Leto LXVI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 PoSfnlna plačana v gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 24. julija 1938 štev. 168 a Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cena 2 Din Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: kopitar-jeva ulica štev. Žena - božja poslanka Takole je govoril naš pokojni škof Jeglič: »Živimo v velikih časih. Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo, velik, ker dela mučenike in daje velike može.« Velik je naš čas, zato — pravimo mi — potrebuje velikih žena in njihovih velikih dejanj. Danes je na Brezjah dekliški dan, ki so si ga one same izbrale, da ob Materi božji poiščejo novih poti in načinov za nove naloge žene v našem času v duhu sodobne katoliške akcije. Kje je danes poslanstvo katoliškega dekleta v poljedelstvu, v tovarni, v svobodnih poklicih? Kako nekaj velikega je biti poslanka največje organizacije, največje sile, vesoljne katoliške Cerkve, biti poslanka Katoliške akcije! Vsako krščansko dekle nosi odgovornost, da to delo uspe, vsaka mora odpreti oči in videti strašno drvenje sveta v pogubo, sleherna je dolžna odpreti zaklade svojega ženskega srca, da z ljubeznijo ogreje svet in njega socialne odnošaje z zgledi in deli krščanskega usmiljenja in odločne krščanske dejavnosti. Dekliški dan pri brezijanski Materi božji bo nakazal smernice tega dela, predvsem pa bo navdušil naše ženstvo za njegove naloge za pokristjanjenje našega zasebnega, javnega in gospodarskega življenja. Poslanka opravlja predvsem trojno delo v službi vesoljnega krščanskega občestva, v službi Cerkve. Vsako naše dekle bodi glasnica Kristusove blagovesti v besedi in dejanju, kjerkoli jo pelje življenjska pot. Ona je posredovalka med Bogom in življenjem slehernega človeškega bitja. Prinaša božje življenje na polje, v vasi in mesta, v delavnice in tovarne, v časopisje in skuša povsod zavračati napačne nazore in mnenja o družini, treznem in čistem življenju ter o vzgoji. Skuša biti svetovalka in vodnica mladim dušam, posebno onim, ki so od staršev oddal jeni ali brez njih, da jih pripelje v dobre organizacije, za-blodenim pa skuša dati sončnega notranjega življenja. Vsako priliko uporabi, da vabi na poštene prireditve in jih tudi prireja, pridobiva za sveto spoved in obhajilo ter za obiskovanje svete maše ter bodri mladeniče in može, da se povsod pogumno postavijo za katoliško vero in prepričanje. Sodobno katoliško dekle bodi ko veter, ki razganja oblake raz božjega sonca, to je dvome in človeško bedo, ki čestokrat zapira pot božji besedi v delavska srca. Zato katoliško dekle rado pomaga ubogim, širi krščansko časopisje, krajša, kjerkoli more, razdaljo med župnikom in žup-Ijani in se trudi za lepo razmerje med farani in njihovim dušnim pastirjem. Povsod preganja ne-nravnost, pobija kletvino in surovost ter propo-veduje čistost zakonskega življenja. Bori se proti nemoralnemu filmu in gledališkim predstavam, nesramni obleki ter opolzkemu slovstvu. Katoliško dekle navdušuje ljudstvo za versko vzgojo v šoli in skrbi, da ne poneha odpor proti versko brezbrižni liberalni in socialistični šoli, dela proti pijanstvu, ki razdira družine, in uči kmet-skega in delavskega človeka, da ljubi svoj dom in skrbi, da bi mu bilo v njem in v krogu družine vedno najbolj prijetno. Za vse in povsod je tako krščansko dekle živ opomin in resnično »mesto na gori«. Naravni zakon ženskega bitja je tak, da skrbi za naraščaj, da hoče nekam presaditi svoje življenje, ga drugim podeliti in še bolj obogatiti. To prelivanje božjega življenja iz Boga po nas v druge, vzgoja novih apostolov, to je veliko žensko poslanstvo. Svojo družinico mora krščanska žena vzgojiti do idealne realnosti božjih otrok. Njeni člani bodo vse svoje delo in življenje opazovali z božjega razglednega stolpa, se znali znajti v vseh sodobnih zablodah, bodo kristjani povsod, bodisi med štirimi stenami svojega doma ali v tako imenovani odlični družbi ali v uradu in na pozornici javnega življenja, v delavnici prav tako kakor v cerkvi. Povsod bodo nudile božjemu Srcu uteho posebno v stvareh, kjer je božje življenje v svetu, mrzlo, osovraženo ali že čisto zamrlo. Taki novi člani Katoliške akcije, novi ljudje, bodo znali zbirati okrog sebe duše, jih preroditi za Kristusa, bodo kakor fini aparati, ki bodo prenašali vse, kar so sprejeli iz Boga, po organizaciji Katoliške akcije v naš katoliški narod, da bo v njem rodilo bogat sad pravega krščanskega življenja. Tako veliko poslanstvo je težko, zelo odgovorno, pa tudi zelo vzvišeno in lepo. Neobhodno potrebna je traj na vez naše katoliške ženske z Bogom, neprestano duševno prenavljanje iu stik z neposrednim življenjem, tisto veliko poslanstvo v tebi sami, z namenom, da ostaneš stoodstotna katoličanka, polna Boga, goreča in idealna, požrtvovalna, vplivna in v poklicnem delu nadvse vestna. Potem te bo res ljubezen Kristusova gnala vedno više in globlje, od minute do minute tvojega življenja na ta živa polja, ki so zrela za žetev. Seveda mi bo disciplina in delo organizacije eno glavnih pravil, moje n'e-premagljivo orožje za pridobitev duš pa bosta molitev in žrtev. Resnično, polja so zrela za žetev. Kardinal Mercier kliče: »Domovina in Cerkev vas potrebujeta in kličeta vašo mladost. Od vas pričakujeta, da boste prevzeli dediščino preteklosti, jo obogatili in zopet izročili naprej.« Katoliška akcija hoče novega človeka, ki bo poleg razuma imel tudi globoko čuteče srce, zdrav življenjski instinkt in zmožnost za praktično delo in odločno voljo. Krščanska dekleta, vas Katoliška akcija še posebno kliče k obnovi sveta v Kristusu. Odzovite se temu božjemu klicu v najzvestejši službi Boga in slovenske domovine! Slovensko dekle. Hitlerjev namestnik Rudolf Hess danes v Celovcu Največja prireditev narodno socialistične stranke v nekdanji Avstriji Celovec, 23. jul. TG. Vse priprave za prihod Hitlerjevega namestnika državnega ministra Rudolla H e s s a so končane. Hitler je poslal svojega namestnika v Celovec, da tamkaj v njegovem imenu govori na spominskem dnevu, ki ga narodno-socialistična država in stranka priredita v spomin vsem onim, ki so v boju za ustvaritev Velike Nemčije padli. Spominskega dne se morajo udeležiti vse oblasti iz vseh dežela nekdanje Avstrije, nadalje odposlanstva vseh narodnosocialističnih organizacij. Koroške organizacije pa bodo nastopile polnoštevilno. To bo največja na-rodnosocialistična strankarska prireditev na ozemlju bivše Avstrije. Prireditev bo na Novem trgu in bo v svojem glavnem delu trajala od ti do 12. Svečanosti, predvsem pa Hessov govor, bodo prenašale vse nemške radiopostaje, nadalje vse kratkovalovne postaje, namenjene Južni Ameriki, Vzhodni Aziji, Južni Alriki in Severni Ameriki. Po vseh naseljih bivše Avstrije, prav gotovo pa v naseljih, ki so sedež občine, po vsej nekdanji Avstriji bodo istočasno krajevne svečanosti in bodo povsod postavljeni prenaJalci za prenos ra-diooddaje, tako da bo vsa bivša Avstrija istočasno v duhu zbrana okrog celovške prireditve in poslušala govor Rudolla Hessa. Okrog Hessa bodo zbrani vsi Dr. Stojadinovič - 50 letnik Gauleiterji, podvodje pokrajinskih in okrajnih organizacij, podvodje okrožnih in krajevnih organizacij na Koroškem z če le mogoče vsem svojim podrejenim članstvom. Iz nekdanjih avstrijskih pokrajin pričakujejo več tisoč članstva. Narodna manjšina se po na-redbi organizatorjev tega zborovanja ne bo udeležila. Vse druge prireditve po vsej Avstriji, ki bi imele biti jutri, dne 24. julija, so odpovedane in preložene na poznejši čas. Po svečanosti bo mimohod narodnosocialističnih čet mimo Hitlerjevega namestnika in strankinih odličnikov. Zasebne šole v Avstriji ukinjene Dunajski listi objavljajo sledečo uredbo državnega komisarja za notranje ministrstvo: Z ozirom na nove okoliščine, ki so nastale po priključitvi Avstrije k Nemčiji, predvsem na šolskem področju, kjer sc bo v kratkem izvedla razširitev stare nemške šolske zakonodaje tudi na avstrijsko ozemlje, in z ozirom na potrebe, da služijo šole in učiteljstvo narodnosocialistični vzgoji odrejam, da se vsem za- sebnim (verskim) šolam in zasebnim šolskim ustanov vam ali zavodom, ki so do sedaj uživali pravico jav-nosti, z dnem 19. julija 1938 ta pravica javnosti odvzame, Ta uredba pa ne velja za tiste šole in šolske zavode, ki so jih do sedaj vzdrževale na primer posamezne avstrijske dežele, kot na primer mesto Dunaj, kakor tudi ne za tiste zavode, ki so jih vzdrževali razni skladi pod javno pokrajinsko upravo. Glede po-navljalnih izpitov, ki bi morali biti še na šolah, ki s sedanjo uredbo izgubljajo pravico javnosti, bodo izšla šc nova navodila. Vsenemški telovadni tabor Iz Berlina poročajo, da jc za veliko vsenetnško' telovadno prireditev v Vratislavi v Šleziji že vse pri-! pravljeno. Na to vsenemško prireditev pridejo zastopniki nemških telovadnih društev iz vseh krajev sveta, tako skupine nemških državljanov, kakor tudi skupine nemških narodnih manjšin. Najavljena je udeležba iz Češkoslovaške, Jugoslavije, Romunije, vseh Baltskih držav, Danske, Italije in iz ameriških dežela. Ob povratku angleškega kralja London, 23. jul. AA. (Reuler) Snoči je ljudstvo priredilo veličasten sprejem angleški vladarski dvojici, ki se je vrnila i z Francije. Angleška vladarska dvojica je bila zelo dobro razpoložena po štiridnevnem obisku v Franciji, še pred prihodom vlaka se je več tisoč ljudi zbralo okoli postaje Victoria. kraljevski vlak je prispel ob 21.14..Kral jica je bila oblečena v belo obleko, kralj pa.je nosil sivo obleko. Oba sta se počasi peljala v Buckingliamski dvorec. Ko je avto vozil skozi ulico kraljice Viktorije, je množica med silnim navdušenjem obkolila avtomobil in ga ni pustila naprej. Policija je le s težavo prebila avtomobilu pot skozi množice. Manifestacije so trajale ob vsej poti do Bnckinghamskega dvorca in množica se je zgrnila pred dvor in ni nehala z vzklikanji, dokler se kralj in kraljica nista z balkona zahvalila za pozdrave. Ko sta bila kralj in kraljica na balkonu, je množica pela kraljevsko himno. (Članek glej na 2. strani!) Kralj Jurij predsedniku Lebrunu: „Na svidenjel" Kralj Jurij VI. je poslal predsedniku Lebrunu naslednjo brzojavko: >Ko zapuščava obalo Francije, sehočeva jaz iu kraljica na jprisrčneje zahvaliti vam ,gospe Lelirun in članom francoske vlade za vse ljubeznivosti in za gostoljub- K notranjim vprašanjem Češkoslovaške O posredovanja velesil ni govora London, 23. jul. b. V londonskih političnih krogih in v vsem jutranjem tisku obširno komentirajo včerajšnji obisk von Dircksena pri britanskem ministrskem predsedniku Chainberlainu in o njunih raz.govorih, ki jim pripisujejo velik pomen. Iz poučenih krogov prihajajo poročila, da se Chamherlain razgovarja z Dircksenoni o češkoslovaškem problemu in o raznih važnih evropskih vprašanjih. Dirckscn je prav za prav prišel v London, da potrdi Hitlerjevo spomenico, ki jo jc izročil angleškemu zunanjemu ministru lordu Ha-li(axu kapitan Wicdemann. Dircksen je večkrat poudarjal nasproljo med češkoslovaškimi mero-dajnimi krogi in sudetsko-neiuškimi predstavniki, ki imajo svojo upravičene zahteve. Kljub vsemu temu pa Hitler vendarle upa, da bo mogoče najti mirno rešitev. Dirckspji je tudi izrazil upanje, da se bodo zboljšali tudi angleško-iicmški odnosi na radikalen način. Chamherlain jo tudi sam izrazil željo za zboljšanje odnosov med obema državama, dejal pa je. da je treba pogledati dejstvom v oči in da pogajanja med Anglijo in Nemčijo tako dolgo niso mogoča, dokler se zadovoljivo no reši češkoslovaško vprašanje. Minister Chamherlain in poslanik Dircksen sta ostala tako dolgo v razgovorih, da so se snoči v političnih krogih razširile vesti, da je Dircksen sporočil namen svoje vlade, ki želi, da se skliče konferenca štirih velesil in da se na njej prouči češkoslovaški problem. Mero-dajni krogi pa izjavljajo, da je ta vest neresnična in »čez mero fantastična...« Praga, 23. jul. c. Danes je dr. Milan Hodža zopet sprejel voditelja sudetske nemške stranke poslanca dr. Kundta in dr. Roscheja. Razgovor je iiil zelo dolg. Praga, 23. jul. c. Jutri bodo velike slovesnosti sudetskih nemških organizacij v Chebu (Egerju) na meji proti Nemčiji. Slovesnosti se vrše v proslavo nemškega pesnika Schillrja in bodo tudi igrali njegovo trilogijo VVallenstein«. Vse slovesnosti bodo pod pokroviteljstvom Konrada llen-leina. Berlin, 23. julija. AA. (Havas) Kakor se izve bo danes prispel v Berlin nemški poslanik v Londonu v. Dirksen, da bo zunanjega ministra v. Rib-bentropa obvestil o razgovorih, ki jih je imel pred svojim odhodom s Chamberlainom. Praga, 23. jul. b. Voditelj slovaške ljudske stranke, p. Hlinka, je zapustil včeraj sanatorij in odšel v Ru-žetiberg. Zdravniki so mu svetovali popoln mir in mu priporočili, naj se zaenkrat vzdrži vsakega političnega delovanja. Priprave za ofenzivo na Hankav zastale Hankav, 23. jul. b. Tako zelo napovedovane japonske ofenzive na Hankav še vedno ni. Obe stranki poročata o velikih pripravah. Japonci upravičil,jejo zastoj vojnih operacij zaradi močnega deževja, ki traja nepretrgoma že štiri dni. Najhuje je prizadeta dolina reke Jangce. zlasti v področjih od Tiencina in vse do Pekinga. Japonske vremenske postaje poročajo, da je v času od 21 do 23. julija padlo nad -KM) ni m dežja. Močno deževje je zopet napolnilo reke, ki prenavljajo področje okrog Tiencina, Pejpinga, a„in Sovjetska Rusija sta začeli pošiljati čete 'ptoti mandžurski meji. Izgledalo je kakor da je sedaj napočil trenutek, ko bo Sovjetska Rusija posegla,^..kitajsko-japonsko vojno, ker smatra, da je Japonska že precej utrujena. Videli smo prve oddaljene bliske, ki oznanjajo nevihto. Prihodnje dni bomo že vedeli, če je treba pričakovati kaj hujšega. V češkoslovaškem vprašanju, okrog katerega napetost ni ponehala, se ni zgodilo ničesar bistveno novega. Le od Francije in Anglije je prišlo zagotovilo, da bosta varovali neodvisnost češke države. Notranji pregled Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je nastopil daljše potovanje po Dalmaciji. Najprej je obiskal Sušak, nato vsa lepa pristanišča vzdolž obale do Kraljeviče. Na otoku Krku je obiskal tudi škofa dr. Srebrniča. Povsod ga je ljudstvo v velikim množicah navdušeno pozdravljalo in pozorno poslušalo njegove govore, ki jih je imel v leni ali onem mestu, zlasti ko je govoril o napredku, ki po skrbi vlade še čaka le kraje. . - V Boko Kotorsko sta pripluli dve diviziji italijanskega vojnega brodovja z ladjami »Giulfo Ce-sare in »Conte di Savoia« na čelu. Diviziji poveljuje viceadmiral Riccardi Arturo. Ladje se bodo usidrale najprej pred Tivatom, kjer bodo ostale Iri dni, nato pa odplujejo proti Dubrovniku. V Boki Kotorski so italijanski mornarici priredili prisrčen sprejem. To je drugi obisk italijanskega vojnega brodovja v naših vodah. Iz uprave naših listov se je poslovil glavni ravnatelj g. Ivan Rakovec, ki je 42 let vodil vse upravne posle in spremljal rast slovenskega katoliškega tiska od prvih najskromnejšiH početkof do današnje višine. Dopolnil je veliko'-delo, zato smo se ginjeni poslavljali od idealnega in zvestega delavca z edino željo, da bi svoj zasluženi pokoj v miru in polnem zdravju užival veliko let. Zastopniki dijaške Katoliške Akcije iz Ljubljane so bili sprejeti pri sv. očetu, kamor jih je popeljal prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman. Sv. oče je ob tej priliki spregovoril nekaj lepih načelnih besed o Katoliški Akciji, pohvalil je katoliško gibanje med Slovenci in se silno laskavo izražal o Jugoslaviji in njeni bodočnosti. Ob koncu je vsem navzočim, njihovim domačim, narodu in državi podelil svoj blagoslov. V Sarajevu je Združenje jugoslovanskih železničarjev ili brodarjev praznovalo dvajsetletnico svojega obstoja. Proslave se je udeležil tudi prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki je v slavnostnem govoru poudarjal važnost železničarskega stanu in utemeljeval njegovo pravico do upoštevanja pri materialnih dobrinah. Govoril je tudi o velikem pomenu železniškega prometa v državno obrambnem oziru in da je pod tem vidikom treba sprejeti marsikatero' žrtev. Iz Francije so se vrnili člani Zveze fantovskih odsekov, ki so se udeležili mednarodnih tekem v Bloisu. Zmagovalec v mednarodnem deseteroboju je bil Ivan Varšek, zmagovalec v mednarodnem peteroboju seniorjev Jožef Hvale, Karel Janež pa si je priboril zlato svetinjo v mednarodnem deseteroboju. Dr. Maček bo, kakor je doslej določeno, 1. avgusta obiskal Belgrad oziroma voditelje združene opozicije, s katerimi bo imel več političnih posvetov, ob koncu katerih ho najbrž izdan kak memorandum ali vsaj komunike. Tisti, ki ne poznajo razmer po državi, od teh posvetov pričakujejo važnih političnih dogodkov. Mladina, ki je že v zgodnjih letih začela gor jiti zanimanje za letalstvo, pridno pripravlja mednarodne tekme v tekmovanju letalskih modelov. Bodo to prve tekme take vrste pri nas, zato bodo v nedeljo, t. j. danes, ko bodo na letališču v Ljubljani glavne točke vse prireditve, gotovo imele veliko gledalcev. Vseh tekmovalcev je 48 iz 11 narodnosti. Komisija je zares mednarodna, saj so v njej zastopniki Anglije, Egipta, Amerike i. dr. Zdravje ministra Cvet kovica se izboljšuje Belgrad, 23. jul. m. Iz Karlovih Varov poročajo, da se je zdravstveno stanje ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje Cvetkoviča docela zboljšalo in da se bo g. minister vrnil v Belgrad 5. avgusta. :.»u, .... ,. v •>■■■ ..(•»«!%.m. 1 ij-j/u a Sovjetski protest • - v Varšavi » • Varšava, 23. julija, c. Sovjetski odpravnik poslov na veleposlaništvu je danes vložil oster protest pri poljski vladi zaradi postopanja s sovjetskim veleposlaništvom. Poljska policija je namreč ne daleč od veleposlaništva postavila posebne straže, ki ustavljajo slehernega, ki je imel kaj opravka na veleposlaništvu. Odvedejo ga nato na bližnjo policijsko stražneo, kjer je zaslišan in često tudi aretiran. Rooseveltov svetovalec v Pariza Pariz, 23. julija, c. Ameriški finančni minister Morgenthau bo ostal v Parizu tri dni in bo sprejet pri predsedniku republike Lebrunu, predsedniku vlade in ostalih članih vlade. Iz Pariza odpotuje na počitnice v južno Francijo. Njegovemu bivanju v Parizu pripisujejo velik pomen, ker je Morgenthau eden najbližjih prijateljev in svetovalcev predsednika Roosevelta. Društvo rokodelskih pomočnikov in Društvo rokodelskih mojstrov vabita vse svoje člane, da se udeleže pogreba blagopokojncga g. čevljarskega mojstra Karla Majce. Društvo rokodelskih pomočnikov bo spremilo pokojnika na po-, slednji poti z zastavo. K udeležbi vabimo posebno gg. pevce. Pogreb bo v ponedeljek ob pol (> popoldne iz splošne bolnišnice k Sv. Križu. Na j sveti blagopokojnemu g. mojstru večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljc! Po španskih bojiščih Silen pritisk Francove armade na Sagunt London. 23. julija. Ofenziva narodne armade generala Franca počasi, a nevzdržno napreduje na teruelski in na castellonski fronti, to je na severu, kjer bo narodna armada kmalu stala pred Saguntoni, ki je zadnja obrambna točka Valencije. Na tej severni fronti so namreč čete generalov Varele in Valina že prekoračile mejo valencijske province. Salamanca, 23. julija. AA. Poročilo nacionalističnega poveljstva: Na toledskem bojišču se je nacionalističnim četam na odseku Puente Arsobi- Žulosfncga srca naznanjamo, da je Vsegamogočni poklical k Sebi po težki bolezni dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka, zeta in tasta gospoda KAROLA MAJCŠ bivšega strokovnega učitelja in čevljarskega mojstra previdenega s svetimi zakramenti v 55. letu starosti. Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku iz mrliške veže Splošne drž. bolnišnice, dne 25. julija 1938, ob 5 popoldne, na pokopališče k Sv. Križu. V L j u b I j a n i. dne 23. julija 1938 K n r o 1 i n a , žena Drago, Srečko, Mara, Olga. Božena, Bogdan. Martina, Matija, Jaka, Andreja otroci in ostuli sorodniki scu posrečilo napredovati in pri tem ujeti veliko število sovražnikov ter zapleniti večje količine vojnega materiala. Na estramadurskem bojišču so nacionalisti nadaljevali s svojo ofenzivo. Naše čete so prestopile reko Kvadiamo in ujele 500 sovražnikov, poleg tega pa so pokopalo 325 mrtvih republikancev. Na južnem odseku tega bojišča smo si utrdili nekatere postojanke pri Puerti. V teku teh borb je nacionalistična konjenica izvršila nenaden napad pri Hdecalu in uničila pri tem dve republikanski četi. Na katalonskem bojišču na odseku Orta je sovražnik zgodaj zjutraj izvedel napad, toda naše čete so ga hrabro odbile in prizadejale sovražniku hude izgube. Dva republikanska bataljona sta popolnoma uničena. Na bojišču pri Saguntu so nacionalisti zavzeli nove postojanke in štrli odpor sovražnika. Tudi na odseku Caudiela so naše čete napredovale. Nacionalistično letalstvo je v četrtek bombardiralo pristaniške naprave v Deniji, kakor tudi vlake s strelivom med Denijo in Saguntoni. Pri Viveru smo sestrelili v zračni bitki več sovražnikovih letal, katerih število pa še ni dokončna ugotovljeno. Špansko-irancoska meja. Vojni dopisnik »United Pressa« poroča, da so na fronti Teruel—Sagunt čete rdečih odbile napade italijanskih prostovoljcev in prešle v protinapad. Francove čete so zaradi tega dobile nove močne okrepitve in je topništvo pričelo na 18 kilometrov široki fronti bruhati z vso silo ogenj na položaje rdečih. Vsako sekundo eksplodira povprečno šest granat. Enako aktivna so tudi Francova letala. Pehota r, tanki se pripravlja na odločilen spopad z rdečimi. Barcelona, 23. julija, c. Danes so tri nacionalistične letaske eskadre bombardirale Valencijo. Letala so vrgla nad 100 bomb, ki pa niso napravile prevelike škode. Noben parnik v pristanišču ni bil zadet. V mestu so bombe porušile več poslopij, ue poročajo pa, da bi bil kdo ranjeu ali ubit. Slovensko dekle na Brezjah Danes se zbira na tisoče slovenskih deklet na Brezjah pri Mariji, Kraljici Slovencev, da tam obnove svojo krstno obljubo ter se utrde za pošteno in narodno zavedno slovensko življenje. Prvikrat v zgodovini slovenskega javnega življenja sklicujejo dekleta svoj tabor, ki ga bodo tudi same vodile, da tam izpovedo svoje najgloblje misli, po katerih hočejo ravnati svoje delovanje in tudi vplivati na obličje svoje najbližje okolice, na svojo družino in po njej na ves narod. Žena je namreč tista živa osnova, iz katere raste novo življenje in na kateri stoji zdravje naroda! Tega se prav mi premalo zavedamo, pač zato, ker — hvala Bogu — še nismo do- živeli nasprotnega problema: vpliv slabega ženstva, ki izpodkopava zdrave korenine naroda. Naša žena še vedno podpira tri ogle naše narodne stavbe, če ne gospodarsko, pa gotovo duhovno s svojo religioznostjo in narodno zavednostjo, s svojo veliko moralno silo, ki dela iz njih heroje dela, ljubezni in žrtev! In naše deklištvo je pošteno, veselo kot vsaka v Bogu rastoča mladost, kipeče kol mlado vino, žgoleče kot škrjanček nad poljano, žareče kot nagelj na oknih njihovih kamric. Preljubo veselje, oj kje si doma? Tako poje naš svetniški škof Slomšek in tudi odgovarja: tam, kjer je nedolžnost srca. Imeti nedolžno mladino je — imeti zdravo mladost, in iz zdrave mladosti bo pognal zdrav nov rod in zdrava bodočnost! Mi smo veseli naših deklet, njihovega dušnega in telesnega zdravja, in jih hočemo take ohraniti vso lepo dekliško dobo. Saj današnji čas prinaša s seboj predvsem največje nevarnosti nedolžnosti srca, moderna doba je »deklištva tat«, kot slana pada s svojimi novimi razvadami na kipečo bujnost mladega življenja in ga zamori, ko se niti še ni razcvelo v polne cvetove. Kloni glavo in gleda v tla. Naša dekleta pa dvigajo glavo in zro k nebu, k sončil, mladosti hite, da se okopljejo v njem in zažare vsa kot rože, najlepši kras slovenskega narodnega vrta. In največje Sonce, večno živa Mladost — ali ni ta v Bogu, ki naj daje življenje in silo in mladost? Zato se je slovensko deklištvo odločilo, da prvi svoj tabor priredi prav pod zaščito svoje nebeške Zavet-nice, Device in Matere lloga, na kraju, ki je posvečen še posebej po njeni milosti, na Brezjah, v prestolnici Kraljice Slovencev, da Ji pokloni svoja srca in da se pri Njej znova nabere tistih notranjih moči, ki bodo redile njeno zdravje, njeno odpornost zlu in dajale njeni mladi moči sijaj in veselje in radost, ki rasle iz nedolžnosti srca. In ko se bo tu na izviru milosti nasrkal ta lepi dekliški rod iivotvorne moči, se bo razlil kot osvežujoča reka v neštetih studenčkili po vsej duhovni puščobi naše lepe in ljubljene domovine, in povsod bo vzklilo novo življenje, duhovnejše življenje, lepše, ker bo rastlo iz Boga in Marije Device, iz ljubezni src, ki jih ni poparila slana, temveč napojila nebeška milost. Naš narod bo rasel, dokler bo imel tako deklištvo, ki bo pilo iz božje in domovinske ljubezni, spoštujoč in časteč vse tiste duhovne vrednote, v katerih so naše matere bile tako velike, odločeno, da jih ohranja za današnji čas in reši za bodočnost. Zato: pozdravljeno, ti, naše slovensko dekle, ki prihajaš na svoj prvi dekliški tabor k Mariji na Brezje! Po Njeni priprošnji naj Bog blagoslovi Tvojo rast in zdravje naroda slovenskega, katerega si Ti najlepši cvet! td Med našimi vasicami, med polji nešteto belili cest in tiliili stez je, ki kličejo in vabijo v daljavo — vse vabijo in vodijo na Brezje. Vsa pola danes vodijo k Mariji. Glej, Mati — tudi jaz prihajam k Tebi; srce otroško vdano Ti poklonim — kaj lepšega Ti dati mogla ne bi! Prelepo pesem v svojem srcu nosim; zapela jo bom Tebi, Mali sveta, saj vem, da boš dobrotljivo sprejela veseli spev slovenskega dekleta. Kar zraslo je na mojem skromnem vrtu cvetic dišečih — vse sem v šopek zvila. Poznaš, Marija, mojo tiho željo? Glej, Tebi bi jih rada podarila! Iz rok dekliških danes boš sprejela nešteto drobnih šopkov, cvetnih vencev. Iz src dekliških čula boš molitve: »Varuj naš dom — Kraljica vseli Slovencev! In Ti blagoslovila z ljubim Sinom slovenski narod v svoji boš dobroti — z močjo kraljevsko ga skoz boje varno vodila Soncu večnemu naproti. Prisegamo dekleta Ti slovenska, da vedno prve na braniku vere pod Tvojim varstvom, o Marija Mati, ostale bomo zveste Tvoje hčere! ■ Marija Brenčii. Dokler slovenski rod biva na zemlji tod, bode slovelo — slovensko dekle! Pomen in delo dekliških krožkov Slovenskim dekletom -pozdrav v Mariji Tabor slovenskih katoliških deklet na Brezjah naj bo važen in viden mejnik v življenju in delovanju naših deklet. Vsa dekleta so vabljena, organizirana in neorganizirana. Prav tako. Marijine družbe — kongregacije— se tabora iskreno vesele. Prav v prireditvi tabora naj Marijine družbe izpolnjujejo svojo otroško-vdano dolžnost: skrbela bom, da Ti bodo po svojih močeh služili tudi drugi! Sestre v Mariji! Slovenska dekleta! V nedeljo je naša pot in naše bivališče pri Mariji. Skupno boste izpovedale vero v Boga, vero v čudovito mogočno poslanstvo naše Matere in tudi vero v poslanstvo, ki ga je Bog Vam dal. Sestre) Vero v Marijino poslanstvo boste izpovedale. Vsemu svetu je dala Odrešenika — božja Mati. Vaš prihod na Brezje, Vaša daritev in molitev na svetih božjepotnih tleh naj bo v otroški ljubezni vsemu slovenskemu narodu in vsemu svetu slovesno podana izjava, da hočete slovensko življenje, za vse veke združiti z božjo Materjo. Vse t Marijo! Vse z Marijo za Njenega Sina Jezusa! Ko poudarjate življenje z Marijo, obenem obetate, da hočete živeti v Jezusom. Naj Vaš dan na Brezjah mogočno poživi sveto evharistično življenje po naših družinah) Vero v svoje poslanstvo boste izpovedale, sestre) Vsak hiša, vsaka družina je srečna v posvečenem poslanstvu dekliške duše. Naše slovenske družine, naše vasi, ves naš narod — vsa naša sveta od Boga nam dana zemlja — vse hoče biti osrečeno v plemeniti lepoti in moči dekliškega življenja. Sestra, glej Tvojo pot: z Marijo združena nosiš bratom in sestram Gospodovo odrešenje, bož-fo dobroto zajemaš, da jo daješ drugim, božjo bližino srečujejo tisoči, ko srečujejo Tebe z Bogom združeno v iepi dekliški duši. In v stoletja sega .Tvoje poslanstvo — oseba se pozabi, vpliv in moč dekliškega zgleda se neprestano znova razcveta v drugih dekliških dušah. Kako veliko je Tvoje poslanstvo) Tvoja dekliška lepota se bo tudi razcvetela v bogato rodovitnost materinstva. Ko boste enkrat drugim v življenje, boste s svojo dobroto, lepoto in plemenitostjo vsemu narodu v po-svečenje. Srečen narod, čigar cvet se zbira pri božji Materi) Sestre) Dekleta slovenska) Na tisoče Vas bo ob Mariji na Brezjah. Z ljubljanskim nadpastirjem vaših duš, svojim prevzvišenim gospodom škofom, boste izpovedale svojo vero. Naj bo mogočna in zavestna Vaša izpovedi Naj bo v posvečenje Vaših duš, naj bo v močno oporo Vašemu svetemu delu, naj bo v blagoslov naši lepi Sloveniji) Vas in po Vašem delu ves naš narod naj blagoslovi z ljubim sinom Devica Marija) Dr. Tom. Klinar, škof. voditelj Marijinih družb, Dekliška organizacija (VDK) je bila obnovljena v avgustu 1935. Prosvetna zveza, pod katere okriljem delujemo kot njen odsek, nam je takoj v začetku nudila vso svojo pomoč. Na ustanovnem občnem zboru 2. novembra 1935 si je odbor nadel nalogo ustanavljati dekliške krožke. Odbor je sicer začel vse delo znova, vendar moremo z veseljem ugotoviti, da v mnogih krajih z ustanovitvijo krožka ni bilo dosti truda, ker so dekleta komaj čakala na poziv k skupnemu delu, kajti duh bivše orliške organizacije ni zamrl, Slovensko dekle naj bo posebno v Sedanjih časih čuvarica naših narodnih svetinj: vere in narodnega jezika, Za to delo pa je treba smotrnega načrta in združenega dela vseh katoliških deklet, kar nujno zahteva urejeno organizacijo. Danes posameznik nič ne pomeni in nič ne napravi. Le združena, organizirana množica, ki dela za skupen cilj, more in sme upati na uspeh. Zato je organizacija dekliških krožkov v sedanji dobi veliko večjega pomena in večje važnosti, kot je bila kdaj preje. Širiti hoče izobrazbo, ki je taka, da ne bo kvarila narodne osnove, tako da bomo vedno bolj Slovenke, ne vedno manj) Zato je naloga VDK: 1. da vcepi svojim članicam smisel za dobrine zdrave krščanske družine; saj verna in zdrava družina je temelj naroda; 2. da pri dekletih skrbno goji narodno izobrazbo in vzgojo, da ohranja narodni jezik, narodno pesem, narodno izročilo, da neguje dobre narodne lastnosti in zmožnosti in da odstranja naše narodne napake; 3. da pomaga svojim članicam tudi v vsakdanjem življenju z gospodinjsko in strokvno izobraz- bo; kajti tista, ki je v praktičnem življenju spretna in izkušena, in bo imela odločilno besedo tudi pri ostalih vprašanjih, ki se tičejo zasebnega in javnega življenja; 4. da dekletom nudi pošteno veselje in oddih, do katerega imajo največjo pravico. Tako bo v naše domove prišlo več veselja, več sonca in zdravja. Iz tega je razvidno, kako važne in mnogostran-ske so naloge naše dekliške organizacije, ki skuša vse to delo vršiti v svojih krožkih. Središče krož-kovega življenja so sestanki (dekliški večeri), kjer se vrste pod vodstvom krožkovega odbora in duhovnega vodje predavanja, razgovori, praktični pouk in razvedrilo. Pri predavanjih, ki se ozirajo na razmere današnjega časa in na vlogo dekleta v njem, najde dekle potrebno vzgojo in izobrazbo, po razgovoru pa se vadi v mišljenju in izražanju svojih misli. Saj se danes dekle često znajde v družbi, ki misli drugače kot ona, pa ne zna — čeprav bi rada — svojega prepričanja prav zagovarjati. V krožku dobi dekle tudi sebi primerno in dobro družbo, kar je tudi velikega pomena. Članice se medsebojno vzgajajo in dajejo druga drugi pobudo za lepo in krepostno življenje. V dobri družbi mora dekle najti tudi razvedrilo in veselje. Po predavanju in razgovoru so na vrsti razne družabne igre in vesela dekliška pesem zaključi krožkov sestanek. Poleg tega pa nudi krožek priliko za telovadbo, da se dekleta razgibajo in telesno okrepc pri gimnastiki, prostih vajah in telovadnih igrah. Telovadba ima tudi namen utrditi v članicah zavest skupnosti, potrebo discipline in povezanosti s celoto, kar pride do izraza ob priliki domačih aka- demij in proslav, večjih skupnih nastopov, narodnih taborov in mednarodnih mladinskih prireditev. Le zato, ker dekliški krožki svojim članicam toliko nudijo, je bilo mogoče, da so se v kratki dobi 3 let po obnovitvi tako na široko razmahnili po vsej Sloveniji. Vidna priča našega dela 60 vsakoletne prosvetne in telovadne tekme krožkov, prosvetni, organizatorični in telovadni tečaji, proslave cerkvenih, državnih, narodnih in krožkovih praznikov in prosvetni tabori, Najlepši dogodek in obenem najlepši dokaz našega dela pa jc bil letošnji Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani, ko je šlo v sprevodu 3.500 članic in mladenk in je pri glavni prireditvi nastopilo 1334 članic in 840 mladenk. Naša organizacija si je v tabornih dnevih pridobila ugled in priznanje najvišjih državnih in narodnih predstavnikov in celega naroda. Vemo, da zunanji uspehi, čeprav smo jih vesele, niso glavni namen in edino merilo našega dela. Svoje delo hočemo poglobiti v krščanskem duhu, saj je naše znamenje križ. Zato smo na praznik Kristusa Kralja, Brezmadežnega spočetja Marijinega, Marijinega oznanjenja in Device Orleanske prejemale skupno sv. obhajilo in te svoje praznike hočemo praznovati vedno bolj iskreno. V tesni povezanosti sodelujemo z dekliško Katoliško akcijo, in vodstvom vseh slovenskih Marijinih družb. Da se la povezanost utrdi in pokaže tudi na zunaj, prirejamo danes skupno I. dekliški tabor na Brez-|ah, kjer naj Marija s svojim Sinom blagoslovi naše delo. Vse, ki želimo sodelovati pri delu slovenskega katoliškega dekleta za krščansko obnovo našega časa, moramo delati združeno in smotrno. Le tako bo naše delo obrodilo bogate sadove! Dekleta, ki se zavedate svoje dolžnosti do sebe in svojega naroda in ki želite najti opore in novega ognja svojemu prizadevanju: vstopile v naše vrstel Bog živi! Kaj zmorejo drugod? Človek, ki mu je Bog dal milost potovati v širni svet, ostrmi pred velikimi deli, ki jih v nekaterih deželah ustvarja dekliška mladina in si želiš za domača dekleta podobnega zagona in poguma. Bilo je pri Parizu. Blanchette in Simonne, dve voditeljici mladih krščanskih delavk-žosistinj, ki jih jc sedaj v Franciji nad 50.000, mi radostno pripovedujeta o velikem delu, ki ga zahteva organizacija. Vsaka izmed njiju ima skupino za 6 članic, ki jih mora dan za dnem vpeljavati v silo žo-sizma. Z njimi imata sestanke enkrat na teden, vse skupaj prisostvujejo zboru vseh edinic lame družine enkrat na mesec. Voditeljice pa imajo še posebej med seboj razdeljeno delo: ena za tisk, druga za organizacijo, tretja poklicno posvetovalnico itd. Voditeljice imajo mesečno svoje posebne sestanke, vsake tri mesece pokrajinski shod in študijske dneve, vsako leto študijske tedne in duhovne vaje. Toda to so samo mejni kamni dela, ki je v resnici brezmejno in izpolnjuje njihov čas v tovarni in zunaj nje. Belgija je rodna dežela žosizma, pa tudi vseh drugih katoliških stanovskih gibanj za dijaštvo, kmečko mladino itd. Vzporedno z moškimi gibanji, pa čisto samostojno, gredo gibanja med dekleti, ki obsegajo samo v majhni Belgiji že nad 100.000 članic, ki vodijo stotine organizacij, imajo na desetine svojih glasil, več centralnih domov ild. Glavno gibalo vseh teh organizacij so njihovi študijski tedni. Samo lanske počitnice jih je bilo 16 za razne stanove. Na te »tedne« pridejo redno le voditeljice in bilo jih je povprečno po 400 do 500 na enem. Ako moreš prisostvovati enemu ali drugemu, te objame atmosfera velike delavnosti, enotnega stremljenja in veselega optimizma. Dekleta so, ki vodijo, dekleta predavajo, dekleta organizirajo. Prava šola voditeljic! Na takem tečaju mora vsaka pisati, vsaka govoriti, vsaka moliti — t. j. konec dekliške pasivnosti in sentimentalne komodnosti. Od dekleta čas zahteva tudi svoje. Cerkev po svojih najvišjih zastopnikih budno spremlja in veselo pomaga, saj gibanje prodira in za njo osvaja. Holandija, ki je v nekem smislu zelo stroga — še danes ne pustijo mešanih zborov na koru in mešanih iger na odru — jc vendar pravilno razumela vrednost dobrega dekliškega gibanja za versko in moralno življenje naroda. Četudi so močno raztreseni med protestanti, imajo kat. Holandci vendar pet okrožij. Za južne štiri škofije je močno 40.000 člansko dekliško gibanje pod vodstvom k a-tehistinj s sedežem v Breda. Obiskal sem njihove centrale v Breda, Meersenu in Utrcchtu. To so vam palače z neprestanim ven in noter. Tajništva, uredništva listov, knjižnice in čitalnice, povsod pa je kapelica z Najsvetejšim in Marijo. Spodaj nekje pa garaža za avtomobile in dolga vrsta koles, da dekleta hitreje obiščejo fare, svoja društva, poverjenice. Kdo bi si mislil, da je zmožna ženska narava take razgibanosti, take hitrosti v poslovanju, toliko vodilnega dela, ob katerem še vedno ostaja kakor dekla Gospodova. Seveda so potem tudi uspehi lepi. V mestu Rosendaal je na primer 85% vseh deklet organiziranih. V Breda se je letos udeleževalo dekliških večernih tečajev 90 odstotkov vseh gospodičen iz mesta. Vse tiskovine izhajajo v štirih barvah za štiri glavne 6tanove, voditeljice imajo še svoje posebne liste. Ob vsem temf pa toliko nadnaravnosti in cvharističnega duha, da se nič nc bojiš, da jih bo to delo pozuna-njilo. Dekliško gibanje na severu ima pa zopet drug značaj. Vodijo ga neke laične redovnicc in se imenuje G r a a t. Njihovo število je kakih 12.000, njihov delokrog so velika mesta (Amsterdam, Rotter-dam, Haag itd.). Gibanje je posebno usmerjeno med inteligenco, njegova sredstva vsa moderna, njegove članice iz inteligence, njegovo duhovno središče Tiltebcrg pri Haarlemu. V samem Amsterdamu imajo 30 hiš. Nedavno jim je kraljica Viljemina darovala velik grad za počitniške kolonije, duh. vaje itd. Peljemo se z avtom — šofirajo dekleta, obiščemo centralo v Haagu — dekleta imajo manjšo filmsko centralo, pridemo na Tillcberg — dekleta študirajo nove plesne igre, s katerimi osvajao javno mnenje. Parkrat jc nastopilo že po 10.000 deklet, ki so v tem izpreobrnilc mnogo protestantov. Gibanje postaja internacionalno in ima že svoje postojanke v Londonu in Berlinu, ravno pa uetanav« Ijajo v Sidneyu v Avstraliji. In če bi šli pogledat še v druge dežele, bi našli, da jc povsod Cerkev razumela važnost in dragocenost dekliškega apostolata posebno danes, ko morajo laiki na pomoč duhovnikm, da bo zopet Kristus zavladal. Iz teh par bežnih vtisov moremo že napraviti zaključek, da je kat. dekliško gibanje za katolicizem v posameznih deželah odločilne važnosti in da ga je treba zato z vsemi močmi podpreti. Dekleta hranijo namreč v sebi vse več apostolskih zmožnosti kot si mi mislimo, saj nam živj zgledi kažejo, kako velike reči zmorejo. drf. Kaj pravite ? »Filatelistglasnik jugoslovanske filatclistične sveže, prinaša dopis i: Slovenije v srbskohrvatskem jezika. Razume se, da jih pošiljajo svojemu glasilu v Belgrad naši ljudje, ki svoj jezik tako malo cenijo, da se ga ceh) pred svojimi brati Srbi in Hrvati sramujejo. Srbi in Hrvati se sami iz tistih naših ljudi norčujejo, ki menijo, da ne smejo z njimi govoriti v slovenskem jeziku, ampak lomijo z njimi tako srbohrvaščino, ki od nje Srbe in Hrvate ušesa bolijo. Čisto tako, kakor je bilo pod Avstrijo, ko So se naši ljubi Slovenci pred Nemci v nepravilni nemščini spakovali, tudi če so dotični Nemci dobro slovensko znali. Zato bi naše gospode filateliste vljudno prosili, naj dopisujejo s svojo Zvezo in pišejo v svoje glasilo v svojem mater-nem jeziku, ki ga ustava sama priznava kot državen jezik. Ali ni smešno, gospod urednik, da vsako ieto izhaja toliko lepih slovenskih knjig, ki jih Nemci, Italijani in tudi bratje Srbi in Hrvati prevajajo, pa celo Francozi, Angleii in Madžari, da ne govorim o Čehih in Itusih — pri nas doma pa se dobijo ljudje, in sicer inteligentni ljudje, ki se v občevanju z jugoslovanskimi sodržavljani ne poslužujejo svojega lastnega, to je slovenskega jezika. Če glasilo neke viteške organizacije dosledno ne pozna slovenskega jezika, se temu ne čudimo, ker ti ljudje načeloma tajijo svoj oziroma naš narod, ni pa treba, da bi jih še drugi posnemali v lej »viteški« čednosti samozaničevanja ... — Na Dekliškem taboru na Brezjah bo prodajala svojo zbirko pesmi »Spev tihe doline« naša pesnica Marija Brenčičeva. Prav tako se bo tam dobila tudi nova legenda Jože Lovrenčiča »Legenda o Mariji in pastirici Uršiki«. Zbirki priporočamo. — V uršulinskeni samostanu v Ljubljani bodo duhovne vaje za učiteljice in tečaj KA. Duhovne vaje se začno 13. avgusta zvečer in se končajo 17. avgusta zjutraj. Vodil jih bo preč. g. p. Josip Preac D. J. Te duhovne vaje veljajo tudi za one učiteljice, ki prihajajo vsako lelo na eksercicije k uršulinkam. Samostansko predstojništvo jih vljudno vabi. Tečaj KA pa traja od 17. do 19. avgusta zjutraj. — Od 28. julija do 15. avgusta 11 izletov v Trst k opernim predstavam. Sporedi in prijave v vseh biljetarnah Putnika. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Avtomobilski izlet po Vipavski dolini do Gorice—Trsta ali do Padove—Benetk, za 2, 3 ali 4 dni: 13,—16., 14,—16., ali 14.-15. avgusta, kakor komu ugaja. Priglasite se takoj za navodila Družini božjega svetni, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Krajevna Protituberkulozna liga »Gorjanci« v občini Šmihel-Stopiče (okraj novomeški) vljudno vabi vse člane in prijatelje gibanja za pobijanje jetike, da se v polnem številu udeležijo ustanovnega občnega zbora, ki bo dne 31. julija 1938 točno ob 9 dopoldne v sejni sobi občine Šmihel-Stopiče. — Pripravljalni odbor. Dve siroti S VpraSolte vso llslo množico lfudl, hI so že videli na$ film UodS ta film si moraš ogledati! Predstave ob 17., ID. in 21. Kino Union Koledar Nedelja, 24. julija: 7. pobinkoštna nedelja. Kristina, devica mučenica. Ponedeljek, 25. julija: Jakob (Rado), apostol; Krištof, mučenec. Torek, 26. juilja: Ana, mati Marije device; Valent. Osebne vesli — P. Dionizij Pristovnik — srebrnomašnik. Danes obhaja v Črešnjicah pri Frankolovem v svojem rojstnem kraju pri Celjanih dobro znani in priljubljeni kapuein g. p. Dionizij Pristovnik 23 letnico mašniškega posvečenja. V masnika ju bil posvečen 26. julija 1913 v Gorici. Jubilant je zlasti deloval kot katehet v Celju, Mariboru, Ptuju, Krškem, kjer si je s svojo ljubeznivostjo, posebno pa z delavnostjo in požrtvovalnostjo za čast božjo pridobil vse, da so ga vzljubili, /.lasti priljubljen jc bil pri mladini, ki jo zna tako lepo vzgojiti. Nu sedanjem mestu v škotji Loki se je posvetil Frančiškovi mladini, Klaricam in križarjem, ki jim je kakor pravi oče. Gorečemu redovniku želimo danes, ko bo zapel v cerkvi svoje rojstne faro v Črešnjicah ob asistenci svojih sobratov in ob navzočnosti drugih gospodov duhovnikov srebrno mašo, prav iz srca, da bi se tnnogo let deloval v vinogradu Gospodovem in zdrav dočakal zlati mašniški jubilej! —Poročil se ho danes g. FrancKržr^. tiskarski Strojnik Jugoslovanske tiskarne, z gdč. Lino Šuštar, zasebno uradnico iz Kosez pri Št. Vidu nad Ljubljano. Iskreno čestitamo 1_''__ — Stoletnico rojstva pesnika Antona Uinka Okiškega bodo proslavili, kakor nam sporoča prireditveni odbor, v nedeljo 31. julija na Okiču pri Boštanju za Savo, kjer bo ta dan proščenje pri podružnici sv. Ane. Po maši bo okoli 11 odkritje spominske plošče na pesnikovem rojstnem domu. Na sporedu je slavnostni govor, ki ga bo imel gosp. Josip VVester, prosvetni inšpektor v p„ iz Ljubljane; dalje petje in deklamacije Umkovih pesmi ter orkestralne točke, kar vse bodo oskrbele domače moči. Domačini pričakujejo številno udeležijo iz vseh krajev Zasavja, a tudi iz Celja in Ljubljane, tem bolj ker sta Okič in bližnji Jo-polovec lepi izletni točki. Iz Boštanja na Okič je pičlo uro hoda. Železniška postaja za Boštanj je Sevnica. _ Zahtevajte spored izletov k opernim predstavam v Trstu v vseh biljetarnah Putnika, Odlično opere in dolgo traja (zato je cenejše) naše domače HUBERTUS milo! Slovenke, kupujte ga! — Vpisovanje v Enoletni trg. tečaj »Hermes«. Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na »Hermesu«, enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se čimprej ravnateljstvu »Herme-sa«, Maribor, Zrinjskega trg 1, Zahtevajte prospekte! Vpisovanje vsak dan. — Ob priliki proslave 20 letnice kraljevino Jugoslavije v Utišali je daroval industrialec v Rušah g. Pogačnik Hinko 1000 din za revno šolsko deco v Rušah. Izrekamo mu javno zahvalo za to plemenito darilo, s katerim je dokazal svojo visoko narodno zavednost ter obenem razumevanje za pomoč revni šolski deci. — Pasijonska drama »V Času obiskanja« na Brezjah. Gregorinova pasijonska drama »V času obiskanjac, ki jo 13 in 14. avgusta t. 1. ob pol 8 zvečer priredi Prosvetno društvo Kropa pred Marijinim svetiščem na Brezjuh, bo vsekakor pomemben kulturni dogodek, ki zasluži splošnega odziva in naklonjenosti. Pri predstavi bo nastopilo 130 igralcev. Razume se, da je za tako predstavo potreben ogromen aparat, delo in žrtve. Samostansko predstojništvo na Brezjah spremlja vse priprave z velikim razumevanjem in naklonjenostjo ter je že dovolilo uporabo vseh prostorov, cerkvenih orgel in zvonov in dalo na razpolago žaromete za razsvetljavo. — Materam. Kako naj ravnajo matere po porodu s svojimi novorojenčki in dojenčki? Priredil dr. Justin. Izdala Slovenska krščanska ženska zveza. