J '

P RO LETA K EO
DELAVCI!
M Ifotodu id pravic« svoje! Iifubiti §«M«Mr. pridobite pa lahko vm.
ISaradnittn (»ubscriptioti):
§ tU l'<°	t*01 leta aa Ameriko ($1.50
jjea'. half year in America f 2 na leto, j BEfe m Evropo if |»rr jcai Si p« r half
leta
for Earope
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA.
THIS PAPER IS I TO THE INTERESTS '
Kniar* ' »i M('uu>l cikli niiirr, 0»<v IW0T, »t tl.a po« t offi'»
»i ChtcHu . HI. u»dai dm Act of ConyNii of Maieb Ird IHfV
>fflce: S87 Ho, Centre Ah. "Del&VCi vseh drželft. združite S«'
WORKING CL^ MfS &
{J
/. (No.) 34.
»redek unionizma.
Chicago, 111.. 5. ma|a (May). 1 <*<>*.
Leto (Vol.) III.
Sodrugi naprej, le naprej iq vedno naprej!
£ovno unijsko gibanje med je v tesni zvezi z giban socializma Nasprotniki de-so enako zatirali social i-in unionizem.
1871, k. je padla pariška| družbo. IgLje skušala francoska vla-utreti ne samo socialiste, tem-tudi strokovne organizacije inijc so razbili in treba je »alone <!«•*• t let, da ao se i delavci zopet organizirati. Nemčiji ni bilo nič bolje.
imogočni" Bismarck se je lg78 zaklel, da anihilira soci-in vse delavske unije v iji. Kot kakšne razbojniške ao preganjali strokovne ijfeafije. Zaplenili so jim bla-gretirali voditelje unij
Zdaj je čas, da se brezposelni delavee nanei, zakaj imnn dela.
Socializem razdira gnjilo človeško družbo in gradi novo, boljo
Socializem je smrtni sovražnik one svobode, ki nam jo dajejo kapitalisti. Svoboda, ki stori kapitalista gospodarja našega planeta, in taji proletarcu pravico do njegovega lastnega izdelka, taji pravico do dela taka svoboda je le za nektere, ne pa za vse ljudi. Socializem hoče svobodo za vse!
Ali ste-slišali ali čitali kje. da je kongres sprejel samo eden "single" zakon, ki naj olajša sedanjo »h v zapor ali pa pr«s in <memogoči vsako bodočo krili na tuje. Blizo deset let je zo? Ali jeT Ne eden zakon ni bil a pod Bismarckom ta gonja. 8prejet, niti ne bode. Zakaj ' Kapi aocialisti in unije so rasle talistom-zakonodajalcem je vsaka ib terorju "železnega mini- taka gospodarska kriza dobičko-I* dokler ni bil ta 1. 1890 po- nofina
pod enim milijonom soci	_
ih glasov.	Kna ionska in pet moških je iz-i
Od tistega časa, v zadnjih osem vršilo-samomor v enem samem letih, so socialistični gla- dnevu zadnji teden v Chicagu. In i v .Vročiji narasli na 3,250.-j vse te žrtve so bili proletarci. Kaj in število unijskih delavcev jim je bilo? Oh. prenasitili so se poskočilo na 2,215.165 — naj- cvetoče prosperitete (!) — imeli «jie socialistično in unijsko so vsega zadosti, kakor na primer
kardinal Gibbons, in nič več jih ni mikalo na svet-u! Videli so pro-speriteto in potem umrli!!!
na svetu!
Sodrug Legien, tajnik medna-biro-a delavskih strokov-organizacij v Hamburgu, je ivksr izdal letno poročilo o strokovnih organizacij v m za leto 1906. Glasom poro-je bilo koncem omenjenega sledeče število organiziranih iveev v evropskih državah:
fttev. oni j. del :
...............2^15.105
..... ........2,106 283
................ 448.200
............... 273.754
.......... 200.M4
............... 151.116
............... 153.832
............... 128.845
............... »8.432
............... 32.403
................ 25,33»
............... 5.350
............... 5,300
«» . . Mfsrija
"Zakoni prezirajo reveže, a o-srečujejo bogatine", dejal je neki državnik. Žal. da ta državnik ni komentiral, zakaj prezirajo zakoni reveža in osrečujejo bogstins. On se morda ni spomnil, da zakone stvarjajo samo bogatini in sicer samo za bogatine. Kadar Hodejn reveži toliko pametni, da bodejo sami delali postave, tedaj, ne bodo
več revni. *
-u^s. •	■ . .^.a
Dvestotiso* oseb se izselilo iz Amerike od novegs lets, dočim se je nsselilo samo osemdesettisoč o-»eb. Vse drugače so stale številke lansko leto ob tem času. Podgane beže iz zapuščene hiše, tako beži tudi slabomezdno delavsko ljudstvo iz dežele, kjer ni več dela ne jela. Ali se tudi letos hvalijo J? tem številu organiziranih republikanski oratorji. da je Ame-lelsveev je 327.920 žensk. Tnkajj	V8eb' ki ho*ejo
niso vštete strokovne organise^* v Franciji, Rusiji in Švici Vaacoske organizacije nočejo liti reprezentirane v internacijo-alnem biro-u, vsled tega ker biro priznati generalnega štrajka antimilitarističnega gibanja o torej prištejemo še te tri drve. štejejo strokovne organiza-v Evropi nedvomno 7,000.000 Banov.
8edem milijonov organiziranih Maveev in delavk v Evropi! piko velikanska armada zavedne-proletarijata!
Če se prištejemo strokovne uni-»iste v Avstraliji, Afriki in Ame-
j.................5,851.215
200 MOZ UTONILO.
RAZSTRKLBA NA JAPONSKI KR1ŽARKI. — ČIN PIJANK VOJAŠKE DR1IALI. — AV ST RIJ SKI PRK8TOLQMASLE D NIK NE SME V RIM. — SA j MOMOR RUSKEGA MILIJONARJA. — PRVOMAJSKO! SLAVLJE V PARIZU.
Japonsko.
Tokio. SO. apr. — V makangŠ-kem pristanišču, na otočju Pes-cando|e, se je danes vsled raz-strelbe potopila japonska vežbal-na križarka Matsušima in z njo vred se je potopilo tudi okrog 200 častnikov in pomorskih vojakov. Eksplozija je nastala v skladišču streliva, a kako je nastala —-to je sedaj še skrivnost. Na križarji je bilo 3">8 mož. Na lice katastrofe sta takoj prihiteli križar-ski Itsukušimp in Hašidate in rešili nekaj čez sto mož, ki ao ae borili s smrtjo v morskih valovih, do čim se je ostalo moštvo, v večini častniki, s kapitanom vred potopilo.
Med žrtvami razstrelbe je več ainov japonskih aristokratov. Tako sta poginila dva sinova znanega velikega maršala Ovame, sinovi barona Chinde, ministra za i-nozeinske stvari in več drugih.
Katastrofa je silno pobila Japonce. Patrijotični Japonci bi neki raje videli, da se ladija pogrez* ne v bitki, kakor pa sedaj v mirnem času.
lati.1
Dnevno časopisje neprestano poroča o izgredih in pretepih med brezposelnimi in vposlenimi delav-| ci. Kakšen špektakel! V deželi, ki tone v bogastvu, v deželi, kjer vlada republikanska stranka v i-menu polnega "dinner pail-a" — se dobijo lačni ljudje, ki se tepejo za privilegij dela. In ni dolgo tega, ko se nam je povedalo, da človek, kteri neče delati v Ameriki, je navaden lenuh!
Avitro-ogrsko.
Dunaj. 2. maja. — Nadvojvoda Franc Ferdinand, avstrijski prestolonaslednik, je vkratkem name raval obiskati italijanskega kralja T Rimn. Sedaj pa naznanjajo, da s tem obiskom ne bode nič. Vatikanski "jstnik", papež Pij X. ae namreč trdno drži stališča, da nobsn katoliški vja<j*r na »m? postiti Kvirinala (kraljeva palača) v Rimu. Da bi se pa avstrijski prestolanaslednik. ki je klerikalen od pete do glave, zameril papežu, tegs pa ne, — raje ostane doma.
Budimpešta. 30. apr. — V mestu Gran na Ogrskem je priSlo včeraj do krvavih izgredov med pijanimi vojaki in meščani. Vojaki, kteri so se nažrli alkohola, so pod vodstvom enega častnika, ki je bil tudi pijan kot živina, rogovilili po ulicah in brez vsakega vzroka pričeli z orožjem napadati mirne pasante. Ljudje so klicali policijo na pomoč, in ko je ta res tudi prišla, vrgla se je tolovajsko-vojaška tolpa tudi na policaje. Mnogo nedolžnih oseb je bilo ranjenih z bajoneti in sabljami. Minulo je precej časa predno so pijano vojaško drhal razgnali, deloma polovili in zaprli.
V	mnogih teh pismih ae pavaja, da je že davna j zaslužil, »mrt in
da obsodbi ne uide.
Povod tem grožnjam je i^ala ao-aebno njegova knjiga t "Svetovne uganke", ktere se je hhiiiu4 Nemčiji prodalo nad 200.000 iatbov.
V	grozilnih pismih ao: z vso zlobnostjo psuje profesorja; pravi se mu prijatelj opic, ptttronat opičjega sveta itd.
Neki študent iz Essen*a pa je p i sili: najprvo smrt za tš —« po smrti pa dno pekla . .v .Jt
'Nekdo drugi pa je putAli "Ti prijatelj opičjega sveta, >dfte je bomba pripravljena in noi nabru-
y _ m
sen.
Iz teh pisem se da posnel, kako nevaren 'jr- prof. Haeckel tistim elementom, ki silijo nazaj ne čase, ko so gorele grm
Danes se ves svet zg to fanatično agonijo zasl privržencev nazadnjašt Haeckel pa je v očeh kulturnih narodov slaven mož. w
Ta grožnja bo gotovo pbveliča-la dela tega profesorja.
OH,TA ROOSEVELT!
PREDSEDNIK PROTI SOCIAL LIZ.Ml V POSEBNI POSLA NIČI. — BELI SUŽNJI V AR (K), ILL. — SOCIALISTI IZ-POSLOVALI ZAPORNO POVELJE PROTI DVEMA POLICAJEMA. — PRVI MAJNIK DOSTOJNO PR08LALJEN. KAJ PRAVI KARDINAL GIB BONS. — "APPEAL TO REASON" NA ZATOŽNI KLOPI
pl jenih E.
V dnevih krize.
M. Thiers, francoski minister in filozof, je leta 1830 razglasil, da tiki, tedaj imamo proletarsko ar-1 nova parna lokomotiva, ktero so
nsdo, ki šteje okroglo deset milijonov!
»kpnomsko organiziranih delav-sev m delavk na zemeljski obli.
V tem ogromnem številu zaved-»ih proletarcev je brez dvoma ikrog sedem milijonov socislistič-Bih volivcev! In vse to je zraslo v kratki do-
takrat ravno poskušali, ne bo nikoli vspela. Kako se je motil modri mož, to lahko pojmi danes že vsak otrok. Take preroke, kot je bil ta Thiers, imamo tudi danes. Pravijo, da socializem ne bo nikoli vspel. Naj ti "preroki" blagovolijo počakati nekaj let, pa bodejo videli, da so imeli toliko poj-
t>i — petdesetih letih! Kdo torej ma o socializmu, kakor ga je imel ta nravi H.	in unioni- pred osemdesetimi leti francoski
minister Thiers o parni lokomoti-
le pravi, da socializem in unioni-lem ne napredujeta T
vi in železnici.
Alfred O. Crozier, kapitalist in poznat finančnik v Delaware, se; I« nedavno izrazil v Washingto-1 ra, pred odborom za bankirstvo n densrne stvari v zbornici, ds je fcani Aldrichev 'currency bill" predlog za preosnovo tekočega a-i pspirnatega denarnega sistema) isvadna kvartopirska igra, ktero to iznesli in predložili kvartopi-rei v kvartopirske namene. Dalje k rekel Crozier, da so na new-rorškem Wall streetu že davno bali, da bode iznešen ta "bili", Itakor so znali tudi, da pridrvi ve-Mu finančna panika in zanjo go-ipodarska kriza. Mr. Crozier je UpiUliat in velik finančnik in on tudi — kakor je trdil — lahk.0 to podpre z dokazi. No. ali si more-le misliti, ds bi hujšo in teljo ob-dolžitev proti kspitslizmn kedaj izrekel kteri socialist, kakor jo je t« kapitalist t
Sodrug Upton Sinclsir, pisatelj slovečega dela "The Jungle", ktero sedaj izhaja v našem listu, izda še te dni novo povest pod naslovom "The Metropolis". Ta povest pokaznje golo, resnični sliko iz življenja newyorških milijonarjev. Pisatelj sam pravi, da "Jungle" pokazuje, kaj se godi na dnu človeške družbe, dočim pokazuje " Metropol is", kaj se godi na vrhu. Pisatelj, sodr. Sinclair, je v minulem letu občeval — seveda nepoznan — sedem mesecev t mnogimi milijonarji v New Yorkn in odnesel jsko dobro fotografijo iz privatnega življenja teh trotov v človeški družbi, ki je seveda zapr to navadnim ljudem. Knjiga "Metropolis" nspoveduje neki spet silno senzacijo, vsled tega jo že dsnes priporočamo vsem, angleščine zmožnim somišljenikom.
Rusija.
Petrograd, 2. maja. — Julija n Bakk. židovski milijonar in izdajatelj lista "Reč", ki je glasilo ustavnih demokratov, se je včeraj obesil. Vzrok somamora so velike finančne izgube; izgubM je baje dva milijona rubljev.
O pravoslavnih velikonočnih praznikih je car Nikolaj pomilo-stil (začasno!) blizo 20,000 političnih jetnikov.
Franpoako.
Paris. 1. maja. — Pariške strokovne in politične delavske organizacije so, kakor vsako leto, danes dostojne proslavile mednarodni delavski praznik. V mestu je 24 ur počivalo vse delo. Slavnostne parade in shode ao vodili socis-listi. Mestna vlada je na razne kra je mesta postavila vojaške čete. ki so Čakale — izgredov in krvo-litja. Toda praznujoči delavci so se vedli mirno in tako so tudi vojaki — praznovali.	^ v
Reklama za prof. Ernst Haeckla.
Kakor poročajo razni listi, je profesor E. Haeckel, predavatelj v naravoslovju na univerzi teti v Jeni, (Nemčija)-ki je svetovno popularen radi njegovih monistič-nih naukov — dobival že delj časa grozilna pisma, ktera so mu poslali fanatični klerikalci in antiae-miti
Vsled teh groženj je dal profesor Haeckel zastražiti svojo vilo, nazivljeno Villa Medusa, ki se nahaja v mestu Jeni.
