t* poitl prejeman: za
ielo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , letrt , , S „ 50 , .veiec , 2 „ 20,
y apravnlitvu prejemu: xa
telo leto naprej 20 K — h jol leta , 10 , — „ letrt , „ 6 , - „ »8«ec , 1 „ 70»
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in Inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovaca pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niškib ulicah St. 2,1., 17.
I> haja vsak dan,izvzemal nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 214.
V Ljubljani, v četrtek, 18. septembra 1902.
Letnik XXX.
S tem ne bo nič.
Za razmere v kranjski deželi so se začeli zdaj na Dunaju bolj zsnimati, kakor je bila kdaj navada v višjih krogih. Doslej se za ubogo Kranjsko in njene notranje homa-tije nihče ni zmenil, kajti veljalo je načelo: Kranjske se ni bati, saj imamo tam barona Heina.
Obstrukcija je pokazala, da je vendar še nekaj energije v tem zapuščenem ljudstvu, in zdaj, ko se vihar noče poleči, ampak še narašča, začeli so premišljati, kako bi se vsa stvar z najmanjšim hrupom potlačila, če le mcgoče tako, da bi se liberalcem nič ne zgodilo.
Klasičen članek v tem smislu je pri nesla dunajska »Information«. Iz njega odsevata dve misli: Pred vsem strah pred ka-toliškonarodno stranko, s katero je ljudstvo vedno bolj solidarno, in drugič nada, da bi bilo mcrda vendar le mogoče stranko opehariti, da bi za skledico leče prodala svoje prvorojecstvo v deželi. Dobili smo ta vtisc-k iz tega članka, da hoče nekdo napačno informirati dunajske kroge, in zato hočemo podati ta članek v celoti ter mu pristaviti svoje mnenje.
Začetek toži o naraščajoči moči kato-liškonarodne stranke:
»Politični položaj v kranjski deželi je vsak dan ostrejši. Klerikalna stranka deluje z vso silo, da bi organizirala ljudstvo za izvenparlamentarni boj zoper državno in in avtonomno upravo dežele. Pri tem ji jako pomaga gospodarska depresija, katera tlači prebivalstvo. Če se stvari tako dalje razvijajo, kakor doslej, ne more nihče reči, kako se bo to končalo. Gotovo je to, da sta obe stranki v večini deželnozborski storili napako, ko niste hoteli ugod ti čisto formalni zahtevi katol. narodne stranke po primernem zastopstvu v odsekih. Ča bi bili v tem sicer jako stranskem vprašanju ugodili, bi bili morda odvrnili vso nesrečo. Zdaj je prepozno, nesreča je tu, in klerikalci se z »aritmetiškim ključem« več ne dajo pridobiti. Njihovi govorniki proglašajo javno, da bodo nadaljevali boj, dokler ne izsilijo »pravične volilne reforme«. In da to hočejo doseči z bridko resnostjo, to dokazuje vsa njihova delavnost. Proti precej zastarelemu volilnemu redu so razvili vprašanje volilno rtforme, in s tem so pridobili zase ljudsko mnenja, katero jim je bilo že prej naklonjeno.
Vprašanje je, ali delata stranki večine prav, ko se upirata gibanju za volilno reformo. b3j trajno tako ne moreta nasprotovati, in zato jo že slovenska liberal. stranka sklepala za nekako volilno reformo. To je bilo pametno. Treba le, da zdaj od resolucije prestopi do dejanja. Potem bi bilo treba premagati še odpor ustavovernega velepo-sestva. To bi nikakor ne moglo vedno na spre to vati željam vsega prebivalstva. Seveda, razširjenje volivi e pravice bi utegnilo izpre-meniti večinska razmerja v deželnem zboru — a nihče se rad ne loči od nadvlade. A či m prej se udaeta stranki večine volivni reformi, tem manjša je ta nevarnost. Č m dalje se upirata, tem bolj sami pomagata, da pride klerikalizem do definitivno vlade v deželi.«
»Definitivna vlada klerikalizma« je torej ono strašilo, s katerim hoče ljubljanski dopisnik precej vladne »I; formation« nagniti libera'ce, nemške in slovenske, naj se za božjo voljo izpametujejo, da se ne bi zgodilo še kaj hujšega, kakor se je že. Nekako gorko eočutje do liberalnega elementa diha iz teh vrstic, in spoznati je, da vlada v teh krogih vsled obstrukcije nekaka »špitalska atmotfera«. A zdaj pa pride naš državnik s predlogom, na katerega misli ujeti vse stranke v deželi. Samega sebe je povzdignil na stopinjo »objektivnega opazovalca«, kakor dela vsak, ki hoče kaj subjektivnega v politiki povedati. Naš Arhimedes torej nadaljuje :
„Od objektivne strani se stavi sledeči kompromisni predlog: Vse tri stranke v deželni zbornici sprejmejo volilno reformo, po kateri se sedanjim trem kurijam pridruži Četrta splošna kurija po zgledu dr-žavnozborskega volivnega reda. Ta splošna kurija pa naj stopi v veljavo šele pri prihodnjih s p 1 o š n i h volitvah. Proti temu se morajo klerikalci zavezati, da respekt;rajo sedanja majoritetna razmerja v dež. zbornici, da se omeje na redno parlamentarno opozicijsko stališče in da privolijo v tako rt formo opravilnika, da bo obstrukcija enkrat za vselej postala nemogoča.
