4. l'oerster, Lamentacije Jeremije prero'ka in Oeitanja (učinkoviti skladbi);; 5. V. Vodopivec, Pod oljkami (krasna pesem v Vodopiveevi zbir* ki 16 evhar. pesmi); 6. A, Mnv, Sv. križev pot, 4 nape* vi za mešani zbor ali ljudsko petje. Ta mala zbirka je ravnokar izšla in bo dobrodošla vsem našim zborom, ki so se dosedaj morali posluževati Ie 2 znanih napevov, t. j. ljudskega v Premrlovi »Cerkv. pesmarici« in Sattnerjevega v Spindlcrjevi »Ljud* ski pesmarici«. Prvi napev je zlo? žen v molu in bo napnivil mogočen vtis; drugi je prircjen za dva glaso* va z orglami; tretji je prav lahek; četrti se bo morda še najbolje po* dal za ljudsko petje, ker ima lahek in Icp napev ter nima tako širokega obse.ua kot prvi trije. Ako hoeete, da bo eden ali drugi napev vsa cer* kev prepevala, naj pevski zbor sko* zi vse postne ncdelje poje Ie en na* pev, da si ga bo ljudstvo dobro za* pomnilo in osvojilo. Vse zbirke do? bite v Katoliški knjigarni v Gorici. J. B. Prosim. Prijatelie, ki so si pri meni izpo* sodili kake knjige, prosim, naj mi iih vrnejo prav gotovo do konca te.ua meseca. D. Doktorič. Idrijska mestna hranilnica je bila s kraljevim odlokom od 29. decembra 1927. združena z uoriško zastavljalnico (Monte di Picta). Goriški »Mont« je prevzel tudi idrijsko daveno izterievalnico, ki jo je dozdai imela neka tržaška tvrdka. Dr Kramar o čeških Nemcih. V nedcljo 6. februaria ic voditeli čeških naeionalistov dr. Kramar imel .uovor, v katerem se ie takole izrazil o položaiu ecških Nemccv: >^Mi noeemo, da bi se Nemci pri nas poeutili kot v tuji državi. Naš naeionalizem ni nasilen. Spoštuie? mo vsako narodno eustvo, v koli* kor ne zatira drußih narodov. Nas naeionalizem noče niko.uar razna? roditi.« Ta Kramareva izjava ie ze; lo pomembna. Ascjuith je qmrl. V ponedeliek 13. februarja pono? ei je umrl h;rd Oxford Asquith, bivsi predsednik an^jlcške ylade. Asquith ic bil ministrski predsed* nik 1. 1914. to je \r zaeetku svetovne vojne. Anuleška vojna napoved se je izvrsila 110 njc.uovem vplivu. Stoletnica Julija Verneja. 8. februarja ie minilo 100 let, od? kar se ie rodil Julii Verne, znani francoski pisatcli. Iz raznih prevo? dov. n. pr. Carski sel itd. Ua po? znamo tudi Slovenei. Kakšen bo nov parlament? Poročevalec pariške^a Hsta »Pa* ris Midi« jc imel z italiianskim mi; nistrom za pravosodie Roeeom raz.uovor, v katerem mu ie Rocco razložil ustroi prihodnjcua držav- neua zbora v Ririiu. Po novem bo zbornica štela 400 članov mesto se* danjih 560. Bodoči poslanei bodo takole izbrani: Strokovne or.Uaniza? ci jc (sindikati) bodo iz svoje srede izbrali 800 kandidatov in jih prcd* ložili velikemu fašistovske_mu svc- tu. Veliki svet bo izmed tch dolo- eil neko število, ki bo pa manišc kot 400. To bodo sindikalni poslan* ci. Da se štcvilo 400 dopolni, bodo raznc samouprave (univerze, aka- demije, duhovšeina) imenovale svo« ie zastopnike, ki bodo tudi poslan« ci. Ko bo štcvilo 400 doseženo, bo? do vsa imena predložili Musso* liniju, ki jih bo prciiledal in potrdil. To bodo y.e poslanci. Nato pa se bo* do vršile volitve. Tu je francoski poročevalec vprašab »In kai ostane liudtin pri .^lasovaniu, ako iim bo lista vsiliena?