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Masarykova cesta 12. — Pastirska koča v plamenih. To dni je po- sestnici Mariji Balantičevi iz Praprotnega-Za-kala pogorela na Veliki Planini pastirska koča, ki je stala v bližini turistovskega doma. Pastir je popoldne pognal živino na pašo, med njegovo odsotnostjo pa se je iz napol ugaslega štedilnika razširil ogenj v notranjost koče. Nuj brž je v zarjaveli pločevinasti cevi, ki odvaja dim iz štedilnika, nastala razpoka, iz katere je ušla iskra in užgula leseno ogrodje koče. Vsa zgradba je bila naenkrat v plamenih, tako da niso mogli ničesar rešiti iz ognja. Pastirju je zgorela vsa obloku, posoda, postelja in živež, kolikor ga je premogel. Škoda je le deloma pokrita z zavarovalnino, ker jo bila koča šele pred par leti zgrajena. — Šofer in samovozač. Tako je naslov knjigi, ki jo je spisal inž. Josip Štolfa, založla Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, stane vezana 140 din, ima 272 strani ter okoli 300 slik, ki ponazorujejo posamezne dele motorja in ostalih delov avtomobila, kar da posebno vrednost tej knjigi. V slovenskem jeziku je to danes edina knjiga, ki temeljito razpravlja o konstrukciji, stregi in vodstvu modernega avtomobila in podaja v splošno razumljivem popisu tudi vse ono, kar mora vedeti vsak šofer, samovozač luksuznih, tovornih avtomobilov ali mo-tociklov. Tudi lastniki motociklov bodo našli v knjigi marsikaj, kar se nanaša na delovanje eno- in dvovaljnega in štiri- ter dvotaktnega motorja. Knjiga je s strokovnega stališča neobhodno potrebna ne le poklicnim šoferjem ampak tudi samo-vozačem ter onim, ki hočejo šele to postati, predvsem pa naraščaju. Ako bi se vsi vozači avtomobila m motociklov zavedali velike odgovornosti, ki jih stavi nanj policijski zakon, splošni cestni Tako dober tek vzbuia naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali piti to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek. — Filatclistična razstava. Na razstavi znamk Filatelističnega kluba Ljubljana, ki .bo od 6,—11. avgusta 1938 v Drž. trgovski akademiji na Blei-Aveisovi cesti v Ljubljani (polovična vozninal), bodo med drugimi razstavljali tudi nagrajenci s fi-lalelistične razstave v Pragi leta 1938 in sicer gg.: Slavko Veselič (razstavlja »Slovenijo«), Gregorič (Medjimurska izdaja), dr. Čubrinski (zobčanje in natisek »Jugoslavija«), M. Bruckner (Rdeči križ), A. Kolin (Jugoslavija). Vabljen na razstavo pa je še g. Zvverger (Pen-klub). Tako bo ta razstava znamk Filatelističnega kluba ena najodličnejših razstav zadnje dobe. Lahke tkanine — volnen fresco, „lropical", platno za itd. vroče dneve priporoča tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta 7 Obleke, plašči iz balonske svile, deint plašči in pelerince vedno v zalogi. — Obrtna razstava v Rogaški Slatini Od 1. do 15. avgusta 1938 priredi Društvo slov. obrtnikov v Rogaški Slatini I. razstavo pohištva in drugih obrtniških izdelkov v prostorih banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini. Po zaključku razstave pa bo velika tombola obrtniških izdelkov. Kdor želi razstaviti na tej razstavi, naj se nemudoma prijavi društvu, ali pa Zvezi slov. obrtnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25. _ Udeležite se potovanja v Dolomite od 13. do 17. avgusta in v Trst od 13. do 15. avgusta. Prijave sprejema Izlctna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel, 26—45. Vhod iz Prešernove ulicel iTmnše huhavshi vecept Paradižniki zore. Kjerkoli jih vidite, naj Vas njihova rdeča barva spomni p-p jedi. Skuhajte pekatete s paradižniki. V)'7) recePt •' V« kg kuhanih in odcejenih paradižnikov stresemo v kožico, ~ * v kateri smo razgrele žlico (4 dkg) masti in zarumenele nekaj koscev čebule. Kuhane Pekatete-Jajnine pražimo v masti nekaj minut, nato pridenemo srednje debel kuhan in pretlačen paradižnik. Vse skupaj premešamo in parimo 1-2 minuti in postavimo kot samostojno jed na mizo. jj jj t 7* l — Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1938. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno lelo, zimska j>a dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, 6e vrši samo II. tečaj. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju oslali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za celoletno šolo, kol-kovane z banovinskiin kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, 6. obvezna izjava staršev ali varuha (banovinski kolek za 4 din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugi štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev, 7. uradno potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem predpisu ter družinskih in premoženjskih razmerah staršev (kakor številčno stanje družine, posebne razmere. Koliko rede konj, goveje živine, prašičev in podobno. Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša 300 do 75 din, po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 7. navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letni h davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Ne hodite na turo brez Grego-ričevega ,,Borosana''. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Dobrovoljce I. jugoslovanskega polka »Matija Guhca« v Tomsku prosimo, da pošljejo Zvezi dobrovoljcev, podružnica Ljubljana, čimprej svoje naslove, ker je pokrenjena akcija za priznanje dobrovoljstva cianom tega polka. Stopimo ob 20-letnici našega osvobojenjn zopet v prijateljske stike in se združimo v že obstoječi dobrovoljski organizaciji! Nadaljnja obvestila sprejmete vsi pismeno z okrožnico. — Skupina dobrovoljcev Matija Uubca v Ljubljani. promet, varnost do ljudi in živali, bi bilo dosti manj avtomobilskih nesreč, sodnih pravd in smrtnih primerov. Naloga izpraševalne komisije in šoferskih tečajev je, da izberejo trezne, praktične in sposobne vozače. Od 28. julija do 15. avgusta operne predstave v Trstu. Informacije in prijave v vseh biljetarnah Putnika. Tabor Kmečke zveze na Brezjah 7. avgusta Priglasite sc! Po že dozdaj dospelih prijavah moremo soditi, da bo tabor na Brezjah veličastna manifestacija našega kmečkega ljudstva, ki bo ob tej priliki v desettisočih izpovedalo svoj program. Na podlagi poslanih prijav je Kmečka zveza žo zaprosila za primerno ojačenje vlakov in za dva posebna vlaka. Vemo pa, da je še mnogo kmečkih ljudi, ki so namenjeni 7. avgusta na Brezje, a se še niso prijavili. Iz nekaterih krajev sploh šo nismo prejeli nobene prijave, čeprav vemo, da bo šlo mnogo ljudi na kmečki tabor na Brezje. Prosimo zato ponovno vse, ki se nameravajo udeležiti našega kmečkega praznika, naj se takoj prijavijo potoni domače Krajevne kmečke zveze, ali pa naravnost Kmečki zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17, ker edino na podlagi prijav more Kmečka zveza poskrbeti za zadostno ojačenje vlakov, da ne bo drenja in zamud. Spored: Ob 10.45 dopoldne se bo pričelo sv. opravilo, in sicer v primeru lepega vremena na prostem pred cerkvijo. Za pridigo in sv. mašo sta napro-šena oba slovenska prevzv. gg. škofa. Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev prekrasne zastave Kmečke zveze. Takoj za tem se bo pričelo kmečko zborovanje na trgu pred cerkvijo, na katerem bodo govorili štirje kmečki govorniki, iz vseh pokrajin Slovenije. Na tabor pridejo, če ne bo izrednih zadržkov, tudi naši narodni voditelji. Po taboru boste imeli priliko, ogledati si tudi Bled, kamor bodo udeležence tabora vozili avtobusi po znižani ceni. Nekateri, ki se bodo pripeljali z vlaki že zgodaj zjutraj, ali celo prejšnji večer, pa si bodo Bled ogledali lahko že pred taborom. Železniške zveze. V prihodnji številki našega lista in v »Oraču« bodo objavljene točne železniške zveze za vse slovenske proge. Ker bo vozil iz Ljubljane v nedeljo, 7. avgusta malo po devetih dopoldne posebni vlak na Brezje in popoldne nazaj v Ljubljano, bo mogoče udeležencem iz vse Slovenije iti od doma šele v nedeljo zjutraj in se že v nedeljo zvečer vrniti domov. Tako ugodna prilika se Vam: redkokdaj nudi, zato jo vsi kmečki ljudje, ki imate malo časa, zdaj v čim vejem številu izkoristitel Reditelji so potrebni povsod, kjer bo večje število udeležencev, da bo mogoče vzdrževati red in da bodo z nasveti v pomoč onim, ki niso vajeni potovanja in si ne znajo pomagati v nevajenih razmerah. Izberite povsod sposobne reditelje, katere pa tudi ubogajte! Hrano naj vzame kdo le more, s seboj oa doma, ker bo v gostilnah na Brezjah velik naval. Dobila pa se bodo sicer tudi tam okrepčila p? primernih cenah. ...... Najvažnejša in podrobna navodila bodo objavljena v prihodnji nedeljski številki, nakar p.° Vinanka in kletarska zadruga v Metliki nudi najboljše Motličlrn llinn ')e'° in črno, ki ga je zadruga predelala iz grozdja po-nClIl&liU VIIIU znanih goric, kakor Repica, Nova gora, Vidošiči in banske trtnice. Vino je prvovrstno in odlikovano na več razstavah. Cene nizke. Pošiljamo ga tudi v lastnih sodih. Gasilske čete dobe vino za svoje prireditve po še posebno ugodnih pogojih. Se priporoča a {favorit gotovo samo ,sončne , »Predvsem pozna ki napravi polt niča v Mariboru, ki jo je g. Ulčar pred 30 leti osnoval, do prevrata je moral veliko pretrpeti zaradi svoje odločne slovenske zavednosti, toda neupogljivo je vztrajal. K lepemu jubileju mu iskreno čestitamol m Revna ženska je izgubila pred Scherbaumovo pekarno na Glavnem trgu denarnico s 600 din in raznimi računi. Pošten najditelj naj bi denarnico z vsebin no vrnil, ker je reva s to izgubo zelo oškodovana. Celje c t Žumor Maks. V petek ponoči 22, julija fe umrl v 60. letu starosti, po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti na kliniki na Dunaju višji davčni inšpektor v p. Žumer Maks iz Celja. Priljubljenega pokojnika smo sicer že pogrešali, a iznenndila nas jo njegova prehitra smrt daleč od rojstnega kraja in nas užalostila. Pokojnika poznajo Celjani kot vestnega uradnika, vedno veselega, prijaznega moža. Svojcem je zgradi) na hribu sv. Jožefa prijeten dom. Bil je dolgoleten naročnik »Slovenca« in redno je sam prihajal vsak mesec plačevat naročnino. Bil je vedno odločen katoličan in zaveden Slovenec. V tem duhu je vzgojil tudi svoje otroke. Zahajal je redno k sv. maši, pogosto smo ga opazili tudi pri obha-jilni mizi. Pokojnika bodo prepeljali v Celje in položili k večnemu počitku na mestnem pokopališču. Cas njegovega pogreba bomo še sporočilu Naj mu sveti večna luč! lludo prizadetim svojcem, posebno ge. soprogi ter otrokom ob težki izgubi naše najiskrenejše sožalje! KINO DOM 24. in 25. julija: »Požanstvena žena« (Marta Egert)., 26. in 27. julija: »Dobra zemlja Danes ob 10 in 2 matineja: Ko umolknejo lopovi. c Proslava 30 Ictnico Godbenega društva že-lezničarjev v Celju bo v nedeljo 7. avgusta. e Romanje na Trsat. Kongregacija gospa pri čč. šolskih sestrah v Celju bo poromala v soboto 30. julija ob 0. dopoldne z 41 sedežnim avtobusom na Trsat k Materi božji. Avtobus bo vozil izpred celjskega kolodvora točno o!) 9. dopoldne ter peljal skozi Laško, Brežice, Novo mesto proti Trsalu, Prijave za izlet sprejemajo čč. šolske sestre. Nekaj mest na avtobusu je še prostih. c Prepoved vozarjenja po nasipa Ločnice. Predstojništvo mestne policije v Celju prepoveduje na osnovi § 3 mestnega estnega reda vožnjo z vsemi vozili po levem nasipu Ložnice in sicer od mosta preko Ložnice na državni cesti do izliva tega potoka v Savinjo. Vsako kršenje prepovedi se bo kaznovalo. KINO UNION Danes: >Deklica Frauchot Tone). iz Trsta« (Jean Cravrfort, — Matineja: »Azijali.« c Okrajni odbor LNP v Celju se je pred kratkim pri izvolitvi konstituiral takole: Predsednik g. Rado Štokcl, podpredsednik g. Anton ilorjak, tajnik g. Mirko Presnigor, blagajnik in okrož. kapetan g. K. Rupar, odbornika gg. Franc Uril in Stanko Veber. St. Peter v Sav. dolini Včeraj smo poročali, da priredi »Savinjski Zvon« koncert. Koncert se vrši v takih okoliščinah. da ga našim ljudem ne moremo priporočati, posebno še, ker sc ho tudi plesalo pozno v noč, S častno Uspeh naših Potem je zadonolo najprej ime našega Var-ska, nato pa še Hvaleta. Objavljen je bil rezultat, po katerem je zmagal v mednarodnem desetero-boju Jugoslovan Ivo Varšek, v peteroboju za so-niorje za Jugoslovan Jnžo Hvale. Omenili pa so tudi Karla Janeža, ki jo dosegel v desetoroboju voč kot 90 odstotkov dosegljivih točk. Naši so dobili vse tri nagrade, ki jih je bilo r.a te tekme razpisalo francosko ministrstvo za te-lesuo vzgojo. Za njimi so prišla na vrsto še imena ostalih zmagovalcev v raznih panogah, nakar je bila celotna prireditev končaua z defilejem zastav in tekmovalcev. Zvečer je bila na velikem dvorišču telovadna akademija, na kateri so nastopili z zelo uspelimi vajami tudi Jugoslovani. Po akademiji pa je bil velik banket, ki ga je priredilo vodstvo Federacije. Navzočih je bilo nad 300 oseb. Na ta banket so bili psebno povabljeni vsi štirje zastopniki Jugoslavije ter so sedeli na posebno častnem mestu. zmago so se vrniti Nagrade, ki so si jih priborili naši tekmovalci v Franciji. V sredi plaketa, ki jo je dobil od ministrstva za telesno vzgojo Hvale, montirana na lepem lesenem podstavku. Varšek in Janež sta dobila enaki zlati plaketi. Desno na sliki vidimo glavno lice plakete z reliefom zmagovalca, na levi pa hrbtno stran plakete z napisom, ki pravi, da je plaketo podaril minister za telesno vzgojo Maribor m Pevci, pevke! V dobi, ko je bila naša narodna bol največja in je bila naša beseda najbolj zatirana, je bila poleg narodnih voditeljev, slovenske knjige in društev, tudi pesem, ki nas je budfla, združevala in navduševala. V pesmi združeni smo v sebi in drugih netili ogenj navdušenja za našo slovensko in jugoslovansko stvar. Zato hočemo tudi s pesmijo proslaviti spomin 20 letnice osvobojenja na velikem narodnem taboru v Mariboru. Pevci, pevke! Vabim vas k sodelovanju, odzovite se in pridite. Pevke — sopran in alt — pridite v torek. 26. julija, pevci — tenor in bas — pa v sredo, 27. julija, vsakokrat ob 8. zvečer k pevski vaji na Slomškov trg 20, pritličje, desno. Vabljeni zlasti člani Maribora pa tudi drugih pevskih društev to- in onstran Drave. Pridite, da združeni v mogočnem zboru Pevske zveze proslavimo veliki spominski dan. m Letni občni zbor Vzajemnosti, društva duhovnikov lavantinske škofije v Mariboru, se vrši v ponedeljek, dne 8. avgusta t. 1.. v bogoslovni avli ob pol 10. dopoldne, v primeru premajhne udeležbe pa pol ure pozneje pri vsaki udeležbi po naslednjem sporedu: 1. Citanje in odnbrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo odbora, 3. poročilo zavarovalnega odseka, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. m Maks Fnrijan nastopi na odru. Pred dvema letoma je zapustil Maribor eden najtnlentiranejših slovenskih igralcev, g. Maks Furijan. Med tem časom je nastopal v Osijeku in v Skoplju, kjer je sedaj angažiran. Gosp. Furijan je prišel na odmor v Maribor, pa ga bomo imeli zopet priliko videti na odru. V prvih dneh avgusta bo uprizoril štiri-dejansko komedijo belgijskega pisatelja Kistma-korsa »Ljubezen«. Tn komedija se je igrnln z velikim uspehom v Belgradu in Skoplju. Predstava sp bo vršila v dvorani Ljudske univerze. Ker v tem času ni rednih gledaliških predstav, bo naše občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo to priredi- tev, saj je ohranilo g. Furijana v najlepšem spominu. Mi želimo g. Furijanu kar največ uspeha. m Posojilo za plinarno odobreno. Na zadnji občinski seji je sklenil mestni svet najeti 2 milijona dinarjev posojila za obnovitev plinarne. Zgraditi se namerava v plinarni moderna komorna peč, ki bo proizvajala plin boljše kakovosti ter bo tudi cenejše obratovala. Posojilo bo dala mestni občini Mestna hranilnica, ki ga je že odobrila. Letošnjo jesen bodo že pričeli s tozadevnimi deli, ki bodo do pomladi gotova. m Kr&ianska ženska zveza opozarja svoje člane in članice, ki se nameravajo udeležiti romanja k Sv. Roku pri Šmarjah pri Jelšah, da se vrši to romanje v nedeljo, dne 31. julija in ne 7. avgusta m DKW motorje in dvokolesa dobite pri Ozva-tič, Cafova 1. vseh vrst dobavlja zajamčeno najceneje ,.OBNOVA" — F. Novak. Maribor. Jurlifeva 6 m ITmrl je v Betnavski ulici 18 strojevodja v pokoju Pavlič Franc, star 62 let. Naj počiva v miru. m Poziv vinskim producentoin. Uprava Mariborskega tedna poziva vse vinogradnike in tudi druge vinske producente, ki nameravajo razstaviti svoja vina nn vinski poskušnji letošnje prireditve od 6. do 15. avgusta, da ji v najkrajšem času pošljejo svoje prijave, ker se na zamudnike ne bo mogoče ozirati. Ker je pričakovati lelos rekorden obisk tujcev, Ik> gotovo tudi zanimanje za naša vina zelo veliko. m 30 letnico izvrševanja samostojne obrti praznuje danes znani mariborski brivski mojster gosp. Boštjan Ulčar. Bila je to prva slovenska narodna briv- Motocikli BSA novi modeli ravnokar prispeli. Oglejte si jih v trgovini Justin Gusti nčič, Tattenbachova 14 Naši telovadci po povratku iz Francije: od leve na desno so Janež, Hvale in Varšek Napitnice ministra Boncourja Na banketu so bile izgovorjene mnoge zdra-vice in napitnice. Tako je v prelepem toastu nazdravil predsednik g. Hčbrard vsem sodelujočim narodom ter se jim zahvalil za udeležbo na hloi-ških prireditvah. Pri tej priliki je dejal, da si šteje v posebno čast, da je lahko predsednik Mednarodno zveze katoliških telovadcev, saj jo v tej veliki federaciji včlanjena Zveza, ki je dokazala z organizacijo mladinskega tabora v Ljubljani svoje brez-primerno sijajne sposobnosti. Za njim so govorili belgijski konzul, jugoslovanski ataše g. Radosavljevič, v imenu tiska gosp. Pierre Bardel. v imenu mestne občine bloiške župan g. dr. Ollivier, škof g. Audollent, ki je aso-ciiral imena Belgije, Jugoslavije in Anglije ter jih vezal s Francijo, dalje general g. Richter, ki je poudaril, »da mora biti Stadion poljana Marsa«, podpolkovnik g. Bezoux v imenu ministra za telesno vzgojo, na koncu pa senator g. Paul Boncour. Znameniti državnik je dejal, da v naših fantih gleda — kakor je zadnjič Francija gledala v Pragi naše snkolske zastopnike — nad vso ljube in drugim enakovredno zastopnike močne prijateljske državo Jugoslavije. Poudaril je tudi važnost vpliva, ki ga ima in ki bi ga moral imeti šport na mednarodne odnošaje. Ker so naši tekmovalci drugo jutro morali že na vse zgodaj odpotovati, so se od prisotnih naj-prisrčnejše poslovili in odšli med velikimi ovacija-mi iz dvorane. Še prej pa so dobili zagotovilo, da bodo na prihodnji tabor v Ljubljano prišli s podvojenim številom udeležencev. Nazaj v Ljubljano V ponedeljek zjutraj je jugoslovansko zastopstvo odpotovalo v Pariz, kjer si je ogledalo pro-Federacije in tiskarno, v kateri izhaja »La »Le Jeunes« in drugi katoliški časopisi, tiskarni izide dnevno 1,200.000 izvodov, in sicer imajo listi po pet izdaj. V torek so bili priča veličastnemu sprejemu angleške kraljevske dvojice ter vojaške parade, kakor je še niso nikdar videli. V torek zvečer so preko Švice skozi Lausanne odpotovali v Milan in preko Benetk ter Trsta v Ljubljano. Vzorna organizacija mas in prometa Obed je bil za nastopajoče pripravljen na stadionu. Tod je bila prišla do izraza francoska organizacijska sposobnost: obed za ca 20.000 ljudi! Po kosilu se je začel zunaj mesta oblikovati sprevod. Na treh krajih so se zbirali udeleženci, tri mogočne kolone po dobrih 8000 ljudi so s treh krajev začele korakati proti središču mesta, kjer so se združile v eno samo, mogočno, veličastno kolono. Ta velika človeška reka se Je pomikala skozi mesto do velike jase, kjer se je ustavila. Tam so organizatorji vse te ljudi z dve sto ogromnimi avtobusi prej kot v eni uri prepeljali na stadion, ki jo od mesta oddaljen tri kilometre! Po prihodu na stadion se je pričel glavni nastop. Pri tem nastopu so igrale številne godbe. Spored je bil zelo pester, saj ie na stadionski trati hkratu nastopalo tudi do štirideset skupin. Nastopali so Arabci s svojimi bojnimi igrami, Italijani, Belgijci in drugi. Potem so prikorakali v areno mladci, ki jih je bilo več kot 6000. Imenitno so se postavili z vajami s palicami. Za njimi pa so nastopili še člani, 7000 po številu. Francoska dekliška organi-zacija — po našem vzoru Dekliške organizacije Francozi šc nimajo, Federacija pa se je pod vtisom mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani odločilo, da jo bo v najkrajšem času ustanovila. Za člani so defilirale zastave in prapori, preko 300 po številu — in zopet je bil na celn naš zastavonoša Varšek z jugoslovansko državno zastavo. Naši zastavi je vse prisotno občinstvo, ki ga je bilo preko 100.000, izkazovalo izredno čast in spoštovanje. Nato so vsi telovadci na stadionu napravili posebno formacijo: vse kolone so se razvrstile tako, da so bile usmerjene k središču, kjer so bile zastave. Potem so dvignili na drog federacijsko zastavo ob navzočnosti in v vencu dveh drugih zastav ter praporov; vse zastave in prapori so federacijski izkazale čast. Pozdrav Slovencem Nato so zvezno zastavo zopet sneli in jo ponesli na glavno tribuno, na kateri so bili zbrani vsi odličniki, tako predsednik Mednarodne zveze katoliških telovadcev g. prof. Hebrard, senator Paul Boncour. škof g. Audollend, divizijski general g. Richter je zastopal armadnega generala, komandant mesta, župan g. dr. Ollivier z občinskimi svetniki, belgijski konzul, naš ataše pri pariškem poslaništvu g. Dragislav Radosavljevič in drugi odličniki in funkcionarji organizacij. Ko so zvezno zastavo prinesli na tribuno, se je dvignil bloi-sko škof g. Audollend. Tega gospoda naši ljudje že dobro jKiznajo, saj je pred nedavnim spremljal pariškega kardinala g. Verdiera na njegovi poti skozi naše kraje takrat, ko je potoval na evhari-stični kongres v Budimpešto. Skof g. Audollend Snoči so se vrnili v domovino Ivo Varšek, Jože Hvale, Karel Janež in inž. Nerima, ki so zastopali Zvezo fantovskih odsekov na mednarodnih telovadnih tekmah katoliške francoske telovadne zveze v Bloisu v Franciji. Sotrudniku našega lista so zmagoviti tekmovalci takole opisali vtise in svoje doživetje pri mednarodnih tekmah: Višeft prireditve — 17. julija že zjutraj ob šestih so se pričele najvažnejše tekme za šampionat Francije v dvanajsteroboju in za mednarodno prvenstvo v deseteroboju ter v peteroboju za seniorje. Pri teh tekmah so nastopili tudi naši trije tekmovalci in sicer Varšek ter Janez v deseteroboju, Hvalo pa v peteroboju za senirje. Naši tekmovalci so s svojimi sijajnimi izvajanji vzbujali v velikem stadionu neprestane ovacije in ploskanje. Pri tekmovanjih v Blaisu je nastopilo v celem 6548 tekmovalcev; za prvenstvo pa se je pomerilo preko 40 godb s 1500 godbeniki. Vse nastopajoče godbe pa so bile že prej v to finalno tekmovanje izšle kot zmagovalke iz kvalifikacijskih tekem v posameznih okrajih Francije. Telovadnih in športnih tekem so se udeleževali Francozi, Belgijci, Jugoslovani, Arabci in Italijani (iz kolonij). Sodniški zbor je štel okrog 400 sodnikov. Sodili so po francoskem tekmovalnem redu, ki je zelo strog (določa na primer za prijem tal pri odskoku — ničlo!). Tekme so bile ta dan zaključene že ob pol enajstih dopoldne. Nato pa je bila v stadionu sveta maša, ki jo je daroval g. Audoux. Svečani nagovor pa je imel kanonik g. Avaut. Pri tej maši so bili prisotni vsi oblastveni funkcionarji, bili pa so navzoči tudi zastopnik ministrstva za telesno vzgojo podpolkovnik g. Be-zoux, zastopnik arm. generala, div. general- ^,! Richter, mestni župan dr. Ollivier, podžupan g. Reibel, Fidoux, Dellile in drugi. Med sveto mašo je bilo ljudsko petje, vendar pa je bilo to ljudsko petje mnogo slabše, kot je pri nas. Našim fantom se je zdelo nekoliko nenavadno, ko so videli, da so bili ljudje med sveto mašo v stadionu pokriti; to pa je bilo zaradi suspenza, ki dovoljuje, da smejo ljudje, kadar je posebno vroče, ostati tudi med sveto mašo pokriti. Pri sveti maši v stadionu je bilo navzočih več ko 100.000 ljudi. sporoča po naših tekmovalcih vsem Slovencem svoje najtoplejše pozdrave, posebno pa pozdravlja »Slovenčevega« urednika g. dr. Kuharja. Gospod Audollend je na častni tribuni povzel besedo ter je v svojem sijajnem izklesanem govoru poudarjal važnost etične vzgoje v zvezi, zvestobo Franciji, katero so v svetovni vojni branili sto in sto-tisoči članov te francoske katoliške organizacije. Navdušeno je slavil prijateljstvo med Francijo, Belgijo in Jugoslavijo. Ob koncu je poudarjal, da so taki nastopi in prireditve, kakor je bila prireditev v Bloisu, najboljši način za resnično zbliževanje med narodi in državami ter da ti nastopi napravijo neprimerno več kakor vsa diplomatska pota. Po tem nagovoru se je povzpel na častno posebno mesto tehnični vodja tekem g. Girodit in je razglasil izid tekmovanja in naštel imena zmagovalcev. Francoshi prvaki Jugoslovanski tekmovalci so z nestrpnostjo pričakovali rezultat, ki so ga dosegli v teh velikih borbah. Gosp. Girodit je najprej razglasil, da je postal prvak društev v Franciji Bordcaux, ki je prejel iz rok predsednika g. Hebrarda zvezno zastavo, ki jo nosi vsakoletni zmagovalec na čelu vseh prireditev skozi vse leto. Potem je povedal, da so seniorske športne igre dobili člani L'Escoua-de Versaillaise, juniorske pa Jeanne d'Arc de Saumur. Prvak Francije v dvanajsteroboju je poslal Antoine Schlindvvein, njegov brat Jean je bil zmagal na našem mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani v isti disciplini. Schlindweinu je na tribuni izročil škof g. Audollent ličen kip, senator g. Paul Boncour pa lep pokal. V oetero-boju pa Je zmagal Meurisse (S. R. S.). K mejniku pojdimo, da ga utrdimo! Po vsej Sloveniji so te dni zablosteli veliki slikoviti lepaki. Mogočen mejnik v državnih barvah čuva mlado lipo na meji in v senci narodnih zastav se vidijo vrhovi mesta Maribora. K mejniku pojdimo! Trdna meja — varna domovina! Maribor se pripravlja na slavnosti V Mariboru vlada že veliko vrvenje zaradi priprav na velik narodni praznik. Okrasitveni odbor je zamislil kar najbolj slikovito okrasitev mesta od glavnega kolodvora, po Aleksandrovi cesti, Glavnem trgu, državnem mostu in vse do zborovalnega prostora. Istočasno pa vabimo tudi vse hišne posestnike, da že sedaj mislijo na to, kako bodo okrasili svoje domove. Maribor naj številne goste, ki pridejo te dni na Narodni tabor, sprejme v prazničnem okrasu! Častni predsednik narodnega tabora — dr. Anton Korošec Odbor Mariborskega tedna in Odbor za proslavo 20 letnice kraljevine Jugoslavije sta skupno naprosila notranjega ministra g. dr. Antona Korošca, da je prevzel za vse prireditve častno predsedstvo. Prevzel je tudi častno predsedstvo Narodnega tabora in obenem tudi slavnostni govor Kakor smo leta 1918 vsi Slovenci brez ozira na razlike mišljenja in političnega prepričanja enotno nastopili, tako tudi danes vsi kot en mož izpovedujemo v veliki skupni manifestaciji svojo zvestobo kralju in Jugoslaviji. Sprevod k narodnemu taboru Na narodni tabor bomo šli v mogočnem sprevodu. Na določenih zbirališčih se bomo zbrali po organizacijah in po skupinah stanov. Polet raznih organizacij, ly nastopajo v sprevodu, bo gotovo vzbudil pozornost nastop raznih stanovskih sku- pin kot Obrtna skupina. Delavska skupina in Kmečka skupina. Vsaka skupina pripravlja in organizira svojevrsten nastop, kakršnih Slovenci še nismo videli. Omenjamo danes kmečko skupino: Razdeljena bo v štiri dele, pomlad, poletje, jesen, zima. V vsakem oddelku bodo pokazali delo kmeta v tem letnem času. Ob sklepu skupine bo pa velika prleška svatba. Vse skupine bodo imele narodne noše in bo zato slikovitost še večja. Ves sprevod k Narodnemu taboru naj vriska od veselja, ker naš narodni praznik ie velik praznik donio^ vinske ljubezni! Prehrana in prenočišča Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru ima svoj posebni odsek za prenočišče in prehrano, predvsem za oskrbo, skupnega prenočišča in skupno prehrano. Zaradi lažje in hitrejše ureditve skupnga prenočišča in skupne prehrane, so posamezne organizacije prevzele to skrb za svoje članstvo. Posamezne organizacije se naj zato točno ravnajo po navodilih, ki jih prejmejo od svojih central. Udeleženci izven organizacij se naj prijavijo za prenočišče pri občinskem pripravljalnem odboru, kamor Ik> polom glavni odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru poslal nakaznico za prenočišča, ki jih bo oskrbel po šolah proti pristojbini po 2 din. Prehrana bo urejena na enak način. Posamezne centrale sestavijo seznam svojih članov, ki reflektirajo na skupno prehrano, in te sezname bodo dostavili našemu glavnemu odboru. Udeleženci izven organizacij pa se naj prijavijo zaradi hrane pri svojih občinskih, pripravljalnih odborih, ki nam tudi pošilja take prijave za skupno prehrano. Vsa prehrana v Mariboru bo pripravljena po kontroliranih cenah, ki bodo označenee na vidnih tarifnih tabelah, po gostilniških lokalih. Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Ljubljana 1 Krščansko žensko društvo se je hotelo v imenu slovenskega katoliškega ženstva pokloniti papeževemu legatu kardinalu Pacelliju, ko je potoval na evharistični kongres v Budimpešto skozi Ljubljano. Ker se je pa zaradi pozne večerne vire že podal k počitku, 60 zastopnice izročile abesin-skemu nadškofu megr. Castellanu iz Addis Abebe za eminenco šopek vrtnic s poklonilnim pismom. Te dni je prejelo Krščansko žensko društvo pismo naslednje vsebine: »Z veseljem sem sprejel želje, ki ste mi jih izrazile v imenu slovenskega katoliškega ženstva za srečen in blagoslovljen uspeh tvoje misije, ko sem nastopal v Budimpešti kot papežev legat. Po povratku sem so odzval Vaši telji ter sporočil sv. očetu izraze Vašega spoštovanja, vdanosti in zvestobe. Sv. oče Vas in Vaše idelo obilo blagoslavlja. Medtem izjavljam enako vdanost prevdani kardinal Pacelli.« — Pri lenivosti črev in slabem želodcu k nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učittkbVita ria" ravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. 1 Zaradi udeležbe Ljubljane na narodni proslavi v Mariboru dne 14. avgusa sklicuje mestno poglavarstvo na povabilo odbora za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru sejo zastopnikov vseh ljubljanskih organizacij v mestno zbornico v sredo, 27. julija ob 10 dopoldne. Vabljene so tudi vse organizacije, ki bi mogoče ne dobile še po-■ebnega vabila. Ker je udeležbo pri proslavi treba organizirati zaradi naročila posebnih vlakov in zaradi drugih priprav, je nujno potrebno, da se 6eje udeleže zastopniki vseh organizacij in tudi raznih zavodov. Kakor znano, je s četrtinsko vožnjo po železnici zagotovljena največja udeležba vse banovine na tej splošno narodni manifestaciji v Mari-boTU, KINO KODEUEVO Tei. 41-64 danes ob '/36 in VjO, jutri ob Vs 0 uri. Kanadski petorčki (Vaški zdravnik) Taras Blilba Harry Baur 1 Na praznik sv. Krištofa, patrona avtomobi-listov, v ponedeljek, bo v stari cerkvi sv. Krištofa ob 9 6v. maša z nagovorom za vse vozače motornih vozil in po maši bo blagoslov vozil pred cerkvijo. Proslavo priredi društvo naših avtotaksijev pod vodstvom svojega predsednika g. K. Jeršina in vabi vse lastnike motornih vozil, da pridejo k sv. Krištofu, da skupno priporoče varstvu svojega patrona sebe in vse, katere bodo vozili v svojih vozilih. Nesreče motornih vozil se množe, kar kaže, da je vsem varstvo božje moči potrebno. Ta proslava pri sv. Krištofu napreduje iz leta v leto. Vsako leto prihaja k sv. Krištofu več in več vozil, da dobe blagoslov. Obenem jc pa namen teh proslav tudi gospodarski. Napredek avtomobilizma je najjasnejši dokaz gospodarskega napredka vsakega naroda. Po vseh državah zato avtomobilisti prirejajo na ta dan velike javne demonstracije po vseh velikih mestih, ker ne mislijo samo na svojo lastno zabavo, temveč mislijo tudi na svoj narod in državo. Proslava naj daje narodu pobudo za ta napredek gospodarstva. Pokaže mu pa naj tudi, ali gospodarsko napreduje ali nazaduje. Zato naj sc vsi lastniki moornih vozil, narodno in gospodarsko zavedni, jutri zavedajo svoje socialne naloge, katero imajo, in naj že iz tega vzroka pridejo k sv. Krištofu 6 svojm vozilom, Vsekdar in povsod in pri vsaki priliki ne mislimo samo nase in svojo zabavo, temveč na koristi naše skupnosti, katere člani smo. Napredek skupnosti je naš lastni napredek, zato za ta napredek vsi pomagajmo in vsi delajmo. 1 Prosvetno društvo na Viču vabi vse člane in prijatelje na društveni izlet, ki bo prihodnjo nenclio. Odhod izpred viške cerkve ob 8 zjutraj. llrano naj vzame vsak s seboj, ker se ne bomo ustavili v gostilni, temveč v gozdu pod Sv. Katarino. 1 Obrtniki. Kdor želi, da bi pri davčnem odboru zastopal njegove interese član davčnega odbora, naj se obrne na g. Pavliča Viktorja, katerega lahko dobite vsak dan od 8—9 zvečer v pisarni Zveze slov, obrtnikov, Kolodvorska ul. 25. Dr. Sfanho Zvohelt ne ordinira do 16. avgusta. 1 Pripravljalni odbor za XX. jubilejni mednarodni kongres katoliških esperantistov vljudno naproša prebivalce mesta Ljubijane, da javijo odboru, koliko sob lahko dajo na razpolago odboru za prijavljence kongresa. Kongres se bo vršil od 6.—11. avgusta v Ljubljani. Prednost imajo sobe s posebnim vhodom. Navedite v prijavi tudi naj' nižjo ceno. — Krajevni kongresni odbor, Ljubljana, Resljeva cesta 29. 1 Izvrsten kis za vlaganje. Fr. Kham, Kongresni trg 8. 1 Instalacijo električne razsvetljave in signal-, nih zvoncev, v vojašnici vojvode Mišica za prora-"čutifko vsoto"55.061' din je razpisal Tehnični oddelek štaba rukovaoca radova« v Metelkovi ulici 2, III. nadstropje. Oglas licitacije je nabit tudi na oglasni deski na magistratu. 1 Tri hude nesreče. Včeraj popoldne se je pred uršuiinsko cerkvijo ponesrečil 2 letni De-metrij Sorokin, sin brezposelnega ruskega emigranta iz kolonije na Cesti dveh cesarjev. Mati se je usedla na klop v parku, otrok pa se je medtem igral ter zašel na cesto pod tramvaj, ki ga je podrl. Otrok si je zlomil nogo in dobil resne notranje poškodbe. — Na cesti proti Gameljnain je padel s kolesa 52 letni delavec Franc Horvat z Ježice, ki je dobil tudi hude notranje poškodbe. — V železniškem kamnolomu v Sitarjevcu pri Litiji jo podsulo danes popoldne 44 letnega delavca Franceta Prinčiča. Prinčič je dobil hude notranje poškodbe, med drugim mu je pretrgalo ledvice. Prinčičevo stanje je skoraj brezupno. Vse dame kupujejo rade svilo za obleke, perilo i. t. d. pri B.Trplnn, Maribor, VetrlntsKa IS Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv, Petra c. 78; v ponedeljek: mr. Sušni,k, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr, Bohinec ded., Rimska cesta 31, Poizvedovanja Izgubljena je bila damska urica od Starega trga do živilskega trga, in prosimo najditelja, naj jo prinese proti nagradi Pod Trančo 2/III. Ženska, dobro znana, v plavi obleki, velike bele rože v različnih barvali, z belo-sivo ruto, ki je pobrala v soboto, 16. t. m., ob 'Ali na Vodnikovem trgu rjavo veliko torbico, naj jo prinese na naslov, ki je bil v torbici. Dobi veliko nagrado. Danes na tabor v Radečah pri Zidanem mostu Tabor v Št. Rupertu Velik dan, ki ga bo proslavljala vsa Dolenjska, bo 31. julij, ko bo v Št. Rupertu slovesnost ob priliki 30 letnice Prosvetnega društva v Št. Rupertu, hkrati pa tudi proslava 20 letnice ustvaritve Jugoslavije. Tabora se udeleži osebno g. ban dr. Marko Natlačen. Na dopoldanskem sporedu nastopijo odlični govorniki. Popoldne bo nastopila naša mladina in v telovadni spretnosti pokazala nezmagljivo moč ter s tem krepko obrambo svoje domovine. V dnevu, ko praznujemo dva pomembna jubileja, se spomnimo burnih priprav za osnovanje naše države, katere prve so se prirejale prav pri nas na Rakovniku na velikem taboru, kjer je narodni buditelj dr. Korošec pričenjal veliko delo. Izpoveimo, da smo sinovi domovine, junaški branitelji države in zvesta opora mladega vladarja. Tabor v Hotedršici V nedeljo, 31. julija gremo v Ilotedršico, kjer bo prosvetni tabor, združen s proslavo 30-letnice Prosvetnega društva. Prireditev bo celodnevna. Vabimo vsa bratska društva. Fantovske odseke in Dekliške krožke. Zjutraj ob 5.30 budnica; ob 9 sprevod skozi vas, nato sv. maša na prostem,; katero bo daroval g. kanonik dr. Žerjav iz Ljubljane. Po maši zborovanje, popoldne ob 3 javni nastop na vrtu g. Zelenca, nato prosta zabava. Sodeluje godba Prosvetnega društva iz Logatca. preleti s Howard Hughes-om v treh dneh okoli sveta. Najnovejši uspeh EjS> kronometra in avionske ure. -Obitfite- 1 Kaj je »Veleturist« je vsakdo lahko opazil v nedeljo na uprizoritvi pri Vodniku v Zgornji ŠiSki, po domače pri »Kamniti mizi«, na prostem.,, Da lahko še drugi vidijo to veseloigro, jo bomo drevi ob 8 ponovili. Nar. prosv. društvo »Vodnik« v Zgornji Šiški. s Dr. Mira Fink od 23. julija do 6. avgusta ne ordinira 1 Nesreče. Vdova po nadučitelju Ivana Sila, doma v Tržni ulici 64, je v petek proti večeru tako nesrečno padla s tramvajskega voza, ko je ta pristal na Ajdovščini, da je dobila hude notranje poškodbe. — S kolesa je padel v Št. Vidu tovarnar Milan Petrič z Tacrta. Zlomil si je nogo, Reševalni avto ga je prepeljal v Leonišče. — Na svoji hiši na Jurčkovi poti 55 je popravljal streho krovski pomočnik Franc Mahne. Med delom je padel s strehe ter si zlomil nogo. Reševalni avto ga je pre-" peljal v bolnišnico. 1 Mestne počitniške kolonije. Kolonisti mest. poč. kolonij v Poljanah nad Skofjo Loko in Metliki se vrnejo v Ljubljano v sredo, dne 27. julija 1938 in sicer se pripeljejo: Iz Metlike deklice z vlakom ob 14.52; iz Poljan pa dečki z avtobusi in sicer v dveh grupah. Prva skupina poljanskh kolonistov, to so on.i, ki so se odpeljali v kolonijo zjutraj, se pripelje pred Mestni dom ob 14, ostali pa ob 19. Starše kolonistov vabi mestno poglavarstvo, da pridejo k sprejemu svojih otrok na glavni kolodvor, odnosno pred Mestni dom, Primarij dr. Fr. Derganc ne ordinira do preklica Dr. med. Albert Trtnik zopet redno ordinira. Aleksandrova 3 Zobozdravnik Specialist dr. Ivan Oblak ne ordinira do 23. a v g u s t L 7. mariborski tedeir od 6. do 15. avgusta 1938 Polovična vožnja na železnicah od 4. -17. avg. 10r Vallkl narodni tabor dna 14. avgusti 1938. lubllalna kultur, razstava ob prillKi proslave 20 let. Jugoslavija v Mariboru Vallka gospodarska in kulturna revija Industrija - Tekstil - Trgovina - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava eest-Tujakonrometna razstava - Fotoamaterska razstava - Fi-latelistlčna razstava - Gostinstvo - Vinska pokuSnja....... Ženska ročna dela - Razstava narodnih noč lz vseh krajov države - Raz- / stava »Nanos« - Čebelarska razstava -1 Razstava malih živali - Koneortno" ln glodal prlredltve-Sportnenrire-ditve- Vesel, parknarazstavtfiču Itd. Mariborski otok, najlaoie kopališča v Jugoslaviji . . . Zeleno, romantično Pohorje .. . Vinorodna Slov. florlce... Gostoljubni, lepi Maribor - Vas vabilo I Ob dvojnem jubileju bočhega župnika Bočna, 22. julija 1938. Te dni je dopolnil župnik v Bočni g. Jakob Kilak osemdeset let svojega življenja in peti svojega blagoslovljenega dela v vinogradu Gospodovem. Čestital sem mu in želel še mnogo let. »Zdaj mi ostane samo še dvoje: kes obuditi in dolgove poplačati, da bom z Bogom spravljen in z ljudmi. Ono drugo pa: ____kakor je božja volja.« Božja volja, to je za g. župnika tako nad vse značilna beseda, ki mu po-menja ves njegov program in edino življenjsko vodilo. Ves v njo predan sprejema vse: trpljenje in veselje kot dar iste dobrotne božje roke. Za njegov dvojni jubilej mu je fara vso svojo vdanost prelepo dokazala, Kakor ene duše in enega ljubečega srca se je zbrala ob njem, da mu po svojih zastopnikih izroči pomenljiva darila in izreče najlepša voščila. Spričo tolike ljubezni ni našel besed primerne zahvale, še g. župnik Šlander je mogel v njegovem imenu izreči samo:' »Ljubezen za ljubezen«. Bočna še ni zlepa doživela kakega praznika tako s srcem, kakor njegovo zlato mašo, pri kateri mu je bilo ob strani 19 duhovnih sobratov. Kljub svojim sivim letom se še z mladostno vnemo zanima za katoliško snovanje. Fantovskemu odseku daje sobo v župnišču na razpolago in v svoji delavnosti se vedno vprašuje: kako in kaj bi? Največje njegove ljubezni pa so deležni otroci. To mi je postalo jasno tisto uro, ko mi je dejal: »Danes pojdem zadnjikrat v šolo«. Koliko bridke žalosti je bilo zakrite v teh besedah. Otroci to čutijo, zato kar uporno govore: »Če pride drugi, še v šolo ne poj-" demo!« Vem: to ni slika njega duhovnika, ne njegovega dela. To bo pisal drugi drugič. Kdor je tako kot on delal v službi Gospodovi petdeset let, je pač vreden drugačnih besed. Ker pa teh, skromen kakor je, noče, naj je to dovolj. Naj bo božja volja, v katero je vdan, da bo še in še s svojo ljubeznijo med nami naša srca razvnemal. Novo mesto Danes priredi Društvo slov. obrtnikov v Novem mestu Obrtni dan, ki je namenjen za propagando domačih obrtniških izdelkov. Vabimo vse obrtnike in obrtnice, da se udeleže tega za obrtnika tako važnega zborovanja. Zobozdravnik dr. Tone Furlan ne ordinira do 20. avgusta. Za 24. julij nameravani izlet na Plitvička jezera smo odložili na eno zadnjih nedelj v avgustu. — Podružnica ZAKŠ, Novo mesto. Hoče pri Mariboru Prosvetno društvo vabi prijatelje igre in lepe pesmi na opereto »Čevljar in vrag«, ki jo bodo izvajali najboljši igralci-pevci v nedeljo, 31. julija. Opozarjamo na posebnost, da bo ena sama predstava zvečer ob 8. Pridite! Knobleharjeve slovesnosti v Škocijanu pri Mokronogu Znamenje kulturne zrelosti naroda je, da ohrani svoje velike može v živem spominu in jim izkazuje primerno spoštovanje. Gotovo tudi naš veliki misijonar in znanstvenik dr. Ignacij Knoblehar ni na zadnjem mestu med tistimi, ki zaslužijo to spoštovanje. Naš narod je v resnici ohranil tega moža v trajnem spominu in mu ponovno dokazal svoje priznanje in spoštovanje. Posebno se je v tem oziru izkazala njegova rojstna župnija Ško-cijan pri Mokronogu. Že od 1. 1867 krasi škoci-jansko župno cerkev lepa Knobleharjeva spominska plošča. L. 1929 pa so njegovi rojaki z veltkimi slovesnostmi odkrili spominski napis na Knoble-harjevi rojstni hiši poleg župne cerkve. Letos, ko obhajamo 80-letnico Knobleharjeve smrti, pa hoče Škocijan zopet pokazati, kako ceni svojega velikega rojaka. V ta namen priredi v nedeljo, 14. avgusta in na praznik, 15. avgusta velik versko-mi-sijonski tabor pod imenom »Knobleharjeve sloves-noosti«. Prvi dan bodo slovesnosti v Škocijanu samem, drugi dan pa na Stopnem, prijaznem gričku v bližni, kjer stoji znamenita božjepotna cerkev Matere božje, v kateri je Knoblehar pridigal ob svoji vrnitvi iz Afrike. Prireditev bo pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem Duhovniške misijonske zveze in Družbe za širjenje vere. »Knobleharjeve slovesnosti« v Škocijanu bodo letos največja misijonska prireditev. Pozivamo vse prijatelje misijonske misli, da se slovesnosti udeleže, posebno pa so dolžni obiskati prireditev vsi Dolenjci in tako počastiti spomin svojega velikega rojaka. Še o toči na Bizeljskem Poziv javnosti! K raznim časopisnim poročilom o vremenski katastrofi na Bizeljskem moramo dodati še marsikaj, kar je bilo v prvotnih vesteh netočno ali pomanjkljivo objavljeno. Predvsem je cenitev uničenega vinskega pridelka z 12.000 hI mnogo premajhna. Bizcljska občina sama ima namreč približno 1000 ha vinogradov, od katerih je dobre tri četrtine po|>olnoma uničenih. Po prvotnih izgledih letine bi se bilo pridelalo v letošnjem letu povprečno najmanj 45 lil na 1 ha, iz česar sledi, da jo bilo po toči uničenih okrog 35.000 hI pridelka, kar znači ob skromnem računu okroglo 10 milijonov din škode ne glede na to, da je vsled neverjetnih poškodb na lesu trta še za nadaljnji 2 leti obsojena na životarjenje. Nič manjše niso poškodbe na drugih kulturah. Za primer navedemo le sadonosnike posestnika dr. Slavika, kjer je blizu 1000 mladih sadnih dreves popolnoma uničenih, ker je na njih toča odrgnila ves lub in polomila krone. Uinijivo, da je tudi ves sadni pridelek uničen. Če prištejemo k temu še škodo na poljih, vrtovih in poslopjih, znaša stvarno cenjena škoda samo na Bizeljskem najmanj 15 milijonov dinarjev! Da je tukaj pomoč nujno potrebna, ni treba poudarjati! Kralj. ban. uprava je sicer pokazala dobro voljo in takoj nakazala občini din 33.000 ter razen tega dobavila semensko ajdo in proste vozovnice za koruzo, kar pa je le kaplja v morje bede, ki se je razlila nad prej cvetočo pokrajino. S svojo znano marljivostjo so se po katastrofi lotili vinogradniki dela, da bi s škropljenjem in uravnavanjem po nalivu razrite zemlje rešili, kar se rešiti da. Toda nič čudnega, da marsikateremu trpinu sredi dela omahne roka, ko vidi revež strahotno razdejanje okrog sebe. In če bi prt tem mislil na zimo, ko bodo lačni in polnagi otroci prosili kruha, bi pač moral obupati! Da bi pomagal v največji bedi, se je ustanovil v občini odbor z gg. župnikom, predsednikom občine in šolskim upraviteljem na čelu, ki naj zbira prispevke in organizira pomoč za zimo. Za obdelovanje zemlje v prihodnjem letu pa je neobhodno potrebno, da priskoči na pomoč država z brezobrestnim ali vsaj nizko obrestovanim dolgoročnim posojilom, katero edino bi rešilo po-poline gospodarske propasti bednega vinogradnika, ki ne l>o imel za obdelovanje ne denarja ne kredita. V svrho najnujnejše pomoči se pa obrača omenjeni odbor tem potom na javnosl s prošnjo, da vsak pomaga po svoji možnosti in ne zavrne položnice, ki jo bo v ta namen prejel. I. Brvar. župnik. — J. Škof, župan. G. Pečnik, šolski upravitelj. Začetek mednarodnih tekem z tetalskimi modeli Francoski model eno uro v zraku Ljubljana, 23. julija. Danes ob 9. dopoldne so se na slovesen način začele mednarodne letalske tekme. Za odlične goste je bila pripravljena posebna tribuna, okrašena z zelenjem in državnimi zastavami. Pokrovitelja mednarodnih letalskih tekem Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal brigadni general Živojin Pav-lovič. Predsednika Aerokluba Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla je zastopal podpredsednik Aerokluba inz. Tadija Sondennayer, ministra vojske in mornarice je zastopal poveljnik 16. top-ničarskega polka, polkovnik M. Lukanc. Pri otvoritvi je bil navzoč komandant zrakoplovstva general Simovič, ban dr. Marko Natlačen in za mestno občino mestni svetnik, podpolkovnik v pokoju, Andrejka. Navzoči so bili tudi predsednik ljubljanskega Aerokluba, načelnik finančnega oddelka banske uprave dr. Orel Filip, dolgoletni bivši predsednik Aerokluba g. Drago Hribar, i. dr. Na prostoru pred tribuno so po vrsti prikorakale tekmovalne skupine in se postavile vsaka Voleg svoje zastave. verom in jugom. Sedaj smo dobili še novo zvezo, ki nas veže z Belgradom. Slovenci pa tudi zaslužimo, da se da našim prizadevanjem priznanje. Saj je bil prvi jugoslovanski letalec Slovenec Rusjan in njegova srčna kri je pred petnajstimi leti prva poškropila pečine Kalimegdana. Danes, po dvajsetih letih svobode, lahko s ponosom gledamo na uspehe, ki dokazujejo, da žrlve niso bile zaman. S ponosom lahko pokažem na uspehe, ki smo jih dosegli v motornem in posebej brezmo-tornein letalstvu. Danes smo lahko ponosni na to, da se zbira v Ljubljani izbrana mladina iz tako rekoč vsega 6veta: Evrope, Azije, Amerike in Afrike. Začetek tekmovanj Po govoru so 6e začela tekmovanja. Posamezne države so nastopile s sledečimi skupinami: Velika Britanija: 6 tekmovalcev in 12 modelov; Nemčija: 6 tekmovalcev in 12 modelov; Amerika; 2 tekmovalca in 6 modelov; Češkoslovaška: Slovenski tekmovalci; Petek, Zaje, ki tekmuje za Združene države ameriške, in Cenčič, član ZFO. Pozdravni govor je imel inž. Tadija Sonder-mayer. V svojem govoru je poudaril važnost modelarska za širjenje letalskega duha in za vzgojo novih letalcev. Podpredsednik FAI je v svojem otvoritvenem govoru pozdravil najprej zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II., zastopnika Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in ostale zastopnike ministrov in javnih korporacij. V svojem govoru je poudaril, da predstavlja graditev modelov predhodnico v zrakoplovni tehniki. Graditev modelov pa nima saino tehničnega, ampak tudi psihološki pomen. Pokazalo se je namreč, da je graditev modelov za učečo se mladino najlepša in najprivlačnejša zabava, od ranih nog do popolne zrelosti. Po vseh državah se število modelirjev veča in je to število že danes tolikšno, da predstavlja v zrakoplovstvu element, od katerega more zrakoplovstvo pričakovati pomoč za svoj daljnji razvoj. Mednarodna zrakoplovna federacija, ki obstoja že 39 let, je pred dvema letoma osvojila »mo-delarstvoc kot posebno disciplino poleg jadralnega in motornega letalstva. Ni si mogoče predstavljati zrakoplovstva brez širokega zanimanja mladine. Cim večje je zanimanje, tem stabilnejša je zgradba. Na koncu se je posebej zahvalil visokemu pokrovitelju Aerokluba Nj. V. kralju Petru II. in Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter kraljevskemu domu za podporo in razumevanje. Član ZFO Jelko Cenčič s svojim modelom Nato je otvoril tekme brigadni general Pavlovi®, ki je v svojem govoru pozdravil vse delegate soudeleženih držav. Poudaril je tudi veliko važnost tekmovanja. »Tekma v izdelovanju modelov ima plemenit cilj: da mladino, to je tiste, ki jim svet ostane, vname in navduši in že zgodaj pripravi za bodoče zrakoplovce. Jugoslavi ja je srečna, da vas vidi v svojem srcu, v beli Ljubljani, da va6 vidi duhovno združene v veliki mednarodni zadrugi, zbrane iz vseh držav pod eno zastavo za osvojenje zraka.