Za večino je ta predlog vsekako sprejemljiv. Do prihodnjih splošnih volitov je še več ket pet let. Ona prida po takem kompromisu za celo petletje v neomejeno posest večinskih pravic in ima med tem časom dovolj priložnosti, da si s pridnim pozitivnim delom pridobi zaupanjo prebivalstva in da se še potem ohrani v večini. Klerikalci pa bi mogli po takem kompromisu
pokazati na msterielen uspeh svojega boja in imeli tudi nado, da pridejo čez 5 let do večine,
Vsokako bi ta razmerja obe stranki nagibala, da bi vse, kar le mogoče, Btorili za blagor dežele, da bi si zagotovili ugoden položaj za odločilni boj čez pet let. Seveda je jako negotovo, ali se bo pri ostrih sedanjih nasprotjih tak kompromis mogel doseči. Brez taktnega nastopa od avtoritativne strani to gotovo ne poj de."
Mi na to odgovarjamo kratko, da s takimi predlogi, kateri imajo očividno le ta namen, da bi za sedanjih pet let rešili liberalce in vlado iz zadrege, naj nihče no pride več, ker jih bo katoliško-narodna stranka seveda morala odbiti. „Odiočilnega boja" nam pač ni treba več biti, ker smo ga že bili prošlo leto. Katoliškonarodna stranka ni v položaju, da bi mogla liberalcem sploh kaj dopustiti, kar je zoper ljudske pravice. Sedanja sestava deželnega zbora vpliva tako slabo na celo deželo, da je treba čim najprej izpromeniti to nezdravo razmerje. Taki predlogi nam kažejo, da v izvestnih krogih še zdaj ne verjamejo, da se katoliškonarodna stranka ne šali, ampak, da to tudi hoče izvesti, kar zahteva Stranka je edina, odločna, ima ljudstvo z'a sabo in deluje v svesti si pravične stvari. S tem naj gospodje računajo!
Balkan.
Skoro bo sto let, odkar jo začela turška vlada obljubavati rtforme v evropskih in maloazijskih provincijah turške države. Ali sto let je pač prekratka doba, da bi izučila evropske diplomate. Med tem se je osvobodilo večjidel iz lastno moči četvero balkanskih narodov, diplomatje pa čakajo še zmirom z neverjetno naivnostjo, da se vres-ničijo obljubljene reforme v ostalih še no-osvobojenih delih otomanskega cesarstva. Vsako pomlad pričenja vreti znova v Mace-doniji, Albaniji in Armeniji in redno, kakor stalna gostilniška družba k taroku, sedajo diplomati vsako pomlad k zeleni mizi, da se posvetujejo o relormah, in prav tako redno se žuri sultan, da potolaži pozno pre-
bujeno evropsko vest s praznimi obljubami. In evropska vest se zadovoljuje z njimi.
Letos je bilo stanje v Maoedoniji posebno nevarno in vsak čas je bilo pričakovati splošnega ustanka. Vznemirjajoče vesti od jugovzhoda pa so rodile navadno posledico : nekaj časa sem se govori o konie-rencah, diplomatskih notah, reformah itd. — Vse to ostane seveda popolnoma brez vspeha, zakaj nobenega povoda ni misliti, da bi bilo letos drugače, kakor pre.šnja leta. Na Dunaju se posvetujeta naš Golu-chowski in turški poslanik Mdhmud Nedin bej. Ta posvetovanja ne bodo vznemirila žive duše na svetu; naše zunanje ministerstvo je pokazalo svojo nerodnost že o mnogoterih prilikah in zastopnik turške države v naši preatolioi je celo med turškimi diplomati najmedlejša luč ter živi na Dunaju bolj v svojo privatno zabavo. Prav tako malo bodo odvrnila macedonsko nevarnost posvetovanja v Carigradu, ki sa vr?č pod vodstvom Btarešine poslanikov barona Caliceja. Nasprotno — opažalo se je zmirom, da slede diplomatskim posvetovanjem še večji nemiri. Bolgarsko-maeedonski listi se krvavo norčujejo iz evropske diplomacije in se smejejo turškim obljubam, ki jih smatra Evropa še zmirom za resne. Macedonci se zanašajo edino na svc;:<tjoč , le bi ae zanašali na Evropo, bi čakali, dokler bi ne poginil zadnji macedonski učitelj in zadnji duhovnik v maloazijskih ječah.
To spomlad se je mislilo splošno, da bukne revolucija. Pojavljale so se precej močne ustaške čete — tako je štela četa rezervnega častnika Jankota, predno se je razdelila, preko tisoč mož — in bolgarski prostovoljci so hiteli trumoma preko meje. Na žJost se je bila razcepila macedonska organizacija v dva dela, ki sta se preganjala z besnim sovraštvom; tako so je celo dogodilo, da so se spoprijele ustaške čete med sabo na macedonskih tU h. Ta razpor mod revolucijskim komitetom Cončova v Sofiji in med pristaši prejšnjega predsednika Borisa Sarafova, ki je imel za sabo vso notranjo macedonsko organizacijo, jo macedonski stvari neizmerno škodoval. Vendar je še upanja, da se stari komitet gonerala Cončova in novi komitet, ki so ga bili
LISTEK.
Moje potovanje na Kitajsko.
(Piše O. Veselko Kovač, apost. misijonar v severnem Šantungu na Kitajskem.)
(Konec.)
Krčmar je takoj naznanil mestnemu načelniku naš prihod. Mi pa smo poslali svojega slugo k višjemu mandarinu, prefektu tistega okraja, s pismom, ki ga nam je dal francoski konsul v Celu, češ, da nam priskrbi tri vozove. Po svojem slugi naznanil nam je mandarin takoj, da bo jutri zgodaj VS9 pripravljeno.