« Minister ie od.uovo? HI: »Liudstvo ima dve važni nalos LM, namrce: zaslužiti si volilno pra? vico in jo izvrševati.i Preuredba senata. Senat ostane na splošno tak, ka? kršen ie. Znižala se bo samo zako* nita starost senatorjcv. Dozdai je človek lahko postal senator s 40 lc=- ti, zdaj pa bo to možno že s 35. Nai? brž bo tudi odpravliena pravica senata, da samo on lahko sodi svo* ie Clane radi katere.uakoli kaznive? Ua dciania. Veliki fašistovski svet, ki je bil dosedai samo posvetova- lcn oruan stranke, bo sedai postal važcn del ljudske<4a zastopstva. Ta nje.uova lastnost bo izražena in do- ločena v posebnem zakonu. Za svetovni mir. Združene države severne Ameri* ke bodo v prihodniih devctih letih z.Uradile za 4 milijarde T7^ milijo* nov dolarjev voineüa brodovia. »Orjunavc nadaljuje z razkritji. Ljubljansko ulasilo iuuoslovan* skih nacionalistov »Orjuna« priob? čuie dokumentc, ki nai dokazujeio, da jc italiianski konzulat v Liub= liani vrsil vohunsko službo. V zad? n ji številki imcnovane.ua lista ie objavlien italiianski izvirnik poro* čila ki UK je konzul poslal posla* ništvu v Bcourad. rFo porocilo Uo= vori o prostovoljnih kolesarskih batalionih in strelskih stotnijah. Podatke za to da sta dala primors ska Slovenca Gabrščck in Lukan. 1 ako pravi »Oriuna«. Češki rudarji stavkajo. Rudarji v revirjih Brüx, Teplice in Komotav so v soboto 11. febru= aria stopili v stavko. Vsa pouajania so se razbila. Tudi posredovanjc vlade ni nie zale.uio. Vsch stavkds jočih je 30.000. Viharii v Baltiškem morju. V Balti.škem morju in po bližnii vzhodni obali so te dni diviali hudi viharii. Rcka Neva ie prestopila brei^ove in poplavila velik del Pe= tcrbur.ua. Železniški promct ia za? easno ustavljen. Redni prekooceanski promet z zrakoplovi se bo prieel v maju. Zračna promctna črta pojde od Londona do New Jorka. Zrakoplov »R. 100« bo vozil tudi pošto. Ghandi napoveduje svojo smrt. Znani voditelj Indijcev Mahat= ma Ghandi, ki že doluo boleha, je rekel, da bo umrl 12. marca. Ghan- di je naravnost le.Uendarna oseb^ nost indijske politike. Z njeUovim nastopom se je začcla doba narod? neua prcbuje-nja za Indijce. Gledanje preko oceana. Pretekli teden so v Londonu in NewsJorku delali poskuse za ^le» danje brez fotourafske.ua aparata. Poskusi so se v toliko posreeili, da so iz Londona videli psebe v News Jorku, ki so se gibaJe. Potez pa še niso nio.uli ugotoviti. Vsekakor Icp uspeh. Nemci in Turčija. Turška vlada jc povabila v Tur^ čijo mnogo nemških kmetijskih strokovnjakov. ki bodo poskušali dvigniti turško kmetiistvo. Kobilice v Egiptu. Na južni nieji K.uipta so velikan? ski roii kobilic, ki letijo liroti seve= ru in pokončuieio vse, kar najdejo. Vlada je poslala proti njim letala, da jih napadeio in unieijo s strupe? nimi plini. Tc; sredstvo ie baie zelo ueinkovito. Vseučilišče za zamorce. Vlada Združenih držav bo v Wa* shinutonu sezidala posebno vseuei= lišee za zamorce. Stro.ski so prera* eunani na milijon dolarjev. .____^*> Dr. Jon. Ev. Krek. 1865-1917. Za 104etnico njeuove smrti. Zadružno=gospodarsko delo. Ob easu Krekovega nastopa ie bilo za? družno dclo našeua ljudstva še Ie v povoiih. Pravega ljudskega organiziranega dela, kot ie dandanes, takrat šc ni bilo. Zadružništvo, kar ga je bilo, sc ie omejevalo Ie na posojil* nice, a se te niso bile eiste rajfajznovke in ponajvee niso imele za ljudstvo pravega raz* umevania in liudstvo v njih nasplošno ni pri- šlo do besede in veljavc. Vc posojilnice so bile tudi Ie bolj redko sejane. Nahajalc so se Ic po mestih in neka* terih trgih in vcejih krajih. Voditeli in iz \c* cine posredni ustanovnik teh posojilnie jc bil Miha \ro.