« Vojaška godba je nato zaigrala našo himno, ki so jo vsi navzoči poslušali 6toje. Na govorniško tribuno je stopil nato mestni svetnik g. Andrejka, ki je zastopal župana g. dr. Adlešiča, ki mu je bolezen preprečila udeležbo. G. Andrejka je izjavil, da se Ljubljana čuti počaščeno, da je kot prva izbrana za mesto, v katerem se bodo vršile tekme. Poudaril je tudi, da se je Ljubljana vedno trudila in mnogo žrtvovala za napredek letalstva, saj je oskrbela Aeroklubu lepo letališče, ki ga še vedno pomaga vzdrževali. Že Na|>oleon je dejal, da leži Ljubljana v srni Evrope. Bele ceste so jo že tedaj vezale z daljnimi kraji. Danes mora Ljubljana poskrbeti tudi za letalske ceste. Letalske proge jo vežejo že 6 se- 4 tekmovalci in 12 modelov; Egipt: 2 tekmovalca in 1 model; Madžarska: 3 tekmovalci in 8 modelov; Švica: 3 tekmovalci in 5 modelov; Francija: 5 tekmovalcev in 9 modelov; Bolgarija: 3 tekmovalci in 2 modela; Turčija: kot opazovalec; Jugoslavija: 10 tekmovalcev in 12 modelov. Otvoritev samo in tekmovanja je prenašala ljubljanska radio odddajna postaja. V sredini letališča je bil startni prostor, kjer so startali pod nadzorstvom startne komisije. Komisija, ki je ocenjevala rezultate, je poslovala na posebnem visokem odru. Ves dopoldan mladi letalci niso imeli posebne sreče. Kljub temu so vztrajali na vročem soncu z navdušenjem, ki je lastno samo mladini. Okoli poldne pa so nas presenetili Francozi z modelom, ki je letel 13 minut 29,2 sekunde in pristal za gozdičkom onkraj letališča. Kmalu na to so ta čas izboljšali Angleži z nekaj nad 13 minutami. Mislili smo, da bo pri tem ostalo, saj so to že sijajni rezultati, če pomislimo, da je francoski rekord 14 minut letenja. Toda Francozi so nam pripravili novo presenečenje. V opoldanskem odmoru je ob pol 3 startal francoski avijon brez komisijske kontrole. Dvigal se je vedno višje in višje. Gledalci so ga zasledovali nad eno uro. Potem se je model skril za oblaki. Povel jnik ci vilnega letališča g. dr. Rape je takoj sedel v svoj avijon in odletel za modelom. Francozi so bili nad svojim uspehom navdušeni, čeprav je vprašanje kako bo komisija, ki je šele pozneje prišla na teren, ocenila njihov uspeh. Od tekmovanja si še mnogo obetajo. Ko to poročamo, imajo največ upanja, da si priborijo prvo mesto Angleži in Francozi. Tekmovanja bodo trajala še ves jutrišnji dan. V ponedeljek se bodo gostje odpeljali na Bled in v Bohinj. Razdelitev nagrad bo v ponedeljek v Park-hotelu na Bledu, kjer bo Osrednja uprava jugoslovanskega Aerokluba priredila vsem udeležencem banket. Spored za nedeljo in ponedeljek V nedeljo, 24. julija: Ob 8. odhod z avtobusom na letališče. Ob 9. tekme. Od 13.—15. kosilo na letališču. Ob 15. nadaljevanje in konec tekem. Odhod z avtobusi v hotel Metropol. Večer prost. V ponedeljek, 25. julija: Ob 7. odhod z avtobusom na Bohinjsko jezero. Ob 12.30 kosilo v Bohinju. Ob 15. odhod na Bled. Ob 21. banket in razdelitev nagrad v Park-hotelu. Šoštanj vabi, tabor kliče! Vsi na plan za vero in narod! 31. julij bodi nam v veselje in ponos! Msgr. Bernard Polak O. T. biseromašnilt Danes stopa v župni cerkvi v Ormožu pred oltar bivši krizanski prior Bernard Polak, da izreče Vsemogočnemu 6vojo zahvalo za dolgih 60 let, ki jih je preživel v duhovniški službi. Bisero-mašnik p. Bernard se je rodil v Životicah na Mo-ravskem v učiteljski družini, ki je bila bogato bla-doslovljena z otroki. Oče je imel posebno veselje v tem, da je vsakemu otroku dal krstno ime z začetnico A. Našega bi6eromašnika so krstili za Antona. Od številnih otrok sta postala dva duhovnika, eno dekle pa redovnica-učiteljica. Naš Anton je bil po končani gimnazijski maturi sprejet kot fr. Bernard v križevniški red ter je študiral bogoslovje na univerzi v Inoniostu. Temperamentnega in zelo idealnega mladega duhovnika je red poslal najprej v pastirstvo na nekatere župnije v olomuški škofiji, nato v Breže na Koroško jn slednjič mu je poveril vodstvo novincev za češko provinco. V teh službah mu je poteklo 25 let. Leta 1897 je obnovil križevniški red konven-tualno življenje med svojimi duhovniki v Sloveniji. Ta naloga je bila poverjena pred 40 leti p. Bernardu, ki se je iz Moravske preselil v Ljubljano, kjer se je z največjo požrtvovalnostjo lotil težavnega posla. Najprej je bilo treba naučiti se slovenščine. Prezidal je staro poslopje križanske ko-mende, otvoril v njej dijaški konvikt za redovni naraščaj, sam je vodil prve novince ter je posvetil vso ljubezen in gorečnost lepi službi božji ter spo-vednici v krizanski cerkvi. Skoro 25 let je v tem poslu preživel v Ljubljani. Vedno skromen, do sebe neizprosno strog, pri vsakem poslu na minuto točen, sleherni dan v spovednici, delaven kot mravlja. Kot takega so v Ljubljani cenili vsi, ki so ga pobliže poznali. Težke povojne razmere so bile krive, da si je želel mirnejšega delokroga. Od leta 1921 živi pri redovnih sestrah v Ormožu, kjer se ves žrtvuje izobrazbi sestrskega naraščaja, obenem upravlia z mladeniško živahnostjo ondotno redovno bolnišnico. Do danes je ohranil biseromašnik čudovito sve-žost duha in telesa. Vse življenje šibak, je dočakal vendarle visoko starost 85 let. Zmerno in vedno delavno življenje mu je {»moglo do tako častitljivih let. Vzornega duhovnika in redovnika spremljajo danes njegovi redovni sobratje in številni častilci k oltarju s prisrčno željo, da ohrani Bog častitljivega biseromašnika svežega in zdravega do najskrajnejših meja. 50 letnica prve nove maše na Brezjah Danes poroka na Brezjah ni nič posebnega. Iz vsah krajev Slovenije romajo stotine in stotine parov na Brezje, da se poroče v tako priljubljeni cerkvi. Tudi nova maša na Brezjah ni več nekaj povsem izrednega, dasi je razumljiva žejja sorodnikov iu tudi novomašnikov da se vrši^ lepa slovesnost v domačem kraju. Prva novomašnika, ki sta začela svojo duhovniško pot na Brezjah, sla bila sedanji zlatomašnik Matija Slak, o čigar zlati maši smo že poročali, in naš Janez Ev. Krek. Dne 23. julija je minulo od tega 50 let. Slak in Krek sta namreč v četrtem letniku bogoslovja stanovala v isti sobici ljubljanskega semenišča. Zelo dobro 6ta se razumela. Da bi bila med njima vsaka needinost nemogoča, sta se domenila, da v spornih vprašanjih odloča med njima krajcar. — Vrgla l)Osta krajcar in ta bo pokazal, čigava volja bo obveljala. Novo mašo sta hotela iineti prav na tihem, tako da bi drug drugemu stregla. Nikomur nista hotela povedati, kje jo bosta imela. Odločila sta se bila za Brezje, kjer do takrat ni bilo še nikdar nove maše. Nazadnje sta stvar morala vendar sporočiti župniku v Mošnjah, kamor je spadala takratna stara cerkvica na Brezjah. Ta je bil prav vesel; želel je, naj bo ena maša peta. Kdo bo pel novo mašo? Krajcar je odločil za g. Slaka, ki je torej pristopil prvi k oltarju. Tedaj vpraša g. župnik Majer, kdo bo pridigal. Odgovor se je glasil, da ni nikdo zaprošen za pridigarja. To pa se je zdelo g. Majerju že preveč preprostosti in jo rekel: »Pridiga pa mora biti, če ne govori drugi, bom pa jaz.« In je šel po prvi maši na pražnico in je govoril. Nato je pristopil k oltarju Krek in je daroval tiho mašo.. .< (Koledar Mohorjeve družbe za 1919, str. 88.) Tudi za petje med novo mašo ni bilo nič poskrbljeno. Ker pa je bil na tej novi maši tudi >tri-glavslri župnik« in komponist Jakob Aljaž, je on oskrbel petje med novo mašo in med obedom »pri Janezku«. Vzradoščena Krekova mati se mu je zahvalila s tem, da ga je na Otočah ob slovesu ob odhodu vlaka vpričo vseh romarjev — poljubila. Svojo prva daritev je daroval Krek v namen Sf. Vid nad Ljubljano Vsem, ki so ob priliki proslave naše 50 letnice na kakršenkoli način sodelovali, najiskrenejša zahvala. — Gasilska četa, Zagorje V nedeljo 31. julija priredi tukajšnji fantovski odsek na prenovljenem stadionu svoj letni telovadni nastop. Prebivalstvo opozarjamo na to prireditev našega agilnega fantovskega odseka ter ga vabimo k čini številnejši udeležbi. Iz Francije jc prispelo poročilo, da se je hudo ponesrečil v tamošnjih rudnikih Nučič Andrej. Njegova žena je ravno pretekle dni odpotovala za njim, milo nemi Vam nudi špeclfalno furSho kavo novo izvrstno mešanico za Vašo turško kavo. 'Iska Din 16 - Danes jo začnemo uporabljati in Vi ji boste ostali zvesti. Jullo Nelnl blažene device Marije in je bil prepričan, da je vzročna zveza med njegovo prvo intencijo in med »novim svežim življenjem na naših tleh.« (Gl. Krek, lzbr. spisi I 27, II 22.) Ker imamo letos na Brezjah več prireditev, kf pričajo o novem svežem življenju na slovenskih tleh, naj ne ostane pozabljena 50 letnica nove maše inoža, ki je za to novo življenje prosil Marijo na dan, ko se je darovala na Brezjah prva nova maša, in 6icer v taki tišini, da niso iskrenega razgovora novomašnikovega z Marijo motile nikako zunanjosti. Čas je nanesel tako, da bo skoraj natančno na dan 50 letnice Krekove nove maše na Brezjah dekliški tabor, ena najlepših manifestacij novegu svežega gibanja na naših tleh. Zlatomašnik Ant. Jemec EV samostanski cerkvici šolski sester v Repnjah pri Vodicah obhaja danes zlato sv. mašo g. Anton Jemec, župnik v pok. Rojen 8. jan. 1804 v visoki Davči (907 metrov nad morjem), ki je takrat spadala še pod župnijo Novaki na Gori-i škem in je zdaj samo-, stojna ekspozitura blizu italijanske meje, je študiral ljudsko šolo v Idriji, gimnazijo in bogoslovje pa v Ljubljani, kjer je bil 22. VIL 1888 posvečen v mašnika. Po novi sv. maši je bil eno leto semeniški duhovnik, nato dve leti kaplan v Senožečah, 4 leta eks-pozit v Suhoriji v dekaniji Trnovo na Notranjskem, 12 let župnik v Podlipi pri Vrhniki in 19 let župnik v Št. Jakobu ob Savi, kjer je leta 1912 zaradi bolezni na očeh stopil v pokoj in se nato preselil na Primskovo pri Kranju. Tu je kljub zelo slabemu vidu 11 let razen pisarne in uradnih poslov izvrševal vsa dušnopastirska opravila. Od oktobra 1937 pa biva kot domači duhovnik in spovednik šolskih sester v Repnjah. Povsod, kjer je gospod služboval, je bil zaradi svoje gorečnosti in ljudo-milosti zelo priljubljen. Skromnemu in ponižnemu gospodu k zlatomašnemu jubileju iskreno čestitamo in želimo, naj mu Vsemogočni da v zdravju dočakati še biserno sv. mašol Ormož Občni ibor podobčine je bil v nedeljo 17. t. m. Z ozirom na nekatere na občnem zboru izrečeno netočne trditve pojasnjujemo, da na nepremičnine, ki preidejo sedaj v last podobčine, ni vknjižbe. Pa če bi tudi bila, bi to ne bila nobena nesreča, saj se je denar iz najetega posojila porabil izključno za potrebe teritorija podobčine. Dalje niti večina kot taka niti kak posameznik ni bil proti sodelovanju zastopnikov manjšine pri podobčin-6kem gospodarstvu, nasprotno smo vedno smatrali tako sodelovanje za dobrodošlo pod pogojeni, da gre za poštene in pametne ter sposobne ljudi. Odločno pa 6mo in moramo biti proti temu^ da bi se kot zastopniki manjšine ali pa pod dežnikom kakega sicer uglednega posameznika vrinili na važna mesta neresni nergači in sploh taki, katerih dosedanje »delovanje« se ne more ravno smatrati kot dobra legitimacija za upravo javnega premoženja in javnih zadev sploh. — Z izidom volilev smo lahko zadovoljni ter upamo, da bo izvoljeno vodstvo podobčine uspešno delalo v njen prospeh. Blagoslovitev novega Prosvetnega doma v Komendi Dne 31. julija bomo v prijazni Komendi pod Kamniškimi planinami obhajali praznik. — Prevzvišeni škof g. dr. Gregorij Rožman bo blagoslovil novi dom, ki bo dal komendski mladini prepotrebne prostore v telesno, kulturno in socialno rast. Vsemu dosedanjemu delu je dajala okrilje cerkvena dvorana, ki je bila zgrajena 1. 1909. Mogočen razvoj, ki ga je napravila naša prosveta v 30 letih, je dal tej dvorani pečat zastarelosti, postala nam je mnogo premajhna. Vodstvu društva je delala ta tesnost velike preglavice. Rast društva je nujno zahtevala novo prosvetno postojanko, razmere, v katerih živimo, pa so to nujnost zavirale. Neumornemu delu, nekateri trdijo »trmi« naših mož z banskim svetnikom g. Štrcinom na čelu se je treba zahvaliti, da bo dom zgrajen. Načrt za novi dom je napravil stavbenik gosp. Belcijan, ki dom tudi gradi. Odlika novega doma, ki bo prav gotovo najlepši v Sloveniji, je, da je načrt zanj napravil aktivni društveni član. Krasna avla z vodovodom, lepa prostorna dvorana s centralno kurjavo, velik oder, prostori za seje, knjižnico, hranilnico, godbo, čitalnico, higienična telovadnica, kopališče, prostor za gospodinjsko šolo in okrepčevalnico ter letno telovadišče kažejo, da graditelj do potankosti pozna potrebe in da je eden izmed redkih, ki je pri gradnji doma upošteval razvoj. Komendska mladina z radostjo pričakuje 31. julij. Vi vsi pa na ta dan prihitite v Komendo, da z njo proslavite Ia praznik. Spored se bo razvijal po naslednjem redu: Ob 8. zbiranje udeležencev slavnosti v Mostah. Ob pol 9. slavnostni sprevod, nato pozdrav in sprejem častnih gostov pred domom. Ob 9. pridiga in sv. maša prevzvišenega gosp. škofa dr. Gregorija Rožmana na trgu pred farno cerkvijo. Po cerkvenem opravilu blagoslovitev doma. Po blagoslovitvi slavnostno prosvetno zborovanje — govori g. minister dr. Miha Krek, predsednik Prosvetne zveze g. vseučiliški profesor dr. Lukman in drugi. Popoldne ob pol treh litanije v farni cerkvi. Ob pol štirih telovadni naslop — nastopi tudi mednarodna vrsta. Po nastopu prijateljski sestanek vseh udeležencev na veseličnem prosloru pri domu in v domu. Koncert godbe, pelje pevskih zborov, bogat srečolov itd. Pri ameriških Slovenkah Iz razgovora z ustanoviteljico Slovenske ženske zveze v Ameriki g. Marijo Prislandovo Že tri tedne se mudi v Sloveniji ustanoviteljica tn glavna predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki, ki je letos napravila za svoje članice pomemben izlet v staro domovino. Vsega skupaj je letos prišlo iz Amerike okrog 150 članic te organizacije, ki v svojem nad vse važnem narodnem delu med našimi izseljenci v Ameriki neprestano poudarja potrebo čimbolj ozkih stikov s staro domovino. Gospa Prislandova je bila rojena v trgu Rečica v Zgornji Savinjski dolini in je prišla v Ameriko kot mlado dekle. Po 30 letih je prišla obiskat zopet staro domovino. Je še danes pristen tip naših vrlih Savinjčank, pozna se ji pa, da JI je mnogo hitrejši tempo vsega življenja v Ameriki še bolj Izkristaliziral njene velike organizatorne sposobnosti, katerim se imamo zahvaliti, da je zrastla v desetih letih med našimi izseljenci tako mogočna ženska organizacija. Ljubeznivo je orisala vašemu dopisniku razvoj ln namen organizacije, čeprav zlepa ni bilo konca vprašanj. »Gospa, tudi naše Slovenke v stari domovini zelo zanima, kako Vam je uspelo spraviti na noge tako mogočno žensko organizacijo, zlasti ko vemo, da Je vsak začetek težak.< »Da, vsak začetek je težak in tudi pri ustanovitvi Slovenske ženske zveze v Ameriki je marsikdo zmajeval z glavo in dvomil, da bi kaj nastalo iz tega. Pa že res drži stari pregovor, da žena podpira tri vogle v hiši in da je zato tudi sposobna, da dela v organizaciji. 19. decembra 1926 je bila zveza ustanovljena v Chicagu in v prvih mesecih po ustanovitvi se je pridružilo že nekaj podružnic. Komaj leto je minilo pa je zveza že imela 15 podružnic in skupno 686 članic. Danes, ko je ta naša organizacija stara 11 in pol leta, pa ima nad 10.000 članic in 91 podružnic, ki so raztresene po vseh slovenskih naselbinah od Atlantika do Pacifika, od Kanade pa do Floride.« »Da, in prav v tem mora biti še prav posebna težava, saj je težko organizirati tako majhne otoke slovenskega življa, ki so na velikanskem ozemlju raztreseni sem in tja.c »Prav gotovo je raztresenost slovenskega življa po velikanski državi v marsičem povečala delo, ki je bilo potrebno, da se je organizacija izpeljala, vendar morate upoštevati, da Je kmalu po ustanovitvi dobila po vseh krajih toliko podjetnih in agilnih članic, ki so z vso vnemo agitirale med svojimi znankami za pristop k članstvu. Vsako leto je zveza priredila večmesečno kampanjo za nabiranje novih članic in mnoge požrtvovalne članice so se žrtvovale in tekmovale med seboj, katera bo nabrala več novih članic. In tako je bilo mogoče, da je povprečno vsako leto naraslo število članic za okrog 1000. Na drugi strani pa je tudi zveza po svojem programu v polni meri ustrezala članicam, kar je v veliki meri pospešilo razvoj organizacije.« »Saj res, gospa, katere pa so glavne naloge Slovenske ženske zveze?« »Program zveze obsega v glavnem kulturno ln socialno udejstvovanje z nalogo, da se poživi med našimi izseljenci slovenska zavest. To najlaže dosega zveza s tem, da nudi svojim članicam prav vse, kar jim more koristiti. V podružnicah so na razpolago knjižnice, v katerih se posveča zlasti Zdravje iz rož Zelišče pa » j e , pasje zelje, pasjica, mračna trava, črljen-ka, črna bil, kozja potica, drafnica, pasja jagoda — češko: lilek černy, nem.: Schwar-zer Nachtschatten, latinsko: Solanum ni-grum, raste po obdelani, pa tudi po ncob-»■• i ■ •-■»*"■ '' • u> * m delani zemlji okoli ': hiš, plotov, zidov, po -i! njivah, vinogradih itd. Jc neprijetno diSeča, do pol metra visoka rastlina, grenkega okusa. Njeno steblo je robato, razkrečeno vej-nato in nosi raztresene, jajčaste, v pccelj se zožujoče liste, ki so deloma cclorobi, deloma nazobčani, včasih pa tudi po eni strani celorobi, po drugi pa nazobčani, po robu in po žilah na spodnji strani kocinasti. Krompirjevim cvetom podobni cveti 60 zbrani v nepravih, visečih kobulih. Imajo bel kolesast in peterokrp venec; krpice so podolgasto jajčaste; sredi venca pa je pet rumenih prašnikov. Iz plod-nice se razvije črna, kot grah velika viseča jagoda. Pasje zelišče cvete od julija do jeseni. Je zelo strupena rastlina, ki so jo pa že zdavnaj uporabljali v zdravilstvu. Vsebuje namreč strupen alkaloid solanin, v listih pa tudi trope in. Če jo zaužiješ, povzroča bljuvanje, drisko, glavobol, potenje, krče, zavijanje v črevesju in želodcu, omotico, nezavest in celo smrt. V primeru zastrupitve pokliči takoj zdravnika; medtem pa skrbi, da odstraniš iz želodca zastrupljenca strup. V domačem zdravilstvu pasjice sicer ne uporabljamo in sicer radi resne nevarnosti zastrupitve, pač pa prpravljajo iz nje lekarnarji zdravila, ki jih predpisujejo zdravniki pri obolenjih, ki izvi-raju iz razdraženosti živcev, velika pažnja slovenskemu čtivu. Vsaka podružnica ima izobraževalni odsek, v katerem se izobražujejo članice s predavanji in predstavami. Prav lepo uspevajo dramatski odseki, v katerih delajo članice z veliko požrtvovalnostjo. Da bi zveza pritegnila tudi mladino, ki je v največji nevarnosti, da v tujem morju pozabi na svoj narod in materin jezik, so bili ustanovljeni posebni športni odseki. V teh vežbalnih krožkih, ki goje deloma tudi telovadbo, se počuti mladina kaj dobro. Ti vežbalni krožki pa so nain prinesli tudi že često javno priznanje, saj članice nastopajo v lepih, enotnih krojih. Pri vseh večjih manifestacijah sodelujejo v krojih in tudi drugi jih že poznajo in jim navdušeno vzklikajo »Živio Slovenke«. Starejše Članice nastopajo ob takih priložnostih v lepih narodnih nošah, ki zbujajo splošno priznanje. — V socialni smeri pa moramo omeniti, da je zveza uvedla tudi posmrtnino in za vsako umrlo Članico izplača njenim svojcem 100 dolarjev. Če - upoštevate, da je mesečna članarina le 25 centov, t. J. le dobrih 10 dinarjev, kar pri nas res ni mnogo, potem vidite, da tudi gmotno zveza svojih članic ne obremenjuje. Pač pa v posameznih podružnicah mnogokrat požrtvovalno skrbe za medsebojno pomoč. Zveza pa često priskoči članicam, ki so bile kakorkoli prizadete, na pomoč z gmotno podporo. V podružnicah so osnovani posgjini gospodinjski krožki, ki pomagajo širiti potrebno izobrazbo in usposobljenost v gospodinjstvu. Važno je delo šivalnih krožkov, v katerih se zlasti dekleta urijo v vseh spretnostih. Izdelke navadno prodajajo, izkupiček pa prepuščajo požrtvovalno blagajni podružnice. Za zabavo služijo še krožki za kegljanje, v katerih sodeluje staro in mlado. V teh krožkih, ki prav posebno pospešujejo družabnost in medsebojno spoznavanje, pa je dana sleherni članici možnost oddiha in zabave.« »Ali bo letošnji tako številni obisk članic zveze v stari domovini imel tudi kaj vpliva na nadaljnji razvoj organizacije in njeno delo?« »Ni dvoma, da je zveza z izletom v staro domovino v marsičem poživila zanimanje za stari kraj. Pa ne samo to. Najmanj pol leta bodo naše podružnice v Ameriki uspešno izrabljale vse to, kar bomo prinesli iz stare domovine. Zveza je namreč kupila 2000 čevljev ozkega filma in po VBeh krajih Slovenije, katere smo obiskale pod vodstvom g. L. Zakrajška, ki mu je pripadla tehnična stran potovnnja, so bili najlepši prizori, motivi in pokrajine filniani. S temi filmi bo omogočenih veliko število zanimivih predavanj, ki si jih gotovo ne bodo udeležile samo naše članice. Zveza si namerava nabaviti tudi film o slavnostih ob priliki veličastnega mednarodnega mladinskega tabora, za katerega se bodo zanimali gotovo nešteti naši rojaki, ki jim ni bilo dano, da bi ga sami videli. Za zvezo samo in njeno organizacijo pa bodo zlasti koristna številna izkustva, ki smo jih dobili pri ogledu tukajšnjih ženskih organizacij. Priznati moram, da je njihovo požrtvovalno delo iu vztrajni boj z rednim pomanjkanjem gmotnih sredstev zbudilo naše največje občudovanje. Ni mi treba še posebej poudarjati, da bo vsem članicam obisk stare domovine, ki jih je sprejela s tako ljubeznivostjo in ki jih je še bolj očarala s svojo lepoto, ostal neizbrisno v spominu. In vsi ti lepi spomini nam bodo vsem v izpodbudo, da bomo delale v naši organizaciji še z večjo požrtvovalnostjo, da bomo tako pomagale ohraniti naše ameriške Slovenke v zvestobi do Boga in prelepe slovenske zemlje, čeprav jim bo nova domovina onstran morja omogočala življenje. KMETSKA POSOJILNICA ljubljanske okolice, registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani, Tyrševa 18 Nove vloge A0/ vsak čas razpoložljive obrestuje po /o vloge proti odpovedi po 5 /o Za vse vloge nudi popolno varnost. O t v a r j a tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. Modernizacija banovinskih bolnišnic: Najvažnejša trilelka v Sloveniji Povečanje in modernizacija banovinskih bolnišnic po smotrnem načrtu Skupni izdatki 43 milijonov v treh letih Poročali smo Je, da je ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev pred nedavnim dovolilo banski upravi v Ljubljani posojilo 43 milj. dinarjev za dobo 25 let. To posojilo bo banska uprava v celoti porabila za graditev in moderni' zacijo svojih bolnišnic, posojilo, ki sc bo obrestovalo i 6 odstotki, pa bo odplačovala v polletnih anuitetah. Dejstvo je, da Je med vsemi vprašanji, ki tarejo Slovenijo, najbolj pereče vprašanje ureditve bolniških ustanov O nobenem drugem se še ni pisalo toliko kakor prav o tem, in v resnici je bilo to tudi potrebno. Razmere, ki vladajo zlasti v državnih bolniških ustanovah v Sloveniji, so tako težke, da upravičeno zbujajo nejevoljo javnosti. Na žalost pa prav v tem vprašanju banska uprava nima odločujočega vpliva in tako še danes čakamo na najnujnejše preureditve in povečave državnih bolniških ustanov v Sloveniji, pri čemer ne pozabljamo, da je končni vzor ureditve državnih bolniških ustanov pri nas v zahtevi, naj se zgradi nova in sodobno opremljena osrednja drž. bolnišnica v Ljubljani. S svoje 6trani pa je banovina z res razsežnim gradbenim načrtom storila vse, kar more, da razbremeni osrednje državne bolniške ustanove pri nas. To je skušala doeeči na ta način, da je omogočila povečavo velikega števila banovinskih bolnišnic, ki bodo v nekaj letih mogle sprejeti neprimerno večje število bolnikov. S tem pa bodo državni osrednji bolniški zavodi vsaj deloma razbremenjeni. Pogumen naM Ni bilo lahko odločiti se za tako razsežen gradbeni načrt, ki je zahteval investicije težkih milijonov. Kljub temu pa Je ban dr. Marko Natlačen, ki Je ves čas z največjo pozornostjo in zanimanjem spremljal vse težave, s katerimi so se borilo vse naše bolniške ustanove, uvidel, da jo banovina dolžna, četudi z velikimi žrtvami, s svoje strani storiti vso, kar se le da. Socialni oddelek banske uprave je po njegovih navodilih izdelal podroben pregled in statistiko naših bolniških ustanov, iz katerega je bilo mogoče po naj-skromnejšlh cenitvah ugotoviti pretresujoče dejstvo, da manjka v Sloveniji za sodobno delovanje bolnišnic najmanj 2500 bolniških postelj. To je skoraj prav toliko postelj, kolikor jih premorejo za sedaj vsi obstoječi državni in banovinski bolniški zavodi. Jasno je, da tako velikanskega načrta ni mogoče izpeljati v nekaj letih in to tem manj, ker bi njegova izvedba zahtevala velikansko vsote. Smotrna modernizacija Vsekakor pa je bilo treba začeti kljub pomanjkanju denarnih sredstev, ki se pri takih investicijah zlepa ne amortizirajo. Tehnični oddelek banske uprave je za prvi del tega velikanskega programa začel izdelovati potrebne načrte. Banska uprava pa jo zaprosila lani za posojilo pri SUZORJU v Zagrebu, sklicujoč se na triletni gradbeni program, i>o katerem naj bi se uresničil prvi del tega načrta. Ker je sedaj posojilo dovoljeno in ho izplačano banski upravi v treh letih, bo ta del gradbenega nafrtn v prihodnjih treh letih tudi izpeljan. Zamisel gradbenega programa zn modernizacijo banovinskih bolnišnic je nad vse smotrna in se drži načela, da je treba banovinske bolniške ustanove urediti tako, da bodo vsaka zase zaključena enotn, ki bo v polni meri mogla služIti ljudskemu zdravju. Zaradi tega obsega triletni program v veliki meri razširitve in modernizacije že obstoječih banovinskih bolniških zavodov. S tem bo namreč zavodom omogočeno, da bodo zvišali svojo kapaciteto, pri čemer bo celotni Izdatek mnogo manjši, kakor po čo bi banovina takoj v začetku začela graditi nove bolnišnice, ki zahtevajo gotovo Se mnogo večje investicije. Velika bolnišnica v Mariboru V triletnem gradbenem načrtu bo zgrajena ena sama nova bolnišnica, dočim bo cela vrsta obstoječih banovinskih bolniških zavodov urejena tako, kakor more to želeti sleherni bolnik in sleherni zdravnik. Iz posojila 43 milj. din bo banska uprava v celoti dogradila in uredila banovinsko splošno bolnišnico v Mariboru, za katero Je v zadnjih letih že postavila iz lastnih sredstev razsežen paviljon, ki ga pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev do sedaj ni mogla opremiti. V mariborski banovinski bolnišnici bodo s sredstvi iz posojila dogradili in opremili že obstoječi novi paviljon za štiri bolniške oddelke. Nadalje bo zgrajena nova porodnišnica in centralna kurilnica z daljnovodom kakor tudi centralna pralnica. Zgrajeno bo novo upravno poslopje s stanovanji za zdravnike, sestre, upravnika in ekonoma. V tem upravnem poslopju bo tudi bolniška kapela. Obstoječi oddelek za kirurgijo bo dobil nadziilek z liftom, prav tako pa bo nadzidan interni oddelek. Z istimi sredstvi bodo z odkupi zaokrožili zemljišče dosedanje bolnišnice, katero bodo ogradili krog in krog z zidom. Na vrtovih bodo izpeljana jx>trebna pota, zgrajene pa bodo tudi potrebne dovozne ceste. Bolnišnica bo dobila tudi novo raz-kuževalnico, tako da bo bolnišnica po izvršenem gradbenem načrtu zaključena in sodobno opremljena zdravstvena ustanova. Druge banovinske bolniške ustanove S sredstvi iz 43 milj. posojila bo banovina razširila tudi bolnišnico v Celju. Tako bo dograjena porodnišnica, zgrajeno pa bo tudi novo upravno poslopje s potrebnimi prostori za upravo in stanovanji za zdravnike in drugo osebje. V celjski bolnišnici bo nadalje še zgrajena nova bolnišnična pekarna. — Druge banovinske bolnišnice, ki bodo iz tega posojila razširjene in modernizirane, so nadalje: bolnišnica v Brežicah, kateri bo dozidan porodniški oddelek. Bolnišnica v Slovenjem Gradcu, ki bo dobila dozidano izolirnico. Banovinska bolnišnica v Ptuju, kjer bo zgrajeno zvezno poslopje med obema oddelkoma in kjer bodo preuredili hiralnico v bolnišnico. Banovinska bolnišnica v Novem mestu pa bo dobila stanovanjsko poslopje za sestre, zdravnike in ekonoma. V triletnem gradbenem načrtu bosta tudi prišli na vrsto banovinski hiralnici v Gornji Radgoni in v Vojniku. Hiralnica v Gornji Rndgoni bo s sredstvi iz posojila dograjena, hiralnica v Vojniku pa bo dobila novo stanovanjsko poslopje in pralnico. Na novo pa bo zgrajena banovinska bolnišnica v Murski Soboti za katero znašajo proračuni okrog 12 milj. din. Z vsemi temi deli bodo sredstva iz posojila v glavnem izčrpana, ostalo pa bo še nekaj milijonov za opremo novih bolnišnic in novo zgrajenih objektov z zdravniškim inventarjem. Ni nam treba posebej poudarjati, da je tehnični oddelek banske upravo pripravil v glavnem že vso potrebne načrte in proračune, tako da bo graditev lahko šla nemoteno in brez zamud izpod rok. Na prvi pogled morda preseneča dejstvo, da je velika večina vseh gradbenih investicij iz triletnega načrta odpadla na ozemlje nekdanjo Štajerske. S tem seveda ni rečeno, da bodo druga bnn. boln. prikrajšane vendar je bilo nujno, da se najprej usposobijo v celoti že obstoječi bnnovinski bolniški zavodi, ker je bil s tem omogočen z najmanjšimi sredstvi še največji učinek. Jasno je, da veliki triletni načrt še ni rešil v celoti vprašanja banovinskih holni-ških zavodov. V razseznem načrtu zn celotno ureditev bolniških zavodov pri nas čakajo še številne nove bolnišnice na Gorenjskem, Dolenjskem in SUPER ODOBR.MINISTARSTVA SOC.POL I NAR ZORA VLJA 8 13937-39 Super LYSOFORM je zanesljivo sredstvo za desinfekcijo pri Vaši intimni toaleti. Super Lysoform je Vaš najboljši prijatelj, ki Vam bo preprečil nešteto neprijetnih pojavov. Upija najhitreje in najpopolneje vsak zadih. Osvežuje in lepo diši. Zahtevajte ORIGINAL Super LYSOFORM v vseh apotekah, dropcertjah in parfumerijah. Pazite na originalni zavitek in odklonite imitacijo. Betnava - 15. avgust -Dekliški dan V dneh, ko slovenska mladina prisega zvestobo Kristusu-Kralju in Mariji-Kraljici, naj e-govori tudi Betnava tvojemu srcu, dekle — j/0 prisrčno besedo. Tebi, pa tudi V6em lavantinskim dekletom! O, dobro te pozna — že lani te je sprejela v; svoje okrilje. Morda tudi že letosl Tebe pa, ki te pozna samo po imenu, a te ni še videla, prav prisrčno pozdravljal Da, lani je bil prvi Dekliški dan — zato je razumljivo, da niste mogle priti vse I Letos pa se obojestransko veselimo svidenjal — Da, 15. avgus>t je in ostane naš prazniki Pridi, dobro lavantinsko deklel Skupno praznujmo, skupno povzdignimo svojega duha k Materi Mariji Vnebovzeti — skupno pomolimo pri sv. maši, ki jo bo daroval naš vladika, in skupno s petjem slavimo Bogal Skupno uživajmo ob gledanju prizorov, ki jih bomo videli prvič v življenju, a so tako globoki, tako lepi, tako življenjsko resnični, kakor jih še ni predstavljalo slovensko deklel Ti sama boš spregovorila svojo plemenito besedo, ko boš na zborovanju s sestrami svojega stanu postavila smernice svojemu lepemu dekliškemu Življenju! Pridi in poglej, kako velika je moč deklištva, kako je sveta in kako delavna! — Opazila boš velik napredek od lani in spoznala, da je delo zraslo na žrtvah — tvojih in tvojih požrtvovalnih sestra! Ponosna boš, ker je delo lepo in plemenitol Mogoče ti že lahko povemo deloma naš program: v V nedeljo 14. avgusta zvečer ob pol 8 bo slavnostna akademija. Vrli se v razsvetljenem grajskem parku:Igra, prizori in Slično. Nato večernice in procesija z Najsvetejšim s svečami po parku, Prenočite na Betnavi, Ponedeljek: Praznik Marijinega Vnebovzetja! Ob pol 7 zjutraj: Sv. maša prevzv. g. lav. Škofa dr. I. Tomažiča s skupnim sv. obhajilom in nagovorom Prevzvlšenega. Nato slavnostno zborovanje in stanovska zborovanja deklet pod gesli: Kristusova Ljubezen nas vodi in: Naše dekle, naša družina, nag Bogi Opoldne bo akademija, ki naj ustvari med nami veselo razpoloženje z raznimi nastopi in rajanjem. Popoldne: Sklepno zborovanje z geslom: Slov. katoliško dekle slovenskemu narodu, Večernice z govorom prež. g, Obržana — SJ blagoslovom, Zaključno zborovanje in sklepi. Vožnja je četrtinBka — v zvezi z Narodnim taborom. Biti pa morate že 14, avgusta v Mariboru. Glede prijav za Dekliški dan velja nas'.ednje navodilo: Prijavite se do 2. avgusta v župnijskem uradu, oziroma pri župnijski zastopnici, da vam naroče knjižico in znak. Oboje stane 6 din, Za to dobite: knjižico, znak, prenočišče, čaj in imate prost vstop k vsem prireditvam na Betnavi, Betnava se pripravlja na vaš prihod — dekleta, pridite vsel <— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravj« in mladostno svežost Gajšek Jakob — 70 letnik Na Spodnji Hudinji p. Celju obhaja v krogu svoje družine 70-letnico znani gostilničar in posestnik Jakob Gajšek. Slavljenec je kljub starosti še vedno močan, vesel, družaben in k nJemu prihajajo mladi ln stari, da se v njegovi družbi razvedrijo in razveselijo. G. Gajšek se je mnogo udejstvo-val v javnem življenju. Bil Je večkrat občinski odbornik v celjski okoliški občini, kjer je s svojimi modrimi predlogi mnogokrat koristil občini. Kot odbornik Gostilničarske zadruge je mnogo pripomogel go-stilničarsklm pravicam in koristim. — G. Gajšku želimo ob njegovi sedemdesetletnici, da s svojo družico, ki bo prav te dni tudi obhajala sedemdesetletnico svojega rojstva, učakata še mnogo zdravih in uspeha polnih leti Notranjskem. Te, kakor tudi modernizacije drugih bolniških znvodov pri nns, pn bodo prišle na vrsto po končani prvi triletki. Vsekakor pa smo prepričani, da ho vsa javnost z največjim zadovoljstvom in priznanjem pozdravila ta tako pogumni korak banovine, ki je s tem dokazala, da pred vsemi drugimi vprašanji znn pravilno ceniti ljudsko zdravje kot predpogoj obstanka in napredka vie-r:> ajnvnnsknga naroda. K V £ T V K Ji Car Dušan in latinstvo Car Dnšan kot mladi kralj. (Odlomek iz velike freske »Njemaničev rodovnik« v Peci iz 1. 1350) Dušanovi predniki Srbski kralji so se v 13. stoletju in še v začetku 14. stoletja večkrat družili s katoliškimi vladarji. Pogostni boji z Grki in Bolgari so včasih ovirali ženitve z vzhodnimi vladarskimi družinami. Zato so srbske kralje in kraljeviče že družinski razlogi nagibali k zvezam z zapadnimi knezi; take zveze so jim narekovale tudi politične koristi. Izmed katoliških srbskih kraljev se je najbolj proslavila Helena (Jelena), žena kralja Štefana Uroša I. (1243—1276). Dočakala je vischko starost; umrla je leta 1314. Njen sin, kralj Štefan Dragutin (1276—1282; v severni Srbiji do 1316) ji je prepu-Gtil primorska posestva od Dubrovnika do Skadra. Tam je samostojno vladala kot srbska »kraljica mati«. Krepostna, pobožna, razumna in priljubljena kraljica je vneto delala za zedinjenje Srbov s katoliško cerkvijo. Pomirljivo je posegala v notranjo državno politiko, V dopisovanju s papeži je kraljevino Srbijo ponovno izročala pod papeževo »varstvo svetega Petra«. To je papežem dajalo pobudo, da so se obračali tudi na njena sinova, kralja Štefana Dragutina in Uroša II. Milu-tina (1282—1321), ki sta bila sicer pripravljena za zapadne politične zveze, kadar so se jima zdele koristne, a za verske in cerkvene nagibe nista bila posebno dovzetna, Po smrti kraljice Jelene (1314) se je hotel Uro-šev (Milutinov) sin polastiti prestola v Zeti, sedanji Črni gori. Oče je upornega Štefana Uroša kruto kaznoval. Dal ga je oslepiti. A oslepitev ni bila popolna; nekoliko je še videl. Napol oslepljeni kraljevič Štefan Uroš je bil z ženo in s sinčkoma, Dušanom in Dušico, pregnan v Carigrad, kjer je stanoval na cesarskem dvoru. Po smrti svojega očeta (1321) je kot Štefan Uroš III. zasedel srbski prestol (1322). Obenem z njim je bil kronan tudi njegov sin Dušan kot »mladi kralj«. Štefan Uroš III. je ustanovil slavni samostan Dečani; zato se imenuje Štefan Dečanski. Podpiral je tudi druge samostane in cerkve. Srbi ga časte kot svetnika. Pri stavbi dečanskega samostana je kot stavbenik sodeloval frančiškan Vid iz Kotora; stavbi se odločilno poznajo zapadni vplivi. Kakor v stavbarstvu, tako je bil Štefan Dečanski tudi na političnem in cerkvenem polju v prijateljskih zvezah s katoliškim Zapadom. Na papeškem dvoru so optimistično mislili, da je katoličan. V takem ozračju je doraščal nadarjeni Dušan, Dušan car Štefan Dušan Silni (1331—1355) je bil velik vladar in vojskovodja ne le po telesni moči in hrabrosti, marveč tudi po bistri nadarjenosti in izobrazbi. Po svojem očetu je podedoval močno Srbijo v ugodnem vnanjepolilitičnem položaju. Bolgarija je bila po srbski zmagi pri Velbuždu (Kju-stendil, 1. 1329) strta. Bizantinsko cesarstvo je bilo zaradi dolgotrajnih notranjih razdorov zelo oslabljeno. Dušan je z lahkoto osvojil Albanijo, Epir, Tesalijo in Makedonijo tja do Filipov. Srbija je postala velesila, najmočnejša država na Balkanu. Vojni uspehi so v Dušanu zbujali željo, da osvoji tudi Carigrad in kot krščanski cesar Evropo obvaruje pred turško nevarnostjo no naslonil na pravoslavno cerkev in ji posvetil prvih 38 členov svojega zakonika. Cerkveni del Dušanovega zakonika je brez dvoma sestavljen z bistvenim sodelovanjem srbske cerkve. Zato se v njegovih ostrih protikatoliških odločbah zrcali duh tedanjega srbskega pravoslav-ja, ki je bilo v tem pogledu že popolnoma pobi-zantinjeno. Protikatoliški odloki so zbrani v petih členih (od 6. do 10.). Po bizantinskem zgledu se katoliška vera predstavlja kot krivoverska in samo napol krščanska; imenuje se latinsko krivoverstvo, katoličani pa polverci, torej polkristjani. Katoliškim duhovnikom je pod kaznijo zabranjeno, spreobračati pravoslavne in jih sprejemati v katoliško vero; takim vernikom pa je pod kaznijo ukazano, da se vrnejo v pravoslavje. Ukazano je, da naj bodo povsod nastavljeni pravoslavni duhovniki, ki naj pravoslavne odvračajo od latinstva. Mešani zakoni (ženitve) so prepovedani; katoličanu, ki bi se oženil s pravoslavno, naj se vzamejo otroci, žena in premoženje. Katoličani ne 6mejo prebivati v pravoslavnih krajih; kogar bi tako zasačili med pravoslavnim prebivalstvom, naj ga žigosajo po obrazu. Ako katoličan, ki se je oženil s pravoslavno ženo, prestopi v pravoslavje, naj bo prekrščen; potem ohrani premoženje. To so nenavadno strogi in skoraj kruti odloki. V svoji preveliki splošnosti so brez dvoma odpirali vrata samovoljnosti in nasilju, kjer razmere niso zahtevale obzirnosti. Dušanova prolihatoUška politika Nedvomno je, da je odtujevanje Srbov od katoliške cerkve toliko bolj napredovalo, kolikor bolj se je Srbija širila v prejšnje bizantinsko ozemlje. S prodiranjem slovanskega življa proti jugu in morju pa je rimsko katolištvo nazadovalo. V 14. stoletju je nazadoval tudi vpliv papeštva, zlasti zaradi usodepolne preselitve v francoski Avignon. Srbske kralje je na narodno pravoslavje vezala ne le narodna zavest naraščajoče srbske večine, ampak tudi državna politika, ki je v srbski cerkvi imela močno oporo proti premogočnim ve-likašem. Srbska cerkev je bila kraljem vedno uslužna in od njih odvisna. Kralji so dobro vedeli, da jim katoliška cerkev nikoli ne bi mogla biti tako uslužna. V 14. stoletju je katoliška anžuvinska vladarska hiša od dveh strani ogrožala Srbijo. Anžuvinci so namreč vladali v Južni Italiji (neapeljsko kraljestvo) in od tam prodirali v albansko in epirsko primorje. Obenem pa so dali Ogrom dva mogočna kralja, Karla Roberta (1308—1342) in Ludovika Velikega (1342—1382). Neapolitanski Anžuvinci so iskali in večkrat dobili zavezništvo albanskih in romanskh katoličanov v srbskem primorju. Katoliški škofje v srednjeveški Srbiji so bih večkrat tujega rodu in tujega mišljenja. Barski nadškof Adam (1322—1341), Francoz pO rodu, je bil odločen nasprotnik pravoslavnih Srbov. V prvih letih Dušanovega kraljevanja je francoskega kralja pozival h križarski vojni proti Srbiji ter mu zagotavljal močno vojaško pomoč »tlačenih Latin-cev in Albancev«. Slovanski katoličani tedanje Srbije pa so bili versko zanemarjeni; ni60 imeli niti škofov niti dosti duhovnikov. V teh okoliščinah je razumljivo, da srbski kralji niso bili posebno naklonjeni katoličanom, zlasti kralj in car Dušan, ki si je osvojil vso Albanijo in s tem mnogo tujerodnih, nezanesljivih katoličanov. Katoličane je smatral za protidržavne, zato je v svoj zakonik sprejel tako ostre protikatoliške določbe. Brez dvoma je vedel, da se je med tujerodnimi katoličani resnično širila protidržavna agitacija. Zveze s katoliškim Zapadom Carju Dušanu so bile dobro znane mnogotere zveze njegovih prednikov s katoliškimi dvori in s papežem. Četudi je bil mnogo močnejši in samo-zavestnejši kot prejšnji srbski vladarji, je tudi on čutil potrebo prijateljskih zvez z Zapadom. Kakor njegove prednike, tako so tudi njega k tem zve zam nagibale družinske in državne potrebe. Dušan se je leta 1332. leta oženil s Heleno, hčerjo bolgarskega carja. Ker več let ni bilo otrok, jo je že hotel odsloviti. Novo nevesto je (1. 