Med tem je bila pripravljena večerja, katere pa ne bom popisoval. Le toliko rečem, da ni bila slaba. Kitajskim gostilničarjem na čast moram tudi omeniti, da oni daleko ne posegajo tako globoko v žepe svojih gostov, kakor evropejski.
Drugo jutro ob petih smo bili že vsak na svojem vozu. — Niso vabljivi ti kitajski vozovi. Imajo samo dvoje koles in so pokriti s platnom. V dvokolnico sto vpreženi
/l
dve muli, jedna pred drugo. Ako imaš še kaj zabojev seboj, da si ne mereš složno prirediti sedeža, potem bodi prepričan, da ne boš niti trenotek mirno v njem počival. Jaz sem si tekom štirih dnij pridobil v tem oziru bridko skušnjo. — Mandarin je pos;.al nam v varstvo dva oborožena konjenika, ki sta nas spremljala vso pot v Tbinar.fu.
Bič je zapel, mi pa smo med močnim ropotanjem koles in glasnim vpitjem vozni kov zdrčali z dvorišča na cesto. Kitasti meščani so se s pritajeno jezo pa vidnim re-spektom ozirali na nas tujce, katere ščiti mogočna ccsarska roka.
Ko smo ee polja'i ob meBtnem obzidju, imel sem priliko občudovati njegovo izvan-redno lepoto in velikost. Visoko je gotovo čez petnajst metrov. Ja iz rezanega kamena in ima zobčast nadzidek okoli in okoli. Na vogalih so mogočni obrambni stolpi z mnogimi arhitektoničnimi okraski. Nehote mi je prišlo veličastno obzidje jeruzalemskega mesta na misel.
Solnce je pripekalo z vedno večjo silo. Cestni prah je postajal čimdalje neznosnejši. Vsled tega so mi ni ljubilo ozirati ee mnogo na okoli. Pomaknil som se, kolikor je bilo
mogoče, v voz nazaj, da bi se odtegnil nadležnemu prahu.
S kitajske dvokolnice ima človek slab razgled : ob straneh, zgoraj in zadaj plahta, le spredaj imaš nekoliko razgleda. Pa še tega ti voznik in Blužabnik ne privoščila, kajti vsedeta se ti spredaj vsak na jedni strani, ti pa glej njima v hrbet, če hočeš. V takem položaju človek ne moro biti vedno židane volje. Poleg tega so kitajske glavne oesta take, da se Bog usmili. Nihče so zanje ne briga, ne država, ne dežela, ne občina. Posameznik pa tudi raje zavije v slran — na njivo, nego da bi odmaknil kamen, ki mu je na poti. Po vsaki občinski poti na Kranjskem sa varneje voziš, nego todi. Voz se neprestano trese in to mikasti, da je strah. Ako dobro no paziš, jo l&hko dobiš tako pošteno po glavi, da je kmalu no pozabiš. Trdo kitajsko pokrivalo na glavi so mi je tekom štirih dnij popolnoma zmečkalo. Da bi zatisnil oko in zadremal, o tem še misliti ni. Da taka vožnja ni v zabavo in da potemtakem človek željno pričakujo stopiti z voza, očistiti se nadležnega prahu in se okrepčati, ni težko umeti.
Ko smo so peljali skozi neko večje me-
sto, prijahal nam je neznan jezdec nasproti. Stopi s konja, poklekne ter so ponižno prikloni. Potem začne razvijati velik rdeč prt. Mislil sem v prvem hipu, da razvija zastavo. Precej časa in z vidnim spoštovanjem je razvijal tisti prt in slednjič potegnil iz njega kos rdečega papirja, mandarinovo vizitnico. Izreči jo nam s povabilom, da bi jutri opoldne prišli obedovat k mandarinu. Mi so povabilu nismo mogli odzvati, ker bi bili zgubili s tem več ko pol dneva. Zahvalili smo so za prijaznost ter sporočili, da ras bo veselilo. ako nam pripravi lo majhen zajutrek.
Drugo jutro smo bili že na vso zgodaj na potu. Okoli sedmih prišla sta nam dva mlada lepo oblečena Kitajca nasproti ter nas spremila v mesto. Poslal jih je mandarin. Prišedši m v mesto prezentirala r.am je vojaška straža čveterih mož. Ustavili smo so v goetilni, v kateri jo ukazal mandarin pripraviti zajutrek. Nfd vhodnimi vrati jo bil obešen velik Uos rdeče svile : znamenj«, da je gostilna sedaj last mandarina, da postreže svojim gostom. Ljudstva se je nabralo lepo število, radovedno, videti tujce, katerim iz kazujo mandarin tako čast. V gostilni jo bilo vsa iivanredno. Ma idarin s^tn je po-
ustvarili pristaši Saraiova, ako ne združita, pa vsaj sporazumeta glede vsporednega delovanja. Načelnih razlik med njima ni; javno vsaj trdita obadva, da nikakor ne stremita po priklopljenju Macedonije h Bolgariji, temveč po avtonomiji Macedonije.