Pri pogledu na svetovm) industrijo vidimo silno bogastvo, kte-rega je ustvarila človeška enerži-ja z mogočnimi stroji moderne produkcije. Slišali smo glasne piščali vsest varjajočih in tekmujočih mašin; videli čudežne Institucije poslovanja in distribucije ustvarjenega bogastva: živiL oblek itd.; dalje vidimo krasna, v cebo sezajoča poslopja z neštetimi sobami, ktera smo s svojimi močmi grsdili in zgradili.
Zakaj smo danes otožni? Zakaj bi bili otoftni, a vendar, no, zakaj smo — otožni ? Zakaj bi fcili pro-lesijonslci, trgovci, bankirji, farmer ji in drugi otošas! Aii ca to, ker smo delavci z našo ^ijeržijo ustvarili, vse uaJu^4fcQkhoga-stvo in dovolj vseh človellih po-trbščin, da ne vedo kam z njimi? Ali zato. ker smo ustvarili vse stroje, kar jih zahteva industrija za moderno proizvajanje?
Otožni smo. ker je kriza kon-sekventno vrgla ves industrijelni sistem iz sklepa.
Kaj je kriza? Kriza — ekonomska kriza — je. rekli bi, že v narodovi krvi. Nastane zato, ker ho čejo nekteri kar čez noč obogateti, vsi drugi pa hočemo in moramo živeti. Profeaijonalca skrbim kako bode plačeval klijenta. Trgovec je v zadregi, ker mora plačati račune za blago ;prodaja se pa slabo in on se boji bankrota. Bankir je nervozen, ker trgovec zaostalega ne poravna in ker vlagatelji zahtevajo svoje vloge; tudi ta se boji propada. Farmer je žalosten, ker mora plačati obresti, a cena pridelkom je nizka; kar pa mora kupiti, je pa zelo drago. Delavec je otožen, ker ne mora dobiti dela. On mora živeti; on tudi vidi in zna. da je milijone delavcev brez dela in brez denarnih aredstev, da bi si kupili potrebščin za življenje.
Statistično je dokazano, da delavci v naši slavni republiki dobe povprečno $1.17 do $1.80 za dnevno delo, a vstvarijo ali produei-rajo pa od $6 do *10 vrednosti produkta na dan. Vse kar je čez skromno dnevno mezdo, ki jo dobi delavec, to pripade laatniku proizvajalnih strojev ali delodajalcu. Radi tega ne more delavec odkupiti toliko svojega izdelka, kolikor bi ga rad, ali kolikor bi ga potreboval.
Profesijonslci, trgovci in bankirji so nevoljni, ker delavci ne morajo dobiti dela. Delodajalci ali kapitalisti pa ne dajo dela zato, ker jim ne nese dobička. Če ni profita. potem ustavijo kapitalisti delo.
Okrog štiri milijone mezdnih dalevcev je danes brez posla in
Zopet poslanica.
Predsednik Roosevelt je 28. m. m. zopet izročil novo poslanico kongresu. Predsednik je sedaj ail-no "busy". Na vsak način hoče, du kongres v tem svojeui zadnjem zasedanju nekaj "stori". Roose-nad	v tej	zopet nagro-
inadil vse polno načrtov in pred-»logov za nove zakone, ktere naj uveljavita kongres in senat. Priporoča poštne hranilnice, obdeluje "injunction", razpravlja o zakonu, ki naj "ublaži" razmerje v organizacijskih zadevah in v zadevah štrajka med delavci in delo-dajaki, o zakonu glede uredbe otroškega dela, dalje o reformi tarifa in financ, priporoča zboljšanje protitrustovsjtih postav (da se bode s temi bolj živo mahalo tudi po delavskih unijah!) itd.
Dalje je Roosevelt tudi oplazil tiste kapitaliste, kterih hčere kiu pujejo z milijoni dolarjev tuje-zemske "prince", "grofe" itd. Te imenuje potratneže, ki nič ne koristijo državi.
Končno je Roosevelt v tej poslanici pokazal tudi svoj strah pred — socializmom. Roosevelt je sploh prvi predsednik Zedinjenih držav, ki je uradno to je v svojih poslanicah omenil besedo "socializem" in čim večkrat ponavlja to besedo, tem bolj izraža strsh in skrb pred naraščujočo
Delavcem ne privoščijo uiti sveče, da bi si ponoči razsvetlili svoje spalnice; ob deževju se pa vsled luknjičastc strehe spremenijo sobe v kopel j i. S hrano ni tudi nič bolje. Primerjati se ne da niti / najslabšim "free luncboin"..
Delo je deseturno. Mizarji imajo baje 30 centov na uro, malo "bolje" stanovanje in hrano, za k'ar pa plačajo $7 na teden. Nobeden delavec pa ne sme — kakor smo že prej omenili — zapustiti kompanijskih prostorov doUer-ne pokaže pazniku "pass."
Tako se postopa z delavci v 20. stoletju v "svobodni" ameriški republiki,.
je kriza, ki jo že čutimo po vseh. kosteh. In ko bode že minula, vi deli bodemo šele njene hude posledice. Videli bodemo, koliko mi zerije, revščine, umorov, samomorov itd. je povzročila ta kriza Naša dolžnost pa je— in to je dolžnost vsakega mezdnega delavca — da se z vsemi močmi popri-memo dela. dela za socializem, ki nss sigurno reši kriz. bede in po-manjkanja. Storimo to našo dolžnost I	Ivan Šolar.
stlB. Tozadevni < m 1st a \ ck njegove zadnje poJla*-nice se glasi:
"Vsak pravi patri jot mora pred vsem protestirati proti naraščanju takozvane "razredne zavesti" v ti deželi. Demagog, razši rje valeč neumnih socialističnih stremljenj, ki goji v delavskem ljudstvu čut razredne zavesti, ni zv^st Američan. niti ne rešpektira samega sebe kot državljan te republike. Itd."
S to sugestijo je pokazal pred-aednik. da je sain "razredno zaveden "; zaveda se namreč predobro svojega razreda, kapitalističnega razreda, kamor spadajo po njegovem mnenju le "dobri" in "zaže-Ijeni" državljani, ki, kot on, sovražijo socialiste in razrednoza-vedne delavce.
Poaebno odredbe proti anarhistom. ktere je nedavno priporočal Roosevelt v posebni poslanici, je kongres prezrl. Sprejeta ne bo nobena tozadevna postava. Tudi njegov načrt za zgradbo štirih o-klopnic je propadel. Senat je sklenil dne 28. aprila, da se graditi samo dve novi oklopnici.
Mesto lačnih.
Mestece Prince Rupert, nedaleč od Vancouvera, v British Colum-biji, se nahaja v neizmernem pomanjkanju. Ljudje so že do štiri. pet#tednov brez dela in večinoma brez denarja. Lakota je vsak dan hujša. Brezposleci se že večinoma hranijo s samimi ribami in škol-kami, za kterimi stikaj,o po bližnjih vodah. V mestecu se nahaja okrog tisoč stradajočih oseb.
vi jen po vseh krajih Amerike, koder bivajo razredno zavedni delavci. Delavsko socialistične organizacije v Chicagu so ga praznovale z veselicami, shodi in pouličnimi obhodi. Na stotine delavcev se je vdeležiio teh slavnosti. Im-pozanten je bil obhod čeških so-drngov. kteregu so priredili zvečer z lampijoni v rokah od Blue Island ave. po 18 cesti do poslopja češke svobodne šole, vogel 18th in May St!
Prvomajsko slavlje slovenskih socialistov v Chicagu je m> izostati, ker se ni moglo v ta namen dobiti primerne dvorane. Da se nadomesti ta zamuda, vršila se bode se bode velika majnikova veselica' jugoslovanskih socialističnih organizacij šele 23. maja v dvorani češke svobodne šole na 18. cesti.	*
Policijski barbari v škripcih. (Socialistična krajevna organizacija v Philadelphiji, Pa., je minuli teden vložita tožbo proti ser-geantn Kennedy-u in policaju O-sterholtu, ktera sta 12. aprila s silo vdrla v prostore, kjer so imeli socialisti sejo in uprav na barbarski način razgnala zborovalce. Policijski sodnik Gorman je vzdržal obtožbo in proti zatoženima policajema izdal zaporno povelje. Oba je postavil pod $300 varščine.
"Policaja sta postopala kriminalno. ko sta'kratila svobodo mirnega zborovanja", dejal je sodnik Gormsn. "Svoboda govora, svoboda tisks in svoboda posvetovanja ate tri najdražje stvari vsakemu državljanu in noben polica^ J^i^il^Q^^i ae^nai vrši kakšno zborovanje sili ne
Oba policaja prideta pred "grand jury".
Sodrug Warren pred sodiščem.
Pri zvezi nem sodišču v Fort Scotu, Kans., ae je včeraj (4. maja) pričela obravnava proti sodru-gu Fred D. Warrenu, uredniku "Appeal to Reason-a", socialističnega tednika v Girardu, Kans. Warren je obdolžen, da je razposlal po pošti "hujskajoče" čtivo. Znano je, da veliki kapitalisti, zlasti pa Roosevelt in njegovi tra-bantje, silno sovražijo "Appeal to Reason", in vsled tega so stikali tako dolgo dokler so staknili ta "prestopek" da se maščujejo nad listom. Sodrug Warren si je svest. da ni kršil nobenih poštnih statutov, vsled tega tudi mirno pričakuje izida obravnave.
Obravnava bode najbrž trajala par mesecev in bode zelo inte-resantns. Razun drugih sagovor-nikov, 7 £<>varjal bode sodr. War-rena tudi Clarence Darrow znani alavni odvetnik iz Haywoodove ob ravnave.
Na Union Square! ^NajkpŠHdok
Beli sužnji.
Iz Argo, 111., ki se nahaja ob tiru Chicago and Alton železnice, 14 milj od Chicaga. prihaja vest, da ondotna Corn Produkta Manufacturing Co. postopa s svojimi delavci kakor s pravimi sužnji. Delavnice so obkrožene s stanovanji, ki so družbina last. in vsa ta poslopja so zagrajena z močno o-firajo iz Žice in zastražena s posebnimi pazniki. Brez dovoljenja teh paznikov ne sme nihče noter niti ven. Delavci stanujejo za o-grajo v kompanijskih hišah, tam delajo, jedo in spijo, a nobeden ne sme ven dokler he pokaže pazniku pri ograji pobotnico, da je plačal $2 agenturi za dobavo dela in stan ter hrano. Ostati mora notri in odslužiti, za kar se ga tirja.
Poštarji proti socialističnemu časopisju.
"Chicago Daily Socialist" je| dobil poročila od več krajev Amerike, da nekteri poštarji jako sumljivo postopajo napram socialističnemu časopisju in revijam. Mnogi naročniki socialističnih Časnikov se pritožujejo, da jih ne dobe vzlic temu, da dotično izdajatelj-stvo redno odpošilja list. Nek sodrug, ki veliko potuje po Ameriki, je opazil v enem postnem uradu, v košu, kamor mečejo papir, ,vse polno številk "Appeal to Reason-a", znanega socialističnega tednika, ki izhaja v Girardu. Kans. Temu sodrugu se je to zdelo sumljivo: kako naj pride ta list v toliki množini v koš, v poštnem u-radu?
Podoben slučaj je doživel tudi eden naročnik "Wilshire's Maga-zine-ja" v nekem večjem mestu v Pennsylvaniji. Mož se je pritožil na pošti, da redno ne dobi lista. "To je socialistični list, ne?" vpraša ga poštar. Dotičnik je pritrdil, da je, nakar mu je dal poštar zavito številko imenovanega lista, ki je pa bila naslovljena na drugega naročnika.
Na ta način kršijo poštarji postave. ne da bi jim kdo stopil na prste.
brez vprašanja, če se mu dopade otožnih v Združenih državah. -To«Ulelo, stan in hrana, ali ne.
Dva delavca iz St. Louisa pripovedujeta. da so ju najeli agen-tje, ki ao v ta namen prišli v St. Louis. Z njima je bilo najetih še 125 drugih delavcev. Obljubili so jim $1.66 dnevne plače s hrano in stanovanjem vred. Ko so pa prišli delavci v Argo, povedalo se jim je, da jim bode družba pritrgala vsak teden na plači $5 za stan in hrano in prvi teden $2 za delobobav-no agenturo. Stanovanja so pa taka, da niao podobna niti hlevom.
Ali se Amerika res poklerikali?
Prigodom praznovanja stoletnice katoliške škofije v New Yorku. ki se je vršilo z velikim farškim pompom minuli teden, je dejal kardinal Gibbons, da bode Amerika" najmočnejša opora katoliške cerkve." "Rim bode vedno središče", je rekel kardinal," ampak Amerika postane najmočnejša opora katoliški cerkvi v bodoč-noati."
Kaj si vse ne dom išl ju je jo zagovorniki teme in parasiti, ki žive na račun ljudske ignorance! Le-hkoživci si menda slikajo, da postane Amerika papeževa provinci-ja, ali kaj? Kedaj se bode ameriško delavstvo otreslo tudi teh posvečenih pijavk in jim pristri-glo greben, s kterim mislijo zrs-sti nekam nad oblake?
Proslava prvega majnika.
Intemacijonalni delavski praznik 1. msj je bil dostojno prosla-
loČno nasprotujejo snarhistom, so
doprinesli newyorški socialisti, ke so slavili proletarski praznik 1. maja.
Tega dne ao socialisti v New Yorku priredili veliki javni shod' na znamenitem Union Square,, kjer se je 28. marca t. 1. razletela bomba. Dovoljenje za shod ini parado so dobili od policije, kteri so morali jamčiti, da se bode oboje vršilo v najlepšem mini. Točno ob določenem Času zbralo se je na Union Square okrog 3000 delavcev in — 300 policajev. Sodr. Markovitz je otvoril shod, a komaj je končal slavnostni govor, kar stopi na govorniški oder — Aleksander Berkman, znani anarhistični vodja. Socialisti so protestirali, da fukaj ni shoda za anarhiste in pozvali Berkmana, da se umakne z odra. Toda Berkman se ni dal motiti; dejal je, da je bil — povabljen na shod in pričel je 7. govorom. Ko so videli socialisti, da se Berkman ne da ugnati zlepa. izjavili so socialistični voditelji, da — razpušČajo shod in pozvali navzoče delavce, da naj gredo domov. Večina ljudstva je odšla. ostala množica je pa poslušala Berkmana do konca. Govoril je o prvomajskih demonstracijah in o zgodovini istih. Policija ni motila anarhista v njegovem govoru.