1336) iskal na nemškem kraljevskem dvoru, namreč Elizabeto, hčer takrat že umrlega kralja Friderika Lepega. Mlada pobožna kneginja se je nameravane možitve z nekatoliškim kraljem tako strašno zbala, da je zbolela in umrla. Dušan se je potem zopet sprijaznil s svojo prvo ženo Heleno, zlasti ko mu je naslednje leto rodila sina Uroša. Daljnosežna in daljnovidna državna politika ga je silila k mnogim zvezam s katoliškimi dvori in knezi. Z beneško republiko je imel stalne prijateljske zveze; podobno tudi z Dubrovnikom. Njegov dvor je imel mednarodni značaj; na njem 60 poleg Grkov in Albancev bili nemški vojaški in Še preden se je lotil odločilnega naskoka na 1 rudarski veščaki, finančni strokovnjaki iz kotor- zadnje ostanke bizantinskega cesarstva, 6e je že (v začetku leta 1346) proglasil za carja Srbov in Grkov. Ker pa mora cesarja po vzhodnem pojmovanju kronati patriarh in mora cesarstvo imeti svojega patriarha, zato je car Dušan srbskega nadškofa Joanikija povzdignil za patriarha. Ta ga je v družbi bolgarskega patriarha na veliko nedeljo, 24. aprila leta 1346, na državnem zboru v Skoplju svečano kronal za carja. Umevno je, da Bizantinci niso bili zadovoljni, da si je 6rbski kralj prisvojil bizantinski cesarski naslov in srbsko nadškofijo povzdignil v patriar-hat. Carigrajski patriarh je svojega srbskega tekmeca izobčil. Ker je srbska država in cerkev segala globoko v grško zemljo, zato to izobčenje gotovo ni bilo prijetno. Dušanov zakonik Kot hraber in spreten vojskovodja je Dušan Silni daleč razširil meje svoje države in sanjal o osvojitvi Carigrada. To silno državo je vladal ne le s svojo ugledno in odločno osebnostjo, ampak tudi z izvirnim zakonikom, ki ga je proglasil državni zbor v Skoplju leta 1349 in dopolnil leta 1354 v Seru (Seres). Dušanov zakonik je sijajen spomenik srbske državne veličine. Pozna se mu bizantinski vpliv, a ima tudi mnogo izvirnega. Tukaj nas zanima posebno njegovo stališče do katoliške vere, ki se v zakoniku imenuje, latinstvo, latinsko krivoverstvo, latinska herezija. Dušanov zakonik je neovržen zgodovinski spomenik, da je b;lo srbsko pravoslavje takrat že prežeto z bizantinskim protikatoliškim duhom. Ta protikatoliški duh je v zakoniku toliko ostreje izražen, ker se je car Dušan v svoji državni politiki odloč- skega in dubrovniškega plemstva, beneški in flo-rentinski trgovci. Dušan je imel v stalni službi večje število nemških vojaških najemnikov in vitezov; med njimi so bili zavedni in odločni katoličani. Na tako mednarodnem dvoru je bilo vedno dovolj posredovalcev za zapadne politične zveze. Drzni načrt osvojitve bizantinskega cesarstva in Carigrada ga je v zvezi z zavestjo grozeče turške nevarnosti opominjal k zavezništvu s papežem, zlasti še po ustanovitvi srbskega patriarhata in po izobčenju od strani carigrajskcga patriarha. Ugledni zgodovinarji (n. pr. Konstantin Jireček) se čudijo, da papeži razdora med Srbijo in Carigradom niso bolj izkoristili; zdi se jim, da papeški dvor v Avinjonu ni imel dovolj razumevanja za vzhodne zadeve Ponudba cerkvenega zedinienja Mnogi že navedeni znaki kažejo, da Dušan katoličanom ni bil naklonjen. A vendar je v svoji okolici vedno imel tudi vplivne katoličane in bil prijateljsko zvezan z nekaterimi katoliškimi škofi, Njim je razodeval svojo željo, da bi s papeževim pooblaščenjem stopil na čelo krščanstva v boj proti Turkom in za osvojitev Carigrada. Tako je skadrski škof Marko papežu Klcmen-tu pisal, da je srbski car pripravljen za zedinjenje. Papež je na to sporočilo radostno pisal srbskemu carju leta 1347. Hkrati je poslal pisma raznim carjevim prijateljem in svetovalcem, kotonskim, bar skim in skadrskim plemičem, da naj to hvale vredno prizadevanje svojega gospodarja pospešu Jejo. A to prizadevanje se je razbilo zaradi anžu-vinske protisrbske agitacije med primorskimi La-tinci in med katoliškimi Albanci. Na to agitacijo je Dušan odgovoril z ostrimi protikatoliškimi ukre-6vojega državnega zakonika in z dejanskim preganjanjem katoličanov. Latinski viri tožijo, da je Dušan katoličane z nasiljem silil v vzhodno cerkev, jih prekrščeval in jim jemal cerkve in samostane. Končno je leta 1354 sam car Dušan s sijajnim poslanstvom papežu Inocencu VI. v Avinjonu ponudil zedinjenje. Izjavil je, da je pripravljen papeža priznati za očeta vsega krščanstva in naslednika svetega Petra. Naznanil mu je, da je strogo prepovedal prekrščevanje rimskih katoličanov, jim vrnil odvzete cerkve in samostane, odstavljenim latinskim škofom, opatom in duhovnikom pa dovolil vrnitev. Zato pa želi, da bi ga katoliška cer-ker imenovala za poglavarja (kapitana) krščanske vojske proti Turkom. Papež mu je to željo izpolnil in poslal zaprošeno poslanstvo v Srbijo. Toda med tem časom se je politični položaj spremenil. Car Dušan je uspešno odbil ogrsko vojsko, ki je korakala v Srbijo. Carigrad pa je bil po novih notranjih razdorih obupno oslabljen. Dušan se je premislil. Papeževo poslanstvo, spomladi leta 1355. je sprejel jako hladno, po latinskih Virih celo odklonilno nevljudno. Papeževemu poslancu, škofu Petru, je bajč prepovedal javno niaševati, svojim katoličanom pa je bajč zagrozil 6 kruto oslepitvijo, če bi se udeležili katoliške maše. A škof Peter je navzlic temu svečano maševal ob veliki udeležbi nemških vojakov, ki so carju izjavili, da 60 pripravljeni dati življenje za katoliško vero. Škof Peter je bajč moral premagati mnoge življenjske nevarnosti in zasede. Odšel je k ogrskemu kralju Ludoviku in ga vnemal za križarsko vojno proti Srbiji. V pogajanja je posegel tudi slavni češki kralj in nemški cesar Karel IV. Ta je namreč potoval v Rim, da je bil tam kronan za cesarja. V Pisi je srečal papeževo poslanstvo k carju Dušanu. Zadeva ga je tako navdušila, da je papeževim poslancem izročil toplo pismo za carja Dušana (19. februarja 1355). V tem pismu hvali Dušanovo željo zedinjenja s katoliško cerkvijo, pozdravlja ga kot predragega brata ne le po vladarstvu, ampak tudi po »plemenitem slovanskem jeziku«. Znamenito srečanje dveh največjih slovanskih vladarjev v plemenitem prizadevanju za cerkveno zedinjenje vzhodnih in zahodnih Slovanov. Nedvomno je, da so carja Dušana pri tem vodili politični nagibi in da ga je spremenjeni vnanje-politični položaj odvrnih od prvotnega načrta. A njegov korak je bil vendar velik in pomenljiv. Po tem koraku so nastali novi zapletljaji, ka- terih končnega razpletljaja car Dušan m več doživel. Ogrski kralj je osvajal dalmatinska mesta. Car Dušan pa je 20. decembra leta 1355. nepričakovano umrl, ko mu je bilo približno 48 let Dušanova cerkvena in državna politika Car Štefan Dušan Silni je največji srbski vladar. Svoj domovino je nenadno dvignil na vrt°* glavo višino slave in moči. A že srednjeveški srbski letopisci so po naglem razpadanju srbske vele-sile opozarjail, da Dušanova politika ni bila povsem srečna. Srednjeveški Srbi bridko tožijo, da se je car Štefan Dušan izneveril podedovanemu kraljestvu in zahrepcnel po cesarstvu, zavrgel sve-tosavsko nadškofijo in jo svojevoljno povzdignil v, patriarhat. Podobno tudi novejši srbski zgodovinari mislijo, da je Dušanova Srbija s prevelikim razmahom vnanje moči vase sprejela nevarne tuje PTV'* ne, preveč tujega prebivalstva in mnogo razdiralnih snovi. Prejšnje narodno srbsko kraljestvo jo car Dušan zamenjal z narodno in politično sestavljenim srbsko-grškim carstvom, Srbska država je daleč prestopila svoje zdravo narodno jedro in se predaleč raztegnila onstran trdnejših narodnih meja. Narodno mešanje z bizantinskim prebivalstvom je spremenilo tudi notranjo sestavo in duha prejšnje srbske cerkve. Cerkveno težišče se je pomaknilo bliže k bizantinskemu vzhodu in 6e s tem tudi bolj prekvasilo z bizantinskim duhom. Prejšnje omahovanje in skoraj posredovalno stališče med krščanskim Vzhodom in Zapadom se je dokončno umaknilo vzhodni in bolj bizantinski usmerjenosti. Srbski zgodovinarji sicer občudujejo Dušanovo veličino, a vendar skoraj soglasno trdijo, da je bila prevelika bizantinska usmerjenost njegove državne politike nesrečna za srbsko državo. Prav tako bi bila nesrečna tudi bizantinska usmerjenost cerkveno politike, če bi v cerkev in med ljudstvo zanašala kratkovidno prcpirljivost in nekrščansko mržnjo. Ne pozabimo, da so veliki ustanovitelji srbske države in cerkve gradili na podlagi bratskega sodelovanja med Vzhodom in Zapadom. Ša bolj je to potrebno v Jugoslaviji, zgrajeni na podlagi bratskega sporazuma.. lagi bratskega sporazuma. Fr. Grivec. Dušanov zakonik. Primerjalni prikaz pravnih razmer po Dušanovem zakoniku in po istodobnem germanskem pravu — s posebnim ozirom na Slovence. Spisal dr. Metod Dolenc. — Ta knjiga (izšla leta 1925 v obsegu 214 str.) podaja slovenski prevod znamenitega Dušanovega zakonika z znanstvenim uvodom ter z mnogimi znanstvenimi in poljudnimi pojasnili. Knjiga je važna nc le za jugoslovansko pravno zgodovino, marveč tudi za ccrkveno in kulturno zgodovino. Dobiva se za nizko ceno v Jugslovanski knjigarni v Ljubljani. Žosizem Izdala in založila Katoliška akcija v Sloveniji. Strani 176. Cena 25 din. Ta knjiga je prevod belgijskega žosistovskega priročnika. Je pa tudi za naše razmere primerna in potrebna. Bučna misel žosistovskega katekizma izhaja iz misli, da večina mladega delavstva živi in dela v takih verskih, moralnih, poklicnih in zdravstvenih razmerah, da je to sramota za našo kulturo. , . Ko mladi novinci prestopijo tovarniški prag, zaživijo novo življenje, na katerega pa se niso prav nič pripravili. Nov način dela, nepoznani stroji, priganjaški sistem, umazani in nezdravi delavni prostori, zapostavljanje in smešenje novincev, neslano in opolzko govorjenje, surov način obnašanja, ukazovanja in občevanja s starejšimi delavci in delovodji, zanemarjenost v obleki, napadanje, (obrekovanje Cerkve, vere in duhovnikov,) smešenje vere in verskih navad — vse to mladega novinca ponižuje in žali. Toda nikogar nima, ki bi se mu pritožil, na katerega bi se oprl. Zato postanejo mladi delavci plahi in začno omahovati. Vpliv zastrupljenega tovarnikega ozračja postaja vse močnejši in po nekaj mesecih tovarniškega življenja so ti mladi delavci že izgubljeni, postali so žrtev raznih socialističnih agitatorjev. Tovarne so za mlade ljudi prave pravcate pohuj-ševalnice. Za vse te žalostne in usodne pojave pa smo gluhi in slepi, nanje gledamo kot na neizbežno zlo, misleč, da tukaj ni več mogoče pomagati, da tako pač mora biti. Ker jih javnost pri zasledovanju tega smotra ne podpira, zato so si ustanovili mladi delavci svojo lastno organizacijo, ki naj jih varuje, vzgaja in šola za praktično, veselo in ponosno krščansko življenje. Žosistovska organizacija, kakor nam priča njen priročnik, skrbi za celotno vzgojo mladega delavca. Taka vzgoja obsega umsko, moralno, socialno, telesno, zdravstveno, estetično in versko vzgojo mladega delavca. Žosistovski odsek mora biti ustanovljen v vsaki župniji in ker delavski stan ni osamljcnec, ampak je važen del narodne celote, ima žosistovska organizacija prednost pred vsemi drugimi in jo morajo pri njenem delu podpirali tudi šola, ter kulturne in verske organizacije. Sama pa si mora s svojim delom osvojiti tudi zaupanje in naklonjenost vzgojiteljev, gospodarjev, javne oblasti in države. Žosizem vrši glavno delo po študijskih krožkih. Študijski krožek ni sestanek med štirimi stenami, ne vrsta predavanj in konferenc, niti nc šoja za socialne in politične vede, ki jo učenci obiščejo vsakih 8 ali 14 dni. Ne, ampak mladi delavci sami so živa snov, ki jo krožek študira, sami s svojim življenjem so ves problem delavske mladine. V študijskem krožku delavci samo anketirajo o svojem vsakdanjem življenju. Tu se zastavljajo preprosta in jasna vprašanja: »Kje delate? Kako ste prišli do tega dela? Kolikokrat ste menjali svoj poklic? Koliko časa, pod kakimi pogoji? V kakšni tovarišiji delate? Koliko zaslužite7 Kako ravnajo z vami v delavnici? Kje stanujete? itd.« Študijski krožek pa samo nc poučuje, ampak daje tudi navdušeno vero v socialno, moralno ter versko akcijo in organizacijo. Brez akcije in organizacije je ta vera nemogoča, ni učinkovita. Študijski krožek brez akcije je mrtev. Program študijskih krožkov je zelo pester in vsestranski . Naša delavska mladina ne pozna sijaja, bogastva, čara in utehe duhovnih in nadnaravnih reči.. Duhovna beda med njimi je silna. Bolj jih muči pomanjkanje vere kot pomanjkanje materialnega blagostanja. Duhovna beda med njimi je tolikšna, da mislijo, da v tovarni človek mora živeti v smrtnem grehu. Verska vrgnia jo glavni oilj žosizma. V Studijskem krožku morajo mladi delavci biti v neposrednem stiku z Jezusom Kristusom, božjim delav- cem iz Nazareta. Njegova osebnost, njegovo Siv* Ijenje, njegov nauk, njegov vpliv, njegovo nadaljnje življenje v Cerkvi, njegovo delo v nebesih in njegovo večno kraljestvo, vse to mora v mladih delavskih dušah napraviti neizbežen vtis. Zato so morajo mladi žosisti seznaniti z zgodovino in življenjem Cerkve. Zato se vzgajajo v brezpogojnem spoštovarju in pokorščini do oapeža in njegovih odločitev. Žosistovska organizacija navaja svoje člane k rednim prejemanjem sv. zakramentov, skrbi za mesečne duhovne obnove in zaprte duhovna vaje. Žosizem tudi ne prezre za delavca važnega življenjskega vprašanja to je, priprave za zakon. Zato se študijski krožki ne izognejo razgovorom o ljubezenski vzgoji, o družini, domu, svetosti zakona in njegovi neporušljivosti. Delavstvo je brez stanovske zavesti. Žosistovska organizacija pa dela na tem, da delodajalske in delavske organizacije zopet sporazumno uvedejo v vsako delovno stroko tehnično, metodično, nadzorovano in strogo obvezno vajeništvo, da pomagajo pospeševali vse ukrepe, ki naj pomagajo postaviti moralno pojmovanje dela in sveto spoštovanje do dela. Prav tako polaga žosistovska organizacija veliko važnost tudi na strokovno-poklicno izobrazbo, V ta namen prireja strokovne tečaje, podpira in pospešuje ustanavljanje strokovnhi šol, priporoča svojim članom, da te šole tudi obiskujejo. Dobro se pač zaveda, da je odlično kvalificiran delavce v tovarni upoštevan in vpliven in da je to za življenje organizacije velikega pomena. S poklicno izobrazbo je v zvezi tudi pouk o nevarnostih pri delu, o preprečevanju obratnih nezgod, o higijeni dela, o osebni higijeni, o varnostnih predpisih, pouk o delovnem pravu itd. Žosistovska organizacija tudi praktično posega V, strokovna vprašanja dclavcev, vedno pa jc najboljša opora strokovnim, krščanskim delavskim organizacijam. Proti moralnemu zastrupljevanju, ki je največje zlo naših tovarn, posreduje pri delodajalcih in pristojnih oblasteh, da z vso strogostjo preprečujejo vsako pohujševanje, bodisi v tovarni, na poti, v vlaku, na stanovanju ali pri zabavi. Brezobzirno in brez strahu morajo žosisti na pristojna mesta javljati vsak napad na sramežljivost in dostojnost delavske mladine, povsod in z vsemi sredstvi skušajo obvarovati cvet nedolžnosti, ki je najboljšo jamstvo moralne moči. Žosizem glasno poudarja, da jc vnemarno pripuščanje nedostojnosti in nesra-mežljivosti med delavsko mladino socialcn zločin, čigar strašna kazen jc propad javne nravnosti. Mlad delavec mora biti v varstvu organizacije tudi doma, na svojem stanovanju, pri zabavi. Organizacija misli in skrbi zanj tudi takrat, kadar kot vojak služi domovini. Odločilna življenjska preizkušnja mladega fanta se izvrši v vojašnici. Žosistovska organizacija resno proučuje vprašanje, kako je treba obvarovati pri vojakih mlade fante vsake moralne škode. Taka je v kratkem vsebina te knjige, ki se sama priporoča. Duhovnik, ki so mu izročene v varstvo delavske duše, bo našel v njej mnogo dragocenih nasvetov za vodstvo delavskih duš. Učiteljem in vzgojiteljem bo izvrsten pripomoček za spoznavanje delavčeve duše, zlasti pa za spoznavanje delavčega okolja. Brez nje pa ne bo mogel biti količkaj izobražen delavec, najmanj pa delavski voditelj, ki mu je zaupana velika odgovornost, da vodi k srečnejši bodočnosti mlad delavski rod. P. F. VELECENJENAI Najboljše in najcenejše domačo čistilo za kuhinjo, kopalnico, delavnico i. t. d. je lo J" T^J" Zato uporabljajte v _ bodoče le ,SLA VIN, M £ M D I SLOVENEC Mirko Kunčič: Pesem slovenske mladine Skoz vihar in črno noč — v sončne dalje, mladi rod! Pot nam kaže božji prst — mimo Judežev in zmot. Žemljica slovenska, tebe mi častimo, žemljica slovenska, zate se borimo — brez oklepov viteških, brez topov in sabelj; i. nami ne korakata g rob o kop in rabelj. V srcu ogenj nam gori kres ljubezni vroče do te revne žemljice, ki umreti noče ... Skoz vihar in črno noč — v sončne dalje, mladi rod! Pot nam kaže božji prst — mimo Judežev in zmot. Junaški pes Na Ruskem imajo izučane pse, s katerimi rešujejo otroke iz gorečih hiš. Neki pes, ki mu pravijo Bob, je rešil že 12 otrok iz ognja. Nekoč je spet gorela hiša. Starši so se rešili, v zmešnjavi pa so pozabili sredi plamenov majhno deklico Poslali so ponjo Boba. Bob se je zakadil v gorečo hišo in čez nekaj trenutkov že prinesel iz nje deklico. Otrokova mati je jokala od sreče ... Vsi so se gnetli okoli hrabrega psa-rešitelja in ga božali in ljubkovali. Pes pa se je nenadoma iztrgal iz njihove srede in še enkrat planil v gorečo hišo. Ko je pritekel nazaj, so se ljudje na vso moč začudili: Bob je držal v zobeh — dekličino veliko punčko iz cunj... M. K. Poljska steza Vsa tiha, dobra kakor mati, ki z belimi rokami čez prag nas k polni mizi vabi in verno moli z nami — se poljska steza v sončne dalje in v rast kipečo vije; nekje sred žitnih njiv-zakladnic se zapeljivo skrije. Skrivnostno ti šepeče klasje, do tal se ti priklanja; _ ........... že v mislih kmet pridelek tehta, o polni kašči sanja. Po steblu kot po grajski' lestvi mlad hroščeh gibko pleza in mimo murnov, božjih mimic te vodi poljska steza. Na njej srce napolniš prazno 6i s pesmijo kipečo, in z deteljico štirilistno si utrgaš mlado srečo. Najstarejša žival V kitajski reki Vangkoo so nedavno ujeli želvo, katero je — sodeč po napisu na njenem oklepu — leta 1580 ujel budistični duhovnik Pang in jo potem spet izpustil nazaj v vodo. Če je to res, tedaj je želva iz Vangkoon najstarejša žival, kar jih poznamo na zemlji. Večina »stoletnihJ krokodilov, ki jih razkazujejo po cirkuških me-nažerijah, je stara komaj 100 let; starost drugih krokodilov pa se suče med 30 in 40 leti. Najvišjo starost so dozdaj še zmerom dosegle želve. Tako je znano, da so v londonskem živalskem vrtu imeli veliko želvo, katero so ujeli na nekem oloku v Indijskem oceanu leta 1737. Strokovnjaki so prepričani, da je bila ta želva že takrat, ko so jo ujeli, precej stara. — Zdaj pa jo je s svojo starostjo potolkla želva iz reke Vangkoo. Stara je približno 300 let, kar pač ni malenkost. Mnogo bi nam ta »starka* vedela povedati, če bi znala govorili! Lovcev doživljaj v ASrihi Leži na pesku lovec Radko in je neznansko presenečen: žirafa z mrežo dirja v daljo — za njo zdaj gleda ves nesrečen. »Le kje imel oči sem?« tarna. »Zamenjal debla sem z nogami le Na pesku zdaj bo moral spati, dokler 6e novi dan ne zdrami... Neka i drugih rešitev Miran Glažur, učenec III. razreda v Dol. Logatcu: Zaspani lovec, prav ti je, da tvoja mreža ziblje se! Če dobro bi pogledal, velbloda bi zagledal. Oj, lovec Radko, ne bo se to izteklo gladko 1 Velblod koraka, a lovcu hrabri srček — že v hlače skaka ... Vse rešitve, ki jih je Kotičkov striček prejel Ludvik Hartman, učenec I. razr. mešč. Šole v Škof ji Loki: Lovec brž pokonci plane, mane si oči zaspane; ko spregleda, joj, prejoj, sapa pride mu v zastoj. Ko je mrežo tja privezal, močno, hu, se je urezal: niso palme, oj, neroda, to so le noge — velbloda! Janko Leber, Maribor, Aleksandrova 2: Zmotil se je lovec Radko, da počival tam bo sladko: mreža se inu zdaj zaziba, skrči k tlom, pa spet se dviga. Bistri lovec je spregledal, kam si mrežo je privezal. V glavi se mu brž zasvita: S to rečjo ne bo profital Mrežo on na debla palme ui privezal; na nogž jo privezal je živali, ki kamela ji je ime ... Ivanka Zupanec, uč. I. razr. mešč. šole v Ljubljani (Mencingerjeva 9): Ko zaspal je lovec Radko, »debla« so se premaknila, kajti bile so noge žirafe — s palmami se je gostila. Ko je breme začutila, zdirjala je po puščavi. Lovec Radko smrtno grozo je začutil v puhli glavi. Kmalu padel je iz mreže, bil je rdeč od same jeze. A žirafa za slovo brcnila ga je v glav<5.., do sobote, 23. t. m., objavimo prihod, nedeljo. STRlCKOV KOTIČEK M. Ž., Stari trg. Tvojih pesmi imam že kar lepo število. Nekaj sem jih, kakor veš, objavil, te pa, ki so ostale v moji torbi, žal niso primerne za >Mladega Slovenca«. Ti in vsi, ki brusite uma svetle meče na pesniškem polju in mi zaupno pošiljate svoje prvence, nikarte pozabiti, da je »Mladi Slovenec« namenjen predvsem mladini od 7. do približno 15. leta, čeprav ga berejo tudi odrasli. Tvoje pesmi so pretežke, preresne, preinračne. Njihovo jedro bi mogle izluščiti komaj 20-letna dekleta. Kadar hočeš napisati kaj za mladino, sc moraš najprej vprašati, ali imaš dar in sposobnost za to. Ni vsakemu dano, da bi se poglobil v otroško dušo frt z neprisiljeno otroško govorico povedal nekaj dobrega, klenega, zajemljivega. Posebno težko pa je »napraviti« otroško pesem, ki bi našla v mladem čitatelju živ, topel odmev tfer zbudila njegovo zanimanje. Ali poznaš Župančičevega Cicibana? Če ga poznaš — primerjaj svoje pesmi z njegovimi! Kakšno živo nasprotje Župančičevim gladko tekočim, ubrano pojočim verzom so Tvoji verzi, prepolni svetobolja in življenjskih razočaranj. Pa nočem s tem reči, da nimaš pesniškega daru. 0 ne! Pa še prav mnogo ga imaš, samo izrabiti ga ne znaš pravilno. Če nameravaš še vnaprej pesnikovati tako kot dozdaj, moraš svoje pesniške proizvode pač pošiljati kam drugam, ne »Mlademu Slovencu«. Pošiljaj Jih »Vi-gredi« ali »Mladiki«. (Za »Vigred« bi bila n. pr. posebno primerna pesem »Prenovljeni domovini«. Če nimaš prepisa, Ti vrnem izvirnik.) Kadarkoli mi boš poslala še kakšno pesem, ki bo primerna za »Mladega Slovenca«, jo bom pa seveda z veseljem objavil. Prav lep pozdrav! Dragi Kotičkov striček! — Čeprav že skoraj deset let vneto prebiram Tvoj kotiček, Ti vendar še nobenkrat nisem pisal. Najbolj sem se bal Tvojega nenasitnega koša, kateremu zmerom nosiš dovolj hrane. No, pa sem se »na stara leta« oju-načil in Ti pišem. Sicer bi Ti moral že prej, pa nisem imel časa, ker sem bil skoraj ves mesec junij v Ljubljani, da sem se vadil za naš veliki mladinski tabor. — Če me boš zdaj dal v kotiček, se bom še večkrat oglasil. Preljubi striček, gotovo se še spominjaš »Slovenskega tedna« na Jesenicah, posebno zadnjega dneva, ko je bil slovesen zaključek. Tudi jaz sem l ta dan prišel na Jesenice skupaj z blejskimi mlad- ci in drugimi našimi fanti, in sem popoldne tudi nastopil. Čeprav je ves dan kazalo na dež, se je k sreči vlil šele po končanem nastopu. Blejci smo se zatekli v obednico Krekovega doma. Tu smo se pogovarjali in čakali, kdaj bo nehal dež, da bi lahko šli na železniško postajo. Jaz sem ravno čital Tvoj kotiček v »Mladem Slovencu«, ko so nenadoma vstale naše mladenke in zavpile: »Živijo Kotičkov striček!« Sprva sem se čudil in ugibal, le zakaj vpijejo Tebi na čast, ko Te pa ni tukaj. Pa sem vseeno pogledal proti vratom. Tam sem videl samo našega gospoda nadzornika in nekega gospoda z očali. — Debelušnega gospoda, ki bi imel dolgo brado in na glavi samo en las, okoli njega pa samo puščavo, nisem opazil nikjer. Toda že nam je naš vrli gospod nadzornik povedal: oglejte si našega Kotičkovega strička, da boste vedeli, kakšen je v resnici!« Jaz in vsi drugi smo Te seveda začudeno gledali, saj smo Te vsi prvič videli. Kar verjeti nisem mogel gospodu nadzorniku. Mislil sem si: Le kdaj je naš Kotičkov striček tako shujšal in kje je dobil toliko las; najbrž si je porezal brado in jo vsadil na vrh glave 1 — Škoda, da Te nisem takrat vprašal, ali si res Kotičkov striček. Po pravici povedano, veš, nisem si upal, ker sem se Te bal. Mi boš pa zdajle povedal, ali si bil res takrat na Jesenicah? Ampak zlagati se ne smeš, drugače Te bom prišel obiskat, da Te bom videl in si zapomnil za večne čase, kakšen si. Saj smem priti, ne? Prav prisrčno Te pozdravlja — Tone Burja z Bleda, dijak V. razreda. Dragi Tone! — Torej tako, šele »na stara leta« si zbral toliko poguma, da mi upaš pisati?! Pri drugih jc s pogumom ravno narobe: ko imajo v srcu in v pesteh še mladost, bi gore prestavljali in se z medvedom ruvali, ko pa pride k njim vasovat starost, so celo botru polžu strahopetno izognejo, da jih no hi z rožički pobodcl... Tvoj pogum pa je moral biti v mladih letih bolj pi-škave sorte, ko si se pa ceI6 mene, dobrodušnega Kotičkovega strička, ki še nikomur nisem skrivil lasu, tako hudo hal. Edini greh, ki ga imam na vesti, je ta, da sem tu pa tam koga z jezičkom ušipnil, pa še to tako prizanesljivo narahlo, da je ostal živ in cel. Sicer pa — odkrito povedano — v Tvojo »visoko starost« no verjamem preveč, kajti si ne morem misliti, da bi takle bister fant tolikokrat razred ponavljal, da bi šele kot sivolas in betežen starček v V. razred prilezel. Naj bo že kakorkoli, toliko se mi zdi potrebno pribiti, da si se me čisto po nepotrebnem bal. Saj nisem takšno strašilo in Te prav gotovo no bi požrl, če bi mi bil pisal že prej! »Slovenski teden« na Jesenicah mi je Se prav živo v spominu. Kar srce se mi je širilo od zadovoljstva, ko 6em gledal strumne postave in žareča lica vrlih gorenjskih fantov ter nad njimi napis: NAJ NE BO JUDEŽA MED NAMI! Kakor ne more noben vihar premakniti in porušiti gorenjskih gorfi, tako ne more nobena sila premakniti samozavesti in zvestobe gorenjskih fantov, ki so jo obljublili svojemu narodu in domovini: Bratje, mi stojimo trdno kakor zidi grada, črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpadal Strašno Te zanima, če sem bil tisti mož, ki se je prav tako kot vi zatekel pred ploho v Krekov dom in tam slučajno trčil skupaj z vašim gospodom nadzornikom, res jaz. Ne gre Ti v glavo, da si namesto debelušnega, korenjaškega možakarja videl suho prekljo brez brade in brez edinega lasu na glavi. — Seveda si me videl takšnega, kajpada, ampak ne smeš pozabiti, dragi moj, da človeka vid včasih vara (optična prevara se učeno imenuje ta reč). Takole je bilo, povedano po pravici in resnici: Po bradi mi je tiste dni nekaj hudo ščipalo, pa sem si jo nemudoma dal operirati pri bližnjem brivcu— še zdaj mi mravljinci zagomaze po hrbtu, če pomislim na to! Škarje so grozeče šklepetale: resk, reskl ostro nabrušeni nož mi je švigal okoli nosu kot strela in rezal, da se je kar kadilo — strašni trenutki so bili to! Pa je operacija nazadnje vendarle srečno potekla — vsa čast in slava vrlemu mojstru brivcu, mnogo zdravja in srečno zadnjo uro mu želim, pa vse skupaj kmalu! Zastran brade si torej že na jasnem. Zdaj naj Ti pa še razložim skrivnosti polno reč, zakaj si namesto debelušnega, korenjaškega možakarja videl pred seboj — drobnega človečka. To je bilo tako Preglušujoč klic »Živijo Kotičkov striček!«, ki je kar na lepem zaoril po dvorani, je mojo skromno, pohlevno osebico tako presenetil, da sem od zadrege postal ves droben in neznaten. Kakor polž v svojo hišico, sem zlezel vase — ali je potem kaj čudnega, Te vprašam, ali je kaj čudnega, da si me videl takšnega?! Upam, da si z mojim pojasnilom zadovoljen. Vse, kar sem zapisal, drži kot žebelj, pribit v trhel les. Lepo pozdravljam Tebe in vse Blejce, prav posebno pa še gospoda nadzornika! — Kotičkov striček. MLADA NJIVA ............................................................................................................................ Glas iz Amerike Iz dežele, kjer prebiva mnogo slovenskih izseljencev, vam, dragi mali prijatelji, pošiljam nešteto pozdravov. Tudi jaz sem hčerka slovenskih staršev. Tudi v Ameriki slovenski otroci radi govorimo slovensko govorico in prepevamo slovenske pesmi, ki so najlepše. Tu v Clevelandu imamo deset mladinskih pevskih zborov, kjer se učimo slovenskega petja in prirejamo mladinske koncerte, ki so vedno zelo obiskani. Veliko hvaležnost dolgujemo našim slovenskim učiteljem pevovo-djem, ki se toliko trudijo z nami. ^ Amerikanci nas čislajo največ zaradi zaslug našega rojaka škofa Barage. Po njem nas poznajo tudi druge narodnosti. Lani in letos smo imeli velike slavnosti, ki bodo nam mladini ostale v vednem spominu. V Clevelandu stoje v našem narodnem vrtu krasni spomeniki treh slovenskih mož: škofa Friderika Barage, pesnika Simona Gregorčiča in pisatelja Ivana Cankarja. Mi mladi smo ponosni nanje in na to, ker smo sinovi slovenskih staršev. V 6voji sredi imamo tudi slovenskega moža, ki nam zelo pogosto v filmu prikazuje prelepe kraje naših staršev, ki so tudi nam draga domovina. V Clevelandu so tri velike slovenske župnije, ki vzdržujejo svoje katoliške šole. V eno teh šol, v šolo Sv. Lovrenca sem pohajala tudi jaz. Poučevale so me sestre dominikanke. Mi otroci imamo sestre zelo radi. Z veseljem se oklepamo tudi naših slovenskih duhovnikov, ki so tako dobri z nami. Naš g. kanonik J. Oman, ki jih morebiti poznate, ker so bili že dvakrat v lepi Sloveniji, so še posebno dobri do nas otrok. Tudi mi otroci jih imamo radi. Letos smo prejeli lepe pozdrave od slovenskih učencev in učenk iz Ljutomera pri Mariboru. Kako smo jih bili veselil Po svojih skromnih močeh jim bomo tudi mi povrnili, ker to zaslužijo, ker so se nas spomnili in nam poslali tako lepe pozdrave. Prisrčna hvala jim! Ob sklepu pa pozdravljam vse otroke po celi Sloveniji ln želim, da bi se zlasti o velikih počitnicah dobro počutili. Vsem malim prijateljem onkraj morja kličem: Bog vas živil Vikica Hočevar, 3541 E 81 Str., Cleveland, Ohio, USA. Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava Mnogo pravljic in pripovedk so nam marljivi zbiratelji narodnega blaga oteli pozabi. Iz roda v rod, od ust do ust je šlo, kar je ljudska domišljija ustvarila v zvezi s skrivnostno molčečimi gorami in temnimi gozdovi, sredi katerih živi. Marsikaj je čas našim prednikom že zabrisal iz spomina, kar pa je ostalo — predstavlja dragoceno vrednoto. Saj se malo-k.je tako jasno in izrazito, v vsej svoji širini in globini, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, zrcali ljudska duša kot v narodnih pravljicah, pripovedkah in vražah. Le-te bodo še nožnim zanamcem živa priča velikih stisk in trpljenja, pa tudi radosti in šegavosti naših dedov. Tudi okoli sivega očaka Triglava in hrumečega slapa Peričnika se plete še vse polno nenapisanih pravljic in pripovedk. Da jih otmemo pozabi, smo jih povili v pisan šopek in jih pričeli z današnjim dnem objavljati v »Mladem Slovencu« — mladini čitateljem v zabavo in pouk. Te pravljice, pripovedke in vraže je podpisani napisal po virih, ki jih je med tukajšnjimi domačini nabral gospod Josip Se rajnik, upr. ljudske šole na Dovjem. Naj mu bo na tem mestu izrečena zahvala za prijaznost in trudi Pisatelj. Mirko Kunčič: Zakleti grad Peričnik l. Tam v tihi gorski dolini, kjer se zdaj s strme pečine vali slap Peričnik in se bobneč prebija po razpenjeni strugi od sklada do sklada, je nekoč zdavnaj stal mogočen grad. Visoko pod nebo so štrleli ponosni stolpi in se pravljično lesketali v soncu, da so slepili oči. Prvi lastnik tega gradu ni vedel, kam s svojim neizmernim bogastvom, pa je dal vklesati v zidovje gradu velike kose srebra in zlata. Dvajset do zob oboroženih čuvajev je noč in dan stražilo dragocene grajske stene. Imeli so strog ukaz, naj pri priči usmrtijo vsakogar, ki bi se nepoklican približal grajskemu obzidju, njegovo truplo pa naj vržijo divjim zverem. Globoko ob vznožju skalnatega pobočja, na katerem je stal grad, so bile posejane koče pod-ložnikov. Žene so obdelovale grajska polja, možje drvarili in oglarili v grajskih gozdovih, njihovi otroci pa pasli črede grajskih ovac. V kočah tla-čanov je vladala takšna siromaščina, da bi se človek zjokal nad njo. S capami so bili pokrili in komajda enkrat na dan so se mogli do sitega najesti; in še te borne grižljaje jim je zavidala la-komna grajska gospoda. Zato ni čuda, da se je bogastvo v gradu čedalje bolj kopičilo, domovi tlačanov pa so propadali. Zgarane roke ubogih ljudi so polnile grajske zakladnice, sebi pa so morali odtrgovati od ust, da so zadovoljili nenasilnega, trdosrčnega graščaka. Gorje tlafanu, katerega so zasačili, da si je pest žitnega zrnja ali butaro okleščkov brez dovoljenja pridržal zase! Pridrvel je grajski valpet s svojimi hlapci, in ga z ženo in otroki vred odgnal v grad kot najhujšega zločinca. Tam ni našel milosti ne pri mogočnem graščaku ne pri njegovi ošabni gospe. Zaman ju je siromak rotil s po-vzdignjenimi rokami, naj se usmilita vsaj nedolžnih otrok. Grnščak in njegova žena sta se naslajala nad njihovimi mukami in jih pustila vreči v temno podzemeljsko ječo, kamor sončni žarek še ni prodrl in odkoder ni bilo vrnitve. Tam so jih pustili, da so umrli od žeje in gladu. Njihova trupla so oglodale miši in podgane. Vse polno okostnjakov je že ležalo na dnu teh strašnih grajskih ječ... Tako je minilo desetletje za desetletjem. Solze, ki 60 jih uboge žrtve pretočile v grajskih ječah, so kapljale skozi zemljo in se zbirale globoko na dnu. Čedalje več jih je bilo in nazadnje so narasle v široko podjemeljsko jezero, ki se je — skrito človeškim očem — grozeče penilo in butalo ob skalnate stene, kakor da išče izhoda. Graščak in njegova žena sta včasih sredi tihe noči planila iz sanj in prestrašeno prisluhnila. Zaman sta si belila glavo in izpraševala čuvajo, odkod to votlo bučanje. Nihče jima ni znal razvozljati skrivnosti, ki je kot v grobu zakopana ležala pod gradom. * Nekega dne je odnekod priromal star popotnik z dolgo palico v roki. Sivi lasje so se mu narahlo kot svileno predivo vsipali po belem čelu, njegove oči pa so sijale s temnim bleskom kot gorsko jezpro. Pri prvi koči grajskega tlačana je obstal in zaprosil ženo, ki je stala na pragu: »Truden sem in lačen, dobra žena. Za košček kruha in prenočišče vas prosim!« Žena je vsa vztrepetala ob mislih na grajskega valpta in se plašno ozrla naokrog. Brez besede je pokazala neznancu hrbet, stekla v kočo in zapahnlla duri za seboj. Popotnik je žalostno sklonil glavo in počasi odkoracai do druge koče. Tudi tam je zastonj trkal na vrata in prosil prenočišča. Nihče mu ni upal podariti koščka kruha, nihče ponuditi prenočišča. Senca grajskega valpta Je ležala na plašnih obrazih tlačanov in jim grozila... Od praga do praga je romal popotnik, trkal, prosil, rotil. Šele pri zadnji koči se ga je usmilil tlačan. »Kar vstopite v božjem imenu!« ga je gostoljubno povabil v izbo. Popotnik je sčdel za mizo in z velikim tekom pojedel košček podarjenega kruha. V trenutku pa, ko je pobožno pobiral drobtinice z mize, so se duri z glasnim ropotom odprle in v kočo je pri-hrumel grajski valpet s svojimi hlapci. »Kdo ti je dovolil sprejemati potepuhe in jih gostiti s kruhom mojega gospodarja?« je zagrmel nad tlačanom in oči so se mu preteče zabliskale. »Od ust sem si pritrgal ta grižljaj.. .,< je prestrašeno zajecljal tlačan in ga proseče pogledal. Valptovo srce pa je bilo trdo kot kamen. V duhu si je že pomel roke ob mislih na bogato nagrado, ki jo bo dobil od graščaka, ko mu privede novo žrtev... »Zgrabite oba!« je zakričal hlapcem. Hlapci so planili k tlačanu in popotniku, ju zvezali in odgnali v grad. Tlačan se je vrgel graščaku pred noge in zaprosi) z glasom, ki bi omehčal kamen: »Milost! Nedolžen sem!« Graščakov obraz se je spačil v odurnem smehljaju in oči so mu zagorele kot krvoločni zveri. >Na natezalnico z njim!« je zarjul. »Prizanesite mu! Božja kazen bo prišla nad vasi« je s povzdignjenim glasom zaklical popotnik in ga presunljivo pogledal. »Tega pa v ječo k podganam!« je zatulil graščak. (Konec prihodnjič.) 1> U U Ž I N JI Družina najboljša šola Vzačetku meseca junija so imeli v Albertovi dvorani v Londonu eno največjih, če že ne sploh največje zborovanje Katoliše akcije, kar jih je sploh kdaj bilo v Angliji. To je bilo hkrati zborovanje katoliškega ženstva , kjer ni bilo zastopano samo britsko otočje, marveč tudi drugi deli britskega svetovnega imperija in ki mu je predsedoval kardinal nadškof msgr. Ar-tur Hinsley v prisotnosti več drugih škofov. Sveti oče je pozdravil kongres s posebnim sporočilom in tudi angleški kralj s kraljico je poslal kongresu svoj pozdrav. Predsednica Katoliške zveze žensk je povedala, da se je kongres zbral zato, da sporoči vsemu svetu, kako so katoličani pripravljeni delovati v duhu krščanskih idealov glede na moralne, telesne in duhovne probleme naše dobe. Kongres je zagotovil pričujočega ministra za zdravstvo, da bodo katoličani podpirali vsa stremljenja glede na življenje in zdravje angleškega naroda. Parlamentarni ministrov tajnik je izjavil da Murillo: Sv. Družina je žarišče vsakršne socialne reforme edino ie družina in moralna in materialna pomoč ubožnim slojem.^ Kardinal Hinsley je govoril o krščanski vzgoji otrok in je navajal iz spisov angleškega kardinala Manninga nekaj odlomkov, kjer ta veliki kon-vertit poudarja, da ima cerkev pravico vzgajati vsega človeka: »Pouk, ki ne vsebuje vere, ne vzgaja človeka, marveč ga kvari, ker mu ne-dostaje luči vere in darov Svetega Duha«. Potem je nadaljeval: »Zdrav narod si gradi svojo bodočnost nn temeljih krščanskega družinskega življenja. Spominjajmo se besed kralja Jurija V., ki j c dejal: ,Zdravo ljudstvo se opira na družino, ki Boga ljubi. Prva in najboljša šola je družina.'« >Jk&*\ iiA A Bluza iz irhovine jma rokava, ki ju pleteš 2 desni 2 levi. Tudi hrbet je tako pleten. Takšna zveza med irhovino in pleteninio je letos jako moderna in reči smemo, da je to kaj pametna novost. Pletena bluza je počez progasta. Vzorec pleteš: Prvo vrsto: pleteš desno. Drugo, tretjo, četrto, peto in šesto vrsto levo. — Teh šest vrst ponavljaš do konca. O pohištvu Pohištvo bodi primerno tvojim razmeram. Če tvoje bivališče ni vila, tudi ne bodi tvoje stanovanje salon. Uporabi sleherni kot svojega stanovanja. Ne misli, da moraš imeti »salon« ali sprejem-nico, kjer se ne čutiš doma in uporabi pohištvo, ki spada v tvoje življenje. »Mrzla« lepota je draga in ti nič ne hasne. Izberi si take mere za svoje pohištvo, ki ustrezajo velikosti prostorov, ki si jih moreš privoščiti. Pomisli, da je preveliko pohištvo le obremenitev tvojih razmer, če si kdaj pri-moran izseliti se v manjše prostore. Pohištvo ni zato, da bi ga kdo občudoval, marveč ga imaš za uporabljanje. Kakor ne nosiš vsak dan lakastih čevljev, tako ne daj v stanovanje svetlih in preveč občutljivih kosov pohištva. Snaženje takega pohištva je zamudno in te zasužnji, da potratiš zanj preveč časa, ki ga moreš bolj koristno uporabiti za kaj drugega. Lepota in bogastvo nista eno in isto. Stanovanje more biti tudi brez bogatijo lepo opremljeno in nemara tudi bolj domače. Da jo le vse pristno, preprosto, snažno in prijazno. Ne imej neokusnih posnetkov v stanovanju! Dandanes dobiš že za majhen denar kaj lepega in umetniško priznanega Imamo slike, okraske domačih mojstrov, ki so stokrat lepši ko judovski »kič«. Ne kupi si »kompletnih garnitur« no katalogih in kar nn obroke, marveč le tiste kose po- Fj DOLENJSKE TOPLICE 38° C Zdravijo sigurno revmatizem vseh vrst, nevralgije, ženske bolezni, posledice zlomljenih kosti itd. — Prezgodnja ostarelost. — Rekonvalescenca po težkih boleznih in operacijah. — Specialne masaže pod zdravniškim nadzorstvom. — Krasna okolica. — Penzija s kopeljo od Din 45"— dalje. — Pojasnila in prospekte daje uprava. Zakaj mi sahneš? Zakaj mi sahneš, nagelj rdeč2 Tako prijetno si dehtel, ko v rosi jutra si blestel. Ne boš cvetel nikoli več? Ko božal te je sonca žar, si bil kot kres ognjenozlat; gorel je v soncu tvoj škrlat, omamljal je srce tvoj čar. Ko zvezde je prižgala noč in svet objel je sinji mrak, razlival ti si vonj sladak , kot božji blagoslov krog koč. Zakaj mi sahneš, nagelj — vem: Med korenine se je skril in sok življenja ti je pil črvič ostuden dan za dnem..s še meni pije srčno kri, zastruplja srečno mi mladost, črvič požrešni je bridkost, ki me razjeda in mori... (Marija Brenčičeva.) Odgovor preproste vzgojiteljice Če razmišljamo, kako dobre vzgojiteljice so bile naše preproste matere, se ne moremo načudrti njihovi vzgojeslovni modrosti. Vso vzgojno učenost in vsa vzgojna pravila in navodila so zajemale edino iz najvažnejšega vzgoje-slovnega vira — iz globoke vere. Poznala sem kmečko mater in jo nekoč vprašala, kako je ona vzgajala svoje otroke. Ni dolgo jjremišljevala in mi od govorila: »Veste, vselej in povsod sem se ravnala po besedah: ,Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, dušo pa pogubi!' Ker mi je Bog dal osem Iz kulhinje tf kuhinjo liištva si kupi, ki jih zares potrebuješ in si dokupi zdaj in zdaj še tisto, kar bo potrebno. Glej, da je pohištvo preprosto, ki je tudi bolj poceni in ga laže snažiš. Kupuj domnče pohištvo pri domačih tvrd-kah in zmeraj misli na to, da bodi lice tvojega stanovanja slovensko in iz slovenskega lesa. Tako dobimo tradicijo stanovanja. Tudi na to plat mnogo grešimo. Naša pohištvena industrija je itak priznana tudi drugod po svetu. SVETUJEM TI: Mazilo za čevlje ne sme biti nn vročem štedilniku, kadar snažiš čevlje. V mazilu so gorljive snovi, ki se brž vnamejo. — Če je mazilo izsušeno, kar se prileti, če je škatla odprta, kani vanj nekaj kup-jic terpenti/na in zapri pokrov. Mllll'11 iMilllBHilM iiiillilllitfllliiili^ Dojenček po vzgoji prejšnjih dni. otrok, sem se večkrat spomnila, da bo nekoč tudi terjal od mene osem duš.« Vedela je, da se zanimam za sodobna vzgojna vprašanja in mi je zato povedala še tole: »Vi boste rekli, da jim nisem privoščila nobenega razvedrila, da sem bila kakor orožnik med njimi, ker sem se ravnala tudi po starem pravilu: ,Noč ima svojo moč'. In: ,Kadar boste samostojni, boste lahko šli, kamor boste hoteli' Skrbela sva z očetom, da so imeli vse potrebno za dušo in za telo. Vedno so bili vsi zaposleni. Dekleta so se urila v gosjiodinjski, fantje pa v fantovski telovadbi, če že hočete, da vam naravnost povem. — No, ali zadevanje škafa z vodo, jerbasa s kosilom, sukanje kuhalnice, šivanje, krpanje perila, obračanje sena, klepanje kose, nalaganje voz, košnja, žetev, mlačev in vsa nešteta dela pozimi in poleti, doma, v gozdu in na polju — ali se pri tem ne urijo udje in ne telovadijo vsi deli človeškega telesa?« »Prav imate. Nič več se ne čudim, da ste vzgojili tako dobre otroke« Morda boste našle tudi ve, matere, v odgovoru te preproste žene zlato vzgojno zrno. Z. A. 'oienček po vzgoji sedanjih dni. Francoska in angleška kuha Slavni angleški slikar Whistler, ki je dosti bival v Parizu, je dejal nekoč: »V Franciji zna vsaka ženska kuhati, Angležinje in Američanke pa lo odpirajo konservne škatle!« Tudi zdaj se ta 60dba še ni spremenila. H. Dovray, ki deluje za duševno zbližanje med Anglijo in Francijo, pravi: »Glede na vprašanje o zelenjavah, prikuhah in sadju si angleške gospodinje ne belijo glave. Gredo kar v branjarijo ali trgovino, kjer dobijo že vse pripravljeno v kon-6ervahx Ta način kuhe pa ima svoje vzroke. Dobra kuha zahteva predvsem dosti časa. Dobre kuhati in se kuhi posvetiti more pa samo tista ženska, ki je dosti doma, zato je gospodinja le v svojem domu na pravem mestu. — V poljedelskih državah je kuha priljubljena umetnost, ki se pa v industrijskih državah že izmaliči, kjer gredo vsi — žena, mož in otroci v tovarno. Tu gosjiodinja kar naglo odpravi kuho, ali pa kupi mesne konserve. Vidimo, da je imelo svojo dobro plat samotarsko življenje mohamedank. V teh deželah se je kuha jako razvila. Maroška, tuniška in egiptovska kuha pozna več sprememb ko angleška. V arabskih deželah jedo sicer kar z golo roko, a bolje ko na Angleškem. Mohamedanci dalj časa pripravljajo jedila ko pri nas in zlasti slaščice so prave umetnine. Dalje je važno za kuho tudi vprašanje o vrtovih. Vprav Angleži nimajo zelenjadnih vrtov ko v Franciji in drugod. Prav do puščave Saharo si Francoz v najmanjši kos vrtiča zasadi svoje redkvice in fižol ali krompir. Ponosen je na to bolj, ko da bi premagal kakega tuareškega poglavarja. Pri angleškem poveljniku, recimo v Nigeriji, čigar žena je lady od nog do glave, pa ne ra6te drugega ko rože, ki jih pa Angleži znajo spet bolje gojiti ko drugi narodi. Za zelenjavo so pa ne zmenijo. V Tananarivi, francoskem glavnem mestu na Madagaskarju, živi bogat Anglež v lepi, gosposki vili, kot bi živel v Angliji. Ima prekrasen park, bohotno cvetje, pse, ovce, a zaman bi iskal na vsem zemljišču le eno samo gredico solate. Že pet in dvajset let ne pozna to gospodinjstvo drugega kot konservno zelenjavo in 6adje. Angleži 60 pa že nezadovoljni s svojo domačo kuho. Tako je v napoleonski dobi dejal colonel Murray, ko je prišel iz Anglije v Francijo: »Na Angleškem vzameš kak zrezek, skuhan krompir, malo na vodi 6kuhane zelenjave, koščke kruha in presnega masla, v6e to nabodeš na vilice — drugo pa opravijo zobje.