Lthko bi se reklo, da se usoda Macedonije ne bo odločila ne na Dunaju ne v Petrogradu in ne v Carigradu, temveč v Sofiji. V Bolgarski živi na stotisoče Mace-doncev, ki so vsi naravni agitatorji in organizatorji za stvar svoje domovine. Na vladi, med uradniki, profesorji, častniki — posebno med temi — je brez števila Macedoncev-emigrantov. Ali tudi bolgarskemu prebivalstvu samemu je prešla ideja osvobojenja Macedonije v meso in kri; bolgarski časopisi se bavijo več z macedcnskimi nego z domačimi zadevami. Vlada je nastopila letos jako strogo proti revolucijonarnemu gibanju v prid Macedonije; ta strogost pa izvira samo iz želje, da bi se ohranil mir, dokler ne minejo šipčanske slavnosti, kjer se hoče predstaviti cficijelna Bolgarija ruskim gostom v vsi svoji moči. Po slavnosti pa se prične ples znova in v veliko večjem obsegu.
Med tem, ko se je bila polastila Bolgarija vodstva na Balkanu, igra sosedna Srbija jako slabo ulogo, dasi ječi v Stari Srbiji in Macedoniji na stotisoče Srbov pod turškim jarmom. Ta nemoč Srbije izvira iz njene nespretne zunanje politike in iz žalostnih notranjih razmer, ki niso drugega nego dolga vrsta nelepih škandalov. Na zunaj omahuje Srbija neprestano med Avstrijo in Rusijo ter si vsled tega omahovanja ne more pridobiti zaupanja ne na tej ne na oni strani; znamenje težke notranje bolezni pa so pogoji ravnokar sklenjenega posojila, pogoji, kakoršnih bi si ne upale staviti banke nobeni drugi državi.
V takih razmerah je pač naravno, da je izgubila Srbija svoj nekdanji poklic »slovanskega Pijemonta" ter ga morala prepustiti mlajši in krepkejsi Bolgariji. In iz Sofije pride, morda že prihodnjo pomlad znamenje za splošni ustanek; ogenj pa se najbrž ne bo omejil na Macedonijo, temveč se širil preko Albanije in do Carigrada.
Vseslovansko planinsko društvo?
Zadnji čas se je sprožilo vprašanje vse-slovanskega planinskega društva. »Planinski vestnik« je to priporočilo objavil, in nato je neki graški nemški list to vest ponatisnil in osnutje vseslovanskega planinskega društva kot gotovo stvar razglasil.
Seveda nastane sedaj vprašanje, je li ta ideja izvršljiva in kako?
Pred vsem naglašamo tudi mi, da bi nam bilo vseslovansko planinsko društvo všeč in bi je z veseljem pozdravili, — ali ta ideja, v tem obsegu, kakor se priporoča, ni za sedaj izvedljiva.
Poglejmo najprej razvitek alpinistike v Slovanih.
Slovenci imamo devet let svoje »planinsko društvo«. Njega delovanje je v obče znano in ne bomo o tem obširneje govorili.
slal svojo svilnato opravo, svojo posodo itd. Dal je tudi vsakemu svojo vizitnico s tremi kitajskimi črkami. Razume se, da je bila tudi goatilničarjeva prijaznost izvanredna, kajti gorje mu, ako bi mandarin zvedel, da nismo ž njim popolnoma zadovoljni. Od kod je vedel mandarin za naš prihod? Skoro go tovo so mu brzojavili iz Veihsiena.
Tako prijazen kakor ta ni bil nobeden mandarin več. Toda vojaštvo izkazovalo nam je povsod svojo čast. Seveda nam niti na misel ni prišlo, domišljevati si bogve kaj vsled tega, vendar pa nas je veselilo, da imajo Kitajci od zadnje vojske pred Evro
pejci tak — rešpekt--—
Ravno pet dnij smo bili na potu. V soboto zvečer smo prišli skrajno izmučeni v Tsinanfu. Tu je bilo naSega potovanja konec. — Konečno bi vam rad še pohvalil svojega voznika, ker me ni nobenkrat prevrnil. Opetovano bi se bilo to zelo lahko zgodilo. Ker pa je neki večer mulo brez pravega vzroka prav neusmiljeno pretepal, se mi je kruti človek zameril. Izurjene voz nike prištevajo Kitajci med umetnike. No, te časti tudi jaz ne bom kratil svojemu. Z Bogom!
V Cehih obstoji nekaj dlje društvo s slično tendenco, zvano »Klub čeških turistu«. Društvo je močno in ima, če se ne motimo, do 10.000 članov. Izdaje svoje glasilo in seznanja širše kroge s prirodnimi zanimivostmi čeških zemelj.
Poljaki imajo v Karpatih krasen in veličasten gorski svet. Za spoznavanje teh goratih krajev so osnovali društvo »Tatran«, ki izdaje vsako leto izboren in z umetniškimi slikami opremljen zbornik.
Na Hrvatskem je tudi turistiško društvo, ki izdaje svoje glasilo »Hrvatski Pla-ninar«. Ta list je sicer dobro urejevan, ali pravega zanimanja za turistiko, žal, ni med Hrvati.
Bolgari so si pred par leti tudi Bnovali turistiško društvo. Ali se je ta ideja realizo-vala ali ne, nam ni znano.
Rusi imajo približno 20 let planinsko društvo, katerega delovanje se steka zlasti na poluotok Krim. Svoj glavni odbor ima v Odesi ter sekcije ali oddelenija v Jalti, Moskvi itd. Društvo se imenuje »Krimski gorni klub« in izdaje svoje glasilo, nazvano »zapiski krimskago gornago kluba«.
blovani smo s turistiko stopili na plan nekaj desetletij pozneje, kakor Nemci ali Francozi in Angleži. Tudi turistiška literatura slovanska, bodisi strogo športna ali znanstvena, je še-le v začetku razvoja, dasi se tajiti ne da, da publikacije Cehov in Po ljakov zaslužijo že sedaj vse priznanje.