Krasni časi se bližajo brezposelnim delavcem! Solnce je "že gorko, trava zeleni, noči bodejo tople — in brezposleci, ki nimajo krova, bodo lahko prenočili v hosti . . .
OENARJE i STARO DOMOVINO
pošiljamo!
M • l««ft....................... M) kron
tal tn ih......................ioo kr<<n
M I M................... . frtOnron
tm I 10« 10.....................imo kron
• 304 00......................tono kr«s
9101? 00..................... ftOOO kron
l*rf»artr>* )•«*(• ta prt trh tvotab. l»o-ma ar nakatan* »?n«e popolnoma laplft-fiajo hr^i vinarja odbitka. Naftr denarne poftiljatva liplafu)»»». k*, po-ial hranilni urad v II. do 11 dnah D*n»r)» nam poaiatl J* najprlltt!»*)• do 00 ? t'ltoTlnl r prli>om<Va»m ali raitl* irlr»n»m? pUrau.	ao*ak* po 1V>
mMlle Poatal Money Order all pa Naw York Hank l»mft.
Frank Sakser Co.
109 (ireeawtcli 9«., New York
SI04 At- Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio
ust ZA intksksk delavskega
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik ia i«U>«Uij
Jsfotlotasika delavka ti»ko«aa drslha v ckksfo. iii.
Maro^aJaaI Za A m« ri c o 11 M ga celo )«to, 75c m pel tata. Za Evropo |1 aa celo telo, 81 aa pol lata.
ftytaii po <inoo*o*~u tri apr*m*mbi Mvs/iMs j* H<J< 4ftt MM4»tit tudi 4 T AMI M«J«f.
PROLETARIAN
OwMd antl published EvaaT Ttisoar bj So« t h Stavk Workmen't Publishing Compan> Chicago, Illinois.
John Cause, Prtudcnl;
John Pnwi, Secretary:
Anto* PiiImn, Treaaurtr
| protest — zraven p* sam vpije: 1.1 u«* prijavlja* tozadevnih dopi-
Poflejle, poglejte, kako proteati-j sov, ako niso podpisani od ilruš-rajo člani proti novemu odboru! tventh odbornikov in potrjeui po OdHor tu(*a nič — glasilo za nič! druitveueiii pečatu. To je sopet Uacnite in ovrsite vse skupaj, dru- tvoja laz! Zaksj si pa priobčil 17. gače propade jednota. — Tsko aprila dopisek is Keuoshe, kteri je dfla "nesebiini" Konda. Ampak bil brez tajuikovega podpisa in Martin je pameten. Pisma, ki hrrz pečata? Aha! Te«a ti je po-brenkajo v njegovem tonu — sloj N|*| Matiček, kaj ne! Kar pride is brž v tisk! Zakaj pa Konda ne pri-j Kfiioahe, to z veseljem namaže* v
"Radnička Straža'
js edini hrvatski socialistični list v Ameriki lehsja vsako drugo sre k) in stane 81.00 NA LETO. Nsslov: "RADNIČKA BTRA2A , 115 TISK ST.. OHICAOO, ILL. Priporočajte U list baatom Hrvatom!
•usMrsimoN a*T*s: United Stale« and Canada, ti SO a year, lic lor half year. Kor<i|B couatrie* 82 a year, $1 for half year. asvasTisiMO bat** on afreemeat.
NASLOV 'ADDKESS):
"PROLETAREC"
087 to. Centra Avo., Chicago, III.
91
DOPISI

♦ sssssacco oo »<

Kondatovo farbanje. — Delavske in politične razmere v Ely, Minn
Kly, Minn., 25. apr. — Cenjeni
Proletarec"! Upam, da dobim tudi jaz nekoliko prostora v tvojih predalih, da nekoliko razode-neni svoje mišljenje in »poročim nektere važne stvari.
Tudi jaz sem rdeč po prepričanju in naravno tudi član H. N. P. J. ('itain oba chikanka lista, namreč 'Proletarca" in * Milan izgubljenega sina Martina Kondata." Martin pravi, da je njegov list — najbolji "delavski" list No, Martin lahko reče. kar hoče
—	mi pravimo pa drugače. Mi vemo. da nas hoče farbati kakor katoliki popje v starem kraju, ki vpijejo: ako ne čitaa samo našega časopisja, ne dobiš odveze . . . ("asi so slabi; brezposelnost in beda je povsod, kakor tudi tukaj. In vrhutega imamo še konvencijo 1 K orni a hoče "združiti" delavce, a povsod bi pa najraje bil sam
—	kolovodja, boss. Tako prepričanje naj ohrani Martin le zase
—	naj bo sam. Iz njegovega "lajb žurnala" ne zija druzega, kakor sama dobičkaželjnost. O nevarnosti S. N. P. J. nas farba le zato. ker ni več v odbom in ker mu jednota več ne neae . . . Jednota je vendar zato, da^ nas, ki ,tvori-mo jednoto in jo vzdržujemo, podpira v bolezni in smrti, ne pa zato. da bi imela Konda in Klokučar u-dobno življenje. Ti ljudje se niti najmanjc ne zavedajo plemenitega namena te jednote in vsled tega je najbolje, da sta daleč proč od nje. Mi dobro vemf», kaj hočeta in zakaj ga tako lomita ta dva gospoda tam v Chicagi.
Zdaj pa "nekoliko o delavskih razmeraV tu na Ely. Z* delom je slaba; dosti nas stapa že od božiča. Hudo je res, denarja ni, a dela ne dajo. Revčki so tudi oni, ki se delajo. Po jamah jih gonijo, kot hudič polhe, da jim krvavi pot teče po obrazu.
Na velikonočni pondeljek se je delavcem 0<»sebno tožilo iti na delo. Tako lep dan je bil. In muzi-ka je bila v vsakem salonu. Zlasti pri Kai^u ho pritiskali n« bas
—	pijonerski keptni (delovodje) in bossi so pa plesali. »la se j»» kar
obči tudi onih pisem, ki obsojajo njegovo početje! Prepričan sem
d* številni jednotini člani pismeno tprotestirajo proti spletkarjenju in rovanju Kondata — direktno na njegov naslov. Zakaj torej Martin tsko previdno skriva vse dopise in I lama, v k ten h zavedni jednotini člaui zahtevajo, da naj pusti odbor in jednoto pri miru! Ali je res sramota od njega že zbežala k pbomf
Bratje, ne dajte se na lim! Vsakdo, ki vidi le eno ped pred nosom. mora spoznati, da je Konda-tu toliko za jednoto kot za lanski sneff. To se pravi, ni mu za jednoto samo, psf mu je za dohodke, kte-re bi vlekel od jednote. ako bi prišel na krmilo, kakor je bil prej. Zadnje se pa ne bo zgodilo, ako uii < id.ii S. N. P. .1 d » •i-.I».h sp./naje.
Po/drav vjsfir. zavednim delnv-ciiu iu brstom pri Slovenski Na-r »dir I f».l| t **iti Jednoti. Tebi "Proletarec" pa želim mnogo vspeha.
John Pozenel.
Glas
resetu
Svobode" na
"Kimovci".
Frontenac, Kans., 21. IV. — Cenjeno uredništvo 'Proletarca'! Prosim za malo prostora. Ker imam ravno čas — dela ni —hočem tudi jaz malo "pokimati v našem listu 'Proletarec'. V 01. Pris-mode čitam namreč, da pisači okrog tega lista so sami visoko-učeni gospodje, a^mi pri "Prole-tareu" smo pa — kimovci. N'o, "kimovci" so pa toliko odločni, da ne tepejo kozla samo po senci, temveč se ga upajo tudi po koži. Čemu toliko moledovanja in jokanja pri Svobodi f Čemu toliko samohvale: to je 01. 8v. že storil za jednoto — in to je že storil. Kajpak 1 Rad bi znal, kaj bi dobrega storil 01. Sv. — brez pomoči in podpore svobodomiselnih Slovencev v Ameriki — brez nas. List je bil dobe* svoječasno, s sedaj, ko je pa toliko nerazaodne-žev okrog njega in pa eden bos«, — ima pa jgko slabo vsebino. Ne morem zapopaati. kako da bi bil tukaj samo 01. Sv. za pravieo — kakor se vedno hvali —drugi listi npr. "Proletarec" in "Glasilo" pa le za — laži. Kdor veliko govori, tisti tudi veliko laže — in to je 01. Sv. Koliko laži in nesmisli je zadnji čas ta list že priobčil! Koliko pisarjenja je bilo o neki "zvezi", kamor naj bi po nasvetu tega lista društva S. N. P. J. pošiljala asesment. Kje je ona "/.veza"!^ ni bilo in je ni! In koliko se je opravljalo novega tajnika da ni sposoben za ta posel itd..Se-veda ni sposoben za tiste, ki ga ne morejo razumeti. Pazno pre-čitajte "Glasilo" in uredite po njegovi želji društvene listine in br. Krže bo dovolj sposoben.
Slednjič še nekaj Gl. Sv. je v lepem tomu pisal o pooblastilih za delegat«' za izvanredno konvencijo. Hm. izvrsten načrt! Ti bratci bi radi pili 4—6 ali 8krat, med
lažnjivi "Glas Svobode"! O, Martine, le za n<»a se primi, ker si tak' možak! Pisal si tudi, da je gl ; odbor izobčil Antona Podjed v 24 urah Društvo Sloga štev. Iti pa pravi, da ga je samo izobčilo radi neplačevanja asesmenta. Martine, zopet imaš eno več pod noaom! !
Takih in enakih rožic se uajde vse |M»luo v "Gl. Sv." Saiua zapeljivost. samo hujskanje proti društvam in gotovim llanom, dru-J /rga nič. Že dolgo ča*a mi je le-; zalo na srcu, članom S. N. P. J., a vsled dela, ki ga dosedaj še opravljani vsak dan. mi ni dopuščal čas.
par besed o tisti |»ovpraše-valni okrožnici. Jaz, kot tajuik drMtva Ilirija, nisem prejel še nobene okrožnic«. Tudi videl nisem UfWens in nobtn elan tir. Ilirija je ni videl— razen Math Kirarja.
Delavec naj le pričakuje charjty od takih ljudi, ki hočejo sami do bro in ^»rezdelno živeti od delavcev,	*
Ivan Solar.
Vedno večja brezposelnost. — Cestoieleznuke vozne cene. — "Katoliška tetka". — 'Blazen' mož — Revolucija v ogrski župniji.
Cleveland, O. — Člevelandski župan pridno sklieuje shode iti go-
Odprto pismo Slovencem.
Cenjeni director Collins,
N. Y. Medieal Instituta: — Naznanim Vam, da at-m jako zadovoljen, z zdravili, katera st lui poslali, ker se čutim popolnoma sdravega sedsj ko sem jih porabil. Iz area* se Vam toraj zahvaljujem ter Vsakemu priponkam in (»stajam vedno hvaležni ~ w Lorrene Gotičnik.
Aldridge, Mont.

Takrat, ko
Public Square.
da so to shi»di v pri'
delavcev. O, kaj št
i l! j. •> 4 i u i smo ga vabili da bi odkril te lazi . .	, . . . ,
kjer sino zborovali v prid nrez-
po»<*lnift iu zahtevali dela za lačne
delavce, — ga ni bilo blizo. Skri-
I val se je pred nami iu obetal prav
po demvkrtttsk
pridejo-topli
toplo, s z delom je še slabejše.
Brezposelnih kar mrgoli v mestu.
I Ako greste v kak gozdič preti uie-
.m ,	u i j • j i' storo, naleteli bodete zmirom na
/a tega pa iievem, ali jo j»* videl
brezposelnih Posor rojaki, ki potujete v staro«
domovino.
HI ft A v Novem mestu, 19 korakov mi glavne ceste se proda pod ugodnimi pogoji, močno zidana suha. s 3 stanovanji, skladiščem.
vsako delavnico, vrtom in
dvpriščem. Pismena vprašanja na Ivana Petriča, Novomesto, Kapi
teljske ulice 224.
nami in ooeiai prav	.	•»
CO. da bode bolje, ko Popravnim za vsako . dnevi. No. sedaj je \ Wetima. vodovodom, i _ • » ._«•*' dvoriščem. 1'isrm na vor
•V-^V-^V ss ^	rn v m y.
FR. SAKSER CO
109 Greenwich Street,
New York:	|
PODKBUŽNICA
6104 St. Clair Avenue. N. E. Cleveland, Ohio.
PFICUBLNO ZASTOPNIŠTVO V8CU PAEOBEODNIH DBUŽB.
Priporoma se Slovencem in Hrvatom o priliki potovaajs r itsrt domovino, sli ako tole koga sem vzsti — v prodajo psrobrodajt listkov po najnižji cssj.' _;_ . .
• Železniške Ustko sa vsa krajo v Zjsdin. državah ln Europi PoiUja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodltf zasebnim strankam, posojilnicam ali v ktorokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj jsizi, da pride ns itevilko
109 GREENWICH STREET
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pra. vem prostoru, predno ae ds pregovoriti, da komu vrois desar v innonju, da ima opraviti t nami.
Zahvala.
........	, t par ali še več delavcev, ki ao tako
ali ne. Kaj je bilo temu vzrok, ne-: '	. .	....
.. . , , . „ .. , razcapani, da se sramujejo iti v
vem. Mogoče je Anton Podjed |>o-	•	, .	.............
iii	»i i i« mesto. Kaje cepijo v gozdu in pre- • »'it..*;	mo < v i»
zabil ali pa izgubil naslov od dr. .... . . 1 . * . , ... ' »» Vitezi stev. s. v |C	misljujejo svojo usodo ko ih
O.
Ilirija, da je ni ptmlal. Sicer je pa ltu!i ne potrebujemo.
Pozdrav vsem tresuomislečim članom S. N. P. J.
Ignac Radovan, tajnik dr.* Ilirija št. 38.
vidi.
kadilo. Morda je
tačas kteri še tem ko naj drugi samo enkrat.
delo dobil. Odslej bom hodil kar LePa bratovščina! Člani S. N. P.
h Kapšu vprašat za delo: tam so dobri ljudje; delo takoj preskrbijo. Sure — nekaj me bo stalo, pa nič ne de. bom saj imel delo.
Pred kratkim so se tukaj vršile mestne volitve. V odbor je prišel samo eden naš rojak — "ronali" so pa štirje. Seveda jim je žal, ker niso bili vsi izvoljeni. Zla-sti se jezi John Govže. Koliko se je trudil in "ronal", še bando je najel za tisti dan — stala ga je $25.. — a vseeno je "zaronal". Sednj pa žaluje: "Kako to. da jaz nisem vreden tega malega 'ofieka'7 Kakšna parada bode to, ko bodejo šli Father Buh v stari kraj, a jaz ne bom mogel jezditi konja in guncati "afno" zraven "gospu-da"f" Res. pomilovanja vredno! Mi vsi ga obžalujemo.