« Vendar je ta preprosta kuha angleške gospodinje še zmeraj boljša ko kon6erv-na hrana. Kaj bi glede na to dejali o naši kuhi? Sicer še malo odpiramo konservne škatlje, vendar so z dobro kuho ne moremo pohvaliti, posebno na deželi ne. Pri nas (v Sloveniji) je vse preveč v oblicah in dobrega oku6a jedii nam je prav malo mar. Beluši s kruhom Položiš še vroče, kuhane beluše na krožnik, ki je za na mizo, jih močno pokriješ in daš na gonko. Medtem opražiš prgišče droibtin in 1 čebulo na masti, dodaš dve sesekljani sar-deli, malo premešaš, poliješ nekaj mesne juhe po beluših, streseš praženc drobtinice s čebulo in sardelnmi zraven, vse še enkrat malo pre-vreš in daš na mizo. Čerkeška juha Opraži 50 g moke na 60 g presnega masla, doli j 1 1 dobre juhe iz telečjih kosti (ali kurje juhe, če jo imaš) in počasi t uro kuhaj. Potem dobro stolci v možnnrju 60 g sesekljane, kuhano teletine (ali kuretine) in 60 g orehovih jedrc. To daj v juho in naj še malo prevrč. Piškotova torta Sedem celih jajc in t5dkg sladkornega poprha vtepamo kraj toplega štedilnika toliko časa, da se gosto peni. Ogenj mora biti zelo miren in moramo vedno vtepati. Nato odstavimo kremo in vtepamo še na hladnem in počakamo, da se shladi. Dodatno nalahno k temu 25 dkg presojane bele moke, v katero smo dali pol pecilnega praška in ga dobro zmešali. Dodamo še nekoliko limonovih sesekljanih lupin in zmes stresemo v namazan ter z moko potresen tortni model. Torto pečemo pri mirnem ognju v pečici pol ure. Drugi dan prerežemo torto vodoravno v dva dela in namažemo z marmelado ali s kakšno kremo ter zložimo zopet oba dela skupaj in oblijemo torto s čokoladnim ledom in jo okrasimo z raznimi belimi okraski ali z rožicami iz draganta, kar dobimo v slaščičarni. Čokoladna torta 20 dkg bele presejane moko zmešamo dobro s pecilnim praškom, dodamo 7 rumenjakov, sesekljanih limonovih lupin, 20 dkg sladk. poprha, četrt litra sladke smetane, tri žlicc ruma in 15 dkg nastrgane čokolade. Nato mešamo to zmes vedno proti eni strani toliko časa, da se peni, potem dodamo še trd sneg iz 7 beljakov in narahlo vse zamešamo. Tortni model dobro namažemo ter potresemo z moko, stresemo vanj to zmes in pečemo torto počasi v zmerno topli pečici tri četrt ure. Drugi dan torto prerežemo vodoravno in namažemo z marmelado, oba dela denemo zopet skupaj, okrasimo jo z belim ledom in s srebrnimi kroglicami ali z rožicami iz draganta. Beli led: 30dkg sladk. poprha, en beljak, sok iz ene limone mešamo na hladnem toliko časa, da je led ffost, in z njim okrasimo torto Naš v • zdravnik Š. N. C.: Kako odpravite dlaCic* z rok, sem 2e parkrat povedal. Če redno berete nedeljskega • Slovenca«, ste našli tudi za 6ebe primeren nasvet. Otekle srbeče prste povzročajo v vašem primeru ozebline. Nadloga je dolgotrajna in se pojavlja ikozi vso spomlad tja daleč v poletje. Poskrbite, da Uoste imeli roke zlasti v mrzlej-ših čash suhe in tople. Pozimi pa nosite prostor-ae tople rokavice. Mažite si prste s kafro. Kopljite vsak dan rc-Re po pol ure menjaje se nekaj časa v mrzli, r.ekaj časa v topli vodi. Od domačih zdra-fil pomaga sveže nastrgan krompir, ki ga v obliki obkla.dkov devamo na ozebline. Prav tako mesnati deli kumar ali pa izvleček iz divjega kostanja, i katerim si mažemo ozeble dele. R. F. Ž. K.: Že od leta 1934 vam dela srce ne-prilike in težave. Po vsakem večjem naporu vam močno utriplie, nato pa omaguje, da bije komaj še s'išno. Iste težave se pojavljajo, če ne spite, ali pa če se razburite. Rentgenolog, ki vas je preiskal, je našel, da imate močno razširjeno srce. Čudite se pa, od kod že v teh letih — stari ste komaj 31 let — pri vas razširjeno srce. Jaz pa se prav nič ne čudim, ker vem, kako naporna, težka in odgovorna je vaša služba. Tu je tudi vzrok vaši nadlogi. Svetoval bi vam, da nujno in čimprej prosite za lažjo službo. To se pravi, da vas vsaj za nekaj ča6a pustijo v pisarni, dokler se ne popravite. Pustiti morate tudi tobak. Ogib-ljite se vsakega telesnega in duševnega napora. R. M. P.: 6 mesecev ste noseči. Četrti mesec 6te krvaveli. Šli ste k zdravniku, ki je ugotovil, da vam preti splav. Po njegovih navodilih ste to nevarnost preprečili. Plodu pa ne čutite več, oziroma ga sploh še niste čutili. Trebuh je še prav tako velik kakor pred tremi meseci. Priporočam vam, da greste ponovno k zdravniku. Verjetno je, da je plod mrtev, Morda ste v resnici imeli splav, pa ste to prezrli, kar je težko in malo verjetno. M.B. R. p. K.: Vzroki belemu perilu so različni in številni. Dokler se ne ugotovi, kaj je vzrok, je vse zdravljenje tako rekoč brezuspešno. Dostikrat celo škodljivo. Kopeli, ki jih mislite jemati, vam bodo nadlogo samo omilile, opravile pa je ne bodo. Na vašem mestu bi jaz poslušal zdravnika, ki vas je preiskal in vam nasvetoval izpraskanje, Lahko se popolnoma zanesete na njega, ker je mož na mestu! Perilo pa vam izostaja, ker že nastopa mena. O. M. Lj.: Spomladi ste bili težko bolni, Zadnje štiri mesece je čišča izostala. Mislim, da je prav v tem vzrok, da je čišča izostala. Tudi sami pravite, da ste bili vedno zelo občutljivi proti prehladu. Težave, ki jih imate, so s tem seveda v zvezi, pa tudi v letih ste že, v katerih je verjetno, da bo nastopila mena. To pa je naravni pojav, ki se ne da preprečiti. Težave pa, ki jih prinese ta čas s seboj, se dajo omiliti. Dovolj zdravil je, ki ženam pomagajo skozi to dobo. L. B. C.: Od 14 leta dalje imate kožno bolezen, ki vam je zagrenila vso mladost, kakor pišete. Kar čez noč 6te dobili po glavi in čelu bele lise. Iz teh vam poganjajo na glavi tudi beli lasje. Poskusili ste že z obsevanjem in z različnimi mazili. Uspeha niste imeli nobenega. Nadloga, ki jo opisujete, se pojavlja v vseh starostnih dobah, nc da bi prej koža kaj zbolela. Bele lise so različno velike, večkrat se jih več zlije v eno večjo. Tudi lasje zgubijo na takih mestih svoje barvilo. Po mnenju nekaterih je iskati vzrok temu pojavu v motnjah, ki ovirajo delovanje žlez, katere oddajajo 6Voje snovi naravnost v kri. Zdravljenje pa je, žal, skoro brezuspešno. Poskušamo z zdravili, ki uravnavajo delovanje zgoraj omenjenih žlez. Obsevamo z višinskim soncem, potem ko smo prej razdražili kožo z zdravili, tako da postane bolj sprejemljiva za obsevanje. Včasih se nadloga zboljša sama po sebi. Teoretično je možno tako kožo nadomestiti z novo. V praksi pa je le bolj malo uspehov. Ni pa radi te operacije treba v inozemstvo, to napravijo naši domači kirurgi prav tako dobro. P. F.: Omenjene kopeli imate v ljubljanski bolnišnici. Pa tudi nekateri privatni zdravniki v Ljubljani in Mariboru jih imajo. V. F, B.: Vaša hčerka trpi na vednem nahodu in glavobolu. Obrne nai se na strokovnjaka za nosne bolezni. Podobne težave povzroča namreč vnetje čelnih in obnosnih duplin. S. S. L.: Pri vaši nečakinji so gliste tako trdp-vratne, da jih z nobenim sredstvom ne morete odpraviti. Potrebna bo pri njej radikalna kura, ki pa je včasih mogoča le v bolnišnici, Zato vam svetujem, da pošljete nečakinjo v bolnišnico. M. V. K.: Kdaj peljete lahko otroka ven? Otroka peljete lahko ven že v drugem mesecu, najpozneje pa v tretjem mesecu po porodu in to tudi pozimi. S tem pa ne mislim, da ne bi tega že prej lahko storili, če je to otroku potrebno. Otroci na deželi so tega deležni že takoj prve dni po porodu. Saj veste, da napravijo včasih prav dolgo pot do cerkve h krstu, ne da bi jim to kaj škodovalo. Razumljivo pa je seveda, da je treba paziti na to, kako je otrok oblečen, da se ne prehladi. Zadostuje pa tudi, če otroka zapeljemo na balkon ali pa postavimo košarico z otrokom v skrajni sili tudi k odprtemu oknu. Najlepše in najkoristnejše pa je seveda, da se mudimo z otrokom na vrtu ali v parku, kjer ni prahu in ropotanja. V vašem mestu pazite na to, da se izogibljete prometnih ulic, ker je polno prahu in ropotanja. M. 2. Š.s Kakšna obleka je za dojenčka najbolj primerna? Do zadnjih let se je v tem prav veliko grešilo, kar ni bilo ravno v prid otrokom. Najbolj pogosta napaka, ki se je vedno in vedno ponavljala, je bila ta, da so otroka zavijali v debelejšo in toplejšo obleko, kakor je potrebno, da se otrok obvaruje mraza. Druga napaka pa, ki izhaja iz prve, je bila, da se otrok ni mogel radi take obleke dovolj gibati. Pa tudi napačni pojmi o zdravju in razvoju otroka so marsikaj zakrivili. Vsak otrok ima po porodu in tudi še potem skozi daljšo dobo krive noge. S tesnim povijanjem so hoteli to odpraviti. Uspehi pa so bil dostikrat prav nasprotni. Čez čas se otroku zravnajo noge same po sebi, ko se otrok okrepi. K temu pa pripomore tudi ipiši-čevje, ki je pripeto na kosti, in jih s tem, ko sc nateguje, izravnava. Če pa je otrok tesno povit, se ne more gibati. Mišičevje in kosti so v svojem delovanju ovirane. Kosti in mišičevje se slabo razvijajo. Nevarnost, da se noge pozneje skrivijo, je tem večja. Otroška obleka mora ustrezati temperaturi otrokove okolice. Ne sme biti prehladna, da otroka obvaruje pred mrazom,pa tudi ne pretepla, ker tudi vročina otroku škoduje. Obleka mora biti zračna, da lahko izhlapeva vlago, ki jo koža izloča. Otrok se mora v obleki dovolj gibati, ne sme biti pretesna. Obleka naj bo bela, da se lahko pere in čisti. To sem teoretično povedal. Kako' pa v vsakdanjem življenju to dosežete, pa je najboljše, če si ob priliki ogledate dojenčke v dečjem domu. Kmetijski nasveti Uši na vrtnicah. A. M. Lj. — Na vaših vrtnicah in plezalkah so se uši tako hitro razpasrie, da jih ni mogoče sproti uničiti. S tem pokončate popke, ki se še komaj sami držijo; bojite se, da bo zaradi teh škodljivcev le malo cvetja. — Uši na vrtnicah ee prav tako uničijo kakor listne uši na fižolu, kar smo zgoraj opisali. Uši sesajo sok iz mladih poganjkov in drugih nežnih delov rastlin ter povzročajo, da rastline hirajo. Na vrtnicah se nahajajo največ na popkih, ki se potem le slabo razvijejo in navadno odpadejo, še preden ee razcvetejo. Najbolje do sedaj znano sredstvo proti listnim ušem je tobačni izvleček in mazavo milo, iz katerih pripravimo škropivo, kakor zgoraj omenjeno. Tobačni izvleček dobite v glavnih zalogah tobaka. llreskvini listi rumene. A. M. Lj. — Listi na breskvah dobivajo rumenkasto barvo in se krtovi-čijo. Leloe je slana cvetje osmodila, zato ne bo sadu. Radi bi vedeli, kako temu odpomoči. — Vzroki, da breskev hira, dobiva rumene liste, oziroma, da se ti krtovičijo, so lahko različni. Letos je v mnogih primerih bil kriv mraz, ki je nastopil že potem, ko so listi odgnali. Večkrat povzročajo rumene liste tudi vlažna tla, zaradi česar se vrši presnavljanje v njih neenakomerno. Je tudi neka vrsta mušic, deloma tudi uši, ki srkajo sok iz listov, zaradi česar se ti zvijajo, to je krtovičijo. V vašem kraju imate več sadjarskih strokovnjakov, ki bodo na licu mesta ugotovili pravi vzrok te bolezni. Pravilna naprava galično - apnene brozge. I. G. B. — Želite vedeli, v kakšnem razmerju se napravi emulzija bakrene galice, ugašenega apna in vode za škropljenje krompirja proti rji in če je ta emulzija dobra tudi za fižol. — Škropivo iz bakrene ali modre galice. apna in vode ni »emulzija«-, ampak raztopina. Emulzija je mešanica olja z vodo, pri kateri se olje razprši v tako fine kapljice, da postane škropivo belo. Olje se v vodi ne topi, ampak samo razdrobi. — Galično-apnena brozga, imenovana tudi bordoška brozga, ki jo robimo za škropljenje trt in drugih rastlin proti peronospori, je »raztopina«, ne emulzija. Z njo škropimo tudi krompir, paradižnike, fižol, sadno drevje in drugo. Pripravimo jo tokole: Za škropljenje krompirja zadostuje enoodstotna raztopina: nn 100 1 vode vzamemo 1 kg modre galice in 1 in pol kg svežega ugašenega apno. 1 kg galice raztopimo v leseni posodi v 50 litrih vode, tako da jo obesimo v vrečici čez noč v vodo. Tako se najlaže raztopi. V drugi posodi zmešamo 1 in četrt kg apna v 50 litrih vode, do dobimo apnpno mleko. Nato zlijemo med neprestanim mešanjem polagomn galično raztopino v curku v npneno mleko (ne narobe). Tako dobimo enakomerno raztopino galično-apnrne brozge, s katero takoj lahko škropimo krompir, fižol, paradižnike. iiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiii ODREŽITF. ...................................... nmm BIOTT §¥1W4SW I odgovarja samo na vprašanja, ka- | | te H m je priložen tale odrezek. | 1 ,,Slovenec" 24. julija t938 j illlHillUltl I.................................................................................................. Naprava vina iz ribeza. M. 0. L. — Prosite nasveta, kako ee pravilno napravi vino iz ribeza. — Ribezovo vino napravimo na sledeči način: Popolnoma zrelo ribezovo grozdje potrgamo, očistimo od listja, vejic in druge nesnage, ga zmečkamo, zmeljemo ali zmastimo tako previdno, da ne stre-mo pešk, ki dajo vinu trpek okus. Tako pridobljeno brozgo postavimo v kad na bolj hladen prostor, kjer naj stoji par dni. Ker priplavajo tropine nn jrh, jih večkrat na dno potlačimo, da ostanejo vlažne, ker suhe se rade skvarijo. Po dveh dneh to brozgo hitro in čisto sprešamo, najbolje s kako majhno stiskalnico. Tako dobimo ribezev sok. — Temu dodamo vode in sladkorja. Da dobimo dobro namizno vino, dodamo na en liter soka dva litra vode in tri četrt kilograma sladkorja-sipe. tako nastane pijača z 11 do 12 odstotki alkohola. Sladkor je najbolje prej raztopiti v topli vodi in nato raztopino primešati soku. — Da ee ta sladki sok spremeni v vino, mora pokipeti. V ta namen ga natočimo v popolnoma čist zdrav sod, toda ne do vrha, ampak kake štiri prste pod veho, na katero nastavimo kipelno veho. Sod postavimo na bolj topel prostor, kajti sladkor se najraje spreminja v alkohol, to je pokipi pri toploti 15—20 stopinj Celzija. Če je kraj prehladen, preneha kipenje, četudi je sok še sladek. Tedaj premestimo sod v toplejši prostor, premešamo v njem pijačo, da se dvigne drožje, nakar ee po par dneh kipenje obnovi. Ko je prenehalo glavno kipenje in se je vino očistilo, tedoj ga pretočimo v drug sod, ki ga le čisto malo zažvepiamo. Sod napolnimo do vrha. Ker se pa vino suši, ga vsakih 14 drli dolijemo, da se veha vedno moči v vinu. S tem preprečimo, da ne prihaja v vino zrak in da se ne skisa — cikne. Sedaj vino zori. Čez tri do štiri mesece je pijača dozorela in se je popolnoma učistila. Tedaj jo lahko že rabimo. — Najbolje pa je pretočiti jo v steklenice, v katerih se ohrani nepokvarjena po več let. Steklenice je dobro zamašiti ter jih hraniti leže v pesku. Rojenje čebel. A. R. S. P. — Dne 28. maja so vam iz panja »Kranjič« rojile čebele. Ko je bil roj zunaj, se je kmalu za tem vrnil nazaj v panj. Dne 0 junija so se ponovno rojile in ta roj sem dobil. Dne 8., torej čez dva dni, so se rojile že tretjič iz istega panja Razni znanci trde, da je nemogoče, da bi bil v dveh dneh iz istega panja ponovno roj. — Večkrat se pripeti, da se roj čebel, ki se je izselil iz roja, zopet vrne vanj. Navadno se to dogodi tedaj, če je roj pri rojenju izgubil matico, bodisi da je pri izletu poginila ali jo je pa kaka ptica pobrala. Roj brez matice si tedaj ne ve drugače pomagati, kot da se vrne nazaj v svoje prejšnje domovanje. Lahko je tudi v roju po več matic, izmed katerih se ena z delom čebel vrne nazaj v ponj, da potem čez par dni popelje nov roj na dan. — Pri »kranjičihc je zelo pogosto opažati, da roje po trikrat; to pa tedaj, če imajo več matic. Če se želite podrohneje poučiti o raznih pojavih pri rojenju čebel, obrnite se na Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani, ki vam bo nasvetovalo najprimernejšo knjigo o tem vprašanju. Zatiranje predenire na travniku. I. I. Z. — Na travniku, kjer je mnogo detelje, se je pojnvila predenica. S čim jo je najuspešneje zatirati? — Predenico je začeti zatirati takoj, ko se je spomladi pojavila, še preden odevete in zarodi seme. Če se je že razpasla, je boj proti njej zelo težaven. Pre- glejte takoj natančno ves travnik, in kjer naletite na napadeno deteljo, jo s predenico vred požanljte, spravite v kako vrečo, da se ne raztrosi po njivi, posušite in zažgite vse skupaj. Če samo kos pre-denične »vrvicec (stebelca) pade na deteljo, se je takoj oprime in 6e popolnoma razvije. Požeti prostor pokrijte s slamo, ki jo zažgite, da uniči vsa tamkaj še ostala stebelce, poganjke in seme pre-denice. Ta prostor razkužite lahko tudi e kalijevo soljo ali s čilskim solitrom. En kilogram tega umetnega gnojila raztopite v 10 litrih vode. S to raztopino polijte prostor, kjer je rastla predenica, ki jo s tem uničite. Apneni prah v kleti ne škoduje vinu. I. I. Z. V kleti, ki je poleti nekoliko Vlažna, trosite po tleh suh apneni prah. To vam je bilo odsvetovano, češ da ni dobro za vino; če pride namreč vino pod pipo do apna, se dela plin, ki pijači škoduje. — Predvsem ni nikak pogrešek, če je poleti klet nekoliko vlažna, kajti vlaga drži klet bolj hladno in vino v njej bolj zori. Pogrešeno pa tudi ni, če trosite po tleh apneni prah, kajti plin, ki se razvija, če nanj kaplja vino, ni škodljiv. Če kane vino, v katerem je dovolj kisline, na živo apno, se to začne peniti, pri čemer se razvije ogljikova kislina, oziroma ogljikov dvokis. Ta pa vinu ne more biti škodljiv, kajti to ga samo razvija in čim več ga je v njem, tem prijetnejši okus ima. Škodljivo bi moglo postati samo tedaj, če se zrak v kleti preveč suši, kar vinu ne prija. Mešanje salojidina z modro galico. I. I. Z. — Želite vedeti, če se sme mešati salojidin z modro galico pri škropljenju trt in kako naj se to pripravi. — Salojidin ali natrijev thiosulfat je nadomestilo za žveplovo moko in se rabi za zatiranje oidija ali plesnobe na trtah. Ta tvarina je sol, ki vsebuje žveplo. Na zraku se razkraja in uničuje oidij tudi ob bolj nizki temperaturi in oblačnem vremenu. Da si prihranimo žveplanje ali posebno škropljenje s salojidinom, zmešamo tega z modro galico in tako skupno zatiramo peronosporo in oidij. Praktično se rabi pri prvem in drugem škropljenju (pred cvetenjem in po cvetenju trte) skupno z galično-apneno brozgo, ki se najprej pripravi sama zase ter se ji doda nekaj več apna, kot je sicer običajno. Takoj poleni raztopimo v 100 li- Pravni Kmetijske šole. K. M. V Sloveniji imamo banovinsko kmetijsko šolo na Grmu in v Št. Jurju ob južni železnici ter banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Če želite vstopiti v katero teh šol, se glede vseh potrebnih informacij obrnite na ravnateljstvo dotične šole. Stroški zgubljene pravde. K. A. Č. Preden ste se začeli tožariti, bi bili morali preudarlti, kaj bo s pravdnimi stroški, če tožbo izgubite. Tožbe zaradi žaljenja časti, kjer gre le za besede, so navadno dvomljive, ker ne veste vnaprej, kako so priče slišale eno ali drugo besedo, kako so jo razumele in kako bodo pred sodiščem izpovedale o vsem tem, kar se je vam zdelo zelo važno, dočim priče na vse to niso polagale važnosti in si zato tudi marsikako stvar drugače vtisnejo v spomin, kot pa je v resnici bila. Ne morete pa takim pričam očitati krivega pričevanja, ker so velikokrat res prepričane, da so pred sodiščem pravilno izpovedale svoja, zaznanja, ki- pa ,ne -odgovarjajo vašim trditvam. Sodišče je pa končno le navezano na izpovedbe prič in če te izpovedbe niso potrdile vaše obtožbe, je moral biti. nasprotnik zaradi pomanjkanja dokazov oproščen in v posledici tega trpite vi vse pravdne stroške. Vaš nasprotnik ima pravico, da predlaga proti vam izvršbo za pravdne stroške. Če prejemate mesečno plačo, bo smel predlagati rubež tretjinke plače, vendar tako, da vam bo ostalo čistih vsaj 600 dinarjev na mesec. Če se sproži kamen... A. A. K. Skozi 12 let ste živeli s sosedom v miru. Potem vam je prepovedal pot, nakar ste ga tožili in je sosed izgubil. Nato je vas tožil zaradi meje in ste vi izgubili. Nato ste ga zopet tožili vi zaradi služnostne pravice in ste deloma uspeli, deloma pa ne, kljub temu, da so bile vse ugledne priče na vaši strani, pa je sodnik verjel drugim pričam. Sedaj pa vprašate, če bi načeli novo pravdo zaradi odstranitve dela ograje. — Ali vas vse te zaporedne pravde niso nič izmodrile? Seštejte stroške, ki jih morata plačati oba in preudarite, ali so uspe-iii oziroma delni uspehi pravde odtehtali te stroške? In še premišljujete, ali bi začeli novo pravdo, ko ste morali pač spoznati, kako nezanesljive so priče in ne morete vnaprej vedeti, katerim pričam bo verjel sodnik. Skrajni čas je, da vi in sosed spoznata, da sta šla predaleč v svoji ne-odjenljivosti, da tako pravdanje ne hasne ne vama, ne vašemu gospodarstvu, da se medsebojno pomirita in vse bodoče spore rešujeta sama, aH pa s prizadevanjem modrega občinskega moža, sicer bosta obe domačiji še premalo za kritje stroškov vaših brezkončnih pravd, ker rodi vsaka novo. Rafun za vožnje. M. Š. L. Stavbni materijal morate plačati po dogovoru. Če vam je voznik dal račun za pripeljani material, potem bi se v dvomu smatralo, da je to skupen račun za material in za prepeljavo istega, v kolikor tega sama cena ne izključuje. Terjatve za opravljene vožnje zastarajo tekom treh let. Če vas po enem letu terja voznik za plačilo vožnje, boste^ morali terjatev plačati, v kolikor vi ne dokažete, da ste pred letom z materialom vred plačali tudi dovoz istega. Kateri vdovi gre pokojnina? R. Č. Ločen katoliški zakonec se je poročil s katoličanko po pravoslavnem obredu, ko sta oba predhodno^ prestopila v pravoslavno vero. Ta soprog je državni uslužbenec in je sedaj umrl. Vprašate, katera vdova ima pravico do pokojnine, ali prva, ki se je sporazumno ločila od moža, ali druga, ki je v zadnjem času skupaj s pokojnim živela. — Verjetno je, da si upravna oblast ne bo delala preveč skrbi s takimi, ne več redkimi primeri, in bo dala vsaki vdovi polovico pokojnine, kot po smrti državnega uslužbenca — muslimana. Po našem mnenju je upravičena do pokojnine le prva in prava vdova, katoličanka. Kajti pokojnik ni mogel veljavno skleniti drugega zakona, ker mu prva žena še živi. Zato naj vdova-katoličanka sproži vprašanje veljavnosti oziroma neveljavnosti drugega zakona. O tem bo razpravljalo okrožno sodišče, ki bo na našem pravnem področju moralo izreči, da je drugi zakon bil neveljaven. Če bo ta izrek potrdilo vrhovno sodišče, ima vdo-vn-katoličanka upanje, da si bo priborila celo pokojnino. Gotovost za ta morebitni uspeh pa nI podana. Nezaruhljivi prejemki. R. J. O. Po izvršilnem zakonu mora ostati zavezancu, ki je stalni državni ali samoupravni nameščenec, ena tretjina mesečnih prejemkov nezarubljena z nadaljnjo omejitvijo, da mora zavezancu ostati prostih najmanj mesečnih 500 din. Zarubljiva je le plača ali ostali prejemki v denarju ali naravi, izvzete pa so osebne in rodbinske doklade. Ce se vam zaradi su-spenzije izplačuje le polovična plača, je sedaj zarubljiva le tretjina te dejansko izplačane plače z trih te brozge tri četrtine od enega kilograma salojidina tako, da ga obesimo v pripravni košarici nad dotično posodo ter uilivamo nanj brozgo škorcem, da se čimprej raztopi. Teko dobimo škropivo, ki enako učinkuje proti peronospori kakor proti trsni plesni ali oidiju. Uši na fižolu. K. A. I. — Imate visoki fižol, ki je že sedaj poln malih črnih živalic — uši. Lansko leto so vam te uši fižol popolnoma uničile. Cvetje in stročje je bilo čisto črno, tako da se je kar gnusilo. Letos pa, kakor se vidi, se ponavlja isto. Želite vedeti, ali je kako sredstvo za odpravo uši in kje se ga dobi. — Listne uši so letos_ velika nadlega vsega rastlinstva. Ne samo na fižolu, ampak tudi na sadnem drevju, na hmelju, na vrtnicah in celo na raznih plevelnih rastlinah jih je polno. Zatiramo to golazen s tobakovim izvlečkom, kateremu primešamo mazavo milo. Dvoodstotna raztopina tobačnega izvlečka zadostuje, da uniči listne uši. V 25 litrih vode raztopimo pol kilograma tobačnega izvlečka in posebej še pol kilograma mazavega mila, ki »luži, da škropivo ostane na listih. Raztopino mazavega mila ulivamo polagoma v raztopino tobačnega izvlečka, da se napravi enakomerno škropivo. S tem škropivom poškropimo s škropilnico fižol, tako da so listi od spodaj mokri, kjer se uši drže. Škropljenje samo po vrhu ne zaleže mnogo. Čez nekoliko dni po prvem škropljenju ponovimo to še enkrat, da uničimo zalego, ki je še ostala živa. Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! originalna, naravna in zdravilna ' Je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek! nasveti isto utesnitvijo, da vam mora ostati čistih mesečnih 500 din. Opozorite oblastvo na neupravičene odtegljaje; 5e pa opozorilo ne bi pomagalo, morate pač tožiti obiastvo, da vam plača vse, kar je bilo odtegnjenega preko zakonitega najmanjšega zneska 500 din, ne računajoč v ta znesek osebne in rodbinske doklade, ki so morale ostati proste. Izplačilo dednega deleža po očetu in materi. L. C. Sv. M. Ko je brat prevzel po materi posestvo, se je zavezal, da bo vam plačal določeni delež po materi brezobrestno, dočim je prevzel v plačilno obvezo tudi dedni delež po pok. očetu, ki je že bil s 4% obrestmi vknjižen na posestvu. Ob vaši materi je zapadel za šolanje neporabljeni ostanek deleža po materi. Takrat ste smeli zahtevati izplačilo ostanka od prevzemnika. Če bi ga brat ne plačal na opomin, bi bil v zamudi in od tedaj dalje bi tekle 5% zakonite obresti. Ker brata doslej niste pozvali na plačilo, ni prišel v zamudo in zato materinega deleža ni dolžan obrestovati. Od še neplačanega očetovega deleža imate pravico zahtevati 4% obresti za zadnja 3 leta nazaj. Vse obresti iz prejšnjih let so pa medtem že zastarane, ker jih niste vsaka tri leta poračunali. Ker je moral očetov dedni delež prevzemnik obrestovati, materin delež pa je bil določen brezobrestno, zato je smatrati prvi dolg za prevzemnika kot težji dolg in se bo brat lahko skliceval na to, da je predvsem izplačal očetov dedni delež, da je ostanek le še od materinega deleža, ki ga bo šele od dneva vašega opomina dalje dolžan obrestovati s zakonitimi 5% obrestmi. Čigav Je vhod k hiši. W J.. G. Občina je naročila zemljemercu, da je premeril občinski svet. Ta je ugotovil, da je svet pred vhodom k vaši hiši občinska last. Občina zahteva sedaj, da ji plačujete za to najemnino. — Če lahko dokažete, da ste sami s svojimi posestnimi predniki skozi 40 let mirno in javno uživali sporni svet z voljo lastnika, potem ste dotični košček sveta pripose-stvovali in lahko sedaj od občine zahtevate, da se ta košček sveta prepiše na vas. Zaičiten kmet. S. Š. — Dolžnik, ki je zaščiten kmet, vam je dolžan vsoto denarja, ki je noče vrniti. Vprašate, ali lahko izterjate dolg potom prisilne prodaje nepremičnin? — Ako je kmet dolžnik po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov in je dolg nastal do dne 19. aprila 1932, vam je dolžan dolg odplačevati, potem ko se za polovico zniža, v 12 letnih obrokih s 3% obrestmi. Prvi obrok bi moral plačati že 15. novembra 1936, ako ste vi pravilno postopali. Upnik je namreč obvezan napraviti obračun in novo obveznico na znižani znesek dolga ter te listine dostaviti v dveh izvodih občinski upravi, ki je pristojna za dolžnika. Občinsko oblastvo izroči en izvod obveznice in obračuna dolžniku in ga pozove, da obveznico podpiše v 15 dneh ali pa, da poda svoje prigovore. Če dolžnik noče podpisati obveznice in poda svoje prigovore, se na zahtevo upnika opravi pri občini narok o prigovorih. Če se doseže pri naroku sporazum, napravi občinsko oblastvo takoj obveznico, overi podpise in izroči obveznico upniku. Šele tedaj vam je dolžnik dolžan plačati dospele obroke. Če se niti po opravljenem naroku ne doseže sporazum med upnikom in dolžnikom, napoti občinsko oblastvo stranke na redno sodišče. Dolžnik ni dolžan plačevati obrokov po uredbi prej, kot se zamenjajo dolžniške listine z novimi obveznicami. Če vam tudi po zameni dolžniških listin ne bo plačal, boste dolg lanko izterjali tudi potom prisilne dražbe nepremičnin. Pripominjamo, da pridobi upnik pravico takoj zahtevati plačilo celotnega dolga, če ne plača dolžnik svojega dospelega obroka po uredbi, izvzemši primere elementarne nezgode, zaradi katere je bil oproščen plačila davkov. Dota. T. R. S. — Oče je dolžan dati hčerki, ko se poroči, svojemu stanu in imovini primerno doto. Če pravi oče, da je ne more dati, potem imate pravico, da zaprosite pri domačem okrajnem sodišču, da sodišče v nepravdnem postopku določi, če in koliko je oče dolžan, da vam da kot doto. Tej dolžnosti se ne bo mogel oče izogniti s tem, da izroči svoji drugi ženi, vaši mačehi, celo svoje posestvo. DediiSina po uiitkaricL R. A. S. — če je prevzemnik posestva bil dolžan izplačati materi še 15.000 dinarjev, pa je mati še pred izplačilom umrla, potem spada ta terjatev pokojne napram prevzemniku v zapuščino pokojne matere. Če mati ni napravila veljavne oporoke, bodo kot zakoniti dediči poklicani vsi njeni otroci po enakih delih. Namesto že umrlemu sinu bo ta zakoniti dedni delež pripadel njegovim otrokom. Isto velja za še neizpolnjeno obvezo prevzemnika glede žaganja desk oziroma izgovorjene denarne protivrednosti za to žaganje Če bodo dediči trdili, da prevzemnik še ni žagal materi izgovorjene količine lesa, oziroma da še ni dal izgovorjene protivrednosti za to žaganje, bo moral prevzemnik dokazati, da je s svoje strani prevzeto obveznost že izpolnil, ali pa bo moral priznati svoj dolg napram zapuščini. Svetovni prvak Lepaki so vabili z velikimi črkami na tekmo, na kateri ee bo odločilo, kdo bo postal »kralj neba«: ali slavni pilot Francoz Detroyat ali nemški zračni pilot akrobat Fieseler, Na prjgraniu je bilo, d-» H;>sta tekmeca izmenjala letali. Določeno je bilo, da nekaj dni pred tekmo letita vsak četrt ure na letala svojega nasprotnika, Na letališče Willacoublay-u je ravnokar prispel v avtomobilu francoski prvak v zračnih akrobacijah Detroyat in lahkotno skočil na tla. Nemški aparat je bil pripravljen za vzlet, Tekmeca sta se prijazno pozdravila in Detroyat je hitro stopil v garderobo, da bi se pripravil za let. Medtem ko je oblačil svojega »pajaca«, je preroislieval o po-kretih, ki jih bo moral čez treriutek napraviti v zračnih višinah. Ne smete misliti, da med »kroba-cijami, ki vedno zadivijo gledalce, misli samo na čast in slavo. Kaj iel Detroyat dela, računa in premišljuje. Potomec je stare rodovine, ki se je proslavila s svojimi odličnimi jahači in zaradi tega ima preciznost že v krvi. Kajti malokatera stvar zahteva tako veliko preciznosti in treznih misli, kakor ravno zračne akrobacije, Detroyat jih obožuje. Sam je preizkusni pilot in ve, kakšno važno vlogo igrajo akrobacije v letalstvu, čeprav tega nekateri nočejo razumeti. V akrobacijah se izkaže trdnost letala in sposobnost P"° Kadar Detroyat sam v zraku študira ta ali PW lik, je podoben učenjaku, ki v svojem laboratoriju dela za dobrobit človeštva. Kakor imajo ljudje svoje bolezni — jetiko ali raka itd., tako ima tudi letalstvo svoje: izgubo brzine, drsenje na krilo in strašni ploščati wri. (Letalo pada v majhnih krogih oz. spiralah proti zemlji. Pri hitrem vrtenju se napravi okoli repnih površin brezzračen prostor, zaradi katerega krmila ne morejo delovati. Ce pade letalo v ploščati WTi, je izgubljeno, ker rešitev letala je le vprašanje naključja. Kariera Detroyat-a je znana. Je še precej mlad in je že leta 1933 imel za seboj 4000 ur letenja, in to največ v akrobacijah. Je preizkuševalni pilot pri tovarni MorSne, kar je zelo nevaren posel. Kmalu je Detroyat zaslovel daleč na okoli. Vsaka »lava pa ima svoje zahteve. Z več »trani je dobiva vabila na razna tekmovanja. Kmalu se je približal svetovnim pilotom in začel je tekmovati za naslov: prvega zračnega akrobata na svetu. Tedaj je veljal za najboljšega pilota Nemec Fieseler. Tako je bil določen dan (8. oktober 1933), ko se bosta pomerila dva najboljša: Gerhard Fieseler in Detroyat. Detroyat se je oblekel. Počasi je stopil iz sla-čilnice in se napotil k Fieselerjevem letalu. Medtem ko si je še popravljal naočnike, je mislil na izredno dogodivščino, katero bo zaupal samo svojemu mehaniku pred tekmo in Fieselerju po tekmi, Detroyat ogleduje nemško letalo od vseh strani. Zdi se mu nekam nizko. Ima precej razmaknjena kolesa in srebrna, močno zaokrožena krila. Fieseler stoji pred njim, ostrih potez na obrazu in razmršenih plavih las, vesel in simpatičen. Ne zna niti besede francoski in tudi Detroyat nima pojma o nemščini. Poslužujeta se tolmača in preko njega dajeta drug drugemu tehnična pojasnila o svojih letalih in o načinu pilotiranja. Detroyat se usede v letalo in preizkusi krmila. Krilca ustrezajo vsakemu tudi najmanjšemu gibu krmilne palice brez vsakega upora. Letalo mu vedno bolj ugaja. Gotovo je ta aparat grajen samo za akrobacije. Detroyat je zadovoljen, Fieseler se vzpne na prste in primakne svoj obraz k robu sedeža in pojasnjuje še zadnje malenkosti. Z druge strani tolmač, ravno tako naslonjen, prevaja.. Dobro jel Detroyat spusti naočnike na oči, kretnja, ki označuje trenutek, ko se letalec oddaljuje od ljudi, da se dvigne v zračne višave. Fieseler še enkrat preizkusi vezi, s katerimi je Detroyat privezan k letalu. Te vezi so življenjsko vprašnje za zračne akrobate, Detroyat se zahvali in Fieseler se odmakne. Kontakti Vse gre v redu. Motor je bil že prej v teku in je takoj vžgal. Visoka trava za letalom začne valovati, bičana od vetra, ki ga je delal propeler. Motor bobni nekaj sekund pod polnim plinom in nato utihne. V redul Odstranite cokle! Lahko letalo se je takoj odlepilo od zemlje. Detroyat ga je kmalu imel v rokah, Na razpolago ima 15 minut za »tudiranje lastnosti letala in za najtežje akrobacije, t>red vzletom si je napisal na listič papirja vse figure, katere mora izvršiti v prostranem zračnem morju Ko je dosegel 1000 m, je polagoma začel izvajati akrobacije, ki jih je delal na svojem MorS-nu in katere je Fieseler izvajal na njegovem letalu. Vse gre v redu. Težke figure so se nizale druga za drugo, izvajane z izredno lahkoto. Detroyat je vedno bolj občudoval letalo svojega tekmeca — res prav izredna »maSina«. Program, predviden za danes, je skoraj izčrpan. Ostalo mu je ie 6 minut časa. Tedaj 6e je odločil, da bo na Fieselerjevem letalu poizkusil akrobacijo, ki mu je vedno u»pela na njegovem aparatu, katere pa Fieseler sam na svojem gotovo še ni poizkusil — hrbtni wri. Ako asu 5c tu uspe, Ima mnogo upanja n« zmagn. Ker pa svojih kart še ni hotel vnaprej odkriti, je sklenil, da vzame večjo višino in se malo oddalji od letališča. Dosegel je višino 1300 metrov. Prišel je trenutek Detroyat je obrnil letalo na hrbet, Zemlja je zdrknila nad njegovo glavo in nebo je imel pod nogami. Malo neprijeten občutek. V takem položaju vsak izgubi za trenutek orientacijo. Detroyat je počakal, da se je zbral in — 6edaj pa, da vidimo, kakšen je ta »hrbtni vri«. Plin je popolnoma odvzet. Detroyat čaka izgubo brzine in dela iste pokrele kakor na svojem letalu, kadaT ga hoče postaviti v »wri«. Gotovo je. Letalo se je prevrglo na glavo. De-troyat je začutil na desnem licu močan sunek vetra in letalo se je začelo vrteti. Trup ni bil v navpičnem položaju, ampak nagnjen proti zemlji, katero je Detroyat vedno videl pod sabo. To je hrbtni »wri«. Brez dvoma! V tej akrobaciji, katera je še malo znana, je preživljal iste občutke kakor pri navadnem wriju. Tam je čutil močan pritisk na sedež, pri hrbtnem wriju se pa je pritisk prenesel v pritisk na vezi. Če bi se te strgale, bi ga vrglo z letala kakor kamen iz prače. Ali vezi so trdne. Fieseler je imel prav, ko jih je preizkusil pred poletom. Letalo je medtem napravilo en krog, dva kroga, tri kroge ... Vse gre v redu. Nenadoma postanejo komande kakor divje. Letalo se zajeda v zrak in obrati postajajo vedno hitrejši. Pazil Detroyat je takoj pomislil na ploščati wri, ki je najstrašnejši vprašaj za nekatera letala, na katerega še ne more nobeden odgovoriti; ploščati wri, smrtna bolezen aviatike, kateri že tako dolgo iščejo zdravnika. DetToyat ni izgubil hladnokrvnosti in je delal vse potrebne pokrete, s katerim je upal, da bo izvlekel letalo iz wrija. Sunkovito je dodajal in odvzemal plin in obenem e hitrimi pokreti rok in nog iskal ogla, pod katerim bi komande ponovno odgovarjale. Vse zastonj. Komande so ostale brez odpora, kakor mrtve. Letalo ne leti več, ampak je postalo vse drugo prej kakor leteči stroj, magari kakšen voz, avto ali — mrtvaška rakev. Nenadoma je, prepuščeno zemeljski privlačnosti, začelo padati z vedno večjo brzino proti zemlji. Detroyat je vse poizkusil in uvidel je, da ne more ničesar več storiti. Prišel je trenutek poslednjega aduta: skočiti iz letala in si s padalom rešiti življenje. Ali tedaj se je nekaj v njegovi duši postavilo po robu tej misli da naj zapusti tako lepo Fieselerjevo letalo, da naj ga pusti, da bo treščil na zemljo, da bi priznal, da ga ni mogel izvleči iz wrija? Ne, to mu ni šlo v glavo. Zastonj bi bilo vse njegovo razlaganje in pojasnjevanje njegovega skoka, nihče ga ne bi mogel razumeti. Ne bi bil niti vreden naloge, ki so mu jo poverili. Ali tudi umreti bi bilo neumno. Zemlja se je vedno bolj približevala, vedno bolj pretila. Treba se bo odvezati in to hitro. Detroyat je tipaje iskal z roko na pasu, ki ga je držal za sedež, zaponko, katera ga bo osvobodila. Toda zaponka se ni dala odpreti---1 Njegova teža osemdesetih kil je tako pritisnila na vezi, da se je specialni mehanizem, kateri se da v normalnem letu z lahnim pritiskom odpreti, v tem položaju hrbtnega wrija zataknil in ga ni bilo mogoče odpreti. Končano je. Čaka ga sigurna smrt!!! Ljudje, ki še niso preživeli podobnih trenutkov, ne verujejo, česa se človek takrat spomni in s kakšno brzino se vrstijo misli. Kar je Detroyat večkrat bral in slišal, to je sedaj občutil na sebi. Dolga vrsta njemu dragih spominov je drvela z divjo brzino skozi možgane. Spomnil se je svojih mladih let in svoje preteklosti. Ali, njegova glava ga je težila kakor svinec, zaradi tega divjega vrtenja, ki ga je hotelo iztrgati iz letala. Bobnenje okoli njega ga je ze čisto oglušilo. V grlu ga je nekaj stiskalo. Videl je samo neko premikanje barv, kakor v snu; stvarnost se je mešala s sanjami, resničnost z navideznim. Vse nianse mavričnih barv so mu plesale pred očmi, dočim mu je razum ostal jasen. Sklenil je, da se bo boril do zadnje sekunde, do zadnje dese-tinke sekunde! Začel je delati pokrete, da bi odklonil ta strašni, brezzračni prostor. Dodal je plin in ga zopet odvzel. Brezuspešna igra. Letalo pada nevzdr-žema proti zemlji. Detroyat-a se je polastil obup. Nobene koristi nima od borbe. Ne kaže mu drugega, kakor mirno počakati smrt. Skozi možgane mu je zletela bežna slika. Pred očmi so se mu prikazale razvaline njegovega letala in on, ves razbit in raztrgan, bolj podoben kupu mesa kakor človeku. Njegovi prijatelji so pritekli in začudeno gledajo razbito letalo. Fieseler in člani komisije ugibljejo o vzroku nesreče. Tu in tam se kdo skloni in pobere kakšno važnejšo stvar. Fotografiranje in beležke: večna slika in klasična scena po vsaki nesreči. Novost se je hitro raznesla in dnevniki z velikimi črkami objavljajo njegovo smrt. Zagleda smrt. Vsa bela steguje po niem dolgi roki, kateri 6e pa naenkrat spremenita v del ceste, ki vodi iz Versaillesa v Chosi le Poi. Na obeh. straneh so hiše z rdečimi strehami. Če bo ostal živ, ne bo nikoli pozabil te peklenske slike. Ne-stvor je rasel in se večal. Zemlja je že tu in z njo Zakaj se je Fieselerjevo letalo naenkrat zravnalo? Detroyat vam tega ne more odgovoriti, ker ve samo to, da je naekrat začutil, da so komande postale trde in da so odgovorile na njegov gib. Gotovo je letalo zašlo v močne vzdižne struje, ki so med jadralnimi letalci poznan« kot termični vzgorniki. Ta struja je zadela na trup in izpolnila strašni brezzračni prostor, ki je obdajal repna krmila tako, da so komande odgovorile na Detroya-tov gib. Mogoče? Toliko stvari jc še v kraljestvu vetrov, katerim še človek ne ve odgovora. Detroyat ni izgubil niti trenutka. Pijan od veselja je poslušal, potem ko je zravnal letalo kakih 80 m nad zemljo, kako je žvižgal rešilni veter okoli žic. Pod njim eo drsela polja, hiše, drevoredi in jasna brazda — pot iz Versaillesa v Choisi le Poi... S polnim plinom je Detroyat priletel na svoje letališče. Naredil je še nekaj akrobacij, da ne bi izgubil zaupanja vase. Dve minuti kasneje, in šc preden je preteklo predvidenih 15 minut, se je spustil na letališče, ki se je bleščalo v jutranjem soncu, točno pred noge smejočega sc Fieselerja. S tem letalom bo znova vzletel pojutrišnjem pred 100.000 gledalci, 6 tem letalom se bo boril za pehar in naslov prvega letalca na svetu. Na tekmovanju je zmagal Detroyat in si osvojil pehar. K temu mu je največ pripomogel hrbtni wri, katerega Fieseler s svojim letalom ni mogel ponoviti.,, Pismo iz Sicilije Comiso (Ragusa), 1. julija. »Moj predragi Vinko I •' ^"Rdim v zadregi, ker ti tako pozno pišem. Oprosti mj: po napornih dnevih tik pred izpiti, po dnevih velike raztresenosti pred odhodom — glej, so prišli srečni dnevi'pOvratka, nedopovedljivi dnevi snidenja z očkom, mamico, s sestrami in še s tisto sestro iz tvoje »Domačije«. »Kako me kliče in vabi.,.« Kakšna srečal — pa čeprav sem drugi dan po prihodu zbolel in čeprav ee zdaj trudim, da bi okreval. Včeraj sem vstal in zdaj se ustavljam pred svojim ljubljenim, zopet najdenim domom, pred poljano, ki je vsa v cvetju, pred obzorjem nekdanjih dni, z otroško zadivljenostjo in poln zanosa v bogastvu spominov. Pravil sem svojim domačim o tebi--dal sem jim brati tvoje lepo pismo in odlomke tvoje »Domačije«, ki jih tudi jaz vedno čitam — in pojem, pojem o tvojem povratku, o svojem povratku in o tisti vrnitvi, ko se bodo vsi znašli združeni.--- Ali si s košnjo pri koncu? Jaz sem našel na poljih suha strnišča in snope zložene na gumno, bogate v svojem zlatu in soncu — — toda vinogradi so zeleni in pomaranče cvetejo in zorijo za novo letino. Kdaj prideš v Sicilijo? Pozdravi mi lepo svojo mamo, svoj rodni dom, svojo zemljo, sredi katere se naj prebujajo spomini name, ki ti prerokujem lavorike in slavo.-- Iz vroče Sicilije najtoplejše pozdrave od mojih in od mene — vedno tvoj Carmelo Lauretta.« Sedim v senci za skednjem, držim v rokah štiri strani dolgo pismo z velikimi ognjevitimi črkami. V gošči pojo kobilarji, iz daljne vasi je slišati pasji lajež. Nad trtjem se kostanji kopljejo v svetlorumenem cvetju, Z onkraj vrta prihaja šelestenje: mati žanje pšenico. Že dolgo ni bilo tako dobre žetve, kot bo letos. Z griča nad hišico se vidijo polja kot s cekini posuta. Potem nenadoma vse utihne, vse stopi v ozadje in pred sabo vidim rahlo bledikast obraz. Brčice pod nosom, goste, lepe in kot oglje črne lase, velike, temne in ljubeznive oči, iz katerih sije veličina čiste mladosti, ki ima v Bogu svoj bogati izvor in svoj cilj. Pod brado so črne pentlje umetniške kravate. Carmelo Lauretta, poet, moj dobri, dragi prijatelji Ob meni leži njegova prva pesniška zbirka »Kapljice in listi«. (Giocciole e foglie). Na prvi strani berem: »--, v umetnosti in veri velikemu bratu, z naj- iskrenješimi voščili Caumelo Lauretta. Milan, 22. 4. 38.« Ljubka, nežna lirika z značilno mladostno plahostjo. »Zakaj se tako žalostno zapira cesta na tvoji poti? Zakaj?« Ko sem prvič prebiral te pesmi v parku Ra-vizza onkraj ceste Bianca di Savoia, sem trpel spričo njihove čustvenosti, kajti moje domotožje se je ob njih skrivnostno razraščalo. Danes pa — v tišini in samoti, ko vse strune srca sprejemajo lepoto, mi je ob čitanju toplo in prijetno — in prijatelj Carmelo mi ni bil še nikdar tako blizu. Doslej so bile med nama bolečine, skrbi in hrepenenje, zdaj pa, ko je vse to minilo, se je sredi dolge dolge razdalje med nama našla sreča. Carmelo je bil prvi, ki sem ga v Milanu spoznal. Po polnoči, ko sem dospel v penzionat Cardinal Ferrari, mi je prišel v sobico stisniti roko. Potem je bil moj zvesti spremljevalec. Govoril mi je in pripovedoval, jaz pa sem kimal. Toda bal sem se, da izgubi potrpljenje, Bil je vztrajen. Počasi sem začel govoriti v tujem jeziku preproste stavke. Šli so dnevi — in najpogosteje je bila v mojih ustih beseda »nostalgia« — domotožje. Če sva bila v sobi, sem mu jecljaje govoril o svoji domovini, o materi, o Rodinah. Hotel sem dati izraza čustvom, a takih stavkov še nisem zmogel. Neredko sem obtičal sredi govorjenja, v zadregi pogledal Carmela in videl, kako napeto pričakuje, kaj bom povedal. Nasmehnil sem se, segel po debelem slovarju in poiskal potrebni izraz. Ob mizi se nas je shajalo več. Spraševali so me o Jugoslaviji, me smehljaje se dražili z Dalmacijo in govorili o trogirskih levih. Carmelo se ni nikoli mešal v te razgovore. Videl sem, da ne poznajo naših razmer. Včasih smo se razvneli v nasprotjih, naposled pa smo sklenili, da bomo puščali politična vprašanja ob strani. Postali smo si dobri znanci. Če sem kdaj prišel posebno jasnega obraza k obedu, so me ogovorili: »Kaj lepega? Pismo od neveste?« »Ne od neveste, od dekleta«, sem popravil. Potem so me spraševali o njej. Meni nasproti je sedel Carmelo in me molče gledal. Marec je šel h koncu, Bili so dnevi neprestanega sonca. Neskončno me je žejalo po mogočnem pomladnem dežju, ki bi pregnal morečo svetlobo ulic, očistil in osvežil smrdljivi zrak. V severni Italiji je bila velika suša, tako da so kosili usahla žita. Življenje je postalo mučno enolično. Carmelo je bil v knjigah in videla sva se le v obednici ali bežno v kapeli. Tudi jaz sem se zagrizel v zgodovino italijanske literature. Nekoč je rahlo potrkalo na vrata. Prišel je Carmelo, plah in v zadregi se je opravičeval, da me moti. Potem je vprašal: »Vedno študiraš?« Ozrl se je po mizi. »Kaj imaš pa to?« je rekel in vzel v roke papir. »Pesem?« Prikimal sem in se nasmehnil. »O, divno! O, veličastno!« je vzkliknil. Uprl je oči v naslov in bral: »Na—j—dra— Katera črka je pa to?« »Ž«, sem rekel in sam prebral: »Najdražja«. Potem sem prevedel. »Deklica?« je vneto vprašal. »Ne, mati,« Oči so mu zasijale, stisnil mi je roko in tiho rekel: »Prav imaš, matere so vredne največje ljubezni.« Večno sonce je prineslo veliki teden. Postal sem tih in zamišljen, izgubil sem tek do jedi, Leopardijeve pesimistične pesmi so večale mojo žalost. V domovino so romale razglednice z besedami hrepenenja in do-motožja. Žclodec mi je obolel in obležal sem prav na včliki petek. Mislil sem na smrt. Zunaj nekje, za neštetimi ulicami, je vriskala svetla pomlad. Prišel je Carmelo in se zaskrbljeno ustavil ob postelji. »Kaj pošte zame?« sem naglo vprašal. »Nič.« Ko je videl, da sem stisnil ustnice in uprl oči v beli strop, je potegnil iz žepa voščilne razglednice in pisma. Smehljala sva se v skupni sreči. Prebral sem materino pismo in solze so mi silile v oči. Počasi sem ga prevedel Carmelu. »--Naše drevje lepo cvete, ali ne vem, če bo kaj sadja, ker smo imeli pred kratkim zopet snega. Pritisnil je hud mraz, orehi so vsi pozebli in črešnje, tudi slivam zima škodi, pa vendar bo morebiti kaj ostalo. Jabolka pa še ne cvetejo, a c vela bodo vsa.--O Vinko, bliža se velika noč, a letos bo zame pusta velika noč, ker tebe ne bo pri mizi. O, velikonočni prazniki, kje jih boš ti letos preživel, tako daleč. Bog ti daj ljubo zdravje in srečo. --Tudi jaz bom doma zapela kako pesem aleluja, da mi bo krajši čas. — Rodine, 11. aprila 1938.« Gledala sva se. Carmelo je čez čas spregovoril: »Misliš, da meni ni hudo po domu, po materi? Ves truden sem že. Od jeseni nisem videl nikogar domačih. Pri nas je zdaj tako lepo! Pomaranče cvetejo in nebeške dišave polnijo zrak. — O, moja Sicilija!« je vzdihnil in sanjavo gledal skozi veliko obsijano okno. Premagal se je in me začel spraševati o zdravju. Po veliki noči, ko sem ozdravel in je najhujše domotožje minilo, sva šla često skupaj na univerzo. Večkrat se je ustavil blizu prodajalcev sadja in prebiral črne napise na pomarančnih zabojih. Čc je videl kje kako sicilsko ime, se mu je zjasnil obraz. Pristopil je in kupil. »Morebiti so prav moje domače«, je rekel, ko sva po ozkih ulicah lupila dišeči sad. Na obzidnem vrtu tik penzionata so zacveteli topoli: kot da jih je zapadel rahel sneg. Lahni kosmiči so se vrtinčili po zraku, zasuli ceste in pločnike, prihajali skozi okna in vrata v penzionat, smetili stopnišča, hodnike in sobe. »Napisal bom novelo z naslovom Topoli se ženijo«, sem rekel Carmelu. »Izvrstno, le pišil Pa — mi hočeš pokazati kako svojo pesem?« Vzel sem mapo iz predala. »Vidiš, te so vse iz Milana.« »Oj, prosim te, prevedi mi kaj!« Ves je žarel v pričakovanju. Potem sem prevajal naslove in tu pa tam kako kitico. Ob slovesu, Mijino pismo, Molitev za domovino, Na velemestnem križišču, Pomlad v Rodinah, Šmarnice-- »Moraš izdati, Vinkol Ko izdaš, mi boš poslal izvod?« »Saj ne boš nič razumel, Carmelo.« »Ti mi boš kaj prevedel! Slovenščino se bom pričel učiti!