Ali gotovo je, da bodo Slovani tudi v tej stroki človeškega razvitka došli svojo sosede na zapadu.
Da smo sedaj še daleč za njimi, ni naša krivda, temveč krivda zgodovinskega razvoja.
Kakor smo pokazali, imamo Slovani že več planinskih društev, katerih delokrog je jako obširen. Pomislimo le na široko Rusijo z Uralom, Kavkazom, poluotokom Krimom itd. Tam je še neizmernega turistiškega dela in bodo ti kraji potrebovali več kakor sto let, da se bodo mogli le od daleč primerjati turistiškemu razvitku v Alpah. In Karpati s Bvojo slično gorsko formacijo kakor Alpe, s svojimi železnicami in veličastnimi pragozdovi je za turista v večini še deviški svet. Koliko dela turistiškega je še tu za Poljake in Maloruse !
Ali naj se in se moremo sploh zvezati v veliko vseslovansko alpinistiško društvo, kakor so Nemci v mogočnem »Deutscher und oiterr. Alpenverein« ?
Taka zveza, žal, do sedaj ni mogoča. Zakaj?
Prvič imajo Nemci polje svojega delovanja najednitočkivAlpah. alo-vani imamo razdeljeno Bvoje delo v Alpah, na Češkem, v Karpatih, na Balkanu in v daljni Rusiji.
Drugič imajo Nemci svoj skupni književni jezik, katerega razume z lahka na-obraženi Nemec s severa in juga. Slovani nimamo jednotnega književnega jezika, niti nismo dospeli do tja, da si izberemo jeden slovanski jezik, ki bodi med vsemi posredo valni in parlamentarni jezik naobraženstva, kateremu se poleg svojega jezika priuči vsak naobražen slovanski človek.
Nadalje bo pa še druge politične težave. Sovražniki in klevetniki Slovanstva vohajo za naj nedolžne jšo literarno ali gospodarsko stvarjo politični panslavizem. Zato bi se pa snovanju vseslovanskega planinskega društva stavile pri nas, vzlasti pa še na Ogr-skem vsakovrstne zapreke. Nadalje pa moramo še upoštevati stoletni spor med Poljaki in Rusi, ki bi se dejstvoval tudi v tem slučaju.
Vseslovansko planinsko društvo v smislu zveze, kakor je v »Deutscher- u. oster-reichischer Alpenvereinu«, ni izvedljivo pri navedenih okolnostih. Pač pa se da z b 1 i ž a t i turistiško delovanje sorodnih slovanskih društev, in to bi bilo velike koristi za naše dežele. Kako si to mislimo, po vemo v prihodnjem članku.
Nagodbcne konference.
Po prvotnih poročil dunajskih listov je bilo pričakovati, da se snidejo avstrijski ter ogrski ministri še ta teden na Dunaju, da završe razpravo o ostalih točkah avtonom nega carinskega tarifa. Sedaj bo se pa nekje premislili; ne ve se le, ali na Dunaju ali Budimpešti. Posvetovala sta se sicer o tem že
oba kabineta, toda javnosti ni znano; če so se pri teh posvetih pojavile kake nove težkoče. Dejstvo je, da Be ta teden ne vrše napovedane konference, marveč šele prve dni prihodnjega tedna. Mogoče je temu odlašanju vzrok to, da ministerska predsednika še nista bila vsprejeta pri cesarju v avdienci, ker se je vladar še le včeraj vrnil z vojaških vaj na Ogrskem. Merodajno pa seveda to ni, kajti tudi zadnje konference v Budimpešti so se pričele šele v petek. Za vsem tem mora toraj tičati nekaj drugega.
Dr. Stranskj in obstrukeija.
Imenovani mladočeški poslanec ter načelnika namestnik češkega kluba je v zadnjem času zelo mnogo in radikalno govoril o obstrukciji. V svojem listu ter na raznih shodih je slovesno izjavil, da Čehi brezpogojno obstruirajo nagodbo z Ogrsko, če jim vlada ne ugodi v vseh narodnostnih zadevah. Prerekal se je o tem celo z načelnikom kluba posl. Pacakom ter s poslancem Začkom ter posebno poslednjega zelo ostro prijemal radi pomanjkanja potrebne odločnosti. — Sedaj se je pa kar nenadno obrni! tudi Stranskega list. Minulo nedeljo je imel1 namreč dr. Stransky volivski shod v Vel. Bytešu. Govoril je sicer tudi tu: o obstrukciji za slučaj, da se vlada ne uda češkim zahtevam, toda povedal je obenem svojim poslušavcem, da bi češka obstrukcija Čehom mnogo več škodila, nego je pa Nemcem levičarska. Odkrito je mož priznal, da bi napočili vsled obstrukeije za češki narod zelo težavni časi. In v konečno sprejeti resoluciji se niti z besedo ne omenja obstrukcija, marveč prepušča določitev taktike in pa sredstev v dosego narodnostnih postu-latov edino le poslancem, samim. To postopanje Stranskega pomeni vsekako velik korak nazaj. Kaj ga je dovedlo do tega, se za gotovo ne ve, sodi se pa, da pri tem niso v najzadnji vrsti prišli v poštev pred njim zbrani volivci.
Premeinba pri gališkem namest-ništvu.