Kakor sem že prej omenil, so sedaj slabi Časi tukaj na Elv; vsled tega svarim vsaki^ga. naj ne pride iskat dela semkaj. Več ko polovica delavcev je brez posla. To vse dela kapitalizem, ki neČe videti lačnega in razstrganega delavca.
Pozdravljam vse naše somišljenike in socialiste ftirom Amerike A. K. elvški socialist.
članom 8. N. P. J. v prevdarek.
Esst Palestine, O. — Samo par vrstic, prosim, g. uredniki Martin Konda, lastnik lista Glas Svobode, je ke tako požrtvovalen človek, ds vsak teden posveti kar pol lists novemu jednotinemu odboru. Tn si naroči protest, tam resolucijo,
i J., pozor od vseh strani, ne saino
od ene!
Frank Krajzelj.
Še enkrat tista "zveza". Društvo Ilirija štev. 38 neve nič o tej "zveri".
KenosLa. V ;s.. 24. aprila. — Ct njeno uredništvo 'Proletarca*! Ker se že toliko bere po časopisih o našem društvu Ilirija. ht»čera koliko pojasniti to stvar. Najprvo prosim vsa društva, spadajoča k S. N. P. J., d« naj nt protestujejo proti trem društvam, protestujejo naj raje proti trem m»žem. Zakaj, to vam razjasnim ob kiatkem.
O dotični "zvezi" neve nihče drugi kakar M. V. Konda. Bratje se še gotovo spominjajo, kako je Konds v 11. štev. "Glas Svobode ' grmel na dolgo in široko o nekaki "zvezi", v ktero se baje združila tri dnLŠtva in sklenila, da nt pošle jo nobenega asesmenta več na jednoto. To je bila Konda-tova laž! Društvo Ilirija neve nič o ti "zveri".
Nadalje je pisal Konda v isti Ptevdki, da je bil Math Kirar poslan v Chicago, tla se informira, knko je z jednoto. To js sopet bila druga lat! Math Kirar ni bil nikoli poslan v Chicago; to se pravi, drufttva Ilirija ga ni poslalo po nobene informacije. Noben član dr. Ilirija neve nič o tem!
Konda, ti ni lsgsl v "Glasu Svobode", da veš! Zraven se pa še deisš poštenjaka; praviš, ds pi-
Salvation Army. Fanatiki za denar.
Seattle, Wash. — Salvation Army v Seattle btide letos delala novo cerkev, ki bode stala $150.-(HMI. Ves ta denar, to ogromno svoto, st> izfehtali iz nevednega delavskega ljudstva, največ na ulicah. Ta versko fanatična banda se poslužuje vseh sredstev, da izpre-ša čim več dtuiarja iz /Sspauoga ljudstva. Najraje gretlo ti gluma-či a svojimi bobni zvečer v oni ode-lek mesta, kjer sveti rdeča luč in kjer je navadno veliko moštva; tam vpijejo, razgrajajo, bobnajo in vijejo roke kot blazni — vse za svetli, inogt»čni dolar. Pri tej priliki tudi ptmiljajo svoje ljutli, moške in ženske, v tiste privlačne hiše. kjer se prodaja ljubezen, — po kvodre, desetice in nikle, za ktefe potem molijo ( !), da se stvar pobota pri bogu.
Tukajšnja Salvation Army aranžira vsako leto o božiču obed za revne. Za ta "obed" se toliko kriči po vodenih dnevnikih, da bi nerazsoden človek res kmalo mislil. tla bode sedaj konec vse bede. Army pa potrebuje za tak "velikanski obed" — ki naj zadostuje revnim ljudem do druzega božiča — mnogo agitacije in seve tudi denarja. Totla Army ima v tem oziru pravo cigansko prakso. V enem dnevu seveda se ne tla dobiti dovolj za tak'"generalni obed", zato si .pa vzamejo čas; vzamejo si celi mesce. V tern času se pa nafehta veliko. "Zvišen princip" vleče in nabere se toliko, tla bi lahko tistim "ubožcem**, ki pridejo na "božični obed" — na prste jih lahko preštejete, koliko jih pride — nasuli krožnike s samim denarjem. Fehtarska "armada" ima na vseh uličnih voglih svoje bebce z nabiralnikom v roki. i ki imajo napis: "Za obeti vseh! ubogih o božiču". In tam mečejo denar ravno tisti, ki so sami |m>-trebni {»odpore. Vsak darovalec — proletarec — si misli, ko čita na nabiralniku: za uboge, tla so morda ljudje v mestu, ki so še bolj j [Mitrebni ki^ir on i r i vrže) "dime" ali nikel. Ker pa tistih "ubogih" le ni k "božičnemu o-bedu", kaže Army svoje "usmiljenje na drug način: sama išče lačnih ljutli. Na lastne oči sem videl več fanatikov, ki ho s košarami, polnimi kruha, tekali poj ulicah in nadlegovali tlelavce s vprašanjem: "Ali ste kaj jedli?** Sedanja kriza ni imela o zadnjem božiču še toliko vpliva na delavčev žep. vsled tega tudi nisem videl, da bi bila našla košara glsd-no osebo.
Na ta način se hranijo ubogi na vsak božič v Seattle. Rmeno časopisje pa j »oje neznansko glorijo fanatični Salvation Army in na široko laže, kako je ta dobra druz»ba nasitila več — sto (It) ljudi na božični dan. In dobijo se ljudje, ki tudi to vrjamejo.
— Revni ljudje bi zastonj pričakovali resnične pomoči od te fanatične drhali. ali kakršne-sibodi verske organizacije če tudi bi čepa! i gladu. Sslvstion Army tukaj v Seattle ni še nasitila niti enegs dealvca v tem kritičnem času. Pač pa nevedne de-lavce molze dsn za dnevom, ako ima še kteri slučajno kak cent. Zato pa ims kapitala #150.000.
nihče (jiko pogosti* ne J hlažena Amerika!
Kot sem že omenil, župan sklicuje shsde. Prepir o vozni ceni na pouličnih železnicah se predolgo vleče in župan bi rad posredoval. Kui bi radi, da bi se znižala vož-uja iz nikla na <T cente, drugi j>a nasprotujejo.. Kako se bodejo pobotale ctfcfoželezniške družbe, tega Uevem. Res je. da bi poulične kare lahko vozile za 3 cente toda bolj pametno bi bilo od župana, da bi se zanimal za brezposebne delavce, kajti glavna stvar je. tla imajo ljudje delo, potem naj plačajo en cent več ali manj za vožnjo na karah. Seveda če se gre za korporacije. ki imajo milijone dolarjev, tedaj je naš župan takoj izvrsten govornik; a kadar zahtevajo brezposleci svoje, takrat ga pa bolijo — zobje.
Kako je pa v naši slovenski naselbini f Vedno lepse, Z ometava-njem s psovkami in pridušanjem ne prekosi naših narodnjakov nobena drugs naselbina. To je napredek! ytdor ne nosi škapulirja. ni tudf nič. Naša "katoliška tetka'* napreduje —■ rakovo pot. Eni govorijo, da bodejo "fiksali" inašine, drugi bi jih "potentali", tretji bi šli rati i k trti se ukvarjajo z računi, drugi zopet pravijo, da so — obogateli
Slov. nar. pod p. društvo Narod-j
J. čuti!
prijetno dolžnost zahvaliti se topi«) vsem chikaškem rojakom in j rojakinjam, na tako obilem obi-! *ku svoje veselice, ki se je vršila j 26. aprila v Narodni dvorani. Da se je veselica kljub slabim časom tako dobro obnesla, pripomogli so k temu zavedni rojaki, — ki so napolnili iLvoraiio do zadnjega ko-j tička —, in tudi bratje Hrvati i Nadalje gre zahvala tudi pevskima zboroma, hrvatskemu zboru "Zora" in slovenskemu "Orlu*' Priznanje in zahvala zlasti našemu dičnermT""Orlu", ki je navzt> če goste tako izborno zabaval z mnogimi krasnimi pesmami. % Iskrena zahvala vsem! Chicago. 111., 27. aprila 1908.
Frank Mravlja, tajnik.
S lovn c obleke,
naznanjamo
m i f > H
ds izdelujemo
r- v a o m!
raznovrstne
po najaovejiem kroju. Unijako delo; trpeino is V zalogi imamo tudi razne druge potretottine, k da ji v delokrog oprave — obisk. Pridite in oglejte si nafto izloibo. Z vsem spoštovanjem
tar
Na drobno!	la debelo!
J. Silverstein
487 So. Islsted St.	Cfelcago.
i
n
izdelovstelj importirsnegs makega in potrrebu. če-1 tur&kega tabaka. amodk, cig-ret. ta-bsks t a nosljsnjs itd. Tsbak zs cigaret, funt.. ......60c
itd. Saj veste: koliko strank, toli-	100 &katljic po
ko različnih mnenj. Vsak po svo-. ..........•
/T> ' '	'	,	1000 ikatljic c'jfaret O. K
(Dalje na 8. str.)	za...................
unči tabaka za ciga-
........... $5.00
z rorčkom S3 00
Unijska Tiskarna!
v
Slovensko Tiskovno Društvo
v Chicagi, 111—1252 E. 75th St.
Sprejema naročilu na vsa v tiskarsko stroko spadaj, dela, kakor: tiskanje
knjig, brošur, društvenih pravil in to-
trdil, vsake vrste vabil, ve i k i h in tnalih
plakatov, vstopnic k veselicam in plesne Vzporede; dal.ic: vizitnic. pismenega papirja in kuvert s firmo: za društva, trgovce in obrtnike ter /a zasebnike sploh se tiskovine in to v kateremkoli jeziku. Ker imamo z najnovejšimi st oji bogs to opren l jcno tiskarni* v stanu smo pri tns naročena dela izvrševati
lično, hitro in po najnižjih cenah. ^ ^
Posebno spazarjattin vsa cenjeno dru&tva In politične klube ns nsAe Izredno nizke cene, hitro postrežbo in na najfinejšo izvršitev pri nas naročenih društvenih tiskovin. ^ H ^	vf
GOSTILNA,
dobro in vedno preskrbljena z najboljšimi pijačami, unij-skimi smodkami in prostim prigrizkom.
za društvenene seje, svatbe, zabavne večere, veselice itd.
Dvorane,
Potujoči rojaki vedno dobro došli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk
Frank Mladič
587 SO. CENTRE AVE..	CHICAGO. ILL.

Pomlad j c tukaj.
a
Befflons ieoLnov in aevest prihaja. Če se isaite, je vaiao is rwt, ds ai omislit* dobro sliko kot apomia ns vai ženit van jeki daa. Dobit sliko, da bodjie ne moTete dobiti, vam izdela	>
izkušen fotograf.
391-393 BUT. ISLAND AVE., CHICAGO.
Ima večletno skuAnjo in izdeluje najfinejic fotografije po zmernik eessk:
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 1883.

ROJAKI!
Predno kupite kmetijo ali sploh kako zemljišče
PI&ITE ZAUPNO
F. GRAM U, NAYL0R, MO.
Tasi js dobiti fts na jI epSo is najrodovitasjto temljo v Aiaariki
Pristno Domače Vino
Belo vino.................... 60c galon
Rdeče vino ................. 50c galon '
Rdeče ataro vino ......... 45c galon
Rmeno vino........... 58c galon
1'oaoda prosts. Te cene veljsjo 'odjemalcem od 50 galonov naprej; izključena pa niso tudi manjla aaročUa. Vino pošiljam proti predpis«* sli po C. O. D. po vsi Ameriki.
Priporočam se rojakom tudi sa obisk moje lepo urejeno gostita« z izbornimi pijsčsmi in z vedno pripravljenim proatiin prigriskom. Za dobro in točno postreiho, kskor tudi zs prietnoat vins jamčim.
JOSIP ZALOKAR,
899 Edison Road N. E.f	Cleveland, 0.
/
—1
M. Larloric io Fr.
S7H W»St IStS St., Chicago MODERNO OPREMLJENA 8L0VEN SKA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (OROCERIJA.)
Najboljši ril, kava, čaj, moka itd., sploh vsakoTTstno domače ia pre ko mor ako blago vedno svete po aajaiftji essl na petMlaj.	(
Na sahtevo rasvaftam blago tod aa sa kar sM as m An aim
Najbolje in saje ne je obuvalo kupH* pri
John Klnfitl
631 Blse Islaai A*
CHICAGO. 1
n
, - ■
P ROLETA BSC
KNJIŽEVNOST.
t§jo od delodajalcev, da se jim
»viia dnevna plafa na *2.3«. j g^^kom tu .odruffom, ki j Ne v British ( oluvbijot Vod|M(J. (,(U> ppipj>r0iwB0 topio, da
Mešajo poleg uaat*Ka časopisja tu-
I ® , . .... ^ Wdi po nekterih manstvenih Tevi-
I lavce po vaoj Ameriki, da naj ni- . ... __..a;: (m ..»i
1	•	*	_ jah, k.i izvršujejo največji in naj-
S	^ potrehnejai kulturni del v iiaiem
\ kapitalistični listi pišejo o ugod-1'
I nih razmerah v onih krajih. Delo
Pro- v ondotuih rudnikih podiva ie oil
stvo rudarske unije v flrecnwoo-du, H. C., svari brezposelne de-1
;hikaški rojaki pozor!
1	I kar n»' Kredo tja. kljub temu. da
poslov. Soc. Klub it
[rvatsko Radničko
rietno i PoUtlčko Društvo »»vembra lanakoga leta.
i Ženski Socialistični Klub PROLETARKA'
dij


po majnikovo veselico
dne 23. maja t. I. v veliki dvorani češke svobodne tole, 400 18 cesta.
rOGNAM
Agitatoričen del.
• »»♦♦♦♦♦♦♦♦S« •♦»♦T MMMM
"Proletarec" proletar i —--cem:--
Se nekaj tednov in " Proletary" bode praznoval polletnico svojega obstanka kot tednik.
Pol leta! Kratka in neznatna je ta doba v vsakdanjem življenju, —a kako velika, važna in plodo-nosna je ta doba v življenju in delovanju 4' Proletarca' \
Velika, pravimo, kajti v tem Času smo si slovenski socialisti in razrednozavedni delavci v Ameriki postavili na noge svoje tedensko glasilo, ki ne temelji na nikakršnem dobičkolovstvu; važna, kajti v tem času se je imelo [jooslovanska socialistična pokazaU, hočejo li nasi zavedni
delavci to svoje glasilo ali ne — in plodonosna, kajti "Proletarec" se je v ti dobi lepo razširil in rodil velike uspehe, zlasti na polju socialistične organizacije.