šnjak, izobražen in požrtvovalen mož,. ki je pa sa_m ledino oral in tudi ni mo^cl vsemu kai. Manjkalo mu ie tudi sotrudnikov in zlasti Krekovega zadružncga pojmovania. Krek je oh enem s prosvetnim dclom uti^ ral tudi zadružništvu pot med narod. Vse go* spodarsko narodno delo nai sc osredotoči v niem, — ves narod nai se združi v zadrugah. Zadruge nai pomorejo delavcu. kmetu in obrtniku. Z zadrugami nai se rcšiio vsi delav* ski stanovi krutih krcmpliev vsch mogoeih oderuhov in izkoriščevalcev. V zadružništvu nai iščcio in najdejo vsi stanovi rešitve in napredka. Krek je učil in oh enem delal. Da je delo vspevalo, so veliko pripomogli tozadevni sklcpi katoliških shodov, ki jim je bil oče Krek. »Črne bukve kmctskega stanu«, njcj?o* vi »Socialni pomenki« ter prvovrstna, nepre« cenliiva knjiga »Socijalizcm«, poleg tega pa nešteto ognjevitih elankov v socialnem in po- litičnem časopisiu in pa živa, prepričevalna in hodrilna beseda na ncštcvilnih shodih in sc* stankih. Krek je pose«4el kar v sredo med ljudstvo. Sam in s svojimi izučenimi govorniki — za* družnimi delavci ie kar scial po deželi dcnar- ne in driige zadruge, da ie kakor ob kugi klcnkalo štcvilnim ijudskim oderuhom jn kr* vopijem. To jc bilo hrupa in krik& po dežcli in v mestu, a Krek se ie smejal in delal dalie. Na II. kat. shodu 1. 1900. jc govoril vsem onim, ki so zadružni organizüciji očitali, da je pričela gospodarski boi. takole: »Ta ugo* vor nam svedoči, kakšni nevcdneži so tisti, ki gii ponavljajo. Ali ne divja ta boi že vee ko eno stolctjc? Ali ni v socialnem in verskem oziru razbil vse, kar nam ie dragega in svetc* ga? Vslcd politienega in gospodarskega boja se je pričclo združevanje in ne narobe.« Krikor no Kraniskem, jc hodil Krek tudi po drugih slovenskih dcžclah, bodril narodne dclavcc, duhovnike in svetne možake, jih učil in navduševal z besedo in pismom, in kakor gobc po dežiu so se orajale po vsei sloven* ski domovini zadruge: kmetske posojilnice in hranilnicc, konsumna društva, poljedclskc in strojne zadruge, živinorcjske. mlekarskc, c>brtne in druge zadruge. Ni mu bilo dovolj v ožji domovini, pose* gel je tudi v tržaško okolico, v Istro in cclo Dalmacijo ie oplodil z zadrugami. Njcgov vpliv je segal celo v Bosno in Hercegovino! Znan<- je, da je ustanovil zadrugo celo v Ita* Hü v St. Lenartu med beneškimi Slovenei. Dr. Krek ic hotel združiti ves slovcnski in hrvatski ljudski kapital v zadnižnih rokah. In ko je s tovariši zahteval od dunajskc via? de združcnje jugoslovanskih dežrla, ini je ostil v spominu njen odgovor, da ie Krok to pravzaprav že dpsegcl, izvršil. in da so te de* želc po z;'.družništvu že združene v cno cc* loto, v juuoslovansko gospodarsko kraliestvo. Zc 1. 1895. ic ustanovil Krek v Ljubljani »Zvezo kranjskih posojilnic« in društvo »Go* spodarsko Zvezo«. Le*ta sc ie 1. 1900. sprcme* nila v zadrugo ter sc 1. 1903. razdelila v »Za* družno Zvezo« in »Gospodarsko Zvezo«. Obe* ma ic ostal on naeelnik do smrti. L. 1914. je stela »Zadružna zveza« okoli 600 raznih za* drug \' svojem podroeju. Poieg nie pa ie ob* stoiala še »Zadružna Zveza« v Splitu, ki se ic tisto lcto odcepila od kranjskc. »Gospodar* ska Zveza« v Puliu. »Goriška Zvcza« (zdaj Zadru/na Zvcza) in dalie »Tržaška Zvcza«, »Celjska Zveza« in še posebno »Zveza slo* venskih zadrug« v Ljubljani. (Dalje). »GORISKA STRATA« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Št Maver. pri Gorici. V ponedcljek dne 6. t. m. smo iz= ročili materi zemlji Figelj