« je vzkliknil. »Jaz te ljubim, dekle moje«, je trdo spregovoril, 6.taYek, ki sem ga bil naučil kmaiu po svojem prihodu. Smejala sva se in si stiskala roke, potem pa šla vsak k svojemu delu. Tedaj sem se navdušil za Papinija. Všeč mi je bilo njegovo žilavo, vztrajno iskanje resnice in lepote, ki jo je naposled našel v katolicizmu. Užival sem duhoviti toskanski jezik, s katerim Papini piše svoja mo-droslovna in umetniška slovstvena dela. Z veseljem sem prevajal njegovo zadnjo knjigo, sedem legend »Priče trpljenja Gospodovega«. Odtlej sem s Carme-lom vedno govoril o tem velikem književniku. Na vnebohod sva šla malo iz mesta, dokler se nisva znašla nekje med skladišči, železniškimi progami in jarki umazane vode, ki je prihajala iz tovarn. Na njivi so bile kopice napol suhega 6ena. Prijetne dišave so nama pričarale domačijo. S pesniškim zanosom sva govorila vsak o svojem domu, a nazadnje v onemoglosti vzkliknila: »Ne, saj to se ne da povedati! — Priti moraš v Sicilijo I — Priti moraš v Rodine! — Prideš?« Med tema dvema krajema je zijala velika razdalja. V nemoči sva se nasmehnila. Morebiti — morebiti pa le kdaj? Ko sva se vračala v mesto, je bil Carmelo ves doma, bil je sončni žarek z bujnih sicilskih poljan. Tisti večer je dobil od matere pismo. Pokazal mi ga je. »Figlio, figlio, diletto mio!« (Sin, preljubi moj sin!) V ganjenosti se ga jc dotaknil z ustnicami. Potem mi jc podaril Manzonijeve Svete himne s prisrčnim posveti-iom: — »Da bi bil ves manzonijevski! —« Mineval je maj, mesec Marijinih litanij, in moja vrnitev se je bližala. Čudna tesnoba je prihajala vame in tudi Carmelo je postal zamišljen. »Kadar te vidim, se spomnim na Sicilijo.« »Zakaj, Carmelo?« »Tvoje domotožje budi domotožje v meni.« Približal se je čas izpitov. Vsi so bili v knjigah, jaz pa sem se vriskajočega srca pripravljal za odhod. Carmelo mi je podaril zadnjo bogato ilustrirano izdajo Manzonijevih Zaročencev. »— da bi trajna ostala v tvoji duši veličina italijanskega genija!« »S čim se ti bom oddolžil, Carmelo?« sem bil v zadregi. »Saj to ni nič! Svoje pesmi mi boš poslal! Pa če hočeš — pošlji mi svojo sliko!« Na šestem tiru velike milanske postaje je čakal brzovlak Hodili smo ob vagonih: Carmelo, Ernesto, Ettore, Tullio in jaz. Kdaj se spet vidimo7 Bilo nam je hudo, ko smo si naročali: »Ne pozabi me! Spominjaj se mel Piši!« Carmelove oči so bile velike in sijoče, ustnice so se otožno nasmihale. »Pridi v Sicilijo! — Pridi v Vittorio Venetol -—t Pridi v Trident!« »Vabim vas v Jugoslavijo na kongres Pax Romane! Pridite! Potem vas popeljem v Rodine! Tam je vse drugače kot tu v Milanu!« Lokomotiva je siknila. Oči so se razprle, obrazi vztrepetali, roke se iztegnile, robci zafrfotali, Ogromna kolodvorska streha je ostala zadaj. Brzovlak se je predal razgreti lombardski ravnini. --Domal Trave so se mi sklanjale h kolenom, kukavice in kosi so mi peli dobrodošlico. Carmelo je ostal Se v Milanu. Napisal sem mu pismo hkrati s prevodom zadnje kitice svoje poslednje pesmi »Domačija«: Carmelo dragi, niso šc zaprte debele knjige tvoje? Še v preteklost zatopljen? Kot sestra kliče, vabi, čuj, sicilska te zelčn--; kot jaz boš presajen v domače vrte. Zdaj sva presejana oba. V Siciliji cveto in zorijo pomaranče. Košnja v Rodinah je končana. Ko vežem snope, pravi mati, da je v naši pšenici Bog počival. Sredi dolge poti se srečavajo moje misli s Carmelo-vimi. Gotovo se tudi tam daleč na jugu prikazujejo v mesečini in vetru skrivnostni strahovi. Kdaj dobim tvojo novo zbirko, moj dragi, dobri Carmelo, poet iz Sicilije? (V. Beličič.) Frtaučku Gustl ma beseda Dan na dan berema u našch časupiseh, kuku strašen je začela jetka hitet pr nas Idi kusit. Puseben na nas Sluven-cema še puseben pa-sjon, pa tud na tiste jugosluvenarje, ke zdej ževeja med nam. Jest ,>rou res na vem, al tiste ankete, kumference in tud druge take in tem pudobne prireditve, ke jih prireja že udkar jest pounem protituber-kulozna zveza, res prou nč na zaležeja, al kal? Jetka kar naprej in naprej heti kusit, koker de b mela ud štuka. Sej še ni prou doug, ke sem tudi brau, kulk eneh prucentu je že jetičneh Idi med nam, ki še sami na vema, de mama jetka. Sej sem s nekam zapisu, pa sem puzabu kam. U glau pa tud na morem ubdržat takeh reči, ke mam tulk drugeh u glau, ke sa velik bi putrebne, koker pa jetka. Verjamete, de se jest že prou res bujim, de zna nazadne še tista protituberkulozna zveza u jetka past, ke se zdej tku junašk buri proti jetk. Lepu vas prosem, tu b pa na biu več špas. Kdu se bo pa pol buriu prot jetk, če bo še to zvezo jetka napadla? Prou zaden čas b že biu, de b zveza prou energičen nastupila prot jetk in ja skusla prsilt, de b mogla kapitulirat. Če sma bli že tku brihten, de sma kuga, kolara, ušpice, črne in tud drgačne koze ugnal, ke sa nas že leta letn ukul prnašale, boma ja tud jetku u kozi rug ugnal. Na smerna prec ubupat. Tulk časa s morma glave belt, de boma ta prava pogruntal. Sej nisma glih tku zarukan. Puglejtel En prauja, de ni nubeden drug uržah, de pr nas jetka tku strašen razsaja, koker sam brezposelnast Prauja, če b pr nas brezposelnast enkat udpraul, b bla tud jetka prec brezposelna. Kar zgint b mogla, koker kafra. Jest pa tu nekoker na morem verjet. Kuku vender more bit brezposelnast uržah, de maja Ide jetka? Sej vender usi dober vema, de naš dohtari glih ta jetičnem brezposelnast prpuročaja. Prauja, de nej kar hiter greja kam na uddih, če čja uzdraut. Pu mojeh misleh je brezposelnast čist nadou-žna pr te reč. Če b bla res brezposelnast uržah, de Ide u jetka padaja, b dohtari prou gvišen na prpu-ročal bounikcm, de nej greja na uddih in tam lenoba paseja. Ampak prpuročal b jim, de nej greja hiter kam garat, če se čja jetke znebit. No, al ne? Sej dohtari ja nisa zatu tle, de b bounike pušilal na un svet, ampak zatu, de b jih uzdraul. Dohtari pa mende ja ta narbulš veja, kuku je s ta rečjo. Dohtari sa mogel vender tulk in tulk let ta reč u šul šlederat, pol pa še tulk in tulk let pu špetaleh prakticirat. Če dohtar-jem na boma verjel, kermu pa boma? Pa tu je tud en lep dukaz, de maja dohtari prou, če bounikem pusto-pajne prpuročaja, ke tista gespoda, ke ma tulk pud paucam, de ji ni blu treba nekol u žeulejn za kašen del prjet, nekol na pade drgač u jetka, koker če preveč kroka. In usa je tku lepu rejena, koker pouhi, če prou je brezposelna. Tu je tku en jasen dukaz, de ni prou nč treba še drugeh dukazu iskat. Jest mislem, de b blu še ta narbl prou, če b protituberkulozna zveza tala reč sama mal premišlvala, pa b prec vidla, de mam jest prou, pa dohtari tud. Jetka se prime ja sam ttsteh srumaku, "ke morja za tisteh par grošu, ke jih dubeja za soj del, garat ket črna žvina. Upraša jih pa nubeden ne, če bo mogu s tistem grošem sebe in pa še soja družina, če ja ma, prežiulat. Protituberkulozna zveza nej Ie men verjame, de sa te deluci še velik na slabšem, koker brezposeln. Kene, brezposeln maja saj ceu dan čas, de hodja lohka pu hišah fehtat. Tulk že nafehtaja, de se saj za sila prežiulaja. Tist srumaki, ke morja ceu dan garat, pa nimaja časa, de b ukul fehtal. De b punoč fehtal pu hišah, b jim pa jest na prpuroču, ke nuč je bi prprau-na za tiste, ke kradeja. Kdur krade, se tud nima glih nč za prtožet. Dokler mu gre use pu sreč, še lohka bulš ževi, koker tist, ke fehta. No, keder ma pa le taka smola, de ga pulcija u roka dubi, ga more pa tku država redet, če že ne glih zmeri, pa saj tulk časa, de je spet {rej in začne spet lohka krast. Še ta narnaslabšem sa na usaka viža tist, ke garaja, zraven pa stradaja, de drug lohka bulš ževeja in s nazadne s Krokajnam tud jetka nakopleja. Al je pol kej čudenga, de je tulk ene jetke na svet? Jest nč na rečem, protituberkulozna zveza je ena hedu lepa zveza. Pa ne sam lepa, tud kuristna je bi, koker use druge zveze, če prou jih mama že tulk, de na vema kam z nim. Jetičen Ide sa ja putreben, de se kdu zajne zauzame, ke jetka je ena hedu narodna reč. Če je eden še tku kurajžem, jetke se pa le buji, Sam protituberkulozna zveza se ja na buji, ampak še clu na pumuč prheti. Zatu ta zveza zasluž, de ja pudpira-ma. Buh ja žiu! Zdej prouzaprou mi nubene druge zveze več na nucama, koker ena taka, de b Idi tud varvala, ne b u jetka na padel. Tu pa ni tku ajnfoh, koker b s eden mislu. Ta zveza b ta peru mogla puskrbet, de b se usak del, nej s bo že dušeun, al pa telesen, tku plač-vou, de b 6e lohka ud nega res živel, ne sam životari, koker prauja. Vite, zdej je pa na svet glih narobe. Tist, ke sam sitnast stresa pu kancelarijah in pa delauncah, ma taka plača, de se tešku drgač gnarja znebi, koker s krokajnam in pa z drugem takem ne-putrebnem rečmi. In ta more nazadne u jetka past, če b tud na tou. Tist, ke garaja ket črna žvina, najest se pa nekol na morja du sitga, tistem pa tku-altku nč druzgga naprej na stuji, koker jetka. Ta zveza, ke ja mam jest u misleh, nej b skusla na kašna viža tu dusečt, de b nubeden na mou glih tulk plače, de b ja mogu s krokajnam zapraulat, pa tudi nubeden mn, koker ja je za žeulejne putreben. Na ta viža b se pu mojeh misleh še ta narloži udpraula jetka, ki dela zdej protituberkulozen zvez tulk eneh skrbi. Če ve kdu še za kašen bulš prpumoček, nej se kar prec uglas, de boma vedel pr čim de sma. Noja, pa za dons mam jest jetke že kar zadosl, vi ste ja pa mende tud že du grla sit. Zdej b sam tu še prosu protituberkulozna zveza, de nej me ubuga. Bo vidla, de ji na bo nekol žou. Puglejtel Iblansk rotuž je tud Neška prec ubugu, ke je zadenč zavle tiste autumubilske ceste, ke sa ja začel delat gor na Goluc, neki sitnast stresala. Sej ni glih nč druzga rekla, koker de je škoda za autumubilska cesta na Goluc-gnar ven metat, ke ga rotuže na useh konceh in kra-jeh manka. Šentjakubčani tku nimaja gnarja de b s autumubile kepval in se z nim pol na Goluc vuzil gobe nabirat. Druzga pa tku nimaja nč na Goluce za iskat. Če maja glih kej udveč gnarja pr rok, nej r^ Prule še mal bi napucaja, pa boja Šentajkubčanem bi ustregel. Rotuž je kar prec sprevidu, de maja Šentjakubčani prou. Tista autumubilska cesta sa kar prec pustil prgmah, pasa začel Prule naprej štimat. Keder bo mou usak Prulčan soj autumubil, boja začel pa naprej tista cesta delat. Zdej nej pa eden reče, če ni tu lepu ud našga rotuža. Buh mu dej zdrauje! Protituberkulozna zveza nej se kar špegla pu nem. No, zdej sa pa že Prule tku lepu urihtane, de jih je vesele za pugledat. Klupi sa že tku prpržiune pustal tem na konc Prul, de še u Amerik nisem vidu takeh, ke še u Amerik nekol biu nisem. Koker use kaže, sa Prulčani našmu rotuže še puseben h src prirasl, de se jim tku šmajhla. Nahter scer šimfaja zatu, ke sa u Prulah use klupi tku pustaul, de ceu dan sonce najne sije. Tu sa pa naredel zavle narodenga gespudarstva. Kene, če b jih pustaul u senca, b se ceu dan Ide pu nh valal, in klupi b ble prec hin. Tku boja pa ustale cela večnast take, koker nove, ke se na bo pulet upu nubeden najne usest. Puzim pa tku na bo hodu nubeden u Prule sedet, ke bo premraz. Je že čist prou tuku. F.; G. Šah Letošnji redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze bo 7. avgusta v Osjeku, kjer bo tudi letošnji amaterski turnir za naslov šahovskega mojstra. Turnirja za prvenstvo Jugoslavije letos ne bo, pač pa pripravljajo v Belgradu za jesen večji turnir. Za prihodnje leto bo prvenstveni turnir takoj v začetku leta, ker bo že spomladi nastopila naša reprezentanca na olimpijadi v Buenos Airesu. Kraj tega turnirja bo določil letošnji občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze. Najverjetneje bo ta turnir v Zagrebu ob priliki proslave 30 letnice zagrebškega šhovskega kluba. * Prihodnje leto bo svetovni prvak zopet moral braniti svoj naslov, to pot proti zastopniku nove generacije velemojstrov Flohru. Priprave za ta mateh so v najlepšem teku, čeprav je do mateha še več kot leto. Del mateha bo odigran v Pragi, ostale partije pa po različnih mestih Češkoslovaške. Zanimanje za ta mateh je že sedaj veliko, posebno še, ker je Flohr pokazal v matehu z litvanskim mojstrom Mihenasom visoko formo. * Eliskases, sedaj najboljši nemški mojster, je bil na turnirju v Nordwijku v sijajni formi in je dosegel svoj dosedanji najlepši uspeh. Posebno pozornost je zbudila njegova zmaga v partiji z bivšim svetovnim prvakom dr. Euwejem v zadnjem kolu. Euwe je igral to partijo bolj tvegano, kot je sicer njegova navada, Eliskases pa precizno in odločno. To partijo danes prinašamo. Dr Euwe — Eliskases. 1. d2—d4, d7—d5. 2. c2—c4, e7— e6. 3. Sbl—c3, Sg8—f6. 4. Lcl—g5, Lf8—e7. 5. e2—e3, h7—h6 (to je pri ortodoksni obrambi damskega gambita priljubljena poteza, ker ne more škodovati, lahko pa koristi). 6. Lg5—h4, o—o. 7. Sgl—f3, Sf6—e4 (Eliskases je izbral Laskerjevo obrambo, ki vodi slično kot Ca-pablancin razbremenilni sistem do menjave večih figur in s tem olajša črnemu obrambo). 8. Lh4Xe7, 9. c4Xd5, Se4Xc3. 10. b2Xc3, e6Xd5. 11. Ddl—b3, De7—d6 (to je najbrž močneje kot Tf8—d8, ker bo trdnjava potrebna na e liniji). 12. c3—c4, d5Xc4 (potrebno in dobro, ker dobi črni tempo nazaj, za premoč belega v središču pa dobi kompenzacijo v premoči na damskem krilu). 13. LflXc4, Sb—c6 (grozi Sc6—a5, menjava konja za lovca in boljši izgledi v končnici), Db3—c3, Lc8—g4. 15. o—o (previdnejše bi bilo Lc4—e2), Lg4Xf3. 16. g2Xf3, Ta8—d8 (črni sedaj z vsemi figurami pritisne na belo središče in s tem onemogoči belemu uspešen napad na črno kraljevo krilo). 17. Kgl—hI, Dd6—f6. 18. Lc4—e2, Tf8— e8 (črni je svoje figure sijajno postavil in beli se mora kljub premoči v središču braniti. Sedaj mu grozi Sc6Xd4). 19. Tal—el, Td8—d7. 20. Tfl—gl, Sc6-e7. 21. Tgl—g2, Se7—f5. 22. Tel—gl (s težavo je beli le zasedel g linijo), Kg8—h8 (grozi zopet SXd4). 23. Tg2—g4, g7—g6. 24. Tg4—f4, g6—g5. 25. Tf4—e4, Td7—e7. 26. Tgl—g4, c7—c6. 27. Te4Xe7, Te8Xe7 (napad belega na g liniji je vodil samo do menjave trdnjave in beli je v vedno večji nevarnosti, ker je nje- BANKA BARUCH 11. Rue Auber. Pariš (9°) odptemlja denar v Jugoslavijo najhitreje in pc najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji irt''Ltlksermbili gu sprejdhlajo "plačila na naše ček. račune Belgija: št. 3064-64, Bruxelles Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandi.ja: šte vilka 1458-69, Ned Dienst; Luksemburg: šte vilka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljenn brezplačno naše čekovne nakaznice. Križanka 1 2 3 4 5 6 '1 r 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1 i-8 19 1 ('■ 20 21 i I 22 23 24 25 j 26 27 28 29 30 1 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 • t 56 57 58 59 60 61 62 03 04 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 oo 87 88 V vsak prostorček ustavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. reka na Primorskem, 5. vodna naprava, 8. druga beseda za vodopad, 12. arabsko moško ime, 16. druga beseda za obljubo, 17. italijansko mesto ob Adiži, 18. priljubljena italijanska igra s srečkami, 19. spodnji del noge, 20. kmečko orodje, 21. čistilna potrebščina, 22. druga beseda za gostijo. 23. del suhe zemlje, 24. moška oseba iz svetega pisma, 25. vseučiliško mesto v Angliji, 26. važen del glave, 27. tibetanski duhovnik, 28. domača žival, 31. južna rastlina, 33. izraz pri preji, 37. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu, 40. vrsta kazni, 44. vrsta nesnage, 46. preprost zdravnik, 47. de! njive, 48. druga beseda za poljedelca, 49. tuja beseda za varstvo, 52. druga beseda za bedaka, 53. otočje v Atlantskem oceanu. 56. tuja beseda za kos, 57. grič pod Belgradom, 58. del vrat, 59. tuja beseda za drevored, 62. pristaniško mesto v Črni gori, 66. tuja beseda za domislico, 68. država v Južni Ameriki, 71. del parnega stroja, 72. predstojnik samostana, 73. tuje moško krstno ime. 77. močvirni plin, 78. poletna vrtna hišica, 79. otroško papirnato pokrivalo, 80. del telesa, 81. druga beseda za vrednost, 82. pristaniški kraj v splitskem zalivu, 83. druga beseda za stoletje, 84. tuja beseda za nagon, 85. tuja beseda za žgano pijačo, 86. država v Zadnji Indiji, 87. otroška beseda za očeta, 88. pevsko znamenje. Navpično: 1. nočna ptica, 2. gora na Koroškem, 3. del obraza, 4. prestolno mesto Grčije, 5. druga beseda za poroka, 6. tuja beseda za izbrano družbo, 7. železniška postaja na progi Ljubljana—Zidani most, 8. južna žival, 9. druga beseda za nepridiprava, 10. nekdanja pokrajina v srednji Grčiji, 11. druga beseda za jamca, 12. vrsta dalmatinskega vina, 13. zdravilna vrtna rastlina, 14. najmanjši del vsake stvari, 15. leseno mlinsko korito, 28. črevesna bolezen, 29. trgovski izraz za predplačilo, 30. druga beseda za hrano, 32. tuja beseda za pripravo, 34. del panja, 35. grška črka, 36. druga beseda za moritev, 38. druga beseda za upanje, 39. mesto v zahodni Romuniji, 40. tuja beseda za podnebni pas, 41. pristaniško mesto v južni Rusiji ob istoimenskem morju, 42. velika ptica, 43. vodna žival, 44. bližnji sorodnik, 45. železniška postaja na progi Ljubljana—Zidani most, dO. nogometni izraz, 51. del naslova, 54. ud družine, 55. posmrtno prebivališče izbranih, 60. druga beseda za hrabrega človeka, 61. arabska beseda za očeta, 62. starorimski državnik in pisatelj (234—149), 63. vrsta živinske krme, 64. mesto v Češkoslovaški ob istoimenski reki, 65. teniška potrebščina, 66. otok na zahodnem obrežju Grčije, 67.^ naslov Jurčičeve povesti, 68. gora kralja Matjaža, 69. sestavina zraka, 70. vzrok bolečine, 72. nepravi oče, 74. del človeka, 75. poljski plevel, 76. glasbeni izraz. Rešitev križanke r dne 17. julija Vodoravno: 1. motika, 4. pika, 6. kategorija, 11. teta, 13. perilo, 16. rasa, 17. vaja, 18. peča 19. mamilo, 20. maža, 21. kosa, 22. mapa, 23. Vače, 20. leča, 26. lama, 28. Milano, 30. lava, 31. voza, 33. dota, 34. selo, 35, dama, 37. kaša, 38. raketa, 40. Zeta, 42. pila, 43. Gali, 45. meso, 47. Sana, 48. pasa, 50. kopača, 52. rasa, 53. vata, 55. mora, 56. čeda, 57. Paka, 59. mera, 60. zapeka, 62. karo, 64. Jena. 65. kalo, 67. Vode, 69. Lodi, 70. žaga, 72. Donava, 74. deža, 75. para, 77. deka, 78. salo, <9. četa, 81. Duma, 82. Baraba, 84. teme, 86. lesa, 87. sago, 89. ječa, 91. bera, 92. riba, 94. kanape, 96. reja, 97. Samo, 99. fara, 100. noša, 101. laso, 103. Zola, 104. Savica. 106. Sama, 108. piča, 109. Laba, 111. vile, 113. Živa, 114. guba, 116. pinoža, 118. Seni, 119. reka, 121. soja, 122. muha, 123. tona, 125. goba. 120. zavora, 128. noga, 130. žena, 131. Lika, 133. šiba, 135. cepo. 136. vera, 138. melisa, 140. Sele, 141. Nero, 143. Gobi, 144. carina, 145. Lido, 146. Katalonija, 147. Java, 148. Valona. Navpično: 1. Morača, 2. Tisa, 3. kava, 4. pijača, 5. kapela, 6. kača, 7. tema, 8. gomila, 9. Rilo, 10. Java, 11. težava, 12. Takovo, 13. pesa, 14. rima 15. lopata, 24. čelo, 25. Leda, 27. maša, 28. mira, 29. nota, 30. Laze, 32. Zala, 33. doga, 34. seme, 36. mana, 37. kapa, 39. kepa, 41. tasa, 42. Piva, 44. lira, 46. soda, 47. sapa, 49. šara, 50. koza, 51. čaka, 52. roža, 54. Tana, 55. moka, 56. čevo, 58. kadi, 59. Moža, 61. pena, 63. roža, 64 Jepa, 66. Loka, 68. delo, 69. Loče, 71. gama, 72. doba, 73. vaba, 74. dete, 76. raca, 77. Desa, 78. saje, 80. Tara, 81. duri, 83. rana, 85. meja, 86. lesa, 88. gora, 90. čaša, 91. Bela, 93. bala, 94 kasa, 95. Peca, 96. resa, 98. moča, 99. Fala, 100. Novi, 102, sova, 103. Zogu, 105. vino, 107. Mani, 108. pire, 110, Baja, 112. leha, 113. žito, 115. Baba, 116. Piza, 117. žara. 118. sono, 120. Kana, 121. Soli, 122, mušica, 124. Napoli, 125. govedo, 127. volilo, 129. galeja, 130. Ženeva, 132. kabina, 134. Bari, 135. cena. 137. raka, 138. meta, 139. sani, 140. seja, 142. Rova, 143. Golo. gova pozicija za končnico neugodna). 28. f3—f4, Sf5—» d6 (preprečuje f4Xg5, ker bi črna dama vdrla na f2 in grozi Sd6-e4). 29. Le2—f3, Sd6—e4. 30. Lf3Xc4, Te7Xe4. 31. Dc3-c5, Te4—e8. 32. Khl—g2 (na DXa7 bi prišlo Df6—e6 z močnim napadom), b7—b6. 33. f4Xg5 (to vodi forsirano do trdnjavske končnice, ki je za belega izgubljena. Potrebno je bilo Dc5—c2.) Df6—e6. 34. Dc5—et+, De6Xe5. 35. d4Xe5, Te8X e5. 36, g5Xh6 (beli je dobil kmeta, toda je kljub temu izgubljen, ker so črni kmetje na damskem krilu mnogo hitrejši.) Te5—a5. 37. a2—a4, b6—b5! (Eliskases sedaj energično izkoristi prednost na damskem krilu). 38. a4Xb5, c6Xb5. 39. Tg4—g7, b5—b4. 40. Tg7Xf7, a7—a6! (črnih kmetov beli ne more zadržati, ker na Tb7 pride Tb5). 41. Tf7—f8+, Kh8-h7. 42. Tf8—f7+, Kh7—g8. 43. Tf7—d7, b4—b3. 44. Td7—i dl, Ta5—b5. 45. Kg2—f3, b3—b2. 46. Tdl—bi, a6-i a5. 47. Kf3—e2, a5—a4. 48. Ka2—d3, a4—a3. 49. Kd3—c2, a3—a2. 50. TblXb2, Tb5—c5+ beli se vda, Tehnika : Svetilni plin izvira iz morja (Prirodna uganka danskega mesta) Dansko mesto Frederikshavn je odslej oskrbovano s prirodnim plinom, ki prihaja naravnost iz zemlje. Orjaški prirodni tank daje dragoceno kurivo za več desetletij. Pred nekaj leti že so opazili mornarji na vožnjah med Frederikshavnom in Hirtsholmenom na Danskem čudovit pojav, da se nekaj kilometrov od brega dvigajo mehurji iz morja. Dozdevalo se je, kakor da voda vre, le da so bili »mehurčki« — mehurji v premeru pol metra! Praznoverni mornarji so že pripovedovali razne zgodbe o strahovih. A nekega dne je z ladje padla goreča cunja prav na tistem kraju v morje. Tedajci so šinili visoki, bledičasti plameni iz morja in slišati je bilo slabotno pokanje. Čez nekaj dni so prišli znanstveniki, da bi raziskali izredno skrivnost plamenov, ki so prišli iz morja. Svetilni plin 8 atmosfer iz zemlje Tedaj 60 prvikrat dognali, da mora biti med pristaniščem in Vzhodnim morjem, med Frede-rikshavnom in Hirtsholmenom, velikanska prostornina, kjer se je tvoril prirodni plin. A kako bi zajeli iz morja to dragoceno snov? Tu je morje do 40 m globoko! čez nekaj časa se je čudovita jama na dnu morja spet zaprla, uhajanje plina se je ustavilo in vsa zadeva je bila pozabljena. Zato pa so se v samem Frederikshavnu odprla mesta, ki je iz njih s hudim pritiskom švigal plin iz zemlje. Če so ga prižgali, je nastal ognjen zubelj, ki je bil 16 m visok. Plin je vseboval osem atmosfer pritiska. Smotrno izrabljanje plina Dolgo je trajalo, preden so se tozadevne oblasti odločile, da bodo izrabljale to izredno darilo zemlje. Skozi tri leta so se le zdaj pa zdaj okoriščali z njim in so dognali odlične lastnosti tega prirodnega plina. Izkazalo se je, da je ta plin za kurjavo in razsvetljavo boljši kot umetno narejen plin. Šele letos spomladi so začeli graditi napravo, ki bi črpala prirodni plin in ga dovajala ljudem v uporabo. Napravo so pravkar dovršili; dobro deluje in plina je toliko, da ga bo imela mestna občina dovolj celo pozimi, ko ga je največ v uporabi. Odslej bodo kurili s tem plinom tudi v bolnišnicah in javnih poslopjih. Orjaške zaloge plina pod morjem Čim je v pristanišču plima, je tudi pritisk plina večji. To pomeni, da prihaja plin iz istega prirodnega rezervoarja, ki je nastalo pred nekaj leti pod vodo. Čim se vode dvigajo, tlačijo z večjim pritiskom na morsko dno in s tem tudi na plin, ki je v zemlji stlačen. Ta jx>jav pa vsebuje tudi svoje nevarnosti. Ko plin polagoma uhaja iz prirodnega rezervoarja, se njegov pritisk zmanjša, morsko dno se bolj in bolj pogreza in nekoč bi mogla voda s silo udreti v ta prostor pod seboj. S tem pa ne bi samo prenehal prihajati »zastonj-karski« plin iz zemlje, marveč bi nastali tudi vrtinci in potresi na morju. Navzlic vsemu je za zdaj prirodni plin iz Fre-derikshavna eno najzanimivejših in najčudovitejših darov naše skrbne matere zemlje. Dvojno letalo Letalo postaja prometno sredstvo, ki vedno bolj prevzema promet zlasti na velikih razdaljah. Edino promet čez Atlantski ocean je ostal še vedno omejen na parnike. Tukaj ovira razvoj letalskih zvez velika razdalja med obema obalama in slabe vremenske razmere, posebno še, ker so vodna letala, ki bi prišla v poštev, težja od drugih in je zaradi tega njihov akcijski radij sorazmerno manjši. Negativna stran vodnih letal je tudi v tem, da jih ni mogoče obtežiti toliko, kolikor bi dopuščala nosilnost letala, Letalo namreč, ki bi bilo toliko obteženo, da bi še lahko letelo, se ne more dvigniti iz vode. Treba bi bilo torej najti način, s katerim bi vodnemu letalu pomagali, da bi se tudi s polno obtežbo dvignilo v zrak. Temu se je poskušalo odpomoči na razne načine. Eden izmed novejših načinov je dvig s pomočjo dvojnega letala. V »Slovencu« smo že videli sliko, kako veliko angleško vodno letalo »Mayo« nosi manjše letalo »Mercury«, Prvi poskusni let teh dveh letal se je vršil 6. febru-arja t. 1. Zgornje letalo ie bilo na dolnjem pritrjeno na posebnem podstavku. S posebno nagravo sta pilota to zvezo v zraku razklenila in spodnje letalo je odletelo nazaj, medtem ko je zgornje nadaljevalo svoj polet. Poskusi so se zelo dobro obnesli. Skupna teža etal je bila 19 t, od katerih je odpadlo na spodnje letalo 12,5 t, na zgornje pa 6,5 t. Za nov način starta se bo gotovo zanimalo tudi vojno letalstvo. Kako pa 6e bo ta start obnesel v resnici, bo pokazala praksa. Zlaže se, če pravi... Tajnik: Gospod ravnatelj je pri seji. Brivec: Čez eno minuto boste na vrsti. Zobozdravnik: To prav nič ne boli. Šivilja: Ta cena je samo za vas, nikar nii komur ne povejte. Premagani tekmovalec: Osem dni nisem treniral. Cvetličarka: Davi so natrgane. Starec: Ko sem bil jaz mlad, kaj takega ni bilo mogoče. Kupovalka: Se bom premislila in bom nazaj prišla. Govornik: Zdaj pa končam. Krojač: Pristno angleško blago, gospod. STR0IN0 PODJETJE ING. BORŠTNAR TEL 45-60 KSSSfe? STROJI • ŽEL. KONSTRUKCIJE • POPRAVILA Živali ie gledajo Skrivnosti stvarstva v njih življenju in delovanju Žival in njena okolica Nekje je dobrava blizu obrežja, le nizek nasip je vmes. Zeleno so prisekani bori navznoter, proti morju so izsušeni od morskih viher; izmuznile so se igle, sok in življenje. Na tleh leži lobanja z odprtim koščenim gobcem, kot bi pravkar ušel ven zadnji zdihljaj. Tamkaj je poginil jelen; ugasnil je ob orglanju valov, ki buče zdaj, kot so bučali takrat, ko so trgale lisice veliko truplo, glodale kosti ter jih raznesle sem ter tja. In peli so valovi, ko so črvi storili svoje ... Pljuskanje in širjava Pljuskanje in širjava. Trdo življenje nalaga morje prebivalcem ob njem. V njih biva umetniško stremljenje; dopušča le galebom, da kriče. V zavarovanih močvirjih nosljajo plovci, regljajo regljice. Enkrat pa zapoje divji labod. Edini v svoji vrsti ima melodičen glas. Močan in lep prezira nevarnost. >Kar ve, pozabi človek; spomni se tega, česar še ne ve, ko posluša labodovo pesem,« pravijo ljudje, ki žive tam preko islandskih jezer. Valovanje vode Valovanje vode, ki se začenja na gladini, se v globini pomiri. Tudi nI brez pomena za živalstvo, če reke od časa do časa prestopijo bregove. Valovi dele in razširjajo ribje ličinke in plavajoče organizme, ki plavajo na gladini, dokler se ne pogreznejo, ko se razvijejo docela. Največ teh bitij se pozneje ne premika več. Prirastejo se na skale, ki štrle iz dna. Rastline proizvajajo žive snovi, ki jih uživajo ribe. Ko razpadejo, jih bakterije spet spremene v uporabno hrano. Ker uspeva rastlinstvo v morju samo do gotove meje (do 400 m globoko, kamor še sežejo rumeni sončni žarki), se preživljajo živali tamkaj z razpadlimi rastlinami, ki se pogreznejo s površine. Polarni sesalci Ozemlje ob severnem tečaju je pet let raziskoval Stefansson. Na travnikih poraslih z arktično travo, je videl severne jelene in pižmarje. Z njimi se preživljajo volkovi. Severne lisice preganjajo ptiče. Ko se menjavajo letni časi, so prisiljeni, da se selijo. Toda pižmarji (po Stefans-sonu) sploh ne zapuste otoka, kjer so se rodili. Pač pa se z otoka na otok pomikajo severni jeleni, njim slede volkovi. Severne lisice gredo pozimi še bolj proti severu. Na ledu pobirajo ostanke tjulenjev, ki so jih pustili beli medvedje. — Belega medveda, ki se drži najrajši obale, najdemo tudi na lediščih daleč na morju, ko sledi tjulenje. Tjulenji, ki žive med zrahljanim ledom, plavajo pozimi v prostrano morje, dokler ne nastopi pomlad. Potreba zraka za dihanje jih sili, da z lobanjo prodro led, kadar zaidejo podenj. ,V te luknje se skrijejo, če so v nevarnosti. Pozimi se jim dlaka zgosti. Debela plast masti pod kožo jih ne varuje le strupenega mraza, odbija tudi silni vodni pritisk pri potapljanju. Tem živalim se pod vodo nosnice mehanično za-pro. Imajo hrustanSaste kosti, sprednji udi so plavutastL Polarne ptice Tamkaj žive severne sove, lemingi, kragulji ln galebi. Na nekaterih otokih (Bauksland, 500— 600 km daleč od severnega tečaja) so tla v času misanja dobesedno bela od severnih gosi, ki jih je tamkaj na milijone. Po Stefanssonu se njih obilica tudi pozimi ne skrči. Ko si iščejo hrane — odvisne so od majhnih živali — prelete ledišča. Medtem ko mislimo, da žive ob severnem tečaju prav za prav le navedene živali, zahajajo med nje tudi nekatere iz tundre (podlasica, her-melin, rosomfth). Prilagode se bornosti, snegu in ledu, od rastlinstva pa so docela neodvisne. Živali na tundrah Sesalci žive po tundrah samo v vodi. Najbolj zvest ji je repati tjulenj .Z rilcem, ki mu visi čez gobec, je podoben mrožu, ne da bi bil so- Lev, kralj živali roden z nJim. V vodo je vzel s seboj darovitost svojih prednikov, ki so živeli poprej na suhem (če pomislimo na njegov razvoj). Tamkaj so ptiči z razpočeniml kljuni. Največ je Straltoši ln pingvinov. Čeprav doma na ark-tikl, silijo z mrzlimi tokovi od obale zapadne Afrike do Kreuzkapa, celo do otočja Galapos. — Sprednji udi so plavutasti, noge kratke in mehke, z drugo ob drugo se zadevajo pri hoji; zdaj na levo, zdaj na desno se obrača žival na suhem. Vodi so se prilagodili tudi s perjem, ki je puhasto, kakor pri drugih pticah, na videz pa podobno luskam. Na suhem se svetlika modrikasto. Na trebuhu imajo nekakšno gubo, kjer nosijo jajčeca, kadar se selijo. Moč in pogum polarnih Evali sta v vodi nedopovedljiva, kajti, kakor vsepovsod, se tudi med njimi uveljavlja pravica močnejšega. Samci varujejo mladiče in samice, za katere žrtvujejo tudi svoje življenje, če drugače ne gre. Tudi vemo, da samci na hrbtih nosijo mladiče, kadar potujejo. Po sfepah in puščavah Samotne in prazne sto te pokrajine. Le svar-Jenje prerijskega psa, beg antilope, le naskok peščenega smrka, divjanje sneženega viharja ter žvižg prekozemske železne kače se gubi v vetru. Bolj ko kje drugje so živali po stepah in puščavah prepuščene muham vremena. Med opoldansko vročino se zatekajo v senco, med skale in v luknje. Zjutraj in zvečer si iščejo hrane. Tamkaj so suhe in vlažne dobe, vroče in hladne. Ko se menjavajo letni časi; se selijo nekatere živali v drugo kraje, nekatere pa se zakopljejo v zemljo ter zaspe, dokler ne nastopi ugodnejši čas. Stepe so raj za prežvekovalce. Njihovi naravni sovražniki jih slede iz gozdov. Kadar se spopadejo, pomaga žival živali. Ponajveč se hranijo s travami in trnjem, zato imajo dolge in gibčne jezike. Živali, ki rijejo po zemlji, žive od korenin in žuželk Barve so svetle, kaltor pesok. Celo kače. Širjava planjav jih je usposobila za vztrajne tekače. Tako, kot so različna okolja v gozdovih, so različne tudi živali v njih. Manj jih je v goščavah, kot ob obronkih, kjer najdejo več hrane, a manj skrivališč. Rodovitno prst imajo rajši kakor peščena tla. Največ pa jih je po vrhovih. Na tleh Živali na tleh so večinoma manjše. Skrivajo se za koreninami, zelišči, grmovjem in v luknjah. Imajo rilce in tipalke. Nekatere, ki žive od cvetja in sadov, se spenjajo tudi na drevje, zato so primerno ustvarjene. Imajo kremplje, ali pa se z vsemi štirimi oprijeinljejo vej. Druge podpira »peta roka« — rep (hrbtonosi). Rep jim pomaga tudi za ravnotežje pri skakanju, ko se razpno dlake na njem (veverica). Afriški kainčleoni (golazen) imajo zvit rep, z njim se držijo vej. Tudi nekatero kače (udavi) se oprijemljejo z repom. Žabe, ki žive v vroči Ameriki in Avstraliji, imajo na nogah kosmate ploščice, z njihovo pomočjo tekajo celo po navpičnih deblih in zidovju. A rogači, ki so doma v zapadni Afriki, ne gredo nikoli na tla. Med udi in trupom imajo kožico za letanje, ko smukajo z drevesa na drevo. Na gorah Navkreber se spremene življenjska okolja za živalstvo. Nanj vpliva zlasti pojemajoča toplota. Pičlo je rastlinstvo, težavne poti; čim višje se pomikajo, bolj jim zmanjkuje kisika za dihanje. Zanje tudi ni brez pomena, če je gorovje obrnjeno proti jugu, severu, proti vzhodu ali za-padu. Kratko poletje, dolgotrajni mraz, burja in sneženi viharji so važni zanje. Čim više je pogorje, tem bolj Be uveljavlja severno podnebje, ki se bliža že arktidi. Ni pa mraz, ki povzroča živalim težavno življenje, temveč pomanjkanje rastlin. Če je za živali visoko gori prehladno, se pomaknejo niže. Ko pa se razcvete pomlad, splezajo nazaj. Zavoljo toga uspevajo gorske živali v živalskih vrtovih slabše, kot pa živali iz dolin. Kozorogi v živalskih vrtovih so bolj občutljivi ko antilope. Nekatere živali ostanejo na vrhovih tudi pozimi. Skrijejo se v luknje in razpoke, kjer zaspe. Ko privabi sonce iz zemlje prvo travo, Si^ gredo iskat hrane. Svojevrstne živali prebivajo po tratah. Med travo in cvetjem so žuželke, z njimi se preživljajo ptice, ki so se prilagodile gorskim stepam. Na vrhnjem gorskem pasu je mulo padavin, razredčeni zrak je suh. Le mahovjo uspeva tam. Na teh kamnitnih puščavah morejo živeti le izurjeni plezalci, ki se pasejo med skalovjem. Sploh pa žive rastlinojede! na ledenikih le mimogrede. Da zdrže živali na visokih gorah, se jiin morajo prilagoditi tudi s telesom. Gibljejo se po krhkem kamenju, zato imajo drugače ustvarjene, bolj pokončne parklje, ko drugi prežvekovalcu Pri skakanju z grebena na greben, ne poznajo vrtoglavice. Pri njih je zlasti razvit čut za vreme. Nevarnost terja od njih pogum in previdnost. Darovite, kot so, imajo prisotnost duha, odločijo se na mah. Zasledovalcev se boje, pred njimi se umikajo v nedostopne višave svoje skalne domovine. Ne dajo pa se ugnati v kozji rog. Močno rogovje samcev ni samo lepo, je lx»lj za obrambo samic. Njihovih mladičev ne preganjajo le drugi prežvekovalci, tudi nekatere ptice so jim nevarne. Divji kozli na švicarskih in tirolskih Alpah, ki so prebivali poprej po dolinah, se upajo komaj do predelov cvetočega sleča. S tovrstnim živalstvom se ponaša zlasti Tibet Tam domuje govedo, divji Jak, čudaški takin in velikanska divja ovca, kaškar. Tibeška vitka opica pride do 3000 m visoko. Opica — želada— na gorah severne Amerike gre do 4000 m visoko, rdečo divjad — jelene — so našli tamkaj v višini 5000 m, kondorja celo 7000 m visoko. Golazen in dvoživke priplezajo kvečjemu do 2750 m visoko. Toda značilna probivalka sneženih pokrajin je ledeniška bolha, ki životari med kamenjem ledeniskih grobelj. Zveri v ujetništvu Nevolja se nas loti, ko gledamo zasužnjeno zverjad. Mrtvaška turoba jih obdaja. Ne moremo se ubraniti spoštljive groze pred pramočjo, ki jo krote z želozjem. Tam zadaj je udaril lev z repom ob tla, drt zapoje zemlja. Nihanje in blazen smeh hijen vrešči iz kletke. V nori vidovici poskakujejo in zehajo, ko mečkajo in goltajo meso v kosih, kakor da so pravkar upehale krotko gazelo sredi step. Leopardi se duše v lastnem žolča Mar ne poka bambus pod njihovimi nogami? Smrt v krempljib, kri v očeh! Skok, ugriz, prerivanje po suhem listju... Jaguar topo ždi pri vrstntcL St. 184. Cedric in črni vitez Cedric je sedel v sredi zbranih plemičov. Kazalo jo, da ima po svoji starosti in svojem bogastvu prvo mesto med njimi. Ko je vstopil Ri-hard, ki ga je Cedric poznal kot črnega viteza, se je starec dvignil ter pozdravil, ko mu je po saški šegi nazdravil s polno čašo. Rihard, ki je šege in navade svojih saških podložnikov dobro poznal, je sprejel čašo ter odzdravil, nato pa čašo do dna zvrnil. Tudi Ivanhoeja so pogostili s polno čašo. Tudi on je vzel, ni pa odzdravil, da se ne bi izdal. Nato je Cedric prosil oba tujca, naj gresta z nJim. Po ozkih hodnikih so prišli v malo kapelico, ki je bila vzidana v stranski stolp. Notranjosti ni razsvetljevalo nobeno okno, le skozi ozko strelno luknjo je prihajalo malo svetlobe. Sicer pa je kapelico razsvetljeval le sij dveh gorečih bakel, ki sta metali svojo svetlobo na kamnitnl oltar, ki je na njem stal velik križ. Sitost mogočnih (Jaguar, samec in samica) pnevmatično, elektro-magnetično in ročno. Zaradi tega je mogoče vlak ustaviti ob največji brzini na razdaljo nekoliko metrov. Vlak pa ima tudi vse potrebne naprave, da med vožnjo preveč ne trese ter se potnik v mehkem sedežu lahko ziblje in lahko nemoteno uživa ob odprtem oknu divje romantične kraje v planini šargan, kjer se vlak iz predora v predor in Slovenski rudarji v Srbiji Belgrad, julija 1938, Na vsakem rudniku jih najdeš, tako na državnih, kakor privatnih. Večinoma so kvalificirani rudarji, ki so prišli na srbske rudnike predvsem iz revirjev trboveljske premogokopne družbe. Nekateri ostanejo na enem rudniku dalje časa, po več let, drugi se pa iz leta v leto selijo od rudnika do rudnika. 'M Pred leti se je zanje brigal malokdo. V zadnjem času jim pa posvečata vso pozornost bel-grajsko Prosvetno društvo in Rafaelova družba v Ljubljani. Zanje je v zadnjem času mnogo storjenega tudi v verskem oziru ter so skoraj v vseh večjih kat. naselbinah katoliške župnije s cerkvami. Tako predvsem v Ravni Reki. Pod katoliško župnijo v tem mestu spadata državna rudnika Ravna Reka in Senjski rudnik, edina državna rudnika v Srbiji, ter privatna rudnika Bare in Sisevac. V vseh teh rudnikih je zaposlenih precej slovenskih rudarjev. Tako je v Ravni Reki ože-njenih rudarjev Slovencev 130, neoženjenih 90. Skupno 220 slovenskih rudarjev. Vsega delavstva je na rudniku 1000. Od tega števila je 22% Slovencev. Ostali rudarji katoliki so Hrvati, precej rudarjev je pa tudi iz Bosne in Hercegovine ter Vojvodine. Katolikov je od njih 230, Skupno je na rudniku rudarjev katolikov 450 t. j. 45% vseg*; delavstva. _ '■> Slovenski rudarji so večinoma poročeni ter imajo številne družine. Vseh Slovencev v Ravni Reki je 630. Slovenci so na rudniku večinoma kopači in pomožni kopači. Vozačev je zelo malo. Nekaj je tudi rokodelcev. Razmerje Slovencev na rudniku Ravna Reka in v sosednih rudnikih z ozirom na ostale katolike je naslednje: Skupno število katolikov ostali Slovenci Ravna Reka 630 1000 Senjski rudnik 100 200 Rudnik Bare 120 220 Sisevac 500 _700_ Skupno št. kat. 1350 skupno Slovencev 2120 Iz teh podatkov je razvidno, da je Slovencev 61% od vseh katolikov. Kulturno se Slovenci zaenkrat udejstvujejo samo v cerkvenem pevskem zboru, ki prireja skoraj vsak drug mesec manjši koncert ali pa kak drug nastop. Vse je pripravljeno tudi za ustanovitev prosvetnega društva, v kateTem se bodo Slovenci lažje kulturno udejstvovali. Poleg belgraj-skega Prosvetnega drušva se je, kakor že omenjeno, pričela brigati za Slovence v Srbiji tudi Rafaelova družba ter je preskrbela 9 otrokom iz teh rudnikov bivanje čez počitnice v Sloveniji. Vsekakor hvalevredno, ker bodo ti otroci morda prvič v življenju videli kraje svojih staršev in morda prvič v življenju čuli pravo in čisto slovenščino. Pa tudi kaj bi si prikrivali: Precej slovenskih otrok sploh slovensko govoriti več ne zna ter se tako rod za rodom izgublja. Zato je stalna prošnja vseh teh ljudi, da bi poleg slovenskega duhovnika dobili tudi slovenskega učitelja, ki bi poleg ostalih predmetov na šoli slovenske otroke poučeval tudi v slovenščini. V Ravni Reki pa, odnosno v Ravno-reški župniji, kjer imajo Slovenci med katoličani večino, bi pa morali imeti tudi slovenskega duhovnika, ki bi božjo besedo slovenski mladini ter odraslim oznanjal v materinem jeziku. Slovenci se še danes hvaležno spominjajo vsakega slovenskega duhovnika, ki jih je obiskal. Ob takih prilikah so prišli v cerkev tudi taki, ki jih drugače božji hram nikdar nc vidi, ter so opravili svoje verske dolžnosti. Rudarji imajo v sedanjega nadškofa prevzvi-šenega g. dr. Ujčiča popolno zaupanje in so prepričani, da bo tej njihovi prošnji ugodil. Istočasno so mu tudi globoko hvaležni za vso očetovsko skrb, ki jim jo izkazuje. Gmotni položaj rudarjev je za stanje, kj vlada drugod, zadovoljiv. Povprečni kopaški zaslužek znaša okoli 50 din. Oba rudnika v Ravni Reki in Senjskem rudniku sla zaradi tega, ker sta državna, v stalnem obratu in rudarji »praznovanj« sploh ne poznajo. Svoje življenjske potrebščine si rudarji kupujejo v Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev. Zadruga ima svoj lasten dom, ki ga je zgradila lani, ter jc stal pol milijona dinarjev. Ista zadruga je postavila večje poslopje tudi v Senjskem rudniku. V njem je pekarna in mesarija. Od zadruge imajo rudarji velike koristi zaradi stalnih cen ter jih trgovci ne morejo izkoriščati. V stanovanjskem pogledu se ie položaj rudarjev istotako izboljšal. Rudniška uprava je do sedaj zgradila že tri nove delavske hiše, dve bo pa še postavila. Z novim vodovodom, dolgim 10 km, ki spada zaradi visokega dviga vode — 300 m višine — med največje vodovode v Srednji Evropi, je Kavna reka, kakor tudi Senjski rudnik preskrbljen z zdravo pitno vodo. Vsa dela pri vodovodu so bila končana z načrii vred v dveh in pol letih. V moralnem oziru je pa položaj tako Slovencev, kakor tudi ostalih precej slab. Velik del delavcev živi v priležništvu. Rudarji si jemljejo žene drug drugemu. Priležništvo ščiti posredno tudi delovna pogodba, kakor tudi pravila bra-tovske skladnice, ki poročene žene izenačujejo z neporočenimi. Tudi pri domačinih ni dosti boljše. Cerkvenih porok zaradi tega ni preveč. Mož vzame enostavno ženo k sebi ter z njo živi. Za tako ženo pravijo ljudje, da se je »udala«, za ženo, ki se je pa cerkveno poročila, pa da se je »venčala«. Verski odnosi med katoliki in pravoslavnimi so dosti dobri. Močno napeti so pa bili lansko leto za časa protikonkordatske gonje, ko so vsi nasprotniki sedanje vlade preplavili deželo z najbolj strupenimi in lažnivimi brošurami in letaki vseh vrst. Sedaj se je ljudstvo docela pomirilo in živi s prebivalstvom druge vere v popolnem soglasju. Zaradi vedno večjih naročil, ki jih imata drž. rudnika v Ravni reki in Senjskem rudniku, je predvideno povečanje eksploatacije teh rudnikov s pomočjo centralnega rova za oba rudnika z globino 370 m, kar bi bila največja globina v rudnikih v naši državi. Produkcija bi se na tak način dvignil^ od 1000 ton na 2500 ton dnevno. Stroški za izkop novega rova in za potrebne strojne naprave so predvideni na 5 milijonov dinarjev. Ob tej priliki namerava rudniška uprava uvesti tudi pnevmatično zasipavanje jam. Ta način je pri nas v rabi edino v Rajhenburgu. Dela se s Nov lisi v Belgradu »Politika« je objavila članek o velikih investicijah ?odjetja Bata v vasi Hanocaliji v strumiškem okraja, o njenih navedbah bo to cel kompleks harmonično združene industrije, ki bo obsegala skoraj vse panoge potreb tamošnjega kraja. Člankar hvali ravnatelja Ba-tinih podjetij v Jugoslaviji, Tomaža Maksimoviča, da je »kot dober Srb« baš strumiški okraj izbral za nova tla Batine delavnosti. Bala v Srbiji V Belgradu je začel izhajati nov lhrt »tO dana«, po trikrat na mesec. List je namenjen »kulturnim, socialnim in gospodarskim vprašanjem«, izdaja ga df. Mladen Horvat, urejuje pa B. Finci. Tiska se v cirilici in latinici. Uvodni članek v prvi števlki je napisal sam izdajatelj in govori o hrvatskih emigrantih in njihovem vračanju v domovino. Pravi, da je prav to dokaz, kako vlada dr. Stojadinoviča iskreno želi, da bi izginila vsaka napetost med Hrvati in Srbi in da je hrvatsko izobraženstvo, ki da je po večini pravaško usmerjeno, to z zadovoljstvom pozdravilo. Lep spomenik • dar poko|nlm Ogled spomenikov -dolžnost Stalna razstava - nizke FRANI0 KUN0VAR. kmnoseStv« Sv. KrtZ-LJubljana TeL 49-09 Naša mladina ob morja Mladinski dom dravske banovine - Kaštel Šlafilič pri Splita Kakor vsako leto, tako je tudi letos poskrbela kr. banska uprava odnosno gospod ban dr. Marko Natlačen za našo slabotno in bolehno mladino, ki je potrebna zdravljenja in okrevanja ob morju, za dečke in deklice, ki jih je nabrala iz najvažnejših krajev Slovenije: iz Ljubljane, Jesenic, Krope, Ribnice, Zagorja, Hrastnika, Trbovelj, iz Maribora in vz naših obmejnih krajev. Mesec julij je določila za deško kolonijo, mesec avgust pa za dekliško, ker so dečki bolj odporni proti hudi julijski vročini kot deklica 6. julija t. 1. je prišlo iz Ljubljane 127 dečkov na počitnice v banovinski mladinski dom v Kaštelu Štafiliču pri Splitu, veliko leseno zgradbo, ki stoji na ozemlju naše svetovno znane riviere; ima krasno lego in sijajen razgled na Kaštel in Split. Na severni strani se vzpenja proti nebu golo kamenito gorovje, na južni pa je kaštelanski zaliv z otoki. Dečki so od prvega dne dalje pod vestnim nadzorstvom gg. prefektov in vzgojnega vodje teologa Petra Križaja, tako da so lahko mamice brez skrbi za svoje otroke. Vzgojno vodstvo skrbi v zadostni in primerni meri za telesno in duševno razvedrilo otrok. Na dnevnem redu so v prvi vrsti sončenje in kopanje, pa tudi raznovrstne igre: žo-ganje, skakanje, tek, za večje in starejše fantke pa odbojka in telovadba. Večerne ure si krajšamo s prepevanjem narodnih pesmi ob spremstvu skromnega domačega orkestra. Urimo se seveda tudi v cerkvenem petju. Vplivi morja in sonca ee že vidno kažejo na dečkih, ki so bili še nedavno bledi in upadlih lic. Sedaj so obrazi že lepo polni in zarjaveli, tako da izgledajo fantki kot pravi »cigančki«. Med njimi je veselo razpoloženje. Posebno so otroci zadovoljni z dobro pripravljeno in obilno hrano. Iz dosedanjih uspehov smemo pričakovati, da si bodo otroci zdravstveno zares opomogli, se okrepili in da se bodo v jeseni oprijeli z novimi močmi Tesnega šolskega dela v veliko veselje svojih slaršev. Pohvalo in zahvalo za izvrstno uspevanje de-Skc kolonije zaslužijo zlasti naš upravnik g Ivan Sedlar, referent za mladinsko skrbstvo pri banski upravi, ki je tako rekoč gibalo vsega kolonijalnega življenja v zavodu, ki ga je po odredbi g. bana oživotvoril in skrbi sedaj zanj prav po očetovsko; nadalje naše čč. sestre iz Slov. Bistrice, ki z materinsko skrbjo in veščo roko vodijo vse gospodinjske posle. Tudi ostalo osebje opravlja v polni meri svojo službo. — Zdravstveno oskrbo pa opravlja zelo vestno zaščitna sestra gdč. Poženelova pod vodstvom hišnega zdravnika g. dr. Vuletina. Imamo tudi svojega duhovnega vodjo, ki nam vsem skupaj deli duhovne dobrote. Pohvaliti moram požrtvovalnost gg. prefektov, ki s svojo vestnostjo in marljivostjo zelo veliko pripomorejo k vzornemu redu, ki vlada v našem kolonijalnem življenju, in k vzo-ji otrok. Domačinom Kaštelancem smo se zelo "riljn-bili. Srečni se počutijo v naši družbi. Veliko at nas kar nepovabljeni obiščejo. Posebno so zadovoljni z našim ljudskim petjem pri sv. maši. Da, za nas je ljudsko petje nekaj običajnega, za Ka-štelance pa novost, ki jim prinaša posebna doživetja. Veliko število domačinov se vsakokrat zbere pri naši službi božji. Ko se po končanih obredih vračamo domov, izražajo glasno in vpričo nas svoje zadovoljstvo nad našim petjem. Pravijo, da bi nas kar do večera poslušali. S preprosto in odkritosrčno besedo si tako rekoč osvajamo srca Dalmatincev. Prvo polovico meseca julija smo preživeli brez nesreč. Vreme je bilo do sedaj zelo ugodno in smo sonce in morje v polni meri izkoristili v prid naših slabotnih oskrbovancev. Bogu hvala za prelepe dni na morju. Iskreno zahvaljen pa tudi naš veliki dobrotnik gospod ban, ki ima veliko razumevanje in skrb za zdravstvene potrebe našega naroda in z materialnimi sredstvi omogoča naši deci bivanje in okrevanje na morju. Nedolžna in hvaležna srca vračajo g. banu in vsem dobrotnikom z molitviiol Slovenija pozdravljena! Modernizacija naših železnic Motorni vlaki na ozkotirni progi Belgrad-Dubrovnik 31. julija na Vel. planino! Težavnega pota na Veliko planino se nikar na bojte. Do Sv. Primoža pridete igraje. Apnena dolina vam bo dala morebiti toliko sape, da boste čutili, da ste res v hribih. Potem je pa že spet pot kar zložna, le tam v Sušavah bi bilo treba spet malo pihati. Pasjih peči se ni treba bati. Kdor se jih boji, lahko gre nad njimi, kjer je pot varna kakor doma v hiši. Mimo Tisovca in Male planine boš kakor na izprehodu prišel na Veliko planino. Preden prestopiš ograjo, ki je postavljena ined Walo in Veliko planino, pa za trenutek postoj. Zagledal boš pred seboj novo stavbo in zdelo se ti bo, da ima ta stavba tudi majhen zvonik. Saj ga tndi res ima. Zakaj to je novo planinsko svetišče, kapelica Marije Snežne, ki bo dne 31. julija blagoslovljena. Prijatelji naših planin! Ne zamudile te prilike. Trdno smo prepričani, da bomo to nedeljo imeli v svoji sredi našega višjega pastirja, ki bo v svoji ljubezni do Marije posvetil oz. blagoslovil njeno novo svetišče. Marsikateremu duhovniku bo s to kapelico ustreženo. Kajli od Velike planine je na vse kraje daleč, zelo daleč do kake primerne hiše božje: ali v Kamniško Bistrico k Mariji lurški ali nazaj k Sv. Primožu ali pa na Korošico k sv. Cirilu in Metodu. Ali do povsod je daleč. Pa našim od junija do septembra se ondi mudečim pastirjem tudi kapelica ne bo odveč. Sami čutijo, da je nekam neprijetno biti kar skozi dva meseca brez maše! Zato smo prepričani, da bo na planini ta dan odmevala vesela pesem ljudskega petja še vse bolj, kakor je lani dne 5. septembra. Saj še veste, kako je bilo takrat. Še to povejmo, da bo naslednjega dne ob 6. zjutraj ondi sv. maša za vse. ki so za našo kapelico le kaj malega darovali. Tudi za tisto nekoliko nagajivo Tatjano Svinčenobelo, ki nam je po pošti poslala en cel dinar! Vsi boste pa veselega srra lahko občudovali fnpnto hožiega stvarstva in pa zares slikovito lego pove Marijine kapelice. po smelih krivuljah vzpenja na grebene, v krasno dolino Drine od Višegrada do Ustiprače, sotesko Prače, skoraj do Sarajeva, lepoto Ivanjplanine, dolino Neretve in hribovja, ki jo od obeli strani tesno objema, ter kraški teren dalje od Mostarja proti Popovemu polju. Na prvo potovanje motornega vlaka v Dubrovnik je gen. ravnatelj dr. železnic g. Nikola Djurič povabil poleg načelnikov prometnega ministrstva in gen. direkcije, inženirjev obeh tovarn, ki so zgradile motorne vlake, predstavnikov raznih turističnih društev in gospodarskih organizacij, tudi zastopnike domačega in tujega tiska. Vsi dim lokomotive, kar se godi pri potovanju z motornim vlakom, v katerem potnika ne duši več dim lokomotive, kar je slučaj pri potovanju z ostalimi vlaki na tej progi zaradi skoraj 200 daljših in krajših predorov, kolikor jih je od Bel-grada do Dubrovnika. Vsa potrebna pojasnila je časnikarjem dajalo strokovno osebje, predvsem pa ljubeznivi domačin g. inž. Jojič, pomočnik gen. ravnatelja drž. železnic. Na vseh banketih, ki so bili tako v kopališču Ilidže kakor v Dubrovniku, so zastopniki gospodarskih in turističnih društev poudarjali, da se je z uvedbo motornih vlakov na naših progah začela nova doba razvoja in moderniziranja našega železniškega prometa. Vsi so brez izjeme za to izrekali priznanje sedanji kraljevski vladi, ki stori vse tudi na tem polju, tako da tudi glede udobnosti potovanja po naših železnicah v ničemer ne bo naša država zaostajala za drugimi državami, če jih ne bo še prekosila. Uvedba motornih vlakov na ozkotirni progi Belgrad-Dubrovnik je samo pričetek izvajanja velikega programa sedanje vlade za motorizacijo in elektrifikacijo naših železnic. Tovarna vagonov v Brodu je gen. direkciji drž. železnic že izročila ponudbo za izdelavo motornih vlakov za progo Belgrad—Zagreb—Ljubljana—Bled. Vožnja z motornim vlakom bi na progi Belgrad—Zagreb znašala samo 4 ure, do Bleda pa samo 7 ur. Belgrad, 22. julija. Ze več let se naša vrhovna železniška uprava bavi s prašanjem moderniziranja našega železniškega prometa tako na normalnotirni kakor tudi ozkotirni progi, ki je v divje romantičnih krajih, reoimo na progi Belgrad—Dubrovnik, večinoma ni mogoče nadomestiti z norinalnotirno. Po vsestranski proučitvi tega vprašanja se je železniška uprava odločila za uvedbo motornih vlakov, s čimer je hotela na eni strani doseči udobnejše potovanje turistov iz Belgrada na Jadran, na drugi strani pa zmanjšati vozni čas in doseči, da turist lahko pride iz Belgrada v enem dnevu v Dubrovnik in obratno. Izdelavo načrtov je železniška uprava poverila poleg svojih inženirjev še inženirjem Prve tovarne za izdelavo vagonov v Slav. Brodu, ki je s sodelovanjem tvrdke Ganz tudi izdelala motoma vozila! Za enkrat 7 kompozicij. 