Skratka: ta mala doba — pol leta — je jasno pokazala, da je bil ' Proletarec'' POTREBA slovenskih delavcev v Ameriki. "Proletarec" se je priljubil de-
Stran Ka !
ZVEZA
L.
a sedežem v Chlcagu, 111. Glavni tajnik: John Petrič, 718 W. Kh 8t, Chicago, III V*i poročila in dopisi, tiioii so so Iglične stranke ali poaamezmh klu-»v naj »e pošiljajo na gorenji naaiov fcvsega tajnika.
IMENIK
^gfoao^h klubov podrejenih Jugo-alovanakl Socialistični zvezi
▼ chicagu:	v številnih zasebnih pismih, v ste
jugoaiovanaki aoeiaiiatičai klub stav. vilnih dopisih, izražajo uatmeno. t Chicago, IH. Anton Preiem, pred- j Duševno je torej list dobro pod-
nlaik; Frank Fodli^ec, fin. tajnik, 509 prt
narodu: izpodbijajo tla največjemu nasprotniku vsakega napred-ka in moderne vede — klerikaliz-inu. Malo imamo sicer takega ("a-sopiuja. da bi se izključno izven politike pečalo s to prevažno štrlijo, ali nekaj je vendar; iu to, kar je, zasluži, da podpiramo tudi mi ameriških Slovenci, kteri smo se otresli verskih oklepov. Za danes vam priporočamo sledeči dve re
tjji: "_____________________
"Izobraževalna knjižnica." Ka-
žipot za znanst v»» in pr on veto. I-rejujein izdaja Ivan Kuker v Chi-J catfu, lil. Izhaja enkrat na mesec. Do zdaj so izšli trije snopiči. Vse bina snopiča je s Svetovne u-vranke (nadaljevanje). Papeitv« (uvod). Herbert 8pencer. Razno, Ta vsebina je jako zanimiva. Sloveče Ilaecklovo delo; "Svetovne uganke" bi moral čitati vsak ro jak. ki ima količkaj veselja do i-zobrazbe. To je delo neprencelji-ve vrednosti. Istotako je prijniroč-Ijiva Hoenabroeehova razprava " 1'apeštvo". Takega dela bi bilo že davno treba med Slovenci, ki v našem jeziku z malimi izjemami še ne poznamo papeštva — tega naj m resnejšega kosa zgodovine vseli vekov — kakor i/ knjig revnih klerikalnih zgodovinarjev. Mi toplo priporočamo somišljenikom da pazno čitajo to razpravo in o-pozorijo na njo tudi svoje znance. ki še tavajo v klerikalni teini. Izdajatelj "Izobraževalne knjiž
Matija Erklavec
edini sloven*I krojač v Chlcagu
naznanja rojakom, da ima sadaj veliko aslogo vsakovrstnega blaga aa iadalo-vanje molkih oblek. Jamlja v popravek iu i Iste nje tudi stare oblak«. Cene ao zmerne nizke.
624 BO. CENTRE AVE. CHIOAOO.
KAKO PRIDE V Aft DENAR
NAJVARNEJE V STARI KRAJ?
Svrli kruh fn fino pecivo dobite vedno v hrvatskc-sloveuski pekarni
Cviriš i Ritdatkoviča
62 J So. T h roup Street
Vozi tudi na dom	CHICAGO.
Aka hoče! dobro naravno vino piti, oglaai pri
JOS. BERNARD-U
620 Blue Island Avenue
Telefon Canal S42	CHICAGO
Pri njemu dobil najbolja kalifornijska in Import Iran a vina.
Pomlad Je tu.
Nabaviti ai bode treba raznovratne vrhnje in apodnje obleke, pokrivala, obuvalo itd. Ako hoFete bili pontre-ieni hitro in z dobrim blagom, oglejte ai ntio veliko zalogo predno kupite kje drugje.
lavcem. To izražajo delavci sami MU.r" naznanja v {. snopiču, da se
f. Balated St. Redna mesečna aeja »ho i«trto soboto v meeeou, v prosto-* »dr. fr. Mladiča, 587 S. Center Av. Shtaaaki socialistični klub Itev. 2, llaeeoe, O. Ignac Zlembergar, predsed-ik; Ivan Kravanja, tajnik, Box 101. Isds* atsefnn aeja vaako zadnjo ao •to v ■••ecu v prostorih sodr. Ivana Ciavaaje.
Jugoslovanski •ociaKstičai klub itev. ^ Csssmaugh, Pa. Franh Podboj, prad-Ktnik; fitefan Zabrie, tajnih, Box 306. J^salsvanaki socialistični klub itev. [ Ls Balle, IH. Joe Bratkovič, pred-^TValaatin Potiaek, tajnik, 1281 8L Bedni a«Ji ata 1. in S. ne v mesecu; 3. nedelja je plačljiva t.
social iatični k hib Bolt e v 5, Claridge, Pa. John Ba tajaik.
sseialistiini klub iter. 6, d, Wyo. John Sare, prsdned-|k; Joka BaMii, tajnik, Box 33. 'fleveaeki socialistični klub itev. 7, Karrar, Utah. Vale«tin Eltz, prodaed Si; Edvard Hofman, tajnik.
IsgDtiovanski soeialiatiini klub ite<v. I Koatva, Wash. John Makauc, tajnik.
Sleveaski ienaki socialistični klnb fntotarka itev. 9, Chicago 111. Berta hfiera, pre<toednica; Mary Orilec, taj lica, 674 W. 21st Pl. Bedna aeja vaako prva In tretjo nedeljo v mefeeu, v pro Sarik ssdr. Fr. MladiSa, 587 Centre av Slovenski socialistični klub itev 10, Urora. HI. Louia Budman, predsednik; hank Praprotnik, tajnik. Redna me-Mtaa aeja vsako tretjo nedeljo v me-iMn, v prostorih sodr. Jote Kolenec, M N. Broadway St.
Slovenski socialistični klub Zmaga fev. 11, Cumberland Camp No. 2, Wyo. fee Takin, predsednik; Anton Jelov Ita, tajnik. Bedne aeje aačasno v hiii hsv. 12 (bankhouse).
»lovenaki socialistični klub Proleta-tec itev. 12, Glenco*, Wyo. Math Bron ritnle. prrdJMvinik; Fra»k Čeligaj, taj j
rtk	^^^^ I
pmpor itev
}*■♦<*. predaethiik; John Pu5, Box 55,
Kaj pa gmotno? — kar je listu — glavna podlaga. Tudi gmotno ie list dobro napredoval. Vsa čast s o drogom, ki so veliko žrtvovali zanj. Vsa čast sodrugom agitatorjem, sodrugom zastopnikom, ki so zbrali okrog "Proletarca" lepo število aktivnih bojevnikov sa našo sveio stvar. VENDAR GMOTNA PODPORA JE ZADNJI ČAS OSLABENA.
Sodrogi, tako ne sme iti I List ne sme gmotno nazadovati! Drugače pride list v stiske, ki so pa v tih slabih časih lahko kritične. Brez dobre finančne podlage list ne velja nič I Tako je in mora biti, dokler živimo v kapitalistični družbi.
"Proletarec" se je prerodil v tednik ravno v času, ko je sadiv-jala velika gospodarska kriza, ktere ni že danes konec. Ravno v času, ko je bilo na stotine, na tisoče slovenskih delavcev odslovlje-nih iz dela, žel je "Proletarec"
med nje kot tednik. Otrok krize j®.
Toda osdrugi in zavedni delavci so se oklenili svojega lista in s pomočjo teh je "Proletarec" srečno prestal vse ovire.
Sodrugi! Slovenski proletarci! Ne zaostajajte l Naprej — ako hočete imeti svoje glasilo. List je v
bo odslej pečala "knjižica" tudi s poukom an^leškeKa jezika. Pozdravljamo to idejo! Ako bode ta angleška šola dobro odgovorjala namenu, tedaj ni saino vredno, temveč tudi potrebno, da pride "Izobraževalna knjižnica" v roke slehernemu slovenskemu delavcu, ki je nezmožen angleščine. Kajti znanje angleškega jezika, zlasti v čtivu v pisavi, je neprecenljive vrednosti za vsakega naseljenca v ti deželi.
"Izobraževalna knjižnica" zasluži, da se med nami razširi, kar je največ mogoče. Snopič stane 12 centov. Pišite na: Ivan Kaker. 629 Laflin 8t., ali pa na "Proletarca", 587 So. Center Ave., Chicago. 111. Pri "Proletarcu" se dobita tudi 1. »tt ± «lopič "Izobraževalne knjižnice."
"Svobodna Misel". Glasilo slov. sekcije Svobodne misli. Izhaja enkrat na mesec v Pragi, C'esko, Au-strija. Vsebina 3. zvezka II. letnika: Koledar svobodomislecev (na platnicah). Cerkev in šola (na pl.) Vera svobodnega (na pl.). A. Aškerc : Ahasver oznanja novo vero Veda in vera. Ločitev cerkve in države. Svobodomiselnim slovenskim krogom v prevdarek. Kronika. Vera ljubezni (na pl.).
Vsakemu sodrugu in somišljeniku istotako priporočamo, da si naroči "Svobodno Misel". Celoletna naročnina za Ameriko je H kron t. j. $1.20. Pišite na : Svobodna Misel, Praga. Vinogradi, Boeh-j_
men. Austria. V slučaju, da se o- THE
f»77 "?3 PIV: ISLiND AVE.
Če ga poilete po Mohor Mladiču, 617 So. Centre ave., Chicago, 111. On je z zvezi z g. Sakserjern v New
Yorku in pošilja denar točno, var-on in zatiealjivo v stari kraj.
Ako potujete v atari kraj ali želite koga avjjih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem istotako kupite vozni listek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
Mohor Mladič,
572 Blue Island ave. & Lootnis st. Chicago, ni.
FlNfc SWIOOKE.
vedno sveie pivo, izborno vino in fino žganje se dobi v
GOSTILNI
J. 1 Vodak, Sons
683 LOOMI8 8TBEET, CHICAGO, .. ILLINOIS
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
TRI g'avna in najboljša zdravila
kotim kbooljiob. dan Js treba poulfci
zboljsane. LAK8ATIVNE,
Ozdravijo prehlajsnje v glavi r II urah. Prvi vnako uro eno krogljioo do deaatih ur; potaui pa trikrat na dan dva da tri dni. Za akutni glavobol j j s trsba vaeti 4 krogi j ice, pomaga v sni uri —
Cona 26c.
HEBMANEKOV BALZAM ZA KAŠELJ
je najboljii pri|x>uu>ček proti kaliju, gripi, auiiei prehlajanju in bolnemu vratu. Cena 28 La 50e.
HEBMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE
je najboljii pripomoček soper bolečine v prsih in hrbtu, sobobolu, glavobolu,-rMunatizmu, ukobolu, apahnenju itd. Cena 25 in 80c.
IZDELUJE IN PRODAJA
J. C. HERMANEK, lekarnar, 587 Center Av.
COR. 18TH STREET, CHICAGO, ILLINOIS.
I.
_L
URAR
NOVA
SLOTVENSTKA GOSTILNA
pri FRANC ČECHU.
Rojakom v Chifagi naznanjam, da
336 W. 18th St.,	Ohl'^o, Ili »V"	odi*'	/
• r.t« r«»in tovim vedno avete pivo, domae*
, _.	vino itd. Dobre amotk« na razi>olago.
Ima vefjo zalogo ur, verižic, prsta	lmiim tudi proitorno dvorano za veno v in drugih dragotin. Izvrinje tudi	Holwe, svatbe, zabavne veftere itd. Pri-vsakovrstna po(>ravila v tej stroki po	poroiam ae v obili obisk, zelo nizki coni.	8 apoStovanj«*..
FRANC CECH,
ObiS^ite ga!	f,68 8o centre Ave. Chicago.
1235-lst St.,
La Salle, III
To^i vac, gostilni podrejene pijaAe inae priporoma rojakom za obilen obiak. Postrežba točna in solidna.
Angleščina
ixsi	=
v 3 do 6 mesecih
Lrpopisjc, sloveniČina in računstvo. Pouk se vrži potom dopisovanja Pojasnila se dajo zastonj.
Slov. korespondenčns iola
Sax i«l.	Station U.
Glavaland, Ohio.
Fra k Kvasn ^ka
Trgovina z isleanino; raanlm orodjem in pohiltvon. Topravlja peli.
643-645 W. 18th St.
~ Chicago. III.
' DW F.
Prodaja vsakovrstne kov&ekc (ko-fre) in iaklje sa potnike. Jemlje te atvari tudi v popravila.
684 W. 18th ST. CHICAOO, ILL
ZNANJE ANOLEfiČINE JE MOČ
Vsadko ki hoče zvedeti kako se angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vsakih knjig in strojev, ampak po neki čisto lahko n mlji v i in najnovejši metodi — naj se obrne na
StO SOUTH CENTER AVE. CHICAGO
Največa slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva tŽT Pišite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj.
Andro Simulič.
PEKARNA
FINO PECIVO VEDNO V ZALOGI II E. 22nd ST. CHICAOO.
jmmt^LH'jk uismmmm
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN CITAJTE NOVO 03SIRN0 KNJIGO.
STEINER ACADEMY OF ENGLISH.
Slov. Dep., 431 W. 26th St., cor. Kedzie Ave., Chicago, 111.
in slohornormi se bo na to važno u-prašanje odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadovD-
vaših rokah in od vas je odvisen
n.iogov obstoj. Ako hočete imeti	^ narofnikov MknpHj< w\. "Proletarca", ako hočete, da se {yuh mj nar^nino list vtrdi in da napreduje — tedaj hočemo mi od vas, da ga gmotno podpirate. Pošlite naročnino! Važna i»»Jdba.
Vsak sodrug. ki je naročnik, naj Ko j,- dr. Harvey dal v javnost ^ ^	_ ................
pridobi še enega novega naroč-	"vojo iznajdbo <, kroženju km i, ^ bo d o tem dft, tn
nika .Jugoslovanska delavska ti- človeAkem telesu, bila j. sprejeta (j. mn ijatHjn
i socialiatifni klub Rdeči skovTla drtlžba ^ precejšnje	hladno 111 nihče se ni briga! sa vaz-
. 13, Ely, Minn. Jakob H ker ^^ delnic na prodaj. kupite	„<wt ide. Danes šele vemo, kako
delnice 1	kroži kri in kakšno vlogo igra v Mi vemo, da so slabi časi. Mi ve- telesu in da je jo treba mo, da je kriza. Mi vemo, da vas ohranjati f-isto, ako nam je do je veliko, veliko brez dela in v kravja in.moči. Verno tud
Juao^uMisKa vin^na!