Emilijo, skrbno krščansko mater trch nedo* raslih otrok. Rajnki naj bo lahka domača gruda, soproga in ostalim našc sožalje! Idrija pri Bači. Dnc 11. t. m. jc umrl nagle smrti dalcč na okoli znani Andrej Kova* i čič, star 72 let. Rajnki jc 48 let red* ¦ no opravljal cerkovniško službo. Bil jc mož krščanskih načcl in zvest sin svojega naroda. Upal je, da bo v dveh letih obhajal 3 jubilejc: zla* to poroko ter petdesetletnico cer= kovnika in gospodarja. Ncmila »mrt mu je pa prekrižala račune. Pogreb, ki se jc vršil 13. t. m; jc pokazal, kako je ibl pokojnik ce* njen in spoštovan. Domači pevski zbor, pomnožen s pevci od Sv. Lu* cijc, mu je zapel pretresljive žulo* stinke. Spavaj mirno v Gospodu, dragi Andrej. — Žalujoči farnni. Štomaž pri Ajdovščini. V 12. štev. »Goriške Straže« smo čitali dopis iz naše vasi, ki pa žali* t>og ni bil pravilen. Res je, da gre dosti naših deklct služit v Trst in Gorico, toda ne radi izselitvene bolezni, marvee iz potrebe ker časi so pae slabi. Tern manj pa je res, da se po par mesecih vraeajo in da se obotavljajo govoriti slovenski. Toliko v pojasnilo, da ne bo jav* nost slabo poiicena. Dopisnika pa pr-osim, naj drugič nikar ncrcsničnih besed ne trosi v svet. Dolgapoljana. Družbenica naše nriljubljene Marijine družbe Pavla Kete zapusti našo vas in sledi klicu svojega srea v Lokavec, kam or se poroei. Poro* ka bo v sredo 15. t. m. Tovarisice iz Marijine družbc želimo dra.ai Pavli vso sreeo v novem stanu. Čepovan. Ni še minula groza tistega straš* nega požara z dne 30. 10. Ian. leta, ko je hotela zopet nesreea ali tudi to-krat hudobija, da je dne 2. t. m. unieil požar hišo posestniku Pctru VVinklerju, Pu.štale St. 23. Okoli 8 in pol zveeer so euli sosedjc in sta* novalci neko čudno pokanje stclje. Ko so stopili na prosto, so že videli v plamenih vso ono stran hiše, ki je obrnjena proti cesti. Ogorki so pa* dali na živino, katero so k sreči re-* šili. Vse drugo je unieil plamen. Sa* mo požrtvovalnosti vašeanov se mo? ram« zahvaliti, da ni postala vsa vas kup razvalin. Ogenj se je oprijemal bližnjih in dalnjih streh, — nekate* re so še slamnate —, burja je nosila ogorke par sto metrov dalee. Prav posebne pohvalc je vrcden dim nikar Strgar, ki je gasil, ko je že na njem gorela oblcka. Škoda znaša do 30.000 lir, ki je deloma krita z za* varovalnino. Pohvalno moramo omeniti tudi vse obeinarje, ki so spravili nesrcčnim seno, da prehra* nijo živino, in vašeane, ki so sami od scbe sklenili, da bodo pomagali z delom. dovozom in lesom, da se vpostavi zopet hiša. Ob tej priliki vprašamo vse prizadete, ali bi ne h:lo nujno potrebno, da se obnovi predvojna pozarna bramba? V teku dobre.üa pol leta trjje požari v Lo* kovcu in dva v Čepovanu. Vsaj ne* kaj hi se dalo rcšiti in bi sc omejil požar. Možje na noge, elani ne pu* stite, da se izgubi vojna odskodni* na za orodje, gasilni dom! Goče. Letos smo imeli precej dobro vin/ sko letino. Pridelek je bil še za^ dovoljiv, kakovost je pa presegla najbolj.se letine. Skoda samo, da se oglašaio kupci tako redko. Zato se eudimo, ko slišimo, da se po mno- gih krajih, n. pr. v Idriji. Postojni itd. po gostilnah hvalijo gostilni* earji, da toeijo pristno goško vino, a ga k nam niso prišli kupit. Pro* dali smo dosedaj komaj eno desc? tino pridelka nekaterim stalnim od? jemalcem. Ne izrabljajte zato na* šcga imena in pridite res k nam, kjer boste z veseljem sprejeti in po* streženi z dobro kapljico! — kljub