V raznih poljskih listih se iznova širi vest, da v kratkem odstopi sedanji namestnik v Galiciji, grof Pininski. Pravijo, da ga trajna bolezen sili k odstopu. Za njegovega naslednika Be imenuje sedaj grof Stanislaj Badeni, ki je v zadnjem času opetovano bival na Dunaju ter konferiral z min. predsednikom Koerberjem. Vendar vedo nekateri viri že poročati, da se grof Badeni brani prevzeti mesto, ob katero se bodo pri prihodnjem zasedanju dežel, zbora s posebno silo zaletavali razburkani politiški valovi. Zadnja agrarna stavka je tudi grofu Bade-niju še v dobrem spominu. Sicer se pa tudi z njegovim nastopom premeni samo oseba, ne pa tudi zistem.
Obisk ruskega carja v Rimu.
Iz avtentičnega vira poročajo rimski listi, da pride ruski car v februvariju prihodnjega leta v Rim, da obišče italijanskega kralja, da pa pri tej priliki ne bo obiskal svetega očeta v Vatikanu. Da bi bila to velika žalitev za poglavarja katoliške cerkve, umevno tem bolj, ker so vladale doslej mej Vatikanom in ruskim dvorom najboljše razmere in je užival vsakokratni ruski poslanik v Vatikanu vselej največje simpatije. Ce se pa vkljub temu širi ta vest, je edini vzrok to, ker delajo v Kvirinalu po gotovem načrtu, da bi sploh noben vladar več ne počastil papeža s svojim obiskom. Svet hočejo italijanski framasoni prepričati, da je v Rimu edini suveren italijanski kralj. Vkljub temu goje v vatikanskih krogih nado, da se oar ne bo dal pregovoriti framasonom v Kvirinalu ter vrnil sv. očetu uljudnost, ki mu jo je ta že opetovano izkazoval.
Pelletan o protikongregacijski gonji.
Francoski mornariški minister v zadnjem času zelo mnogo govori. Mož posega, čeravno je samo mornariški minister in še to ne dolgo čaBa, v vsa mogoča področja, kaj čuda torej, če se pri tem zaleti, in sicer večkrat prav robato, kakor je pokazal ravno zadnji njegov govor o nalogi francoske mornarice. Zunanji minister Delcasse je potem moral preklicavati in popravljati njegove budalosti, ker sicer bi bilo prišlo lahko do dvojnega razpora. Enaka blamaža preti Pel-letanu sedaj. Pri banketu v Bizerti se je
namreč spravil tudi na versko poljem »Sedanji boj, pravi minister, ga ni prav nič presenetil. Veri nihče (!) ne mara do živega. Cerkvi se morajo priznati vse-svoboščine (!) razun one, da bi smela komu oropati svobodo.« Pod tem kračenjem svobode meni namreč cerkvene redove, katerih 'člani i se zavežejo z obljubo. Seveda tega ni povedal, da prostovoljno. Iz ministrovih besed je tedaj razvidno, da hoče vlada priboriti tudi cerkvi popolno svobodo. No, Combes je moral pač debelo gledati, ko je bral do-tične stavke govora svojega tovariša. Ravno boj proti svobodi cerkve je ono, kar izvaja s svojo sedanjo gonjo Combesova vlada.
Ministerska kriza v Franciji.
Glasom poročil v pariških listih se pojavi v francoskem ministerstvu akutna kriza še prej, predno se snide parlament Za sedaj se govori samo o odstopu vojnega ministra An dre e ter mornariškega ministra Pel-let ana, ki sta se oba silno zame-rila svojim ministerskim tovarišem z zadnjimi nepremišljenimi govori. Najbolj nezadovoljen je z njima zunanji minister Delcasse,. ker ma prekrižavata vse račune v zunanji politiki; Ker pa predsednik Loubet odpusti raje vse druge može v kabinetu, nego zunanjega iiainistra, je prav verjetno, da boia. ta dva prva, ki sfrčita iz kabineta. Kajpada je želja vseh poštenih Francozov, da bi ju na. tem potovanju spremljal tudi eksabbe Combes in se ne povrnil več nazaj.
Vojno stanje v kapski koloniji odpravljeno...
Uradni list v Kapstadtu je včeraj ob-, javil vladno naredbo, s katero se odpravlja za časa angleško burske vojska proglašeno vojno stanje. Te vesti bi bilo prebivalstvo sicer veselo, ko bi se s tem ras kaj zboljšal splošni položaj. Da se pa to ne zgodi, jamči takoj druga objava v imenovanem listu. S-poslednjo naredbo se namreč vladi prepušča, popolno in neomejeno nadzorstvo uvažanja. orožja in streljiva. Določba sama na sebi bi. sicer ne bila kdove kako kvarljiva za ne-angleško prebivalstvo, ki bi ne vedelo, da. bodo posamni organi angleških oblastev na vse mogoče načine izrabljali v njegovo kvar. Posebno hud udarec se bo pa b tem zadal burskim voditeljem, ki jim bo zelo ofcsžko-čena nadaljnja akcija.
Zveza avstralskih držav,
Avstralci so se kmalu naveličali toliko hvalisane državne zveze. Izprva je bilo, vsaj. po oficielnih angleških poročilih, VB6 navdušeno za tako državno zvezo, sedaj Be je pa pokazalo, da je taka mašinerija preokorna, predraga in prevež zamotana. Tega mnenja po sodbi državnega tajnika notranjih zadev, Lyneja, niso samo državniki, marveč tudi mnogi tisoči onih, ki so se prej za zvezo navduševali. Največ je pa k sedanji obsodbi zveze pripomogla Anglija, ki hoče izrabljati zvezo za svoje namene in ustvariti iz nje državno zvezo. S tem c,hamberlaino-vim načrtom pa Avstralci niso zadovoljni, ker preveč ljubijo svobodo in neodvisnost.