Podpisani naznanjam Hrvatom ia
Slovencem v Chicagi in . okolici, da to^irn najboljia raanovrstna vina po
primirni c«ii.
Pridite, pripoljite »nance in prijatelje, «ia se prepričate Z vaem spoštovanjem
SLAV0LJUB ŠTAJD0HAR,
316 W. 18th St., Chicago
Nacijonalna konvencija.
V nekoliko dneh, 10. maja, se j glabem stanju. Zato pa tudi ne za-prtfne v Chicago uaeijonalna kon-j htevamo veliko od vas. Vsak naj
da se
ista tvori i/ hrane, in ee jo hoee-j mo ohraniti čisto, moramo paziti
l>W. F. J. PATERA
Ordinuje: na severozah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE.
od 12. do 3. ure po pol.; od 7. do 8. ure xve?rr v |K)n>lcljli trtkih in [>ftkih. Telefon Canal 180.
PREMOG, DRVA in KOKS
Novih
50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med Slovence.
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem Času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko preČitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, k*m se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse .no^-4^ načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
.^fitora j rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. S. 1.
Ijklh, torkih,
stori kolikor more. Ako ne more
venrija socialistične stranke v A-
rriki. Konvencija se bode vršila veliki Brand's dvorani, vogel Une in North Clark 8t. Ta pre-[rsžriH konvencija bode izpopolni-^s program ameriške socialistične 8e bo že počakalo.
da delujejo pravilno naši prebav-	I/A DC I QTIII I U
eden plačati naročnine za <j«lo ni organi. Dalje vemo, da je Tri-1 Uls IVAITLL 3IULIIV leto, plača naj jo za pol leta; ako nerjevo ameriško zdravilno grem ne more plačati cele delnice, plača	vin0 «M,mo prrwkiweno
naj samo pol, za drugo polovico «l»vilo za slabe, vtrujene in bol-
[stranke za bodoče delovanje in Itoinirala kandidate za bližajoče generalne volitve. Priprave za nvuncijo so velike. S to konvencijo, ki mora interesirati vsakega imeriškega socialista, se bodemo ttirobneje pedali v prihodnji šte-flki "Proletarca."
Dslavsko. gibanje i
—	Plavži in koksove peči v Bir-liamu. Ala., k. mo last M
W Steel Co., so spet pneele z leni. Poprej je Um delalo 500 svcev.
—Konduktorji in motormani na lilnih karah v Clevelandu, so 1 maja na iitrajk. Ore mi za iviitnje pUče. Municipal Trac Mu Oo. ni *e ugodila svojim Mttfbencem.
—	Premogarji v Hocking Val lej distriktu drlav« Ohio, zahte
ne prebavne organe. Ono deluje Sodrugi, ie ta teden bi radi sli- direktno na te organe, jih omogo-iali vaše mnenje. Bodrugi agita- (,H prebavijo vsako jed, ktera torji in zastopniki, ieleli bi, da ^ "premeni v dobro kri in raz-
greste ie ta teden s podvojeno močjo na delo.
SODRUGI, POKAŽITE, DA HOČETE "PROLETARCA"!
Lisf. v podporo:
So.lr, Frnnk Asv« v Ori>jfon «'ity. flr»g„ nshrsl In j»o«lsl vr^jo tvoto. PriwppvaH »o sledr^« sodnigi:
Frsnk
A kdrej HiiwmHj .foKn Kofflj . . .Tsk Orin4i^ . . .
♦ l.nn . .I.on
. .30 . .30
Frsok As vb ...................3.00
Wkupsj
.......Sfl.00
Orefon
Hodr. Frsnk ruAdermsn.|
City, Ore(fon................I1.M
Dm neimenorans sodr^ig«....... 1.00
John Žalketj, Wsnke^sm. IM.......50
John Osrtnar, Wsokegsn, IH......30
Frsnk Zsms«. * Vrnem* trfh, Pa., nshrsl v veseli dmlbi........12.85
pošle po vsem telesu. Ono vam da dober a pet it, perfektno preba-vljanje, čisto kri, zdravo obličje, telesno moč in eneržijo. V lekarnah. Jos. Triner. 616—622 S. Ashland ave., Chicago, IH.
VABILO NA MAJEV VENČEK,
kterega priredi
Slovenski Delavski Pevski Zbor "OREL"
v nedeljo dne 10. maja 1908 v mali dvorani pri Fr. Mladiču 587 So. Center Ave. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina prosta. Vsi ^o-hrodoftli! K obilni vdeleftbi vabi
ODBOR.
Sodruginjel Agitirajte sa "Proletarca". Priporočajte ga trojim prijateljicam, znankam in tovarl-ilcam pri daln.
527 So. Winchester Ave.
Telephone West 520
Zdrsvi notrsnje in zuuanje bolezni ter je izvrsten ranooelnik. Uraduje; doma od 1 2 pop. ter z večer po 7 uri. V lekarni ffos. Hermaoeka, Centre a 18. Str., od S 7 pop. v lekirni J. Stulik, na 21. Ht. a Paulina ul., od U do 12 dop. Priporoča se Slovencem.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovlce, mineralne vode in raznih neopojnih pijač.
»2-H4 Flak St. Tel. Canal 1405
GOSPODINJE POZOR
Najbolj!«, najfinejše in okoanejis meso prodaja po najniiji eeni slovenski m 976 W. 18. ttrssit	Ohleaco
MIHA LACK0VIC
976 W—t ista St.	C Moat O
Klobase ta leaks po« 1 jam tudi isrsa Chieage proti a a D. podvsotju, ako se MM\>či 25 funtov.
Pilite sa eealk v slovsaakoai jsciku. Za Ckleago I okolico j« moj aaatopaik Imm
PRODAJA
ALBERT DENMARK
Pisarns na voglu
Center Ave., in 18. ulica
Prodaja konj i konjskih oprav. Telefon Canal 2248
594 S. CENTRE AVE.
CHICAGO, ILL.
POZOR! SLOVENCU POZOR!
SALOON
s modernim kerljl&es
Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijane ter unijsks ■modke. Potniki dobe talno preoo i i Me ta nizko eono.
Postrežba točna ln liborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
564 SO. CENTER AVE., CHICAOO
Jože Sabath
advokat ln pravni zastopnik v kazenskih in civinih zadevah.
>
Pilite slo venski! 162S-16.18 Unity Building 79 Dearborn St.,	Chicago, IU.
R<*. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271.
Količek Bratje
SALOON
Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne »modke in prigritek. Oglasite se na Centri!
v 'T'Vf ■ v ■ V
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik sa notranje bolesni in ranoealnlk.
Isdravnllka pretakava breaplačao—pla tati js 1« stavila, 647 ta 649 Blue Island A vs., Chicago. Za dna ure: Od 1 do 8 po pol Od 7 do 9 svetar. Isvwa Obieage liveči bolniki naj pitalo slovenski
MIRKO VADJINA.
SLOVENSKO HE V A
300 W. I8th it.
Slovenci Pozor! |
4
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške « za ' delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po | najnovejši modi in nizki ceni.
JURAJ MAMEK
bllzo18.nl., Chicago ..........................................
SVOJO FINO OPRAVLJENO
BRIVNICO
priporočan vaetn bratom Slorsmcem
JOHN HORVAT
610 Centra Aw,	Okleaga, m.
Slovanski ta hrvataki raapalafa.
Leopold Saltiel
ODVETNIK '
T kasenskih ia eivilnih sadova*.
Auto Phono 6065.
Office Pboas Mata 8065
Resides«« Phone I raring 4176
XJEAO: 17 METROPOLITAN BLOCK Sevsroaap. ogal Raadolph La La Sails aliee 1117
hVaršavska zvezdnata soba.
Otebe :
Nikita Piatačkov, nadatraznik.
Ivan Stojamirno, Žandar, pod-častnik.
Aleksij Capcarapkin, pisar.
Meščan varšavski.
(Dejanje se vrši v reatavraciji nižje vrste.)
Stojsmirno iai Capcarapkin sedita pri mizi in pijeta "očiščeno" na 40 procent ter prilizujeta kumaro; vstopi Piatačkov in vleče za seboj meščana za vrat.
1'ittačkov: "ITa, vjel sem ptička!"
Stojsmirno: "Daj ga sem, da ga preiščemo."
Capcarapkin, (pogleda meščana) : "On je aumljiv, jaz se na to razumem."
Meščan: "Kaj še, gospodje! Sem miren meščan!" . . .
Stojsmirno: "Vidiš ga! Meščan!" ...
Capcarapkin (grozno): "Torej, kdo sit"
Meščan: 41 Sem . . . sem . . ., toda zakaj mi pravite "ti"T"
Stojsmirno (se smeji): "On je meščan! (Meščanu.) A ti veš, kdo smo mit"
Meščan: "Jaz vaa ne poznam."
Stojsmirno: "Piatačkov, daj mu eno pod rebra, da bo vedel, kdo smo mi."
Capcarapkin: "Daj mu še od mene!"
(Piatačkov izvršuje povelje, meščan kriči.)
Stojsmirno: "Cemu eviliš, prekleti! . . . Boli t . . . At . . . Zato pa bije, da bi bolelo."
Oapcsrapkin (meščanu): "Torej, kaj ai storil t"
Meščan: "Nič nisem storil, sar mo šel sem po nlici ..."
Capcarapkin: "Tako je vedno! Nobeden nič ne stori, samo gre po ulici, potem pa, da le pogledaš, je spet punt. (TTdari z nogo ob tla) Po kaj si pa šel po uli-eit"
Meščan: "Go . . . goapod, imel sem opravek ..."
Stojamirno: "Piatačkov, daj mu eno za ušesa, da ne bo imel več opravkov."
Meščan: "Kaj je tot Kaj delate t Se bom pritožil.
Capcarapkin: ,TTako torej! Še vlade ne spoštujet (Meščanu): Če bi bil ti tudi sam angel, jaz te bom ▼ luknjo vtaknil. Piatačkov. kje ai ga pa vjel, bratt"
Piatačkov: "Stal sem na postaji, tule na vogln, gledam: kar pri ds mimo on, tale zamišljen. Sa-perlot — ai mialim, — to mora biti nepošten človek, ker je tako zamišljen. Misliti — rečem — sme samo vlada, a ne vsak meščan. Torej grem.k njemu: "Kam pa ti." A ta puntar odgovori: "Kamor mi je trefca." "Treba, nepotreba," mn odgovorim, to ni tvoja reč, moja naloga je, da za vse Skrbim. On ne mora z menoj, hrup, ljudstvo se zbira, torej kaj storiti! Razženem ljudstvo, a njega za vrst in vlečem. A na poti sem se vstopil, da bi se pokrepčal, kajti kanalja se je ustavljal."
Stojsmirno: 'Bravo, Piatačkov Torej izpij kozarček."
Piatačkov (skromno): "Rad! na vaše zdravje."
Capcarapkin (Piatačkovu): "Praviš, da se ti je upiral t Torej še nesrpotftovanje Vlade in nepokorščina in upor. Morda se tam ie kaj več najde."
Stojsmirno: "Torej preiskava. Na delo Piatačkov! Roke kvišku, meščan!"
(Meščan dvigne kvišku roke^ Piatačkov mn obrača žepe.)
Piataekov (položi na mizo ključ): "Tu je ključ."
Stojsmirno "Ključt Kaj mu bo ključ t Daj, konfiskujem."
Piatačkov (obrača žepe): "Cigarete."
Stojsmirno: "Konfiskujem."
Piatačkov: "Denarnica."
Pisar (položi roko na denarnico): "Konfiskujem."
Meščan (obupno): "Toda goapod je, kaj delate! To je brez-pravje!"
Stojsmirno: "A ti molči! . . . Te, te!"
Capcarapkin: "Jaz ti pravim, da to je pravica in mi ti že pokažemo, ksj te pravics. Glej. Piatačkov konfiskuje, jaz napišem protokol, Stojsmirno te odpelje v luknjo, a tam vojno sodišče . . . dsj Bog, ds bi te pregnali na težka dela, a lahko te še kar gladko povesijo. Mi amo vlada, a vlada dela vedno kar hoče in to nikomur nič mar.
Piatačkov: "Utrudil me je pes. ker se je tako branil. Pil bi!"
Stojsmirno: "Torej pijmo. Saj si zaslužil, brat Piatačkov."
Piatačkov (a kozarcem k Cap-campkinu): "Na vaše zdrsvje, Aleksij Hsrlsmpjevii."
Capcsrapkin: "Pijmo! (kaie ns meščana): "A tega psajegs si-
na izpustimo! .. . Pomiloatimo ga, naj ga h . . . vzame!"
Piatačkov (meščanu^: "Torej, z Bogom! Mi te pomiloatimo."
Meščan: "Dobro, toda vrnite, kar ste mi .vzeli. Tako vendar ne gre . . . zdaj je konstitucija."
Capearapkin: "Stojsmirno, pokaži mu konstitueijo."
Stojamirno (vstane od mize, pri me mesšaiia za vrat, sune s kolenom v težišče njegovega telesa, ter ga vrže skozi vrata): "To je konstitucija! . . . Paol! ..."
Zadnji košček kruha.
PR0LETAR2C
BSC
" . . \ Mama, zakaj ni bog tudi nam ustvaril dosti kruha, obleke in drugih stvari, če je že drugim T Oh! mama — zakaj!"
44Otrok moj, jaz ne vein tega — zakaj ni. Bog je dal vsega dosti.—Vse je polno blaga — zato pa ni dela. Ker ni dela, ni tudi denarja, da bi si kupili kruha in obleke. Ne muči se s tem, hčerka moja. ti ne veš nič o tem . . . Bog bo to že uredil . . . vse gre po božji volji in zakonu. Čakajmo — da se obene na bolje . . . Pojdi v šolo, dete."
"Oh, mama jaz ne grem v šolo, sem tako lačna. In moje krilce je tudi prelahko. Zebe me. Solarice se mi posmehujejo — me bo sram . . . in učiteljica bo huda. Mama, jaz bi šla rada tam v — fabriko. Zaslužila bom denar . . . dva dolarja na teden — in vam bom dala vse. Vi bodete pa kupili kruha in krilce____Kaj ne, kar grem."
44 Kaj ti pride na misel, otrok moj! Kdo te bo vzel na delo t Čakaj, da odrasteš; zdaj še nimaš dvanajst let. Čakajmo — ata bo dobil delo, — kmalo bo dobil — in takrat ti bom kupila kruha in novo gorko krilce . . . samo počakaj —' in pojdi v šolo."
44Ali jaz sem lačna, mama! — Ne morem čakati ..."