ostri zimi smo pridno prckopavali naše vinograde in jih tudi znatno razširili. Nasaditi namcravamo sa* mo prvovrstne trte: rizlin^, zelen, pi.Unola, bur.uundec. To delamo s korajžo, eeprav nas davijo vinski davki in dru<«e dajatve. Smo pae uverjeni, da bodo merodajni kroj^i vpoštevali naše de-lo in bodo tudi za nas napoeili boljši eusi. () naših ccstah pa prihodnjie. Gorenjepolje. Dne 4. sveeana se je poročilo v naši vasi vzorno dekle Tilda Bev* ear s kmečkim fan torn iz Za^ore, Ivanom ßoltarjem. Nevesta je bila vzgledna elanica bivše^a društva »Zornice« ter dobra in skrbna eer* kvena pevka. Pevski zbor ji kliee: Boi^ daj sreeo in obilo bla^oslova! Šebrelje. Pustni eas je, zato treba zaeeti s porokami. Imeli smo v tern pustu iz* redno veliko porok; poroeili so se: Janez Rejc z Franeisko Voneina, Anton Erjayec z Marjeto Čcrnilo* L5ar, Franc Štucin /, Ivanko Lahaj* nar, Anton Štuein z Amalijo La* hajnar, Anton Černilo.^ar z Mari jo Pat-on, Anton Vojska z Antonijo Ozebek, Alojzij Mažjjon z Marijo Vojska in Rutar Andrej z Marjeto Laharnar. Da bi bili vsi zadovoljni. Kakor je bilo nam razglašcno pr* vo nedeljo tega leta, namerava kr. prefektura tudi na.šo obeino zdru* žiti z obeino Cerkno. Nobeden ni takrat ugovarjal, ker ee se ne po* deli obeini samostojnosti, je za nas najbolj umcstno, da se pridružimo C'crknu. Tarn je daveni urad, zdrav* nik, živinozdravnik, užitninski urad in Cerkno ima zvezo z korijero s 4 kratno dnevno vožnjo. Tudi je ve^* liko obeanov, ki radi oddaljenosti ne bodo zelo prizadeti. Dobijo pa se pri vsaki stvari razni koristolov* ei, ki išeejo edino svoje koristi in šc dmgc z raznimi spletkami zava* jajo. Tako se je dne 30. pret. mese* ca dvignil v D. Trcbuši oblak in razprostrl svoja mo^oena krila ecz Sebrelje. Ni padala iz njega blago* dejna rosa, katera se vso zimo po* ^reša, ampak eujte: gromel« je od hiSe do hiše in se vlivalo ernilo na prazno polo z namenom, da se združi občina Sebrelje z D. Tre* bušo. Nekaterim se je obljubovalo, da sc uredi urad v Trebuši, dru^im, katcrim jc bolj priroeno, pa v Stop* niku. Posreeilo se je res dobiti ne* kaj podpisov na tc limanicc. Pomi* slite tisti, ki ste podpisali! Tujemu občunu doste sroj pod pis na prazno polo! Ali niste s tern pokazali, ka* ko sami scbe zanieujete, ker sma* träte svoj podpis za tako malen* kost? Ali ne napravijo sedaj lahko kako zadolžnico ali pa kakorsnokoli izjavo s podpisano polo. Od mož, ki su se vedno potcgovali za dobro* bit obcine, ni dal nobeden svojej4a podpisa v podporo zasebnega kori* stolovja. S tern so pokazali, tla se ne pustijo izrabljati od oseb, ki ni* majo tu prav nie opraviti. Kr. prm fekiuri svefujemo nuj s fnkimi zdražburji opruvi postuvnim potom. GOSPODARSTVO. Menična izposojila in naše ßospodarstvo. Bodisi vsled slabih letin ali dm* J4ih neprilik, ki zadenejo posamez* nike ali cele okraje, veasih tudi vsled lastnih krivd pri .Uospodar» stvu, pride jo naši kmetje v položaj, da rabijo kredite. Pred vee deset* letji smo imeli v vsuki vasi par pre* moznejsih useb, ki so v takih slu* eajih kmetom posojevale na visoke oderuške obresti. Mnogo posestev je šlo vsled te^a na dražbo. Prvo odpomoe v tcm oziru so nudili naši podeželski duhovniki, ki so kme* torn posojcvali, bodisi eerkveni de* nar ali denar, ki so ga sreenejši pri njih hranili. Kasneje sc je po po* budi naših duhovnikov razvilo denarno zadružništvo, ki ie imelo namen kmetom poma.