Iz brzojavk.
Nemška carinska komisija se snide prihodnji teden, da prične z drugim branjem carinskega tarifa. Pododsek se je sošel že danes, da izvrši potrebne predpriprave. Odločiven je v tem vprašanju kajpada nemški centrum, ki se tudi danes posvetuje o nadaljnji taktiki. — R a z p o r mej Nemci inOgri. V Sombolji je prišlo do velikega spopada mej Nemci in ogrskimi uradniki, ker so prvi peli znano »Wacht am Rhein«. Madjari so udarili po Nemcih b palicami, jih spodili iz dvorane,, potem pa napadli še nemško godbo. — Combes in Pelletan. Ministerski predsednik Combes je Pelletanu brzojavno izrazil grajo radi njegovega govora v Ajac-cio. Mesto odgovora je imel Pelletan drug enak govor v Bizerti. — Nemiri v Južni Ameriki. Predsednik Castro se je moral umakniti pred vstaškimi četami v Guajubo, 15 milj od Caracao. — Kitajskega cesarja nameravajo odstaviti. Odstaviti ga hoče veliki tajnik Yung-Lu, ki bi rad posadil na prestol nekega princa. RuBka pomoč mu je baje pri tem zagotovljena. — Proslava Košuta v Zagrebu prepovedana? Listom se je včeraj brzojavilo iz
Zagreba, da vlada prepove za danes name ravano proslavo Košuta, ki so jo prirejali ogrski železn. uradniki, ker ne boji nemirov. — Radi proslave Košuta v Budimpešti je konsignirana vsa ondotna posadka.
Dekanijska evhar. slavnost v proslavo petimhafsetletnice vladanja sv. očeta Leona XIII, v Kamniku.
Pač redkokedaj je bilo v prijaznem Kamniku toliko ljudstva, kakor dne 14. sep tembra t. )., ko je kamniški dekanijski okraj praznoval evhar. slavnost v proslavo 25!et nioe vladanja sv. očeta Leona XII. So je jedro slovenskega ljudstva zdravo in nepokvarjeno, sa stoji naš narod na nepremak ljivem temeliu sv. katoliške cerkve vkljub vsomu beganju, to jo jasno pokazala ta slavnost.
Ko ao je raznosel glas o nameravanem praznovanju te izvanredne 25!etnice in je bila ta vest oznanjena po dekanijskih cerkvah, se je jelo liudstvo živo zanimati za to slavnost. Na več krajih v rnestu in izvan mesta so marljive roke pripravljale dekora cije. V soboto pred slavnostjo so temni oblaki prepregli nebo, sost bno na večer ie dež curkoma lil. Potrlo oas jo, ker smo se bali, da nam bode deževje skazilo tako zaželjeni dan. Ali — v nedeljo zjutraj je jel pihati gornji veter, ki je prepodil g03te megle in ljubi B j g nam jo dal na prevešali dan prav ugodno, prijetno vreme. ZiUtraj na imeno vani dan sta č. gg. P. Engelbert Polak in kapelan Renier v izbranih govorih opozarjala na našo nenavadno srečo, da smo dočakali tako izredno 25letuico vladanja skup nega naš> ga sv. očeta. Cel dan jo bilo izpostavljeno sv. R T. javnemu češčenju, pri katerem se je prav spodbudno na glas molilo. Nepričakovano sijajna pa je bila jubi lojna procusija s sv. R. T. popoldne. Ko je odvabil veliki zvon ob poi 2 uri, 60 jeli prihajati okoličani iz raznih župnij, ponajveč v procesijah z banderi v mesto, glasno moleč ; množica je kar trumoma naraščala. Ob pol 3. uri je na ieco stopil č. g. Jakob Strupi ter jo z vnetimi besedami častil Jezusa v presv. R. Telesu in vidnega namestnika njegovega na zemlji — Leona XIII ; mogočna in srčna beseda njegova jo poslušalce globoko ganila.
Po končanem govoru se je" razvrstila procesija — tako ogromna, kakeršne Kamnik pač ne pomni. Pomikalo so je bandero za banderom, katerih smo našteli nad dvajset, in za njimi verno ljudstvo po štirje in štirje v vrsti nepregledne trumo. Nenavaden utis je napravilo na vsac- ga gledalca, ko so se mimo z zastavami pomikale mnogošte vilne Marijine družbe -- katerih skupno šte viio oseb je preseglo 1000; miaden Ski cvat kamniške dekanije je dajal veličastni procesiji pač najlepši sijaj. Krog 30 duhovnikov je spremljalo svojega Gjspoda v slavnostnem obhoda. Opazili smo veterance, gasilno društvo, gospod* župana z mestnimi odborniki. S posebnim zadovoljstvom še omenjamo, da so se udeležili slavnostnega sprevoda tudi gg. uradruki c. kr okrajnega glavarstva in c. kr. okr. sodišča, na čelu jim o. kr. okr. glavar pl. Cron. Tako je prav in lepo ; ljudstvo ae veseli tac;h izgledov iti bodo svoje svetna predstojaike tem udanejša ljubilo, čim bolj jih vidi klanjajoče se najvišjemu kralju Jezusu.
K > s« je sprevod vrnil v naostao cerkev na Sutini, jo bila zahvalna pesem ter b!a goslov z Najsvetejšim. Po končanem opravilu jo veleč. g. dekan Lavrenčič v žup ušču navdušeno napil sv. očetu kot jubilantu in izrednemu državljanu, kakor tudi prijateljski zvezi med duhovsko in svetno gosposko, ozirajoč se na prijateljske razmero mei sv. očetom in našim dobrim vladarjem Fran Josipom I.