"Tiho, tiho, dete — ne jokaj! Obriši ai solzice; pojdi — ne, ča kaj ... V tole volneno ruto te bom zavila tako. In tale košček kruha — aadnji je! Na! Tako zdaj pa pojdi, arček moj. Ata bo imel kmalo delo — in kruha bo dovolj. Samo počakajmo . . . " Poalovenil Ivan Šolar.
DOPISI.
(Nadaljevanje z 2. str.) je zagovarja avojo stvar. Nevem, kaj bodo sedaj z bolno staro tetko. Kdo naj kupi staro kljuse, ki ni za drugam kot za v jamo! t
Na Brodway ulici živi neka zelo pobožna žena, ktera snaži in pometa cerkev. Njen mož je pa hodil zvonit v tura. Naenkrat se pritoži žena pri g. župniku, da se njen mož čudno obnaša. No, g. župnik, dobra duša, je dal ženi dober svet — in moža so kmalo odpeljali v opazovalnico za blazne. Tako se nahaja mož že več mesecev v opazovalnici in dolži svojo pobožno ženo, da je ona vsega kriva. Žena pa jako nerada govori o svojem "blaznem" moiu; naprej pometa cerkev in pobožno moli: Bog daj, da bi kmalo kaj — izmolila.
Ogrski župnik na Woodland ave. je nedavno odpotoval v staro domovino. Svoj cerkveni business je za ta čas prepustil svojemu kaplanu. Ko ae je pa župnik sedaj vrnil, ga verne ovčice ne marajo več. Pravijo, da je kaplan njihov župnik, a starega "goapn-da" ne pripoznajo več. Stari Župnik se jezi in zahteva svoje, tudi k škofu se zateka a vse nič ne pomaga. Med župljani zdaj divja revolucija. Tako se vrti neumni svet.
Socialistični pozdrav.
Clevelandski socialist.
Pinkertonci.
Chicago, BI., 29. aprila. — "Gl. Sv." se je v svoji 16. štev. spod-taknil tudi ob mojo osebo, češ, da sem kričač, (da kričač sem, pa zakaj t) in dalje se čudi, da sem komaj par mesecev pri jednoti, pa sem že voljen v odbor. Kaj ne, to sem vam na poti sedaj ko ne maram več trobiti v vaš razbiti rog. Povejte mi, modri gospodje okrog "Gl. Sv.", ali ne sme biti član, ki je le malo časa pri društvu, izvoljen v začasni odbor, ali. net
Nadalje čitam v isti številki onega odlagališča za smeti, kako skrbni bratci svaVijo delegate pred nekakimi 44 pinkertopci-". Ali bi ne bili bratci tako dobri, da bi nam povedali, kdo so ti pinkertonci. Če pa smatrate pinker-toncem že vsakega, ki ne pleše na vašo komando, tedaj jih je pa veliko in ti vam bodejo to krilato psovko tudi pošteno vrnili nazaj kajti pod milim nebom ni treba večjih pinkertoncev, kakor ste vi sami. Vohunstvo, spletkarstvo in ovaduštvo je pri vas doma, da veste, valed tega ae vam tudi častno prileže ime: pinkertonec. Le naprej, bratci v lažeh!
Frank ITdovič.
Družite ae v socializmu.
Cumberland, Wyo., 28. apr. -C. sodrug urednik! Tukaj orje-
iuo trda tla. A vendar upamo | spremeniti ta trda tla v ro-dovitna. kjer bode seme socializma dobilo avojo kal. Ugodna znamenja se kažejo za našo sveto stvar, dasi gre bolj polagoma. Toda potrpljenje! Semintje ae ališi med tukajšujimi rojaki, da bi še mndgoteri pristopil k naši stran &jt — le vera, vera, ta da misliti.
Dragi rojaki, delavci in sotrpini! Odkritosrčno vam povem, da socializem nima rtič opraviti z vero. Socializem uči, da vera je pri vatna stvar, to je da vsak ima lahko svoje versko prepričanje iir| svoj verski čut, kakršnega hoče.
Vabimo vaa na naše seje in shode; vsakemu je svobodno priti, mi nimamo nobenih skrivnosti. Pridite in prepričali se bodete, da socialistična stranka ne vpraša nobenega za njegovo versko prepričanje, Če hoče pristopit i k stranki. Pogum rojaki! nič ne omahujte: ali bi. ali ne. Čitajte "Proletar-I in kmalo se bodete otresli
Angle&ki »pial UptOB Sinclair z avtorjevim dovoljenjem poaloveinl Jože Zavrtal* . .
ca
vseh predsodkov, ki vam sedaj mogoče branijo pristop k naši stranki. Čitanje socialističnih' časnikov vam bode pokazalo pot, po kterej vam je korakati. In tako, dragi rojaki, bodemo šli na prej z našimi sodrugi in sotrpini vse Amerike in vsega sveta: vsi za enega in eden za vse.
Soc. pozdrav.
A. Jelovčan.
$500 nagrade.
Cleveland, O., 26. apr. — Vsled nesramnosti v listu špijonaie 4G1. Sv.* z dnev 24. aprila, naperjene proti nam, delegatom 3. konvencije v La Salle, III., izjavljamo še enkrat, da plačamo dotičniku, ki nam dokaže neresničnost naših trditev v listu "Proletarec" z dne 14. aprila 1908 proti listu "Gin* Svobode" svoto $500, ki je v ta namen naložena v Lake Shore Banking and Trust Co. v Cleve-landu, O.
Ker pa 44exrezervist" Skubic tako zlobno zavija vsebino nekega pisma od imenovane banke, naj služi v dokaz, da je bila gori rečena svota res vložena, sledeče pi smo od Lake Shore Banking and Truat Co. Glasi se: the lake shore banking and tru8t co Cleveland, April 2Mb. 1908. To Wbom It May Concern:—
T h i« is to eertify that on April Eleventh, 190S, there wai deposited in this bank the *um ot Five Hundred Doilaps ($500) by Prank Koire and Joaapfc Zalokar, ▼hieh wo are iaformed, is left as a reward it it shall be provsn that they have attempted; Firet:
1.	To steal the Slovenska Narodna Podporna Jed nota and move same to Cleveland, Ohio:
2.	To change the Slovenska Narod na Podporna Jednota into Cleveland Catholic Jednota:
3.	That they have combined with the enemies of truth, which will sctvc them to play treachery:
4.	That there if in Cleveland any plot to ruin the 8. N. P. J.
Very rewj^tfully, (Podpis)	J. Horace Jonee,
Treasurer.
V slovenskem se glasi: THE LAKE SHORE RANKING AND
trust co / • Cleveland, *S. aprila 190« Onim, kogar se to t We:—■
To naj »prikuje, da j« bila enajstega aprila 1908 v tej banki vloiena svota peteto dolarjev ($500) po Frank K«r-M« in J os. Zalokar ju, ktera, kakor smo informirani, je putfe-na kot na gra<la te ae dokaže, <la se je namera r.aJo prvič:—
1.	ukrasti Slovensko Narodno Podporno Jednoto in jo premestiti v Cleve land, Ohio:
2.	spremeniti Slovensko Narodno Podporno Jednoto v elevelondSko kato-liiko jednoto:
3.	da so s«> združili s sovražniki r<snif«\ ktrri |im naj služijo v izdajake namene
4.	do je v Clevelandu kaka zarota v ugonobitev 8. N. P. J.
8 poStovan jem Podpis	J. Horace Jone«,
blagajnik.
No, lažniki, "pufarji" in fehtar Veliki, ali hočete še kaj večt Na dan z dokazi! •
FV. Korče, Jos. Zalokar, Jos Kalan.
(Op. ured. — Original gori navedenega pisma je v uredništvu "Proletarca" vsakemu na razpolago.)	_
Osebna vest.
1. maja je umrl v chicaški mestni bolnici rojak Alojz Rogel, kte-ri je prišel pred par dnevi iz O-regon City, Oregon. Rogelj je bil na potu v staro domovino, a se je po opravkih ustavil v Chicagu. Tu ga je pa hudo napada bolezen — imel je aušico — in moral je v bolnico, odkoder se več ni vrnil živ. Rajni je bil član bratskega društva "Gorenjec št. 46 S. N. P. J. v Oregon City, Oregon. Pogreb se je vršil včeraj. Chikaški društvi Slavija št. 1 in Narodni Vitezi št. sts mu dali spremstvo osmerih članov, ki so spremili n mrlega sobrata na češko narodno pokopališče.
Zakaj plačujete stanarino t je bilo tiskano na letaku. Zakaj IS0tojete*M\njega doma¥ Ali ne \«*te. da lahko /a manjšo *vota,
plačujete stanarino, kupite hišot Mi smo ogradili na tisoče v katerih stanujejo srečne družine. Tako so bilo uačrtaue vse edtMMkstfa Življenja v lastnem domu. (ki zdoktj je hila še pean«^ Home, su-.t home, katero no jMmkusili prevrni i tudi \ pv-lščis^S t v išči no je prelaga tel j najbrž izpustil, ker mu je jezik delal pm«* predglavice. ker izraža vzdih iz baaado gukcziojimss, smehlaj t nusissypso j i«nss.	•
4) tem letaku je rasmišijsls družina, Ona se je pa trudila ray tolmačiti vsebino. Raavoaljsli so, da ima hiša 4 sobe in kJet in ^ je z zemljiščem naprodaj za 1500 dolarjev. 300 dolarjev je treba takoj
esečnih obrokih po 12 dolarje\ imv^
(Copyright, 1«*>6, I'**., by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje.)
Til ni nobene reči, katero tvrdka Durham t & Co. rabi za svoje podjetje, ne da bi jo izdelovala sama. Tu je velika parna strojniea in elektrarna, tu tvoniiva za sode iu delavnica za popravljanje kotlov Tain je zopet tvoniica, v kateri kuhajo milo, loj in topijo mast, pa zopet delavnica, v kateri izdeljujejo kosit raste škatlje za ma*t in milo. Tu jc hiša. v kateri čistijo in suaižijo ščetine, hiša, v kateri »tuše in strojije kože, tam zopet druga, kjer iz kosti delajo umetno gnojilo. Tudi najmanjši delček organi ienih odpadkov se ne zgubi pri Durhamu. Iz rogov izdelujejo glavnike, gumbe, igle in ponarejeno slotiovo kost; iz plačali pa držaJa za nože in krtačice za zobe. Iz (uirkljev izrežt jo igle in gumbe, preduo jih skuhajo za lepilo. Iz nog, kosti in kit det lajo najčudnejše iaxlelke, žela ti no, f oaf or, Črnilo za peči in čevlje in oije. Zopet drugod je delavnica, v kateri pulijo dlako iz govejih repov in volno iz ovčjih kož. Tu izdelujejo pepsin iz prešiČjih oči, ulbumin iz krvi in strune za gosli iz smrdljivih črev. Če kak kos ni za nobeno rabo, se mu najprvo vzame mast. potem pa /.melje v gnojilo. Vse to se vrši v hišah, ki stoje druga poleg druge, katere medsebojno vežejo mostovži iti železniški tiri z glavnini poslopjem. Odkar so imta-novili to podjetje, je Durham starejši po-klal četrtino bilijona živali. Ako temu prištejemo še velikanske delavnice, tedaj imamo ogromno združitev kapitala in dela. Tvrdka Durham & Co. daje milijonu ljudem direktno delo, indirektno pa pol milijonu. Durham razpošilja svoje izdelke |m> vsem civiliziranem svetu in izdeluje hrano za 30 milijonov ljudi!	-
Ta {Kijasiiila so naši prijatelji poslušali z odprtimi ustmi in dozdevalo se jim j«' nemogoče, tla zamore navadni človek kaj takega zvršiti. Jurgis je vsled tega smatral skeptične opazke Jokubsss za greh. To je tako mogočno jiodjetje kot vsemir. Zakon dela se sme le toliko kritizirati kot svetovni red. Jurgis je menil, da mora siromak vse storiti, kar se mu ukaže. Za človeka, ki sodeluje pri takem podjetju, je to pravi blagoslov, takj blagoslov kot sta dež in solnce. Jurgis je bil vesel, da ni podjetja ogledal, še predno je dobil delo,
—	čutil je, da bi bil vsled ponosa še prišel ob pamet. Sedaj je dobil
— on je del te celote. Občutil je, da ga je ogromno podjetje sprejelo pod svojo zaščito, da bo skrbelo za njegovo bodočnost. Bil je tako naiven, tako neveden v polih, da se niti zavedal ni, tla je dobil delo pri Brownu, da smatra ves svet Brow na in Durham a za naaprotniks, ki morata drug druzega uničiti, ako po zakonu nočeta priti v ječo ali pa plačati globo.
TV.
Točno (Vb sedmi uri je prišel Jurgis drugo jutro na delo. Prišel je do vrat. kjer so ga vpodili in je čakal dve uri. Delovodja je mislil, da mu je prejšni dan ukazal, da naj kar vstopi,4 kar je pa'pozabil. Iskal je dmzega delavca in pri iskanju je naletel na Jurgisa. Delovodja je grozno preklinjal, ker pa Jurgis ni razumil, mu je molče sledil. Peljal ga je v klavnico in mu potoma pokazal prostor, kjer se ima preobleči. Delo, katero je zvrševal Jurgis, je bilo zelo navadno. Naučil se je v 5 minutah. Dobil je trdo metlo, kakersno rabijo delavci, ki pometajo ceste. Njegova nalt»ga je, da hodi ob vrsti za delavcem, ki jemlje drtib iz živali in ga pometa v jamo, kasneje pa to jamo zapre, da nihče ne pade v njo
Ko Jurgis vstopi, pride prva čreda na vrsto. Ne da bi se kam ozrl ali govoril, prične s svojim delom. Vroč dan je — v mesecu juliju — in tlak je poln kadeče krvi — kar gazijo jo. Smrad je grozen, za kar se pa Jurgis ne zmeni. Srce mu skače radosti, saj ima delo in aluzi denar! Cel dan je raanmal, koliko bo zaslužil. Za uro dela d(rt>iva 17 in pol centa; ker se dela skoro do sedme ure zvečer, prinese domov veaelo Vest, da je v enem dnevu zasluzil ieč kot dolar in pol.