^ati s posoji* lorn za nizko obrestno mcro. Koli* kor prvo navedeni preprosti naein posojevanja, toliko posojevanje po našem zadružništvu, ki sc ie iz teLja priprostega naeina razvilo, sta imela znaeaj domaee družinske vzajemnosti. Pri obeh naeinih so se vporabljali domaei iirihranki in je bila tako izkljueena nevarnost, da se naše kmetijsko gospodarstvo vsužnji kapitalizmu. Krediti so se dajali previdno, vpoštevajcee po* trebe in zmožnosti posojilo * jemal* ea. Obrestna mera je bila jako niz? ka, posojila so se vraeevala v raz* mcram primerno dolgi dobi. Posto* panje posQJilodaialca ie bilo vedno dobrohotno in strpljivo, namen je bil posojilojemaleu omogoeiti, da s pridnim delom prej ali slej posojilo povrnc, ne da bi niegovo gospodar* stvo pri tern kai trpclo in ne da bi pel bo'ben. Vsled tega postopanja ie bilo veliko naših kmetov rešenih pro'pada. Ko so potrebovali posoji* la, so ga dobili po ceni; ko so pri.šla boljša leta, so vrnili in še kaj nalo* žili, in s temi naložbami Ie je po* magalo zopet drugim. Naložbc in dolgovi, vse ie ostalo v domaei hiši našcga celokupnega gospodarstva, ki je ostalo tako nedotaknjeno. Meniee so bile do zadnjih easov našim kmetom neznane. Danes ži* vimo v dobi, ko se vsi krediti daje* jo na meniee. Tudi naše zadružni* štvo se je moralo oprijeti tega naei* na denarnega poslovanja, vendar moramo naše kmete opozoriti, naj menic ne podpisujejo prevee lahko* mišljeno. Velika razlika je, komu si menico podpisal in pod kakimi pogoii. Naše zadružnistvo ie dosedaj da* jalo posojila na menico, ki je sluzila samo kot zadolžnica, t. i. pa meni* eo, ki se ni iztirjala, ali v slueaju neplaeila. iztožila po štirih mesecih, ampak služila kot zadolžnica cela tri leta ter se tudi po tern roku na* vadno ni izrabila v škodo posojilo* jemalca, ako ni to sum zakrivil, t. j. ako je imel dobro yoljo, prosil za podaljšanje in nudil nadalje pri* memo jamstvo. Pri denarncm po* slovanju v našcm zadružništvu so igrali vlogo vedno kršeansko * so* cialni gospodarski vidiki: poma* uati potrebnemu, ne da bi bil pri tern oškodovan. Zadnje ease pa sc je razpasla na* vada, da naši ljudjc podpisujejo meniee prevee lahkomišljeno. Pod* pisujejo meniee za prevelike zneske na kratke rokc in po visokih obre* stih, prevzamejo nase obvesnosti, katerim ne morejo zadostiti. Pri tern se ne ozirajo pri komu si izpo* sojajo in ali je upanje, da bode po* sojilo*dajalec imel z niimi usmilje* nje. Komaj so posojilo dobili, že se bliža rok zapada in skrb, kako bodo vrnili, kje si zopet izposodili, da vrnejo in plaeajo visoke obresti in proviziic, jih tare in moti pri vsakdanjih opravilih. Na ta način polagoma lezejo v vedno vee je dol*- liove, iz katcri_h se ne bodo vee re* šili. Obstoja nevarnost, da naše go* spodarstvo polagoma zlezc v popol; no odvisnost dragega kapitala, da b kve na Placuti. Ponudbe na upravo »Goriške Straže«. Starejša kuharica išče službe. Na* slov pri »Gor. Straži«. Na prodaj imam raznovrstne breskvc. Naslov: Kebcr Franc, Vol= čjadra^a št. 316. Pekarna Božič Božidar pri Sv. Lu= ciji sprcjmc učenca za pckarsko obrt, stareüa najmanj 15 let, zdra^ veßa in poštene družine. Ponudbe naj se naslovijo na lastnika. Več tisoč trt, vsch na.jboljših vrst dmam na prodaj po zmerni ceni. — Naslov: Juren Franc, Vojščica p. Komen. Na Volč.jidragi 5 minut od po* sta.je jc na prodaj mala hi.