3 za progo Brod—Sarajevo, 4 pa za obratovanje na progi Belgrad-Dubrovnik. Motorni vlaki so bili pred uvedbo rednega prometa vsestransko preizkušeni ter so dali tako glede varnosti potovanja kakor tudi glede eksploatacije najboljše rezultate. Potovanje z motornim vlakom je nad vse ndobno, čeprav je bilo treba zaradi omejenega prostora izkoristiti sleherno mesto. Kot končen rezultat je z motornim vlakom na progi Belgrad-Dubrovnik, dolgi 687.5 km, skrajšana vožnja od 24 ur na 16 ur in pol. Na ta način je doseženo, da bodo turisti in ostali potniki lahko podnevi potovali skozi najlepše divje-roinantične pokrajine ob tej progi. Motorni vlaki vozijo na ozkotirni progi z največjo brzino 60 km na uro, na številnih krivuljah in vzponih pa z ustrezajoče zmanjšano brzino. Pri poskusnih vožnjah so vlaki dosegli brzino tudi 70 km na uro. Vlaki so izdelani iz jekla srebrno bele barve. Imajo samo 3 dolge vagone. V prvem in tretjem vagonu so v čisto ločpnem prostoru motorji, ostali del teh vagonov je določen za drugi razred s skupno 66 udobnimi sedeži. Srednji vagon je določen za I. razred. V njem Je 23 še udobnejših sedežev. V tem vagonu je tudi bufet, v katerem je mogoče ob vsakem času dobiti topla in hladna jedila. Prazen vlak, pripravljen za vožnjo, tehta 62 ton, s potniki in prtljago pa doseže težo 80 ton. Za varnost potovanja je v vsakem oziru preskrbljeno ter ima vsak motorni vlak kar 4 vrste zavor. Avtomatično Božičevo, direktno pomočjo zgoščenega zraka, ki po ceveh potiska zdrobljen kamen v odkopane dele jame ter jih zasipava. Po starosti in kakovosti premog iz teh rudnikov odgovarja premogu trboveljskih rudnikov v Sloveniji. V Senjskem rudniku je tudi nova kalorična električna centrala, ki služi razen za obratovanje rudnikov v Ravni reki in Senjskem rudniku tudi za razsvetljavo mesta Čuprije. Elektrarno bodo v kratkem povečali ter bodo potem od nje dobila električni tok za razsvetljavo tudi mesta Pa-račin in Jagodina in ostali kraji v Pomoravju. Senjski rudnik bo tako v pogledu elektrifikacije Pomoravja igral slično vlogo kakor velenjski rudnik v Sloveniji. Slovenija Vas vabil DOBRNA PRI CELJU ZdraviliMe Dobrna pri Celju. Akratoterma 37»C, radio aktivno termalne kopeli. Zdravi: živčne, srčne in ženske bolezni. Koncerti opernega orkestra — kino! &jk>-mladi in jeseni dvajsetdnevno pavšalno zdravljnje od 1100—1650 din. — Odprto od 15. IV. do 81. X. Zadnja po-, staja Celje, avtobus vozi k vsem vlakom. Prospekti dli rektno ali pri Putniku. Tujsko prometna zveza »Putnik«, Maribor, Naraščanje vlog pri bankah V letošnjem letu je dotok novih vlog v denarne zavode zelo narastel, kar smemo smatrati kot ugodno znamenje za izboljšanje našega denarnega trga. Pred nekaj dnevi smo prinesli por datke o vlogah pri slovenskih hranilnicah, katere so od zaietka leta narasle za 33.4 milij. din. Prav znaten pa je tudi dvig vlog pri bankah na teritoriju Slovenije. Vloge pri bankah na teritoriju Slovenije in sicer posebej za hranilne vloge in vloge v tekočem računu so se letos gibale sledeče (upoštevane so tudi podružnice bank, ki imajo svoje centrale izven Slovenije, v milij. din): hran. vi. vi. v tek. računu 708.8 727.6 742.7 Skupaj 1.180.2 1.155.6 1.176.0 1. I. 1938 421.4 1. IV. 1038 428.0 1. VI. 1938 433.3 Skupno so torej vloge pri bankah v Sloveniji narasle letos od začetka leta pa do junija za 45.8 milij. din, od tega prirastka odpade 11.9 milij. din na hranilne vloge, 33.9 milij. din pa na vloge v tekočih računih. Tudi v primeri s celokupnim stanjem vlog pri bankah moramo smatrati prirastek v petih mesecih letošnjega leta kot prav znaten, saj najbrže tudi neposredno v letih pred krizo prirastek v takem razdobju ne bi bil večji. Zanimivo sliko glede naraščanja vlog pa dobimo, če ločimo banke, ki so pod zaščito, od nezaščitenih bank. Vloge pri nezaščitenih bankah na teritoriju Slovenije so znašale početkom leta ter 1. junija kakor sledi (v milij. din): hran. vi. vi. v tek. računu 307.6 317.4 Skupaj 453.6 458.7 1. I. 1938 146.0 1. VI. 1938 141.3 Pri bankah pod zaščito pa je bil razvoj vlog v istem razdobju sledeč: hran. vi. vi. v tek. Skupaj računu 1. I. 1938 r 75.4 401.2 676.6 1. VI. 1938 ž!92.0 425.3 717.3 Kakor kažejo ti podatki so hranilne vloge pri nezaščitenih bankah v prvih petih mesecih letošnjega leta padle za 4.7 milij. din, narasle so pa vloge v tekočem računu za 9.8 milij. din tako, da skupaj še rezultira prirastek vlog v znesku 5.1 milij. din. Pri bankah pod zaščito pa so hranilne vloge narasle za 16.6 milij. din, vloge v tekočem računu pa za 24.1 milij., tako da skupni prirastek znaša 40.7 milij. din. Dočim so vloge pri nezaščitenih bankah letos skupno le malenkostno narasle, komaj za 1.1 odstotek, je bil prirastek vlog pri bankah pod zaščito prav znaten, saj je znašal celih 6 odstotkov. Vlagatelji, kot dokazujejo te številke, imajo j.olno zaupanje do zavodov, ki so pod zaščito, celo mali vlagatolji, kot se vidi iz podatkov za hranilne vloge, donašajo bankam svoje prihranke, in sicer v večji meri zaščitenim bankam kot pa nezaščitenim. Dokazuje pa to tudi, da normalizacija poslovanja naših bank lepo napreduje, kar je vsekakor razveseljiv pojav. Izvoz pšenice Prihodnji mesec prične Prizad z izvozom pšenice, in sicer v klirinške države, oziroma države, ki nam dajejo preferencijale za pšenico. Najprej bo Prizad izvažal pšenico v Nemčijo, dokler ne bo izčrpan kontingent 5000 vagonov. Do sedaj je nakupil Prizad 500 vagonov nove pšenice, in sicer šlepovsko blago. Poleg njega so na trgu sedaj zelo aktivni mlinarji, ki kupujejo večje množine, ker si hočejo zasigurati za mletje potrebno pšenico. Razen mlinarjev se pojavljajo tudi dobavitelji vojske. Dovoz pšenice na trg pa do sedaj še ni bil posebno velik. Z ozirom na to, ker kaže pšenica raznih provenienc v naši državi izredno dobro kakovost, je Prizad zmanjšal razlike med cenami ter so se zaradi tega zvišale odkupne cene za srbijan-sko, južno-srbijansko, sremsko-slavonsko in bosansko pšenico. Dočim je bila prvotno določena cena sremsko-slavonski pšenici za vagonsko blago na 144 din, bo znašala sedaj 147 din za 100 kg, za šlepovsko blago bo znašala 153 din namesto 150.50 din. Pri srbijanski pšenici se zviša cena za šlepovsko blago od 148.50 na 151 din, za vagonsko pa od 141 na 144 din, pri bosanski od 147.50 na 150 din za šlepovsko blago; za južno- srbijansko pa od 141 na 144 za vagonsko blago. ★ Carinjenje blaga fakturiranega v šilingih. Bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva je obvestil oddelek carin, da smejo carinarnice cariniti blago z ozemlja bivše Avstrije tudi takrat, ko se fakture glase v šilingih. V takih primerih bodo carinarnice na fakturah potrdile, da Be je carinjenje blaga izvršilo na podlagi teh faktur, nakar jih bodo dostavile neposredno banič-nemu in valutnemu oddelku. Istočasno bodo carinarnice sporočile deklarantu, naj duplikat carinske deklaracije in vse ostale dokaze, da je bilo blago kupljeno že pred 13. marcem 1938, pošljejo naravnost bančnemu in valutnemu od-lelku zaradi odobritve plačila v inozemstvu. Z »žirom na obračunavanje tečajev pri fakturah, ki e glasijo na šilinge, je valutni in bančni odde-ek izdal obvestilo, da se ima tečaj šilinga računati 8.50 din za en šiling. Prenehanje našega izvoza živine ▼ Italijo. Kot poroča »Jugoslovanski kurir« je naš izvoz živine v Italijo počenši s 1. t. m. popolnoma prenehal, in sicer zaradi tega, ker so že izkoriščeni kontingenti, kd so bili določeni za šest mesecev na konferenci 12. januarja t. 1. Sedaj se vodijo razgovori za odobritev naknadnih kontingentov odnosno provi-zoričnih kontingentov, ki bi bili v veljavi do sestanka stalnega gospodarskega odbora, ki bo oktobra t. 1. Italija sama ne dela težav glede kontingentov, ampak 60 zapreke na naši strani, ker obstoji želja omejiti naš izvoz v Italijo. To vprašanje pa bo tekom prihodnjega tedna rešeno, tako da bodo izvozniki mogli že začetkom avgusta zopet pričeti z izvozom. Počitniške kolonije za vajeace. Predavanje o tem vprašanju bo imel v radiu v ponedeljek, 25. t. m. ob 20.10 zvečer g. dr. Albert Trtnik. Na tem predavanju bo razpravljal o boleznih pri vajencih na podlagi statističnih podatkov Okrožnega urada iz 1. 1936, zato na to zanimivo predavanje še posebej opozarjamo. Odlog plačil je kmetijsko ministrstvo dovolilo Hranilnici in posojilnici za župnijo Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Odlog je dovoljen za dobo šestih let od 9. aprila 1938, in sicer za obveznosti, nastale pred 22. februarjem 1938. Obrestna mera za stare vloge je od tega roka naprej 2%. Nove zadruge. V trgovinski register je vpisana zadruga »Zadružni kredit« v Ljubljani, z. z o. j. Zadruga ima poleg kreditnega poslovanja namen po potrebi tudi posredovati za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanje. Člani upravnega odbora so gg. Pipan Ivan, posestnik, Vižmarje, dr. Marušič Drago, odvetnik, Ljubljana, in Mravlje Milan, narodni poslanec v Ljubljani. Nove tvrdke. V trgovinski register so vpisane nove tvrdke: »Dušan Renčelj, družba z o. z.t Družba ima kot obratni predmet izdelavo kovi-nastih izdelkov ter elektrotehnične posle. Osnovna glavnica znaša 200.000 din. Poslovodje so: Dušan Renčelj, mehanik v Ljubljani, Ecksteln Werner, zasebnik v Ljubljani, in inž. Jenko Slavoj, zasebni uradnik v Ljubljani. — »Franc SlamiČ, družba z o. z.«, Ljubljana-Vič,' obratni predmet je tovarniško izdelovanje mesnih izdelkov, mesnih, sadnih in sočivnih izdelkov ter pločevinaste ambalaže. Družbena glavnica znaša 200.000 din, poslovodji sta Slamič Franc in Slamič Josipina, Ljubljana. »Bergman in drug«, Zgornji Kašelj, ima kot obratni predmet lojarnico in trgovino s črevaini. Tvrdka je javna trgovska družba, družabnika sta Bergman Josip, podjetnik, Vevče, in Bitenc Rudolf, zasebni uradnik v Ljubljani. Fuzija avstrijsikh bank. Občni zbor graške banke »Steiermarkische Escomptebank« je sklenil, da se združi z dunajsko »Creditanstalt-Wiener Bankverein«. Ze sedaj je imela »Greditanstalt« več kot 90% delnic graške »Escomptebank«. Kot poročajo avstrijski listi, je bila želja merodajnih strankinih faktorjev, da se ta fuzija izvede. Borr Lju'. Denai 23. julija 1938. Devizni promet na ljubljanski borzi je v preteklem tednu znašal 4327 milij. din napram 5210, 2.1 in 5.609 milij din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 12.0625, London 21.49375, New York 436.9375, Bruselj 73.84, Milan 23, Amsterdam 240.10, Berlin 175.45, Dunaj 30, Stockholm 110.825, Oslo 108.025, Kopenhagen 95.95, Praga 15.08, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9,4775, Buenos-Aires 113.5. 2ivina Sejem v Ljubljani, 20. julija 1938. Na sejem je bilo prignanih 76 volov, 36 krav, 15 telet, 104 konji in 169 prašičev. Prodanih je bilo 36 volov, 15 krav, 12 telet, 18 konj in 114 prašičev. Cena je bila naslednja: voli 6—4 din, krave 5.50—2.25 din, teleta 7.50—6.50 din za 1 kg žive teže. Konji 3500—400 din in mladi prašički 6—12 tednov stari 200—120 dinarjev za komad. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani, dne 21. julija 1938. Voli I. vrste 5.50—6, II. vrste 4,50—5.50, III. vrste 4—4.50, telice I. vrste 5.50—6, II. vrste 4.50—5.50, III, vrste 4—4.50, krave I. vrste 5.50, II. vnste 4—4.25, III. vrste 2.50 do 3.50, teleta I. vrste 7, II. vrste 6, prašiči špeharji 10, prašiči pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 12, zadnji del 14, goveje meso II. vrste prednji del 10, zadnji del 12, goveje meso III. vrste prednji del 6—8, zadnji del 8—10, svinjina 16—18, slanina 17, svinjska mast 18—20, čisti med 21, 6urove kože 7—9, telečje surove kože 10, svinjske surove kože 6 din za 1 kg. Pšenica 270, ječmen 240, rž 260, oves 200, koruza 170, fižol 260, krompir 125, seno 75, slama 40, jabolka I. vrste 800, II. vrste 700, hruike I. vrste 1200, II. vrste 800, III. vrste 600, češplje suhe I. vrste 1200, II. vrste 800, pšenična moka 395, koruzna moka 210 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri producentih 10—16 din za liter. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem v Mariboru dne 23. t. m. je bilo pripeljanih 165 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 80—100, 7—9 tednov 110—145, 3—4 mesece 160 do 220, 5—7 mesecev 280—400, 8—10 mesecev 440 do 550, 1 leto 710—820 din komadi 1 kg žive teže 6.50—8, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din, Prodanih jc bilo 44 svinj. Večerna zabava na letališču Tujska sezona pri nas je ugodna Od časa do časa prodre v javnost kakšna nekontrolirana vest, češ da je tujska sezona pri nas skrajno neugodna in da so naša letovišča prazna. Resnica je ravno nasprotna: naša letovišča so polna in vsa zasedena ter oddana do konca avgusta, ko se glavna sezona zaključi. S tem seveda ni rečeno, da se ne bi dobile sobe za tujce, ki prihajajo spora-dično, ter je v slehernem letovišču ali zdravilišču vedno nekaj sob na razpolago, pač pa ne morejo naša letovišča sprejeti večjih skupin. Po naših informacijah je najbolj obiskana Rogaška Slatina, ki je res polna. Trenutno se mudi v Rogaški Slatini 1600 gostov. Med temi je dobra četrtina Madžarov, ki že tradicionelno ljubijo to nase prekrasno zdravilišče. Sploh zadnja leta Madžari v velikem številu obiskujejo Slovenijo. Večje skupine se pogosto pripeljejo z avtobusi ali z vlakom do Ljubljane, tu ostanejo nekaj ur ter si ogledajo mesto, nato pa gredo na Bled in Kranjsko goro. V Ljubljani vidimo sicer mnogo tujcev, toda po večini takih, ki ostanejo tu le čez dan. Zato imajo ljubljanski hoteli še vedno dovolj sob na razpolago. Manj je letos Čehov kakor lani, vendar še vedno dovolj. Vzrok temu pa ni nManimarije Čehov za naše kraje, temveč notranja napetost, ki vlada na češkem ter nerodni zunanjepolitični položaj, kar je tudi vzrok, da noben češki državni uradnik ne more v inozemstvo na letovišče. V znatnem številu prihajajo Nemci, vendar kaže, da se je dotok nemških turistov letos usmeril na Koroško. Mnogo bolj kakor kdaj prej pa se za naše kraje zanimajo Italijani, kar Je posledica medsebojnega pomirjenja in medsebojnih turističnih konferenc. Glavni kader naših gostov v Sloveniji pa tvorijo seveda turisti iz južnih banovin države, zlasti Hrvatje in Srbi. Polna so v glavnem naša zdravilišča, kakor Radenci, Dobrna, Laško, Dolenjske in šmarješke toplice ter seveda vsi kraji na Gorenjskem. Tudi iz malih letovišč do sedaj ni bilo čuti kakšnih pritožb o pomanjkanju tujcev. Res pa je, da imajo na pr. zlasti Nemci zaradi pomanjkanja deviz omejena denarna sredstva ter žive bolj preprosto in si ne dovoljujejo večjega razkošja. Izvrstna je bila letos tudi pozno - zimska in predsezona na višinskih točkah, kakor na Pokljuki, na Komni, na Voglu, v Kamniški Bistrici, na Jezerskem in drugod. Vsekakor more biti Slovenija s sedanjo tujsko seaono zadovoljna, dosti bolj kakor letos Dalmacija Spoti Ljubljina, 23. julija. V zvezi z mednarodnimi tekmami modelarjev nam je pripravil Aeroklub še eno posebnost. Civilen hangaT »o uredili za sobotno večerno zabavo, ki jo je priredil Aeroklub. V hangarju je igrala godba dravske divizije, Na prostem pred hangarjem so bile postavljene mize, kjer so se scrvirale gostom poceni jedila in pijače. Vstopnine ni bilo. Ves dobiček, ki ga je imel Aeroklub od prodane pijače, je namenjen za nabavo novih motornih in jadralnih letal. Prostor pred hangarjem so razsvetljevali štirje močni žarometi Nočno letenje Za ljubitelje letalstva so pripravili še poseben užitek, nočno letenje. Na goste je napravilo silen vtis brnenje letala, ki je v temi letalo nad letališčem in nad gozdovi v okolici letališča. Na večerno zabavo je že v soboto popoldne povabil Aeroklub po zvočnikih, ki so bili postavljeni na letališče, vse, ki jim je pri srou prospeh letalskega športa. Današnji spori v Ljubljani Državno plavalno prvenstvo na Iliriji Teniški turnir Ilirija : Domžale (I. kolo) SK Ljubljana : Majstor sa mora Ljubljana — Split Danes popoldne ob pol šestih se bo moštvo našega ligaša pomerilo z novim splitskim klubom »Majstor sa mora«, Splitčani so prav dobri ter so dosegli letošnje leto nekaj imenitnih rezultatov. SK Ljubljana se pripravlja za tekmovanje, v ligi ki se prične že čez 14 dni.. Poizkuša novo pridobljene moči, da bi za li-gaško tekmovanje lahko postavila najučinkovitejšo enajstorico. Pridite pogledat to zanimivo tekmo na igrišče SK Ljubljanel Ilirija—Tenis klub Domžale danes ob 8 na igrišču SK Ilirije Vsakoletno državno teniško klubsko prvenstvo so je letos pričelo šele s 15. jidijem in ne kot vse do leto«, ko Be je pričelo že spomladi in ki so je koučalo v jeseni. Zato pa se bo letošnje prvenstvo končalo šele spomladi lota 11130. Danes sa bosta srečali v prvem kolu državnega teniškega prvenstva moštvi SK Ilirijo in Tenis kluba Domžale. To srečaaije, katerega favorit je Ilirija, bo zelo zanimivo, kajti Ilirija bo morala nastopiti v kombinirani postavi, ker so tekmovalci prvega moštva deloma na odmoru, deloma pa službeno zadržani, tako da si bosta moštvi obeh klubov po moči zelo enaki in jo zato pričakovati napetih partij Barvo Ilirije bodo zastopali tile igralci: Truden Aleksander, znani bivši internacionalni igralec, ki »e odlikuje predvsem s svojo precizno in tehnično igro, Thuma Emanuel, Banjai Josip in Smradu Egon. Postava r.a double v trenutku, ko smo prejeli poročilo, še ni definitivno določena, vondar je predvidena tale: Truden—Dacar in Banjai—Thumn. TK Domžale, ki ro v športnem pogledu lepo razvija, jo določil za to srečanje svojo prvo moštvo, ki ga tvorijo: Pintar Slavko inž. Skok, Seniea M. in Seuica ,T. Pojeg moškega prvenstva so lio istočasno odigralo tudi damsko, vondar se štejejo točke moškega in dam-skega prvenstva posebej. Mariborski športni pregled Maribor, 21. julija. Lahka atletika Te dni bo Maribor zopet pozoriščo napetih borb v najlepši športni panogi »lahki atletiki*. Na Stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti bo lahko-atletsko prvenstvo Maribora, na katerem nastopijo naiboljši atloti vseh mariborskih klubov. Ker so klubi svoje flano temeljito pripravili za to važno prireditev, bodo borbo v iiosameznih disciplinah nedvomno zelo ostre In napete ter jo pričakovati tudi izboljšanja nekaterih mariborskih rekordov. Spored tekmovanja je zelo obširen ter je razdeljen na 3 dni: potok in solioto popoldne ler v nedeljo, 24. julija, dopoldne. Prvenstvo bo v organizaciji agiinega SK Železničarja. Nogomet V nedeljo, 24. julija, oh 17 gosfuje proti SK Železničarju zanimiv gost Zolozničarski Atletski Klub iz Su-botice. Gostje uživajo renome odlične onajstorieo ter so dosegli proti najboljšim klubom Jugoslavije kot inozemstva zavidljivo URpoho. Mariborčani bodo morali no/peti vso silo, da popravijo svoj zadnji neuspeh, ki so so ga prod nedavnim doživeli proti istemu nasprotniku v Subotlci. Občinstvu bo dana priložnost, prisostvovati lepi in zanimivi tekmi. Javna zahvala Zahvaljujem se g. dr. Antonu linjcu, Specialistu sa kirurgijo v Ljubljani za vso njegovo požrtvovalnost in strokovnjaško izvršeno operacijo moje iene, kateri je s tem rešil življenje potem, ko ji je bila na raznih klinikah odklonjena ie vsaka zdravniška pomoč. Franc širca, Split. Tenis Teniška sezona je na višku. Mariborski klubi so doma in ob priliki raznih gostovanj dosegli izvrstno us-pehe. Posebno mlajši igralci so pokazali velik napredek. V najkrajšem času prične tekmovanje z.a klubsko državno prvenstvo tor se v prvem kolu v Mariboru sročatil ISSK Maribor in Zolozničar. Zmagovalec igra nato proti Rapidu. Igralci ISSK Maribora imajo predviden velik spored: konec meseca sodelujejo na mednarodnem prvenstvu Bioda, nato pa so podajo v Zagreb na nacionalno prvonstvo Jugoslavije. Sigurno bodo talentirani juniorji: Albanežo. Tončič, Skapin, Drnovšek, Korenčan in drugi častno zastopali mariborsko barve. Da so čim bolj pripravijo za prodstoječe tokmo, jo ISSK Maribor razpisal interni turnir za prvonstvo kluba. Tu bo ostra borba za prva mosta tor bn klubovo vodstvo šole na podlagi uspehov na tem tekmovanju postavilo vrstni red za državno prvonstvo moštev. Plavanje Navzlic prekrasnemu kopališču na Mariborskem otoku so na plavalnem polju v Mariboru nič ne dola. Letos ni bilo šo nobenega javnega nastopa, kar moče zolo slabo luč na organizacijsko sposobnost mariborskih klubov. Celjski šport Ob 5 popoldne bo na celjski GlazUi prijateljska nogometna tokma mod prvorazrednim Policijskim SK iz Zagreba in SK Celjem. Srečnnjo bo gotovo nudilo lep športni užitek, saj jo zagrebški klub priznan po dobri igri. Oh pol 4 bo na istem igrišču predtekma med mladinama SK Olja in StC Jugoslavieje. Ob 10 do-poldno bo tia igrišču pri Skalni klott prijateljska^ tokma med mladinama Ttnpida iz Maribora in Atletiki. Prva tekma za državno klubsko prvenstvo v tenlsii v Celju bo danes ob 7 zjutraj na Rakuschovem tenis-igrišču blizu gimnazije. Borbn bo gotovo zelo zanimiva, saj bo nastopilo več favoritov. Tokmovanjo v olimpijskem potorobojn zn soniorjo in junlor.le priredi danes ob pol n na Glazlji SK Coljo. Opozarjamo občinstvo na lo zanimivo tekmovanje, do so ga udeleži v kar najlepšem številu. SK Grafika. Danes gostujemo na Jesenicah. Ob 11.15 naj bodo na kolodvoru sledeči: Maren, Felle, Trobevšek, Usnik, Martinčič, Geštrin, Stroh-majer, Potrato, Jankovič, Rosman, Cimperman, Jerančič. — Načelnik. • Plrzalni letaj priredi ministrstvo za telesno vzgojo naroda v Triglavskem pogorju od 1.1. do 25. avgusta 103S. V tečaj bo sprejetih '.ti planincev, in sicer lo člani v Zvezi planinskih društev včlanjenih planinskih organizacij, ki morajo vložiti prošnjo zn »prejem potam svojega društva najkasneje do 30. julija 10.11 Pogoji zn sprejem so: Državljanstvo kraljevino Jugoslavijo — domovinski list: neoporečno vedenje in sodno nekaznovan — nravstveno »pričevalo: starost, ne mlajši od IS in ne Rtnre.lši ml .15 let: članstvo v. Zvezi včlanjenega planinskega društva ln dovollno praktično znanje plezanja; oboje mora Potrditi dotično društvo, katerega član jo prosilec; zadostnn oprema, t. j. okovnnke, ple-znlniki, vrv in m. eepin. 5 klinov. 3 karnblner.il, vrvica S mm. oprtnik in planinska oblekn s pokrivalom. Prošnje. ki bi bile vložene po 30. Inlijn t. I.. se no morejo upoštevati In to le potom svojega društva, ki mora to-zndevno prošnje s priporočilom odposlali Glavnemu odboru SPD nnjknonelo do 31. 7. t. 1. Podrobne informacije prejmejo Intorescntl pri vseh podružnicah SPD. Vesti Državno prvenstvo v skokih si je ponovno osvojil Branko ZiherL Skakalci so skakali z desetmetrskega stolpa. Vsega skupaj je bilo prijavljenih troje skakalcev. Prvo mesto je zasedel Branko Ziherl, ki je, dosegel pri obveznih skokih 48,06 točk, skupno pa 104.79. Drugi je bil Keržan, skupno 65.77 točk. Tretji je pa bil Turner (vsi trije Ilirija) 53.60 točk, Češkoslovaški plavalni rekord na 400 m hrbtno je postavila Irma Šramekova iz Brna. Preplavala je to progo v času 6:51.4. Prejšnji rekord (Freundova) je bil 7:05,6. V Štirinajsti etapi »Tour de France« (proga Digne-Bryan<;on, 219 km) je zmagal v času 8:54.26 Italijan Bartali. S tem je Bartali končno potisnil Belgijca Ver-waeckeja na drugo mesto in sam prevzel vodstvo. Kombinirani team Jugoslavije in Bska se odpravlja na turnejo po baltiških deželah. Iz Belgrada bodo dne 27. t. m. odrinili tile igralci: Lovrič, Dimitrijevič, Radovanovič, Rakar, N. Perlič (ki je dobil od Fivea odpustnico), Bednar, Aleksič in Stevkov (vsi SK Jugoslavija) in dalje Mrkušič, Belestin mlajši, StevoviS M. Marjanovič, Manola (vsi BSK). Nemeš, do nedavna trener BSKa, je podpisal dogovor, po katerem bo v bodoče trenil moštvo SK Bate iz Borovega. Ncmeš je dobil več ponudb iz inozemstva, končno pa se je odločil za Bato. Menimo, na ni naredil nSpak. Johnson (USA) je na mednarodnem tekmovanju v Stockholmu zmagal na 200 m s časom 20.91 Ostali rezultati so takile: 1000 m: 1) Hoavard Burke (USA) 2:31, 2) Haglund (Švedska) 2:31.5; 2 angleški milji: 1) Pekuri (Finska) 9:06, 2) Szabo (Madžarska) 9:08.8; 110 m zapreke; 1) Wallcot (USA) 13.9. Švedska štafeta: 1) USA 1:56.3, 2) Ocrgite (Švedska) 1:59,3. Met kopja: 1) Mikkahen (Finska) 75.03 ra, 2) Attervall (Švedska) 72.55 m, 3) Sule (Estonska) 70.17 m. Met diska: 1) Hedval (Švedska) 4934 m, 2) Berg (Švedska) 48.75 m, 3) Soerlie (Norveška) 48.63. Skok v višino: 1) Gilbert Crates (USA) 2 m, 2) Lundquist (Švedska) 1.93 m, 3) Kalima (Finska) 1.93 m. — Na tem tekmovanju sodelujejo sledeči narodi: Holandija, USA, Finska, švedska, Norveška, Madžarska in Estonija. Srečanje sedmih narodov. Jugoslavija je že v evropskem finalu. KukuljeviS in Mitič sta priborila Jugoslaviji že tretjo zaporedno točko, tako da smo z Belgijo že opravili. Kakor se zdi, bomo evropski finale morali igrati v Berlinu z močno Nemčijo. Nemci se že nadejajo teniških zmag. V, »Sporttagblattu« z dne 22. julija beremo tudi tale stavek: »...Če bo Henkel v stari formi in Me-taxa tako dober kot je bil zadnje čase, potem bo Nemčija prišla v finalno rundo in bo po vsem videzu — tudi v njej zmagala.« Kaj pa, če bi balkanski pastirčki nemškim barončkom slučajno zmešali štrene? Ainbrosiana, italijanski nogometni prvak, ne bo smela zaradi nerazumljivo visokega poraza v igri s Slavijo (0:9) cela dva meseca gostovati v tujini I Svetovno prvenstvo v dviganju uteži bo 16., 17. in 18. septembra na Dunaju. Čehi na treh frontah. Češkoslovaška državna nogometna reprezentanca bo igrala dne 28. avgusta v Belgradu z Jugoslavijo, isti dan bo praška reprezentanca igrala v Pragi proti Zagrebu, češkoslovaško B moštvo pa bo igralo z Letonsko. Kazni v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Hašk mora zaradi incidentov na tekmi s Kladnom plačati 1000 din; Ferencvaroš zaradi dogodkov v budimpeštanski igri z Židenicami 150 pengov, Ripensia pa zaradi incidentov v bukare-štanski tekmi s Forencvarošein 7000 levov! Toldi je bil kaznovan, ket je žalil italijan-« skega sodnika Balbassino, z globo 60 pengov. Zdi se, da je srednjeevropski pokalni komitet letos bolj pičlo pri denarju. V Rovalu (Estonska) je bila tekma med nogo« metnima reprezentancama Letonske in Estonske. Čeprav so se Estonci krepko upirali, so jih vendarle Letonci užugali z 2:0. Lista terminov za mednarodno nogometne tekme: 4. IX.: Švedska—Norveška v Oslo; 6. IX.J Jugoslavija—Romunija v Belgradu; 11. IX. Irska-Švica v Dublinu; 18. IX. Nemčija—Poljska v Chemnitzu, ČSR—Madžarska v Pragi. — 25. IX. Nemčija—Romunija v Bukarešti. — V avgustu pa bodo že odigrane tele tekmo: 7. VIII. Švedska—" ČSR v Oslo; 28. VIII. Jugoslavija—ČSR v Belgradu, Estonska—Finska v Revalu. 2. X. bo Švedska—Švica v Stockholmu, 23. X. Nemčija—Španija v Berlinu, Italija—Švica v Bologni, Norveška— Poljska v Oslo. 26. X. Anglija—Kontinent v Wem-blegu. 28. X. ČSR—Romunija v Pragi. 30. X. Madžarska—Italija v Budimpešti. 6. XI. Portugalska-Švica v Portugalu. 13. X. Madžarska-Italija v Milanu. 26. X. Škotskn-Madžarska v Glasgo\vu. 4. XII. Nemčija—Holandija v Holandiji, Italija—Francija v Milanu. 2G. I. Francija—ČSR; 29. L Nemčija—-Belgija v Belgiji. 16. III. Francija—Madžarska v Parizu. 26. III. Nemčija—Italija v Italiji, Nemčija-Luksemburg. 2. IV. Švica—Madžarska v Švici, 23. IV. Nemčija—Francijn v Parizu, 30. IV. Belgija—Francija v Rruxellesu. 7. V. Ilolandska—' Svica v Amsterdamu. 14. V. Belgija—Švica v Bruxellesti, 18. V. Jugoslavija—Italija v Belgradu. 4. VI. Poljska—Švica v Varšavi, Danska—Finska v Kopenhagenu AVali oglati V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjski oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. —. Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. i f i vi •v » • }luzbeiscejo Dobra šivilja ea obleke sprejme delo na dom ali Izven doma. Ponudbe pod »Poštena« 11573. (a) Absolventka trg. tečaja izborna strojepiska, želi kakršne koli zaposlitve v pisarni. J. Vrbnjak, Hra-stje, Radenci. (a Mesarski pomočnik c znanjem nemščine, priden ln pošten, išče primerno službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 11572 (a) Manufakturista-šoferja Ea Ljubljano in hišnika ea Dolenjsko takoj sprej mem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Manu-fakturist« št. 11445. (a) Simpatična gospodična Išče mesto bolničarke ali družabnice — opora starejši dami. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 11216. 24 leten fant priden, vesten, zanesljiv, Išče službo sluge, v kaki tovarni ali kaj podobnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11417. Službo natakarice v boljši gostilni ali restavraciji, iščem. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 11457. (a) Mlinar vsestransko dobro lzvež-ban, Išče službo, ali vzame dobroidoč mlin v najem. Ferdo Hartman, — Guštanj, Ravne. (a) 500 din nagrade B»m tistemu, ki ml pre-»krbl službo hišnika, sluge ali oskrbnika. Zmožen In t dobrimi spričevali. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 11472. (a) 18 let star fant Seli nastopiti službo kot pomoč v trgovini ali kot sopotnik pri avtopodjetju — Stanko Gorjup. pri Zi-mlču, Metava 64, Sv. Peter pri Mariboru. (a) Gospodična vešča knjigovodstva, blagajniških poslov in strojepisja, saldakontistka -želi premenltl službo. — Ponudbe npravl »Slov.« pod »Vestna ln točna« št. 11.543. (a) Službo oskrbnika ekonoma, hišnika ali upravitelja večjega posestva sprejmem. Dotič-ni, ki rabi tako moč, naj sporoči na upravo »Slovenca« pod »Zmožen 44« gt. 11.544. (a) Mesto gospodinje Išče mlada vdova s srednješolsko ln trgovsko izobrazbo. Ljubezniva ln pridna, poštena, ljubiteljica otrok. Ponudbe v npravo »SI.« pod »Ugodni pogoji« št. 11164. (a) Mizarski pomočnik Ker že nekaj časa nisem delal mizarskega dela, grem tudi za bolj majh no plačo delat, najrajši v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11562. (a) Služkinja Btara 25 let, poštena ln zdrava, išče službo kot služkinja ln kuharica pri dobri kršč. družini. Ve šča slov. ln hrvatskega jezika. Vprašati upravo »Slovenca« pod »ZancB ljlva ln verna« 11.575. a Strojnik-kurjač !«učen ključavničarske obrti, verzi ran v vrcIi sem spadajočlli poslih, z dolgoletno prakso, išče primerne zaposlitve. V službi popolnoma zane stjiv. Zmožen kavcije. -Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Zane Bljiv« št. 1127. (a) Mesarski pomočnik Išče stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.593. (a) Službo k mali družini, želim. — Znam kuhati in šivati. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11606. (a) Šivilja-prikrojevalka gre kot kompanjonka. — Ponudbe upravi »Slov.« v Ljubljani pod »Per-fektna« 11.542. (a) Absolvent meščan, šole z dežele, iščem kakršne koli zaposlitve. - Miro Pirnat, Rašica 6, p. Vel. Lašče, Dolenjsko. (a) I! Vajenci Vajenko (-ca) II sprejme krznar Kenk — Jurčičev trg 3. (v) Vajenko takoj sprejme modlsti-nja. Anica Puhek. šelen-burgova 6-1. (v) Vajenca pridnega, in poštenega, sprejme takoj v učenje Alojz Pibo^ trg. vrtnar. Bled. " (v) Pekovskega vajenca iz poštene hiše sprejme takoj pekarna Stanko Cotar, Ljubljana, Kladez-na ulica 19. (v) 17 leten fant išče mesto kovaškega vajenca (Hammerschmied) z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11416. (v) Pekovskega vajenca poštenih staršev, z vso oskrbo v hiši, sprejme Tegodrag Podobnikar — pekarna — Skolja Loka, Mestni (v) 16 letni fant iS8e mesto vajenca ua ključavničarja ali mehanika. Oskrbo želi v hiši. Ule Vili, Toplice, Zagorje. (v) 14 leten fant z dvema razredoma gimnazije, se želi Izučiti ključavničarske ali mehanične obrti ali pa za elektrotehnika. Naslov v upravi »Slov.« pod 11327 Učenca poštenih staršev, sprejmem v trgovino z manu-fakturo ln špecerljo. — Imeti mora najmanj tri razrede meščanske šole s prav dobrim uspehom. — Hrana in stanovanje prosto, učna doba 3 in pol leta. Franjo Klanj-šek, Maribor, Glavni trg št. 21. .(v) Egai Prihodnji prikrojevalni tečaj za damska oblačila se prične 1. avgusta 1938. Vsa tozadevna pojasnila v krojni šoli na Aleksandrovi c. 5-11 v Ljubljani. Oblastv. koncesionlrana šoferska šola I. GABERSCIK bivši komisar za šoferske izpite Slomškova ulica štev. 6. Telefon 28-26 ln 28-28. EBEE3 Išče se strogo krščanska družina, ki bi sprejela dijaka na hrano ln stanovanje, sploh vso oskrbo. Prednost Imajo taki, ki že imajo enega dijaka od V. gimnazije naprej. — Ponudbo upravi »Slov.« Maribor pod št. 1113. ilužbodobe Natakarico ki zna tudi kuhati, takoj Rprejmem. - Restavracija Reteče, p. Škofja Loka. Tri čevljarske pomočnike takoj sprejme Cernlvec Franc, Črnuče 104, pošta Ježlca pri Ljubljani, (b) Fanta pridnega ln poštenega, iSčem za pekovsko obrt. Mihael Zavodnik, Guštanj Zanesljivega hišnika aH vdovo Iščem. Naslov: Vila Beranek, Kranjska gora. (b) Pletiljo takoj sprejme Ivan Can-celj, Mosta, Marenčlčeva ulica 3. (b) Mizarskega pomočnika za fino pohištvo, sprejmem z vso oskrbo. Anton Trebar, mizarstvo -Zadraga p. Križe. (b) Pletiljo iščem za takoj. Plača po dogovoru. Mesto stalno. Marija Oblak, Karlovac, Banija 21. (b) Mlajši ključavničar z nekoliko nemščine se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 11.578. (b) Knjigovodja-bilancist dobi takoj mesto pri velikem industrijskem podjetju. — Prednost Imajo oni s prakso v Industriji. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Samostojen knjigovodja« 11.554. (b) Iščem čuvaja za gozdno posestvo. Plača po dogovoru. Deputat-no zemljišče za 6 glav živine. Nastop oktobra. Ponudbo na »L e s n a«, Ljubljana, poštni predal 163. (b) Gostilničarska pivovarna d. d. Laško, razpisuje s tem službo strojnika ln sodarja. Ponudijo naj se le prvovrstne moči, ki se lahko Izkažejo z večletno prakso v pivovarnah, z zahtevo plače. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosta. (b) Meščanska korporacija v Kamniku, sprejme dva absolventa nižje gozdarske šole, z najmanj dveletno prakso, za revlrno službo v Kamniški Bistrici. Prošnje s prepisi spričeval je vložiti do 1. avgusta upravi Meščanske korporaclje v Kamniku. (b) Avto-mehanik se sprejme. Prednost samo prvovrstne moči, z daljšo prakso, dober teoretik, biti mora dober strugar ln varilec ter monter za bencinske in dlzlove stroje, popolnoma samostojen ter precizen v delu. Plača po dogovoru. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Avto-mehanik« št. 11.546. (b) Korespondent za slovenski, hrvaški ln nemški Jezik, perfekten v vseh treh Jezikih, s trgovsko akademijo, vešč tudi ostalih trgovskih pisarniških poslov, s prakso, dober strojepisec — dobi mesto v velikem industrijskem podjetju. Ponudbe z zahtevki in pre pisi spričeval v upravo »Slov.« pod »Ambicija« št. 11095. (b) Prvovrstno moč za propagando ter dobro prodajalko špecerijske stroke Iščem. Prednost Imajo lzučene trgovske pomočnice. — Pismene ponudbe z na vedbo zehtev v upravo »Slovenca« pod »Zmož na« št. 11433. Več ključav. pomočnikov za Izdelavo štedilnikov, sprejme Ciril Podržaj, Ig št. 147. (b) Natakarico za jesensko Bežijo, sprejmem. Nastop z avgustom Matko Blaž, gostilna, Sv. Peter v Savinjski dolini. Rulotiskarja proti odškodnini na uro išče za takoj tovarna bombaževln. Ponudba na uprayo »Slovenca« pod »Rouleauxdrucker« 11425 Vrtnarski pomočnik vešč v cepljenju in urejevanju vrtov - se išče. Ponudbe na Interreklam. Zagreb, Masarykova 28, pod št. 396/B-39. (b) ---- Služkinjo * vajeno meščanske kuhe, takoj sprejme majhna družina. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Snažna« št. 11.612. (b) Za Gorenjsko potrebujem zastopnike za artikel, ki Je potreben vsakemu gospodinjstvu. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Visoka provizija« 11.525. (b) Viničar dobi dobro, stalno službo. Pogoj : znanje vinogradništva in sadjarstva. Ponudbo podruž. »Slov.« Trbovlje pod »Viničar«. št. 10970. (b) Kuharica ženska za gospodinjstvo, srednjih let, delavna in poštena, se sprejme za stalno v dobro službo. -Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Zaupna oseba« št. 11513. (b Zdravo služkinjo ki zna poleg ostalega dela tudi dobro kuhati — sprejme tričlanska uradniška družina blizu LJubljane. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »S. 1. 9. 1938« št. 11.539. (b) Dekle z dežele poštenih, staršev, stara 14 do 16 let, katera Ima veselje do gostilne ln trgovine, sprejmem — za daljšo dobo. — Prednost imajo sirote. Naslov v upravi »Slov.« pod 11435. Dobro izurjene pletilje za llnks-links stroj ter Nopen stroje št. 12 in 5 sprejme tovarna pletenin na Gorenjskem. Služba stalna. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod št. 11336. (b) dedna pomivalka za kuhinjo se sprejme takoj. Oficirski dom na Taboru. (b) čevljarskega pomočnika ln vajonca sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dolenjsko« št. 11477. (v) Pečarskega pomočnika samostojnega, sprejmt?m takoj. Dobi tudi oskrbo. Anton Rajšp, Hoče pri Mariboru. (b) Trgovski pomočnik pošten in priden, ki bo tudi potoval po okolici, se sprejme. Naslove na upravo »Slovenca« pod »Pošten« 11.611. (b) 18 letno dekle pridno ln pošteno, takoj sprejmem v pomoč gospodinji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna in poštena« 11.609. (b) Dve pletilji za ročni stroj iščem. — Hrana in stanovanje v hiši. Javiti se na naslov M. Krovinovič, Luščič 45 (kod groblja), Dubovac, Karlovac. (b) Stavbni delovodja samostojen, za visoke stavbe, se takoj sprejme. Ponudbe s kratkim opisom dosedanje zaposlitve upravi »Slovenca« pod »Delovodja« 11.602. (b) Korespondentko perfekt. v slovenski stenografiji in z znanjem srbohrvaščine - sprejme takoj industrija v LJubljani. — Reflektantke z znanjem nemščine imajo prednost. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati v upravo »Slovenca« pod »Urna strojepiska« 11616 Ženitbe Učiteljica duhovita, lepa ih mlada, živi v Bamotl in želi znanja s profesorjem, doktorjem ali sllčno — zaradi ženltve. Ponudbe v podružnico »Slovenca« v Celju pod »Inteligenten« št. 11517. (ž) Gospodična neomadeževane preteklosti, stara 34 let, hišna posestnica na prometni točki industrijskega kraja, bi poročila dobrosrčnega gospoda, obrtnika ali trgovca primerne starosti. Potrebno nekaj gotovine. Cenj. ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poletje «št. 11437. (ž) JE, DA SI NABAVITE NAŠE PRVOVRSTNE mlatilnice LASTNEGA, DOMAČEGA IZDELKA ZAHTEVAJTE PONUDBE A. KREMZAR STROJNO PODJETJE — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV ŠT. VID NAD LJUBLJANO Hiša z vrtom v Vodmatu naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.622. (p) Hišo z vrtom podkleteno. 3 stanovanja ln trgovski lokal, prodam. — Bernekerjeva 21, Zelena jama. (p) Večja parcela primerna za tovarno ali sllčno, naprodaj. Vprašati : Rečnik, trgovina — Hoče. (p) Posestvo 3'/» Johe njiv, travnika, gozda, sadovnjaka, blizu Save in kolodvora na Gorenjskem prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.597. (p) Gostilno in mesarijo na prometnem kraju poceni prodam. Hiša je nova, vodovod, elektrika, vse v najboljšem stanju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.645. (p) Visokopritlično hišo dvos.tanovanjsko, prodam na šmarski cesti. Prevzem nekaj hipoteke. — Poizve se: Predovlčeva ulica 34. Ljubljana. (p) Enodružinsko hišo v Dravljah, Št. Vidu ali v bližini kupim. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »V dobrem stanju« 11595. (p) Hišo v dobrem stanju, pritlično v šempetrskem predmestju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11439. (p) Gostilno dobroldočo ln 7 modernih gara® z veliko mehanično delavnico - na prometnem kraju, prodam. Alojzij SkedelJ — Novo mesto. (p) Trgovino z meš. blagom z zalogo ln Inventarjem, v letoviškem kraju, prodam za 20.000 din. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro vpeljana« št. 11438. (p) Trgovska hiša na najbolj prometni točki Maribora ugodno naprodaj. Obrestuje se 10%. Potreben kapital 600.000 din. — Vprašati: Skele, Cankarjeva 30. (p) Dvostanovanjsko vilo ugodno prodam. Potrebno 50.000 din, ostalo na obroke ln prevzem dolga. Ponudbe podružnici »Slovenca« pod »Hipoteka« št. 11.651. (p) Gostilno velik gostilniški vrt — gospodarsko poslopje na prometni točki periferije Maribora, prodam. Naslov da uprava »Slovenca« Maribor. (p Parcela skupno ali razparcellra-na, v Izmeri ca. 8000 m', naprodaj. Lega ob novi državni ln banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Poizve se: Vlžmarje 100. Nova hiša z vrtom pritlična, dvostanovanj ska, z elektriko, vodo vodom, podkletena, kopalnici, na sončni legi v predmestju Novega mesta, s sadnim vrtom, za gotovino takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.499. (p) Veliko trgovsko ln stanovanjsko hišo v Mariboru na prometni cesti, z lepimi lokali, in obstoječo trgovino z mešanim blagom, ter menjalnico z žitom. Ker so veliki lokali se tudi lahko zraven vrši gostilničarska obrt. Posestvo se ugodno proda, ter se lahko prevzame dol vknjl-ženoga dolga. Ponudbo v upravo »Slovenca« Maribor pod »Ugodno« 1108. Hiša naprodaj za 25.000 din. Vižmarje St. 37, St. Vid nad Ljubljano. (p) Prodam hišo s čistim donosom 9 odst., pripravno za trgovino ali obrt, zraven tramvaja. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11567. (p) Posestvo s stanovanjsko hišo in zemljiščem, ugodno za kmetijstvo, vrtnarstvo, obrtnika, peka, ugodno prodam. Cesta na Loko št. 22, Ljubljana. (p) Vila z vsem komfortom, štt-rlstanovanjska, nova, 10 let davka prosta, pod ceno naprodaj. Informacije daje: Doplihar, Narodni dom, Celje. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) Naprodaj krasno posestvo za 12 glav živine, krasni vinogradi in gozdovi. Vse obdelano ter se proda z vsemi pridelki takoj. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št. 10733. (p) S3SSHS3I IŠČEJO: Gostilno ali vinotoč vzamem v najem s 1. avgustom. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Takoj prevzamem« 11.555. (m) ODDAJO: Veliki prostori za večjo obrt v Ljubljani oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11631. Lokal za trgovino ln drugo, s kuhinjo ali stanovanjem, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11568. Lokal na Jesenicah v Krekovem domu, oddamo. Ponudbe v upravo »Slovenca« na Jesenicah. Cena 300 din. (n) Gostilno oddam v najem v tijub-ljani zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.558. n Gostilno in trgovino skupaj ali posebej, na prometnem kraju v Ljubljani, oddam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Avgust« št. 11635. (n) Trgovski lokal na vogalu frančiškanske pasaže (dosedaj točilnica »Slon«), takoj oddamo v najem. Pismene ponudbe upravi hotela »Slon«. Trgovski lokal dva. prostora, z inventarjem za špecerljo, galanterijo, za stroje ali kaj primernega, oddam. Celovška cesta 85. (n) Brivci pozor! Dobro vpeljano brlvnico za dame in gospode, oddam v najem. Prednost imajo poročeni. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gorenjsko« št. 11481. Trgovino na prometnem kraju dam v najem ali na račun podjetnemu ln kavcije zmožnemu. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod št. 1123. (n) Stanovanja ODDAJO: Stanovanje dvo- ln enosobno. oddam. Kosovo polje 169. (č) Enosobno stanovanje oddam s 1. avgustom. -Mala čolnarska št. 4. (č) Enosobno stanovanje za 2 ali 3 osebe oddani za 215 din. Ribniška ul. št. 27. (č) Enosobno stanovanje soba, kuhinja ln klet B oddam za september. —■ Trata št. 19, št. Vid, ob tramvaju. (č) Stanovanje dve sobi s kopalnico, v novi hiši na Vodovodni cesti (severno od viadukta) oddam s 1. sept. Stanovanje dvo- ali trisobno, kom-' fortno, 400—480 din, za september, oddam. Informacije da uprava »Slovenca« pod 11.564. (č) Samsko stanovanje garson, sončna lega, v mirni ulici v centru mesta, se takoj odda. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Komfortno in čisto« št. 11651. (s), Štirisobno stanovanje komfortno in sončno —; mirna ulica v centru mesta, se odda mirni stranki. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lahko takoj« št. 11640. (S). IŠČEJO: Trisobno stanovanje ali dvosobno s kabinetom in vsemi pritiklinamt iščem v šempeterskem okraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.560. (o Dvosobno stanovanje s pritiklinaml, najraje v bližini centra - Iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prijeten dom«. (c)i IŠČEJO: Mlad uradnik lSče opremljeno sobo —■ event. z vso oskrbo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Za 1. avgust.« (s) ODDAJO: Opremljeno sobo sončno, oddam solidni osebi. Livarska ul. 6. (s); Sobo s štedilnikom oddam. Priblnova št. C,-Bežigrad. (s) Lepo sončno sobo na Mirju, takoj oddam.' Ogled od 12—3. Verstov-škova 22. (s) Na Gosposvetski e. 10 oddam takoj sončno ln čisto trisobno stanovanje. Vprašati pri hišnici. (1)J Separirano sobico v sredini mesta oddam.' Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11571. (s)! Sobo oddam dvema gospodoma ali dijakoma v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.563. (s) Sobo s posebnim vhodom •—; prazno aH opremljeno takoj oddam. PoljaViskl nasip št. 32. (s) II Živali n Golobe (florentince) mladiče, prodam. Konig^ Kožarje, Tržaška c. 116. Domače kunce (zajce) kupujem v vsaki množini. Kaplan Jože, Gllnce cesta XI-2, Ljubljana— Vič. (J); Nemške doge 3 mesece staro, z rodovnikom, prodam po nizki ceni. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »400« št. 11422. (j); Globoko znižane cene vsemu poletnemu blagu za moške in damske obleke ter perilu pri tvrdki F. I. Goričar Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 29 in 30 Na zalogi zelo velika izbira raznih ostankov Mizar kot družabnik B kapitalom se sprejme takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« Maribor pod •Industrija« 11.534. (d) Viožno knjižico Zadružne zveze aH nje članice kupim. Oferte na upravo »Slovenca« pod »Staro dobrolmetje« št. 11.566. (d) n Kupimo Vodno sesalko rabljeno, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sesalka« št. 11418. Zaslužek 2.500 din potrebujete da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »ANOS«, Maribor, Orožnova. (z) Družabnika s 100—200.000 din sprejme novo farmacevtsko podjetje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Veledro-gerlja« 11.591. Cd) Maline kupim do 2 vagona ali manj. -Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Denar lahko naprej« št. 11252. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah BERNB, juvelir, Ljubljana !Woltova ulica št. 3 esnemu ali mizarskemu podjetju z večjimi suhimi skladišči, Izven Ljubljane, vendar v najbližji okolici, nudimo stalno delo. Prednost Ima podjetje, ki razpolaga s trač no žago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalni zaslužek« št. 11410. Enovprežni voz nov ali malo rabljen, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Močan voz« št. 11485. (k) Dobavo 35 kub. m drv razpisuje upravni odbor Oražnove dijaške ustanove. Pogoji so na vpogled pri hišniku v Wolfovl ul. 6t. 12. (k) Staro zlato, zlato zobovje jln srebrne krone kupujem po najvišjih V. dnevnih cenah. t * A. KAJTEZ * . urar Ijubljana, Miklošičeva 14 1000 dinarjev ln več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Majhen kapital potreben. Zahtevajte pro spokte, priložite znamko za odgovor. »Hemipa« Panče-vo, Trg kralja Aleksandra št. 8. Denar Kompanjona s približno 100.000 din iščem za zelo doblčka-nosno trgovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Amerika« 11.549. (d) Jabolka gana In pozna, za Izvoz kupuje po najvišjih dnevnih cenah Gospodarsko društvo zadruga v Mariboru, Mlinska cesta 12. Sprejemajo se zanesljivi nakupovale! CUNJE krojaške odrezke, star pa. pir, tekstilne odpadke ter ovC]o volno, eovejo dlako {(•roveo) — kapi vsako množino Arbeiter - Maribor Dravska IS Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slovencu«! Za ustanovitev samoprodajalne Iščem zadružnika ali zadružnlco z nekaj kapitala. Ponud be v upravo »Slovenca pod »Sijajna bodočnost« št. 11358 Vse bančne In kreditno posle, kupo prodajo nepremičnin iz-posluje najkulantneje — Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14 -tel. 35-10, koneeslonlrana trg. agentura za bančne posle. Glavna kolektura srečk državno razredne loterijo. Posojila različna, preskrbim hitro, brez kakega predplačila. Hranilne knjižice vnovčujom proti takojšnji gotovini. Oblastv. dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Znamka 3 din. SIROOI Mizarske stroje rabljene, kombinirane — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj plačam« 11.598. (k) IElektro univerzalni strol v vsako de-1 lavnicol Din 6.800'- Vlogo 150.000 din LJublj. kreditne banko prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tudi v manjših zneskih«, št. 11487. (d) Kateri dobrotnik bi posodil proti varni vknjižbi 20.000 dinarjev s primernimi obrestmi varčnima zakoncema, za plačilo nove hiše. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nova vila« št. 11495 Salonska oprava starinska, krasna, v ro-koko slogu, zelo ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11474. 160.000 din posojila vzamem na posestvo na prvo mesto. — V poštev pridejo ljubljanska kmečka ali podeželske posojilnice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Odplačujem 1600 din mesečno« št 11.596. (d) Pohištvo za stanovanje, hotele, penzljone dobite v priznano solidni izdelavi pri »OPRAVA« Celovška cesta 50 Spalnice že po 1450 din, kuhinje po 700 din. Vsa naročila Izvršimo točno ln tudi po lastnih načrtih. Letovišče in kopališče S o r 1 i, Gorenja vas nad Skofjo Loko - se priporoča. Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta St. 4t kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnio VREDNOSTNE PAPIRJE 8•/• obveznice, bone ter Brečke. delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije. V mirnem kraju na Gorenjskem, v smeri škofja Loka-Kranj, pri železniški postaji, se Išče za daljšo dobo za 2 osebi popolna oskrba. - Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Letovanje«. Medijske toplice pri Zagorju. — Plavalni bazeni 28" na prostem, krasna okolica in sprehodi, iz-borna hrana in postrežba. Penzija s kopeljo 45 din. -Pojasnila pri npravi kopališča Modijske toplice, Me-dija-Izlake. (L) LetoviščarjiL Posetlte letovišče ŽIrl ob Italijanski meji. Lega 500 m nad morjem. Dnevna avtobusna zveza. Zahtevajte prospekte! (L) Mizarski mojster Stibelj, Celje, piše: S hvaležnostjo javljam Vam, da izdelujem vsa stavbena in pohištvena dela I na »Fortuni«. Toka 1 porabim približno I samo za Din 20-— I mesečno. — Ta stroj 1 vsakemu kolegu najtopleleprlporoiam. PETER ANGELOM Iju d 13 ah i-Tyn v eva c: 36 Pozlačen salon v slogu Louis XVI. prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11637. Moderne spalnice ln kuhinjo ter drugo pohištvo po nizkih conah priporoča mizarstvo Vel-kavrh, Krakovska ul. 7, pri Emonskt cesti 13. — Sprejema naročila. (š) Vsakovrstno pohištvo na obroke!1 Spalnico od 1600 din I Vrtne sklopne mize 110 din J Sklopni stoli 85 din Mizarstvo »Sava« Rožna dolina — c. 4 št. 18 | TRGOVINA POHIŠTVA Nebotičnik • Gajeva ulica I II Pohištvo ii TUDI TI 5E POSUS^AJ NAŠIH malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša ln najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti. I Automofor Bencinski motor II 3 KS, malo rabljen, kupi Jožo Sešlar, Kolovrat — Medija-Izlake. (f) Motor »NSO« 350 ccm, M 37, s ali brez prikolice, nov, prodam za polovično ceno. Poljanska cesta 16, Vrhove. (f) Standard motocikli , vsi modeli od 200 do 500 ccm. na zalogi. Standard zastopstvoj Celovška ce-1 sta 34. ' (f) Več rabljenih motorjev: 2 Pucha 250 ccm, Wan-derer s prikolico 600 ccm (kardanvela), BSA 500 ccm, Arlel 500 ccm. Vse navedeno motorje vam proda po izredni ceni Erjavec, trgovec. Stična. Rolete (Esslinger), kompletne aH tudi samo letvice, dobavlja najpovoljneje I. Detlček, Velenje. Mizarji popust! odo zadovoljila VaSd pivce najbolj 1 TELEFON ŠTEV. 25-73 Štedilnike lz Jekla — rje proste, kromirane, železne, vseh velikosti, brzo-parllnlke, gnojn. črpalke, vrtne ograje po najnižjih cenah pri Ciril Podržaj Ig St, 147 pri Ljubljani. Original, francoska kolesa AIGLON Najboljši materijal, prvovrstno izdelana, fino in trpežno lakirana ter po-kromana. Najlažji tek. Model: Tour de France Oihtor Boiiinec, Ljubljana Tyrševa c. 12 (dvorišče) Čevljarski stroj »Singor«, cilinder, nov, za 3000 din prodam. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 11514. Kočija (Phaeton) v dobrem stanju - zelo ugodno naprodaj. R. Lir-zer, tovarna stolov, Cvetlična ulica 36, Maribor. Biljard kavarniški, kompl. (baročni slog), prodani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11421. (1) Foto-aparate rabljene in nove, manjše in večje formate, odpro-da po izredno nizkih cenah Erjavecj fotograf -Stična. (l) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana • TyrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Šivalne stroje Rast & Gasser, pogrez-ljlve, z 20 letno garancijo, po 1950 din prodaja Ussar, Trubarjeva ul. 9, Maribor. (1) Posteljne mreže izdeluje in sprejema rabljene v popravilo, najceneje Alojz Andlovlc, — Gregorčičeva 5 (pri Napoleonovemu spomeniku). Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve, .Podružnica .v Mariboru, Jurčičeva 8. 1 Parni kotel za centralno kurjavo — nizkotlačen 7 m', malo rabljen, zaradi povečanja obrata poceni naprodaj. — Lahko se ogleda njegovo delovanje. Jcše, Stražišče. (1) Pletarsko podjetje Franjo Grenko, Orlavas-Braslovče, izdeluje pleteno pohištvo, za verande, sobe, hotele, kopališča itd. Naročila sprejema tudi po skicah. Postrežba točna cene najnižje. Čebele! Prodam 15 dobrih, močnih SSnidaršičevlh panjev z razstojiščem, ki odgovarja za čebelnjak. Dalje prodam vrtno vodno črpalko (štirno) in peč za žaganje. Vič,. Glince, c. II. št. S. ' (1) Vsa lahka letna oblačila si nabavite najceneje pri Preskorju, Sv. Petra o. 14. 10 panjev (kranjičev) prodam. Jožef Kosmač, čebelar, Njegastrn, Moravče, Domžale. (1) Krogi je za balinanje in kegljanje, prodam. — Rojlna, Kolodvorska ulica 8, Ljubljana. (1) Inventar, gostilniški in hotelski, kompleten -prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11486 Svetovno znane nemške znamke >BRENAB0R« dvokolesa petkrat kromlrana ln odporno cmajllrana, z nezlomljivim okvirjem dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl KLEIN DIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44. Zamanje povezano v zveze do 1 m dolžine, zračno suho, v večjih množinah ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 11.556. 1 Oves, rž in pšenico novo blago dobite najceneje v Javnih skladiščih v Ljubljani Tyrše-va (Dunajska) cesta 33, pri tvrdkl Fran Pogačnik Otroški vozički športni in globoki, ter več prvovrstnih koles poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. (1) Resnico govorfi, ko trdijo. da prodajamo najboljša in najcenejša kolesa rezervne dele ln motorna kolesa. Velika Izbiral z. o. z. St. Vid nad Ljubljano Za potovanje potrebujete kovčege, nahrbtnike, aktovke, kopalne torbice -Itd. Dobite jih v veliki izbiri pri Ivan KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13 Za jesensko setev koruzo, grahoro, ajdo ln rdečo deteljo ter gorenjsko repo, dobite v najboljši kakovosti pri tvrdkl FRAN POGAČNIK, d. z o. z. v LJUBLJANI, Tyrševa (Dunajska) 33 v JAVNIH SKLADIŠČIH Mizarji! Stavbno ln pohištveno okovje si nabavite najugodneje pri tvrdkl »JEKLO« Stari trg. Pisalne mize rabljene, prodam. Trgovina, Gosposvetska c. 1. Šivalni stroj nov, pogrezljiv. poceni naprodaj. Hermes, Stari trg 21/1. (1) Cvetlični med domač> zdravilni^ nudi najceneje J, Menart — Domžale. (1) Bencinsko črpalko polstabilno, skoraj novo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11626. Vrtne stole zložljive, nove, poceni proda Tribuč, Tržaška c. št. 42. Telefon 26-05. (1) Rozine po nizki ceni na zalogi. Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tyrševa cesta 48. (1) Kolesa, šivalne stroje prvovrstnih znamk — z večletno garancijo, prodaja najceneje »Triglav« Resljeva cesta 16. (1) Furnir 15.000 čevljev, češnja, oreh, hrast, javor, brst, prodam za 8500 din. Mar-tinec, Ljubljana, Prule. Pohištvo in kanadskega medvedka zaradi selitve prodam. -Rozman. Tržaška c. 3 8, Ljubljana. (1) Izborno haloško vino belo, mešano v množini, 14 hI, prodam. Kristina Satler. Maribor, Trubarjeva ulica 5. (1) Pletilni stroji št. 2-80 —- 4-80 — 12-80 in spccialni šivalni stroji za trikotažo, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11639. Portal kompleten, modem, skoraj nov, iz trdega lesa; okna in vrata naprodaj v Colju. — Vprašati pri Adamič, Kralja Petra 33. Pozor! Več rabljenih koles po zelo nizki ceni doblte-^rl Pepi Krmelj, Celovška c. št. 141. - Istotam dobite motor znamke »Ariel« 550 ccm. (1) Več šivalnih strojev Singer, Pfaff in drugih pogrezljivih, ki tudi Stikajo ln Stopajo, z 20 letno garancijo po zares nizkih cenah naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. (1) Restavracija v centru Ljubljane, z lepim vrtom in stanovanjskimi prostori — dobro vpeljano, letno potoči do 300 hI vina, z vsem modernim inventarjem, dolgoročna pogodba, zaradi rodbinskih razmer naprodaj resnemu interesentu s primernim kapitalom. Posredovale! Izključeni. Pojasnila daje »ABC«, Ljubljana, Medvedova ,8, telefon 24-44. (1) | Iz Julijske krajine Višnjevik v Brdih. (Smrt vzgledne slovenske matere). Umrla je gospa Regina Kristančič, vdova po pred nekaj leti umrlem posestniku in gostilničarju, ki je bil daleč okrog znan kot dober gospodar in znača-jen, neuklonljiv mož. Pokojnica mu je kot vzorna žena in dobra gospodinja stala zvesto ob strani in je vzgledno vzgojila svojo družino. Dočakala je 72 let. Sijajni pogreb je jasno izpričal, kako so plemenito mater Brici ljubili in spoštovali. Naj počiva v miru v briški zemlji, za katero se je trudila in jo ljubila! Preostalim iskreno sožaljel Podbrdo. (Nova cesta.) Gradba nove ceste, ki pelje iz gornjega dela vasi pod cerkvijo na Petrovo brdo, naglo napreduje. Cesta bo 6 metrov široka in bo res moderno in trdno sezidana. Na Petrovem brdu se steka s staro cesto, ki teče iz vasi nad cerkvijo ob pobočju hriba. Upamo, da bo nova cesta dvignila mednarodni tujski promet tudi v naši slikoviti dolini, saj omogočuje najkrajšo zvezo med Gorenjsko in Julijsko Krajino. Stržišče pod Črno prstjo. (Sv. birma.) Po dolgih letih smo imeli v naši, nad 700 m visoko ležeči duhovniji zopet sv, birmo. Prevzvišeni nadškof je prišel k nam iz Baške doline peš. Poldrugo uro hoda je prilično iz Hudajužne do naše vasi. Če bi ne bila cesta, ki nas veže z dolino, v tako slabem stanju, bi se bil nadškof lahko pripeljal, čeprav je cesta ozka, tako je pa raje vzel pot pod noge. Sv. birma se je vršila prav slovesno. Prevzvišeni nam je pridigoval v slovenskem in italijanskem jeziku in je prav pravilno imenoval našo vas: »Stržišče«. Popoldne je odšel zopet peš v dolino in je ob štirih v naši sosedni duhovniji, v Oblokah, podeiil zakrament sv. birme. Sv, Lucija. (Smrt ugledne gospe.) V torek, dne 19. julija dopoldne smo pokopali gospo Ludmilo Fab-jan, vdovo po pred par leti umrlem sodnem svetniku, ki je bil do upokojitve predstojnik kanalske sodnije. Pokojnica je izhajala iz znane zavedne Gerželjeve družine. Bolehala je že dlje časa. Veliko spremstvo, ki so ji dali prijatelji in znanci na zadnji poti, je glasno povedalo, kako je bila dobra gospa priljubljena in spoštovana. Naj ji bo plačnik nebeški oče! Slovenci v Italiji pozor! Kdor želi v Italiji prejemati »Slovenca« po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel, Trieste, Via fr. Dcnza 3. Mesečna naročnina za Italijo zna.:, opera (prenos iz arene v Veroni) — Hamburg: 20.10 Zab. gl., 21 Broslau: Uvod v športne prireditve, 22.3U Zab. in ples. gl., 24 Nočna gl. Ponedeljek, 25. julija: Belgrad: 2(1 Opera na ploščah — Zagreb: 20 Violinski konc., 20.311 Konc. soprani-st)ke ob spremlj. ork., 21.30 Havajska kitara, 22.2U Za ples — Varšava: 21.10 Katoviee: Jugoslovanski zbor uTamburieas, 22 Nemška, francoska in angleška glasba XVII. stol. — Praga: 31.10 Dvofakova simf. št. I. — Sofija: 20.15 Pevski konc., 20.45 Sinil', konc., 23 Lahka in ples. gl. — Milau: 21.10 Pesmi, 21.30 Simf. konc. (prenoR iz Maksencijeve bazilike) — Budimpešta: 20.10 Ogrski večer. 23.10 Cig. ork. — Dunaj: 20.10 Zvočna igra, 21.10 Kantata ua osvoboditev Avstrije, 24 Zvonovi iz Branau — Miinchen: 20.2«! Ples. gl. in saksofon, 21.110 Schnmnn-novo skl. po delih Adalberta von Chamisso, 22.30 Kiiln: Nočna gl. in prenos iz Kolria. Torek, 2C>. julija: Belgrud: 20 Viloniski konc., 30.30 Plošče — Zagreb: 21 Prenos iz Turina — Varšava: 21.IU* Mandolinski ork., 22 Operna gl. — Praga: 2U.15 -Trije mušketirji: II. del — Sofija: 21 Vok. konc., 21.55 Rušite romance, 22.25 Lahka gl. — Budimpešta: 21.30 Koncert voj. godbe, 23.10 Cig. ork. — Milan: 21 Gaseo: »Legenda o sedmih stolpih« in Kocca: »Frinina smrt«, operi — Dunaj: 22.80 Ples. in zab. gl., 24 Komorni ork. in nar. gl. — Miinchen: 20.10 Koračnice, 20.40 Mozartova dela, 22.30 Hamburg: Zab. in ples. gl. Umrl nam je naš najdražji mož, papa, brat, stric, last, stari oče, gospod lumzt Maks bančni inšpektor v pokoju v 60. letu starosti, po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, na kliniki na Dunaju. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani v Celje ter bodo položeni k večnemu počitku na mestnem pokopališču; čas pogreba objavimo pozneje. Priporočamo pokojnika v prijazen spomin in molitev! Celje, dne 23. julija 1938. Marija Žumer roj. Wurzer, soproga. Adela, Maksi, Edi, otroci, ter ostalo sorodstvo. Štefan ZeromsM: <23 Zvesta reka »Primi ga živega! Živega ujemi! Samo živega! Ne streljati! Z rokami ga ulovite! Drži ga! Obkolite ga!« Olbromski je cul ta povelja in klice. Začutil je v .srcu smrt. Pri sebi je imel torbo in \ njej vse svedočbe, tisoče tajnih odredb narodne vlade, ki so se že izvrševale ali bi se še morale. Kot bi prenašal v tej torbi srce boreče se Poljske, v katerem je plala živa kri. Torbe ni mogel niti skriti, niti je vreči od sebe na begu in tudi ne uničiti, kajti zu njim jc drvelo kakih deset vojakov. S silnimi koraki je bežal. Skakal je preko grmičja, počrnelih plotov in jarkov med njivami ter prispel na travnike. Na trati je opazil grmovje in spustil se je tja. Toda hipoma ga je prevzela groza, silna kot ogenj. Pred seboj je zapazil iznenada — reko. Globoka reka, narasla skoraj preko brega od spomladnih hudournikov in skopnelega snega, polna črne, valovite vode, se jc gnala v mogočnih valovih po strugi in zapirala beguncu pot v polkrogu z desne in leve. Zamolkli šum reke mu je udaril na uho, kot črna kača se je pojavila pred blaznimi begunčevimi očmi, kot prekleta, rogajoea se sila, ki presekava poslednjo stezico. Doslej jasne misli so se zmedle. Izgubljena je bila rešitev. Mračen obup je oslepil eni. In tajinstvena, podeča se voda je sprostrla svoje črne valove kot krilo. Olbromski je razumel. Kriknil in strgal je z ramen jermen, zavihtel in vrgel ustnjato torbo — tajnost domovine _ v črne globine. In reka je silno vzvalo- vjla — v znamenje, kot nem odgovor. Pn se zopet zgrnila Tisočerim valovom jo izročila poverjeni zaklad, pa hitela dalje po vijugastem, prastarem in večno novem potu. — Begunec je vzdihnil.. Vojaki so videli njegovo kretnjo. Do- hiteli so ga in ga obkolili od vseli strani. Obrnil se je z obrazom proti njim. Za njimi pa je tekel častnik Vjesn jicyn in kričal: , »Živega ulovite z rokami! Živega! Ne ga ubiti! Obkolite ga!« Olbromski je zbral moči, olirabr.il dušo. Sramotna se mu je zazdela dolgotrajna ječa — smrt na vešalih. V bran se je postavil. Prvemu vojaku, ki ga je dohitel, sproži samokres v glavo. Zgrabi sabljo, ki je padla mrliču iz rok in vseka ž n jo drugega vojaka po vratu. Z levico potegne izza pasu šc drugi samokres in ubije z njim novega napadalca. Za seboj je imel reko, pred seboj sedinorico vojakov. Kot obkoljen tiger se je branil. Vojaki, ki so slišali lastnikova neprestana povelja, naj ga ujamejo živega, se niso poslu/ili orožja, temveč so navalili nanj golili rok. Olbromskemu je bilo povelje zelo dobrodošlo in sekal je in rezal s sabljo na vse strani ter se umikal ob bregu, pa iskal primernega mesta, tla »koči v vodo in preplava na drgi breg. Ko vidi častnik, da leži že trojica vojakov na tleli, ostali pa ničesar ne opravijo, se zakadi sam proti njemu z golo sabljo. Olbromski ga opazi za obročem vojakov in mu za,kliče zanič-Ijivo: Strahopetce!« V duši mrkega častnika Vjesnjicvna je vse vzkipelo ob tej psovki. Sani plane med dragonee s sabljo v roki, ho toč izbiti vstašu orožje iz rok. Zažveiiketali sta ostrini sabelj druga ob drugi — enkrat, dvakrat! Tu zgrabi Olbromski s pestjo za cev samokresa in oplazi z njim po glavi vojaka, ki ga jo liotel prijeti za roko, častnika vsoka s sabljo po rami. in še enega vojaka rani na čelu. »Primite ga!« je rjovel častnik ln znova so naskočili. Olbromski pa jo tolkel vsonaokrog in se umaknil gneči. Tedaj pa ga udari iznenada pobesneli dragonski poveljnik s sabljo po vratu, nato pa še po obrazu. In to je dalo vojakom povod. (In so podiv jali. Pozabili so povelje, planili in začeli udrihati z meči po njegovi glavi, vratu in sploh, kamor je padlo. Olbromski je spustil orožje iz rok. Zazibal se je. Spotaknil. Pod silnimi udarci sabelj se je razklala lobanja, da so brizgnili možgani, in se je zgrudil v travo. Še so mahali po njem, po rokah, prsih in rebrih: in ko je že ležal mrtev na tleh, so mu razparali trebuh, noge, da jc iztekla vsa kri iz njega, se vpila v trato in napojila zmehčano in žejno pomladno grudo. Mrko in ošabno se je ozrl nan j častnik Vjes-njicyn in potisnil v nožnico stolčeno sabljo, od katere je še kapljala puntarjeva kri. Kot vojak se je maščeval, toda slubo je izvršil povelje svojih zapoved nvkov. In ukazal je dragoncem, naj takoj poiščejo v roki vstaševo usnjato torbo. Toda voda je bila globoka in človeku preko glave, hladna, ledena ter deroča. Eden izmed vojakov je sezul škornje, slokel obleko in skočil v vodo — pa jc postal kar trd od mraza. Isto se je zgodilo z drugim in tretjim. Nato so začeli iskati z dolgimi drogi po vodi, pa brezuspešno. Častnik je poslu! še v vas po vse doraslo kmete, jim najprej ukazal, potem pa šc obljubil bogato nagrado, ee najdejo usnjato torbo ubitega upornika. Kmetje so se spravili v gručo na bregu, dopovedovali vsi naenkrat svoje mišljenje, se pregovarjali na dolgo in široko, dajali drug drugemu in vojakom nepogrešna navodila iu modre nasvete. Prepirali so se med seboj, kaj bi bilo najbolje napraviti ter si grozili s pestmi med seboj, -iteka je — milostivi gospod dragonski poveljnik naj no zamerijo! — polna vrtincev, strahovite kotanjo so v nji, ravno pod bregom so zamotane korenine in opasne rastline, na dnu leže od nekdaj stare klade, ki so jih nanesle sem povodnji, Bog ve odkod — in tudi voda je strašno deroča, mrzla in nevarna... Nekaj jih je zlezlo prostovoljno v vodo do vratu in so začeli broditi ob bregu — pa so takoj zopet poskakali i/, vode in jo pobrali v vas, šklepetajoč z zobmi in tresoč sc od mraza. Nekateri so prinesli mreže in preiskovali ž njimi globino precej daleč doli ob reki. Drugi so zopet zabadali v vodo kole in kavlje. To je trajalo vse dopoldne — pa zaman. Reka ni izdala poverjene tajnosti. V zlo-voljneni rapoloženju se je vrnil dragonski častnik od reke na dvorec. Županu je vele! preskrbeti nekaj vozil, da odpel jejo ranjene vojake v mesto. Imel je dva mrtva, tri tcž.ko ranjene in več lahko poškodovanih vojakov. In še konja je izgubil. Boril se je z dvema vstašema jirve vrste, o katerih je imel povelje, da ju ulovi živa. Eden je pobegnil zdrav in cel, drugi pa je padel, no da bi pustil najmanjši glas o sebi. In potem so bile še — listine, ki jih je imel ubiti ujiornik pri sebi, izgubljene, potopljene v reki. Častnik jo bil razburjen in obupan do skrajnosti. Pod najstrožjo kaznijo je prepovedal kmetom pokopati ubitega vstaša. Naj segnije tako, kot je obležal na trati, im naj ga razkljujejo ptice na kosce vpričo vse vasi, je ukazal. Ko so spravili ranjene in mrtve vojake na vozove v slamo in se je karavana počasi odpravila proti mestu, je ukazal poveljnik nekaj voja.kom, da nakrmijo konje s senom v hlevu, ostali pa naj gredo preiskovat dvorec, poslopja, vrtove, kleti in najbližjo okolico dvorca. Občutil je silno potrebo, da strese kamorkoli svojo jezo in se maščuje zaradi liepovoljnega, ničvrednega uspeha. Zlasti pa jo hotel dobiti gospodično iz dvorca, ki je ni mogle pozabiti nikdar, tudi v najtežjih doživljajih te dobe. Skrivala jc na dvorcu dva spočet nika upora, še sta v velikem salonu njuna ležišča, nepobitnu dokaza njene krivde. Razjarjeni častnik je hodil po vsem dvorcu, ki je bil popolnoma prazen: sam je stikal po kotih, stranskih sobicah, po hodnikih in pod stopnicami. Prišel je tudi skozi salon s posodjem iz žganjarne v sobico, kjer jc prebival nekoč legendarni Dominik in sta poskakala to jutro zarotnika skozi okno na vrt. Soba jo bila podolgovata in brez pohištva. Kar sama jo vabila, da bi so izprehajal po nji. Častnik Vjesnjicvii je hotel biti sam. 'In nehote se je začel šetati U kota v kot. Otroški vozički naj- Dvokolesa, šivalni a troji novo) Sli modelov motorji, tricikm pogrezljlvl Po zelo nizki oenll Ceniki frankol ..TRIBUNA" F. BATIH, LJUBLJANA, Karlovika * Podružnica r Maribor, Aleksandrova cesta M Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorb! ZaSčltm znak Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/L, bo prodala na javni pismeni dražbi, dne 25. avgusta 1938, iz gozdov svoje uprave v Kočevju: 15.694 plin bukove hlodovine 5.865 pnn bukovih drv, oboje na panju. — Pogoji, tiskovine in pojasnila so na razpolago pri upravah v Ljubljani in v Kočevju. Specijalna delavnica za previjanje in popravljanje elektromotorjev in dinaiii. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firme »Siemens« vedno na zalogi. Franio Pereinlii končat. »lektropodletle, LJubllana. Gosposvetska c. IS. lelelon 23-71 Elektromotorje istosmernl tok, 1—4 kilovatov, kupim. Takojšnje ponudbe s prepisom tablice v upravo »Slovenca« pod »Istosmurni motor« št. 10830. (k) Preša (Baumpresse) velika, malo rabljena, naprodaj po izrednb nizki ceni. Vprašati Petar J. Miovlč, Aleksandrova cesta 57, Maribor, telefon 24-38. (1) Lastniki srežk! iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavne ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, Rdečega križa, tobačnih srečk, javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami — na naslov: NOVICE 0 SREČKAH« - Maribor. Cankarjeva ulica št. 14 LJUDSKA POSOJILNICA reg. zadruga z neom. zavezo Ljubljana, NlhloSltieva cesta 0 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove ln store vloge, m so v celoti vsah čas razpoložljive, obreslufe po 4%, proti odpovedi do 5% JRDRRNSHR PLOV/DBR DO f IIIIAH | L Hitra parobrodna služba iz Benetk in Sušaka za Dalmacijo. Odhod iz Sušaka v nedeljo, pondeljek, torek, četrtek in petek ob 17. uri. • Turistične proge iz Sušaka (in Trsta) za Grško po zmernih paušalnih cenah. • Dnevna večkratna zveza za vsa kopališča in letovišča jugoslovanske obale. • Prospekte in pojasnila daje direkcija na Sušaku in vsi uradi Putnika ter društva »Wagons-Lits/Cook., -i ■ . išilU IMIfi0! Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene dobre ženke in matere, gospe Jožice Battelino soproge stavbenika jo obsuli s cvetjem ter počastili na kateri koli način njen spomin, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na poslednji poti — naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica bo brana v četrtek, 28. julija 1938, ob Vi 7 v farni cerkvi sv. Frančiška. Ljubljana, Celje, Maribor, Muhlus, dne 23. julija 1938 Žalujoči: Angelo, soprog, Mitko in Boško, sinčka ter ostalo sorodstvo Battelino — Stanonik Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob nepričakovani smrti našega nad vse ljubljenega sina, oziroma soproga, gospoda Viktorja Skrabarja notarja in konservatorja izrazili sočutje, njegov spomin počastili z venci in cvetjem ter ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo najiskrenejo zahvalo. — Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, mestnemu župniku iz Ormoža, g. Francu Bratušeku, dekanu v Svetinjah, g. Greifu, proštu in mestnemu župniku iz Ptuja, kakor tudi g. Mundi, ravnatelju Posojilnice v Ormožu, ravnatelju Jos. Komljancu, predsedniku Muzejskega društva v Ptuju, dr. Mih. Abramiču, ravnatelju arh. muzeja v Splitu, županu mesta Ptuj dr. Alojzu Remcu, preč. g. prelatu Franu Kovačiču, predsedniku Zgod. društva Maribor, ki so se s prisrčnimi besedami spomnili velikih zaslug blagopokojnika za raziskavanje domače zgodovine. Istotako se zahvaljujemo dr. J. Carfu, ki si je prizadeval dragemu pokojniku ohraniti življenje Ptuj, dne 23. julija 1938 Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši platneni čevlji za otroke z gumastim podplatom. Vel. 27—34 din 15.—, št. 35—42 din 19.—, moški din 25.—. Izdelujemo jih v beli, sivi in drap barvi. Pridnim otrokom za poletje Fleksibl sandale, z okraskom in špango preko rista. — Od št. 27—30 din 39.—, Te sandale !z močnega usnja, z usnjenim podplatom so najboljša otroška obutev za poletje. Okusni in močni otroški čevlji, izdelani iz močnega boksa z usnjeno peto in usnjenim podplatom. Št. 31—34 din 59. Izpopolnite Vašo letno garderobo s temi okusnimi čevlji iz belega nubuka z nizko peto in zavezo preko rista. Modri, vedno moderni čevlji s polvisoko peto, so okusno okrašeni z luknjicami in dajo nogi dovolj zraka. Odlični dekliški čevlji, izdelani iz rjavega boksa, kombinirani s temnorjavim semišem. Isti čevlji, izdelani iz črnega laka. kombinirani s črnim semišem. Fini dekliški čevlji na zavezo. Pristojajo h kostimu. Primerni so za sprehod in daljšo hojo, ker so udobni in imajo nizko peto Moške sandale, izdelane iz močnega boksa, s prvovrstnim usnjenim podplatom. — Okusno okrašene z luknjicami, udobne ter dajo nogi dovolj zraka. Elegantne moške sandale, izdelane iz belega semiša, z usnjenim podplatom in usnjeno peto. Pristojajo dobro k svetlim hlačam. Moški, na' rom šivani polčevlji, izdelani iz finega nubuka, zelo zračni z luknjičastim okraskom in usnjenim podplatom. Bogato okrašeni moški čevlji, izdelani iz sivega semiša ali drap usnja z usnjenim podplatom. Pristojajo k vsaki letni obleki. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeC Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor CenčiC S častno zmago so se vrnili \m: % Naši telovadci po povratku iz Francije: od leve na desno so Janež, Hvale in Varšek Snoči so se vrnili v domovino Ivo Varšek, Jože Hvale, Karel Janež in inž. Nefima, ki so zastopali Zvezo fantovskih odsekov na mednarodnih telovadnih tekmah katoliške francoske telovadne zveze v Bloisu v Franciji. Sotrudniku našega lista so zmagoviti tekmovalci takole opisali vtise in svoje doživetje pri mednarodnih tekmah: Višek prireditve — 17. julija Že zjutraj oh šestih so se pričele najvažnejše tekme za šampionat Francije v dvanajsteroboju in za mednarodno prvenstvo v deseteroboju ter v peteroboju za seniorje. Pri teh tekmah so nastopili tudi naši trije tekmovalci in siccr Varšek ter Janez v deseteroboju, Hvale pa v peteroboju za senirje. Naši tekmovalci so s svojimi sijajnimi izvajanji vzbujali v velikem stadionu neprestane ovacije in ploskanje. Pri tekmovanjih v Blaisu je nastopilo v celem 0548 tekmovalcev; za prvenstvo pa se je pomerilo preko 40 godb s 1500 godbeniki. Vse nastopajoče godbe pa so bile že prej v to finalno tekmovanje izšle kot zmagovalke iz kvalifikacijskih tekem v posameznih okrajih Francije. Telovadnih in športnih tekem so se udeleževali Francozi, Belgijci, Jugoslovani, Arabci in Italijani (iz kolonij). Sodniški zbor je štel okrog 400 sodnikov. Sodili so po francoskem tekmovalnem redu, ki je zelo strog (določa na primer za prijem tal pri odskoku — ničlo!). Tekme so bile ta dan zaključene že ob pol enajstih dopoldne. Nato pa je bila v stadionu sveta maša, ki jo je daroval g. Audoux. Svečani nagovor pa je imel kanonik g. Avaut. Pri tej maši so bili prisotni vsi oblastveni funkcionarji, bili pa so navzoči tudi zastopnik ministrstva za telesno vzgojo podpolkovnik g. Be-zoux, zastopnik umi. generala, div. general g. Richter, mestni župan dr. Ollivier, podžupan g. Reibel, Fidoux, Dollile in drugi. Med sveto mašo je bilo ljudsko petje, vendar pa je bilo to ljudsko petje mnogo slabše, kot je pri nas. Našim fantom se je zdelo nekoliko nenavadno, ko so videli, da so bili ljudje med sveto mašo v stadionu pokriti; to pa je bilo zaradi suspenza, ki dovoljuje, da smejo ljudje, kadar je posebno vroče, ostati tudi med sveto mašo pokrili. Pri sveti maši v stadionu je bilo navzočih več ko 100.000 ljudi. Vzorna organizacija mas in prometa Obed je bil za nastopajoče pripravljen na stadionu. Tod je bila prišla do izraza francoska organizacijska sposobnost: obed za ca 20.000 ljudi! Po kosilu se je začel zunaj mesta oblikovati sprevod. Na treh krajih so se zbirali udeleženci, tri mogočne kolone po dobrih 8000 ljudi so s treh krajev začele korakati proti središču mesta, kjer so se združile v eno samo, mogočno, veličastno kolono. Ta velika človeška reka se je pomikala skozi mesto do velike jase, kjer se je ustavila. Tam so organizatorji vse te ljudi z dve sto ogromnimi avtobusi prej kot v eni uri prepeljali na stadion, ki jc od mesta oddaljen tri kilometre! Po prihodu na stadion se je pričel glavni nastop. Pri tem nastopu so igrale številne godbe. Spored je bil zelo pester, saj je na stadionski trati hkratu nastopalo tudi do štirideset skupin. Nastopali so Arabci s svojimi bojnimi igrami, Italijani, Belgijci in drugi. Potem so 'prikorakali v areno mladci, ki jih je bilo več kot 6000. Imenitno so se postavili z vajami s palicami. Za njimi pa so nastopili še člani, 7000 po številu. Francoska dekliška organizacija — po našem vzoru Dekliško organizacije Francozi šc nimajo, Federacija pa se je pod vtisom mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani odločila, da jo ho v najkrajšem času ustanovila. Za člani so dcfilirale zastave in prapori, preko 300 po številu — in zopet jc bil na čelu naš zastavonoša Varšek z jugoslovansko državno zastavo. Naši zastavi jc vse prisotno občinstvo, ki ga je bilo preko 100.000. izkazovalo izredno čast in spoštovanje. Nato so vsi telovadci na stadionu napravili posebno formacijo: vse kolone so se razvrstile tako, da so bile usmerjene k središču, kjer so bile zastave. Potem so dvignili na drog federacijsko zastavo ob navzočnosti in v vencu dveh drugih zastav ter praporov; vse zastave in prapori so federacijski izkazale čast. Pozdrav Slovencem Nato. so zvezno zastavo zopet sneli in jo po-npsll lia'glavno tribuno, na kateri, so bili zbrani vsi odličniki, tako predsednik Mednarodne zveze katoliških telovadcev g. prof. Hehrard, senator Paul Boncour, škof g. Audollend, divizijskj general g. Richter je zastopal arinadnega generala, komandant mesta, župan g. dr. Ollivier z občinskimi svetniki, belgijski konzul, naš ataše pri. pariškem poslaništvu g. Dragislav Radosavljevič in drugi odličniki. in funkcionarji organizacij. Ko so zvezno zastavo prinesli na tribuno, se je dvignil hloi-ško škof g. Audollend. Tega gospoda naši ljudje že dobro poznajo, saj je pred nedavnim spremljal pariškega kardinala g. Verdiera na njegovi poti skozi naše kraje takrat, ko je potoval na evhari-stični kongres v Budimpešto, škof g. Audollend sporoča po naših tekmovalcih vsem Slovencem svoje najtoplejše pozdrave, posebno pa pozdravlja »Slovenčevega« urednika g. dr. Kuharja. Gospod Audollend je na častni tribuni povzel besedo ter je v svojem sijajnem izklesanem govoru poudarjal važnost etične vzgoje v zvezi, zvestobo Franciji, katero so v svetovni vojni branili sto in sto-tisoči članov te francoske katoliške organizacije. Navdušeno je slavil prijateljstvo med Francijo, Belgijo in Jugoslavijo. Ob koncu je poudarjal, da so taki nastopi in prireditve, kakor je bila prireditev v Bloisu, najboljši način za resnično zbliževanje med narodi in državami ter da ti nastopi napravijo neprimerno več kakor vsa diplomatska pota. Po tem nagovoru se je povzpel na častno posebno mesto tehnični vodja tekem g. Girodit in je razglasil izid tekmovanja in naštel imena zmagovalcev. Francoski prvaki Jugoslovanski tekmovalci so z nestrpnostjo pričakovali rezultat, ki so ga dosegli v teh velikih borbah. Gosp. Girodit je najprej razglasil, da je postal prvak društev v Franciji Bordeaux, ki je prejel iz rok predsednika g. Hebrarda zvezno zastavo, ki jo nosi vsakoletni zmagovalec na čelu vseh prireditev skozi vse leto. Potem je novedal, da so seniorske športne igre dobili člani L Escoua-de Versaillaise, juniorske pa Jeanne d'Arc de Saumur. Prvak Francije v dvanajsteroboju je postal Antoine Schlind\vein, njegov brat Jean je bil zmagal na našem mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani v isti disciplini. Schlindweinu je na tribuni izročil škof g. Audollent ličen kip, senator g. Paul Boncour pa lep pokal. V petero-■ bojsi*pa je zmagal Meurisse (S. R. S.). Uspeh naših Potom jo zadonelo najprej ime našega Var-šku, nato pa šo Hvaleta. Objavljen je bil rezultat, po katerem je zmagal v mednarodnem desetero-lioju Jugoslovan Ivo Varšek, v peteroboju za so-niorjo za Jugoslovan Jožo Hvale. Omenili pa so tudi Karla Janeža, ki je dosegel v deseteroboju več kot 90 odstotkov dosegljivih točk. Naši so dobili vse tri nagrade, ki jih je bilo za te tekme razpisalo francosko ministrstvo za telesno vzgojo. Za njimi so prišla na vrsto še imena ostalih zmagovalcev v raznih panogah, nakar je bila celotna prireditev končana z defilejem zastav in tekmovalcev. Zvečer je bila na velikem dvorišču telovadna akademija, na kateri so nastopili z zelo uspelimi vajami tudi Jugoslovani. Po akademiji pa je bil velik banket, ki ga je priredilo vodstvo Federacije. Navzočih je bilo nad 300 oseb. Na ta banket so 1 >i 1 i osebno povabljeni vsi štirje zastopniki Jugoslavijo ter so sedeli na posebno častnem mestu. Napitnice ministra Boncourja Na banketu so bile izgovorjene mnogo zdra-vice in napitnice. Tako je v prelepem toastu nazdravil predsednik g. Hebrard vsem sodelujočim narodom ter se jim zahvalil za udeležbo na bloi-ških prireditvah. Pri tej priliki je dejal, da si štejo v posebno čast, da jc lahko predsednik Mednarodno zveze katoliških telovadcev, saj je v tej veliki federaciji včlanjena Zveza, ki je dokazala z organizacijo mladinskega tabora v Ljubljani svoje brez-primerno sijajno sposobnosti. Za njim so govorili belgijski konzul, jugoslovanski ataše g. Radosavljevič, v imenu tiska gosp. Pierre Bardel, v imenu mestne občine bloiške župan g. dr. Ollivier, škof g. Audollent, ki je aso-ciiral imena Belgije, Jugoslavije in Anglije ter jih vezal s Francijo, dalje general g. Richter, ki je poudaril, »da mora biti Stadion poljana Marsa«, podpolkovnik g. Bezoux v imenu ministra za telesno vzgojo, na koncu pa senator g. Paul Boncour. Znameniti državnik je dejal, da v naših fantih gleda — kakor je zadnjič Francija gledala v Pragi naše sokolske zastopnike — nad vse ljube in dru-, gim enakovredne zastopnike močne prijateljsko državo Jugoslavije. Poudaril je tudi važnost vpliva, ki ga ima in ki bi ga moral imeti šport na mednarodno odnošaje. Ker so naši tekmovalci drugo jutro morali žo na vse zgodaj odpotovati, so se od prisotnih naj-prisrčnejse poslovili in odšli mod velikimi ovacija-mi iz dvorane. Še prej pa so dobili zagotovilo, da bodo na prihodnji tabor v Ljubljano prišli s podvojenim številom udeležencev. Nazaj v Ljubljano V ponedeljek zjutraj je jugoslovansko zastopstvo odpotovalo v Pariz, kjer si je ogledalo prostore Federacije in tiskarno, v kateri izhaja »La Croix, »Le Jeunes« in drugi katoliški časopisi. V tej tiskarni izide dnevno 1.200.000 izvodov, in sicer imajo listi po pet izdaj. V torek so bili priča veličastnemu sprejemu angleške kraljevske dvojice tor vojaške parade, kakor jo šo niso nikdar videli. V torek zvečer so preko Švice skozi Lausanne odpotovali v Milan in preko Benetk ter Trsta v Ljubljano. Nagrade, ki so si jih priborili naši tekmovalci v Franciji. V sredi plaketa, ki jo je dobil od ministrstva za telesno vzgojo Hvale, montirana na lepem lesenem podstavku. Varšek in Janež sta dobila enaki zlati plaketi. Desno na sliki vidimo glavno lice plakete z reliefom zmagovalca, na levi pa hrbtno stran plakete z napisom, ki pravi, da je plaketo podaril minister za telesno vzgojo Kraljica Marija na pogrebu svoje matere Bukarešta, 23. julija. AA. (Rador) Nj. Vel. j ligo slovanska kraljica Marija se jc pripeljala s posebnim vlakom ob 14 na postajo Mogo-sajo. Z istim vlakom so se pripeljali vojvoda in vojvodina Kentska, knez Friderik, poglavar Ho-henzollcrnskega doma, princ Jožef Hohenzollern, princ in princcsa Meiningen, princesa Aleksandra Hohcnlohe-Langenburg in francoska delegacija. Nj. Vel. jugoslovansko kraljico Marijo in druge visoke potnike so sprejeli in pozdravili na postaji kralj Kare!, prestolonaslednik Mihael, princesa Elizabeta, pricesa Juliana in princ Nikolaj. Takoj po prihodu.so se Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija in ostali člani kraljevske družine odpeljali v gra-