Doma ao ga pričakovale same vesele novice, tako dobre novice, da so v sobi Aniele priredili majhno zabavo. Jonas se je sešel s poli čajem, kateremu ga je Szedvilaw priporočil in ta ga je povedel do več delovodij. RecuUst tega pohoda je bil, d« mu je nek delovodja za prihodnji teden obljubil delo. Marija Berezynaka je zavidala Jurgisa radi njegovega vspeha. Odločila se je, da pojde sama iskat dela. Marija ni imela druaega pokazati kot avoje rujavordeče roke in ni znala dnizega reči kot besedo: "Delo". To besedo se je težko nauči la. Cel dan je hodila po klavnišiketn okraju in kjerkoli je mislila, da bo dobila delo, je vstopila; ponekod so jo med kletvkiami porinili zopet na prosto. Ali Marija se ni bala ne biriča ne hudiča. Vsakega, katerega je srečala, naj je bil že tujec ali karkoli hoče. je nadlegovala z besedo: 44Job (delo)", katero je umela povedati v angleščini. Končno ji je ta vstrajnoat vendar koristila. l*rišla je v majhno tvornico, v kateri so dekleta pripravljale meso za v škatlje. Hitela je iz delavnice v delavnico in končno prišla v delavnico, v kateri barvajo in etiketi-rajo škatlje. Tu je imela srečo, da je srečala delovoditeljico. Marija takrat ni vedela, kakšen vtis napravijo dobrodušen obraz in pa dvoje krepkih rok na delovoditeljico. Predstojica ji je rekla, naj se drugi dan zopet vrne in nauči barvati škatlje. Ker se to delo plačuje z dvema dolarjema na dan. je Marija s pravim indijanskim krikom vdrla v stanovanje in besnela skozi sobe. da je dete pričelo krčevito plakati.
Niso se nadjali toliko sreče. Bil je le še en sam brez dela. Jurgis je določil, da bo teta Elzbieta gospodinjila. Ona ji pa pomagala. Jurgis ni hotel privoliti, da bi šla tudi Ona delati. Nagajati bi moral sam vrag, je menil Jurgis. ako bi ne mogel s pomočjo Marije in .Tonasa preživeti družine. Tudi o tem ni hotel nič čuti, da bi otroci hodili delat. V Ameriki so sole za otroke — tako je slišal Jurgis — šolo lahko obiskujejo, ne da bi bilo treba plačati šolnino. Da duhovniki nasprotujejo tem šolam — na to ni Jurgis mislil: za sedaj bodo tetini otroci tako živeli k6t otroci druarih ljudi. Najstarejši, mali Stani-slovas je štel 13 let in je bil zelo majhen za njegovo starost. Če tudi je sin Szedvilasa štel še le 12 let in že leto dni delal prt Jonasu. vzlic totnu je Jurgis odločil, da se bo Stanislovas učil angleščino in postal
—	učenjak.
Ostal je broz posla le še ded Antanas. Tudi za njega je menil Jurgis. da naj počiva, slednjič pa priznal, da je to nemogoče. Ded ni tudi hotel o tem nič slišati. Rekel je, da je krepak, zdrav in sposoben za delo kot drugi. Prišel je s prepričanjem v Ameriko, da bo najboljši delavec, sedaj pa dela skrbi avojemu sinu. Vsakdo, s katerim je govoril, mu je zatrjeval, da bi tratil le čas, ako bi delo is/kal v klavnicah. Szedvilas mu je razcVbložil, da mesarji na debelo še svojih delavcev ne tubtlrže v službi, kedar se postarajo. To ni navada le tukaj, pač pa v celi Ameriki, kolikor je njemu znano. Jurgisu na ljubo je zaprosil policaja. potem pa sporočil, da še sanjati ni treba o tem. Dedu niso povedali tega. ki je vsaki dan hodil po klavniškem okraju za delom in se zvečer pogumno smejal, ko je čul o sreči drugih, češ, drugi dan bo tudi on dofoil delo.
Vsled sreče, katero so našli takoj ob prihodu, so pričeli misliti na svoj lasten dom. Ko so zvečer sedeli na stopnicah pred hišo in se raz-govarjali, je Jurgis zasukal govorico na ta predmet. Ko je šel zjutraj na delo, je videl, da so dečki delili letake po hišah. Ker je videl podobe na njih, je zaprosil za enega in ga vtaknil v svoj žep. Neki delavec, s katerim je govoril kasnejše, ga je podučil, kaj je tiskano na njem. Sedaj se je rodila v Jurgisu odločna misel.
Izvlekel je lrtak iz žepa, ki jc bil umetniško izdelan. Bil je dva čevlja dolg in barve so bile tako okusno sestavljene, da je vplival še celo o bmesečnem svitu. V sredini je bila hiša, okusno zrisana in barvana. Streha jc bila rdeča kot škrlat in z latom obrobljena; hiša je bila barvana v srebru, okna pa v rdečem. Imela je dva nadstropja in širok moatovž na aprednji strani z arabeskami ob straneh. Vse je bilo do pičice izdelano, fte viseča postelj jc lisela na mostovžu. na okniih so pa bila videti kleklana zagrinjala.
Na levi strani pod hišo je hila podoba ljubkujoče dvojice V dru-	^^
gcm kotu je stala zibelka a krasnimi zavesami, katero je ščitil angel^ in zvitega agenta se niso mogli odtegniti. Agent jih je prepričal, <1»
Je rfiTta kup kmalu zakasneli, ker so predolgo odlašali. Oddahnili »o
a arefernimi peroti. Da je vsakdo tem ložje razumel pomen, slike Je bil na letaku napis v polščini, litviščini in nemščini: Dom! Namai! Heim!
plačati, ostalo svoto pa v mesečnih obrokih po 1«l..laj-j. \ tid^
so v Ameriki, so zvedeli, da mora družina, sestoječa iz drvsnajat 1*4 plačati D dolarjev stanarine na mesec, ako se noče zadovoljiti z cqq ali dvema sobama. Če plačujejo stanarino, bodo vedno plačevali *t* n ari no, končno bo pa prišel čas, ko ne bo mogoče plačevati stanarini.
Pričeli so računati. Teta Ebdbieta je lastovala še majhno svoti», Jurgis je imel tudi se par dolarjev in Marija je pa imela .">0 dolarjev v nogovici. Dedu je tudi še oatalo nekaj denarja, ker je prodal tvoji kmetijo v stari domovini. Ako vse svote slože skupaj, tedaj imajo d©, sti denarja za nakup hiše, za prihodnjost se jim pa ni treba brigati, lier »si delajo. Tako se jbn je prikazovala Vsa zadeva v ugodni loft, Sove je treba vse preiskati natančno, predno se odločijo za naknj. Ali ne plačujejo stanarine? — živeti pa morajo v slabih razrnerak Jurgis je bil navajen nesnage. Človek, ki je gradil železnies in t lahljo v svoji spalnici zagrabil kar polno pest bolh t- se ne zmeni ta vsako malenkost. Ali radi One mora biti drugače. Za njo se mon preskrbeti boljše stanovanje — je takt> odločno trdil Jurgis, kot trtfi človek, ki je v enem dnevu zaslužil dolar in ")7 centov. Jurgis ni niogd razumeti, tla v klavniškem okraju toliko ljudi živi vzlic visokim pU. čam v bedi iu pomanjkanju.
Drugi je tiari je šla Marija k predstojnici, ki ji je povedala, da m naj pride drugi teden v pondeljek učit barvati škatlje. V \
Marija je prepevala, ko je šla domov. Vstopila je. ko sta Ona i§ m:,čeha odhajali ogledovat hišo. Pridružila se je njima. Zvečer ao (siročale možem o poizvedbah.
\'h>> sti našle tako. kot je bilo tiskano na letaku. Tako je trdil agent. Proti jugu. kakšno poldrugo miljo proč t>d klavnic so stala hiše. o katerih je trdil agent, da so pravi blagoslov za vsakega, ki hoče ustanoviti svoj lasten dom. Agent je zatrjeval, da jim ponuja Irš0 na prodaj v njih interesu, ne pa v svojem. Rekel je, tla jim Je radi tega svetuje, naj kupijo hišo, ker je agent stavbinske družb^ ki ima vseeno svojo plačo, če kaj proda ali ne. Sedaj so le še zadnji hiše na prodaj, družba pa hoče s to kupčijo ponehati. Kdor hoče o4 tega krasnega načrta imeti kak dobiček, mora takoj kupiti. Splok pa agent ne ve sigurno, je li še ktera hiša na prodaj. Mnogo ljadi pride ogledovat hiče in družba je prodala morda že zadnjo. Ko je agent opazil, da so zadnje besede užalostile teto Elzbieto, je nagla pristavil, tla bo družbo telefonično obvestil in za nje položil pred* jem, ako res mislijo na kupčijo. Nazadnje so se pogodili, da prideja prihodnjo nedeljo pogledat hišo.
To je bilo v četrtek; pri Brovnu so pa delali v klavnicah s pol-nim parom. Jurgis je sedaj zaslužil dolar in 75 centov dnevno, 10 ia pol dolarja na teden, 45 dolarjev 11a mesec. Jurgis ni znal računati, ali Ona je hitro rešila to računsko nalogo. Marija in Jonas bi plačev* la po 16 dolarjev na mesec za hrano, ded bo pa plačeval isto, ko dobi delo — kar ae lahko zgodi, že jutri. To je 93 dolarjev meseisu Ako bi Marija in Jonas plačevala tretjino plačilnega obroka, tedaj bi plačal Jurgis le še osem dolarjev in ostalo bi 85 dolarjev mesečai za hrano; če pa ded Antanas ne dobi takoj dela, tedaj bi pa ostlk sedemdeset dolarjev, kar bi tudi zadostovalo za dfpažino, obstoječi iz dvanajstih oseb.
Že uro pred določenim častim je odšla družba k agentu. NaM<* so imeli napisati na koščeku papirja, katerega se včasi pokazali kak snemu pa^antu. Poldrugo miljo dolga pot se jim je dozdevala veš na. Končno so vendar prišli na dogovorjeno mesto, kamor je prišd pol ure kasneje tudi agent. Bil je prijazen, živ in elegantno oblefcj gospod, ki je govoril spretno, kar je bilo pri ti kupčiji le njems f prilog. Peljal jih je v tipično leseno hišo, za katero gotovo noben ar hitekt ni delal načrta. Onino veselje je šlo po vodi, ko je opazila, di hiša ni podobna oni sliki na letaku. Pobarvana je bila drugače, pi tudi ni bila dovolji prostorna. Seve je bila pobarvana na novo in ji naredila v prvem hipu ugoden vtis na prišleca. 44 Vse je novo," je» gotavljal agent. Govoril je nepretrgoma in tako naglo, da mu nih& ni mogel seči v besedo. Dogovorili so se, da ga bodo vprašali mara kaj, ali sedaj niso imeli časa niti poguma. Druge hiše v vrati nia bile nove in le v nekaterih so stanovali ljudje. Ko so opozorili agenti na ta nedostatek,, se je izgovarjal, da se kupci v kratkem vselijo. Nt tančneje vprašanje v ti zadevi bi pa bilo nespodobno, saj se še nikdai z gospotlako oblečenim človekom niso drugače razgovarjali kot po nižno.
Iliša je imela klet dva čevlja pod cestnim površjem in eno nad stropje, ki se je dvigalo 6 čevljev nad njo in do katerega so vodik stopnice. Pod streho je bila izba z oknom na dvorišče. Pred hišo je bi la netlaktivana ulica brez razsvetljave; razgled iz okna je pa bil ni enake, enolične, raztresene koče.
V hiši so bile štiri pobeljene sobe, klet je bila le po imenu — br« tlaka, s surovimi, neometanimi stenami. Agent je trdil, da navadnt zidajo vse hiše tako, ker jih kupci kasneje po svojem lastnem oka su prenove. Tudi izba ni bila dodelana. Drugina je računala, da bi t< izbti oddala v najem, ali sedaj je pa opazila, da ni tlakovana. Vzlii tem nedostatkom so bili pri volji kupiti hišo. Agent ni molčal. Ru kazoval jim je vse — ključavnice, kako se odpirajo in zapirajo okna vodovod v kuhinji, o katerem teta Elzbieta še nikoli sanjala ni. fll tem odkritju bi bila prava nehvaležnost, če bi agenta opozorili še w kakšno napako, radi tega so napake prezirali, delali so se, kot bi jil ne videli. Ali bili so kmetje, ki so instinktivno ljubih svoj denar Zastonj jim je agent prigovarjal — odgovorili so mn, da naj počaka da morajo imeti čas za odločitev.
Odšli so zopet domov. Celi dan in večer so računali in *e razgo varjali; bil je pravi boj predno so se odločili. Nikdar niso vsi soglašali. Vsak je imel svoje pomisleke. Ko so bili skoraj složni, je vato pil Szedvilas, ki je zopet vse zmešal. Szedvilas je bil nasprotnik; pri povedoval je grozne zgodbe o ljudeh, katere so pripravili trgovci i hišami ob ves imetek. Trdil je, da bodo zgubili vse, da hiša mordi od vrha do tal ni nič vredna. Kdo ve. kakšni bodo izdatki? Oslepa rili jih bodo tudi s pogodbo, kaj pa siromak razume o pogodbi? To j< navadna sleparija — njih rešitev je edino v tem, ako ne kupijo hiše." Pa plačati stanarino?" je vprašal Jurgis. 44Ej, gotovo," je meni] drugi. "To je tudi rop; tatvina zvršena na siromaku." — Po pol ur« trajajočem razgovoru so prišli do zaključka, da so se izognili hudi ne sreči. Szedvilas je odšel, Jonas, majhen in vroč človek je pa sedaj opozoril druge, da je Szedvilas radi tega tak črnogled, ker mu njegova trgovina z delikatesami ne vspeva. To je zopet stvari dalo povsem drugo lice.
Drug važen faktor, katerega je bilo treba vpoštevati, je bil, di niso mogli tam ostati, kjer so stanovali. Seliti so se morali. Defrt dolarjev'plačati le za stanarino, jim je bilo preveč. Celi dan, celo noi, skoraj celi ted^n so razmišljali o stvari, nazadnje se je pa Jurgia odločil, da prevzame odgovornost na sebe.
Brat Jonas je dobil delo. Pri Durhamu je vozil majhen voziček. Ker so v klavnici pri Brownu delali vsaki dan od jutra do večera, j* Jurgisu rastel pogun od dne do dne. Domišljal si je, da je on mol * družini, ki ima odločiti. Sklepi drugih so lahko napačni, njegovi p* nc. Bo že drugim pokazal, kaj je treba storiai. Delal ho noč in dan. č« je treba, da bo hiša plačana, njegovi pa bodo imeli svoj dom. To ji® je povedal in odločili so se. Govorili so tudi o tem, da bodo ogledali druge hiše, ali vedeli niso, kje so na prodaj in kako bi to zvedeli. Sli so torej k agentu in mu povedali, da so za kupčijo. Kot trezni lja-dje so vedeli, da ljudje v trgovini lažejo; toda vplivu široko ust n«fi
ko jim je povedal, da so prišli Še ob pravem času.
(Dalje prihodnjič.)