šica z 1 njivo zemljc po zelo nizki ccni. Po- jasnila istotam št. 99. Bcltram. Brivnica And. Rojic se priporoča, Via Seminario, št. 2 Gorica. PLJUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radioloj{ičnj kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) Gorici: Via Barzellini 3 (ob src* dah in petkih ob pop. urah). PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje prsne votline) REVMATIČNE BOLEZNI Dott. A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—14. mn dell' [;roti izpadanju lai. V'sebuje kinin in je vsled tega po# sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenic* po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca» stellanovich, lastnik F. Bollaiio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. fs -—-—-—----^—-———— Zdravnik za zobe in usfa Dr. LOJZ KRAIOHEB sprejema v GORICI Piazza della Vittoria štev. 20 1 i>ii^ih>ii^^m—^^^^^^^^,^^^,^ PODRUŽNICA Ljubljanshe Mitne banhe v 6orici Corso Verdü „Trgovsk! Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka öln! is üEüträii ujUELiHifH o;n. 10,000.000 Podružnice in agencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalie, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradcc, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: RogaŠka Slatina. Vloge na knjižice po 4 % Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, dewiz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. ===== Velike lovarne ====== Po znižanih cenah UDINE — Via Savorgnana 5 — UDINE Ob priliki letne razprodaje celokupne zaloge, ki se je pričela 2. t. in., nudimo svojim cenj. odjemalcem brezplačno vožnjo iz Gorice v Videm in nazaj. V naslednjem navajamo nekatera predmete in njihove cene Prtiči za čaj...... L.-.60 Robcizrobom,,ažur(< . . . . -.80 Navadni laneni prtlči . . . „ l.— Brisace „Reclam" . . . . „ 1.25 Otroški povoji..... „ 125 Moške noöavice „Fantasia'* . „1.25 Plenice na pol lanene... „1.50 Plenice gobaste..... „ 1.50 Brisače iz konoplja ... „1.50 Madayolan „Piave" . . . . „ l .50 „Oxford" za srajce. . . „ 1.80 Brisače gobaste..... „ 2.— Doraače moške nogavice . . „ 2.— Domače platno „ 2.25 Pravo platno „Madonna" . . ,, 2.25 Moderčki Triko . . . . „ 2.50 Jajčasta koža MB. ... „ 2.95 Brisače „Crep"..... „ 3.25 Naramnice dvojno elastföne „ 3.50 Platno „Scuola" 80 cm. . . „ 3.50 Tronitno platno 100 cm. . „ 3.50 Ženske svilene nogavice . . „ 3.50 Obposteljnepreproge „Reclam" „ 3.60 Domače platno 150 cm. . . „ 4.90 Ženske sp. hlače iz trikoja „ 5.— Blago za prte svetlo 150 cm „ 5.50 Žamet za lovce..... w 5 50 Žamet za lovce Extra . • » 7.50 Platno „Scuola" 150 cm . . „ 7.50 Težke moške maje za zimo „ 6.— Težke moške sp. hlače za zimo „ 6.— Vezane ženske srajce; . . . „ 7.50 Moške srajce s zim. ovratnlkom „ 8.— Ženskj volneni ogrtaü . . . „io.— Servis za 6 oseb .... „17.50 Rjuhe z robom Ajour za eno osebo ..... „ 19.50 Posteljno pregrinjalo trikot ,,23.~ Odeja podložena ... „29.— Volnena odeja..... »35.— Žimnica....... „40.— Žiimet za lovce Extra • • Pri nahupu nad ZOO lir S popusta, pri nahupu nad SDO lir 10% popusfa od zgoraj naznačenih cen. Se sprejemajo narocila tudi po pošti. N. B. - Blago s katerim bi ne bil odjemalec zadovoljen, se sprejme nazaj. CENE STALNE ----- Poseben popust razpr&dajalcem Hihče ni prisiljen hupi i blaga, ie vstopi v trgouino. Fostrežba v slouenshem in nemšhem jezihu. VIDEM - Via Savorgnana 5 - VIDEM Kdor pride v Videm z namenom, da hupi pri r aši tvrdbi ter se izhože z ž leznišhim lisfhom, dobi ploCono uožnjo.