Nad 7000 ljudstva jo ta dan pokazalo svojo udanost in ljubezen do sv. očeta ; ne izbrisno ostane to praznovanje v srcih pre bivaistva kamniške dekanije. Resnično, to je bil dan, ki ga jo bil naredil Gospod. Slovensko ljudstvo, lo oklepaj so vedno tesneje s v. Petra skale in na njej uzidane sv. katoliške cerkve; ne poslušaj zapeljivih glasov sovražnikov sv. cerkve ; le v katoliški cerkvi imej zagotovilo boljše bodočnosti. N;j (Staneta nerazdružljiva na večno dva pojma : Slovenec — katoličan.
Leonu XIII slava 1
Veselica v Mengšu.
Iz Mengša, 11. sept.
Lepo je vsp;la veselica, katero jo priredilo na Mali Šmaren katol. slov. izobraževalno društvo v Mengšu. Mlado je še to društvo, sai je njega pravni obstanek dež vlada pr trdila še le 1. avgusta tekočega leti. Zato je društvu in njega vrlim mladeničem na izbornem vspehu le čast'tati. V nagovi ru je vabil Rode Ivan iz Rodico mladeniče cb širne mengiške nadžupnijo v izobraževalne
društvo. Kako resnično jo, kar jo posebno povdarjal, da jo poleg onega veselja, za ka terim drvi večina fantov, ša drugo lepše, plemenitejši veselje, ki ae najde v družbi ukaželjnih, poštenih rnladoničev, ki se zavedajo, da so Slovenci, se navdušujejo za narodno delo, ki vedo, da let svoje mladosti ne smejo zapraviti z lenobo in postopanjem. Iz srca v srce so šle besede : *aj veste, da pijača, posebno žganje, stori človek>> suro vega, p inočevanje — razuzdanega, slaba to vatš.ja pohujšanrg . Glasna pohvala je sle dila njegovim besedam.
Nato so predstavljali mladeniči iz Mengša šolsko igro v 3 dejanjih »Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava«. Igra je resnobna in ginljiva. Javno pohval, zaslužita Kompare Ai,ton v glavni ulogi Štefana in Hribar Miha v ulogi berača C >teljna. Kdor ju je videl pri zadnji predstavi v „Kmetu Herodu", mora priznati, da sta veliko napredovala. Zakaj vso težjo je nastopiti v igrokazu kot v burki. Ako se upošteva, da so bili vseskozi pri-prosti mladeniči, ki so nastopali, ki niso obiskovali še nobenega gledališča, s; mora reči, da zaslužijo priznanje. Pripomnim, da se mi zdi izmed vseh iger z moškimi ulo-garni, kar jih je izdala kršč zveza, ravnokar omenjena še najboljša in najpripravnejša. — Z deklamacijo »Blagovestmkom« bi prekosil Kom pare Ant,. marsikaterega višjegimnazijca. Prednašai je gladko in s pravilnim povdar-kom. — V burki »Dr. Vsezml in njegov sluga Štipko Trček« so nastopali mladeniči iz Rodice in Jarš. Slovstvene vrednosti nima burka nobene tudi konec je prav za prav nepovoijen in nezadovoljiv a za smeh je obilo preskrbljeno. In kdo se ne bi smejal navihanemu, zgovornemu in tudi arogantnemu Sfc'pkotu ! Igrai je prav ime Stipkovo Kos Franc po soglasni sodbi odličnih pričujočih gi stov naravnost briljantno. Vam je pa tuli komik v vsaki kretnji. Šepetalca ni potreboval in ta gotovost znanja mu je da j al a pogum.
Vsi čutimo, da jo s prenovljenim izobr. društvom — prej je bilo namreč tudi po litično — nov, svež duh zavel po Mengšu in njega okolici. Tudi priprosto ljudstvo spo znava in odobrujo visoki namr-n, ki si ga je društvo stavilo, namreč družiti in izobraževati posebno mladeniče v pravem kato-liško-nsrodnem duhu, a tudi mladeniči ume vsjo glws svojega pravega prijatelja in njihova truma se vedno množi. Društvo pristopi »Zvozi nepolitičnih društev*.
Dnevne novice,
V Ljubljani 18. septembra.
Umeščen je bil danes na ces kano-nikat (prej f dr. Leon. Ktcfutarja) čast. g. Anton F e 11 i c h - F r a n k h e i m, do alej kanonik in župnik v St. Jerneju, b tem bj izpopolnjena vsa mesta pri liubljanskem kapitelju — Na župnijo St Jernej pa je bil tudi danes umeščen č. g. A n t o n L e s j a k, dosedaj župnik v Žslimlju.
Učitelji in liberalci. V zadnjem »Popotniku« odgovarja neki Fr. Šega tistim jludem, ki so pritožujejo da »ljudstvo pretaka že srčno kri za šolstvo«. Ker je to pisano v takem smislu, kakor bi »klerikalci« bili to rekli, konstatiramo, da je te besede izrekel častni člen »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev«, njegovo liberalstvo g. dr. Tavčar, kateri ie govoril v 3. seji dež. zbora kranjskega dne 12. jan. 1899 : »Proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1899 napravlja tisti brezupni \tis, kakor so ga nspravijali predniki njegovi in kakor ga bodo in morda še v večji meri napravljali njegovi nasledniki. Ce obračamo svoj pogled v prihodnost in računamo od leta do leta, potem si skoraj ne upam misliti, kam bodo dežela prišla, kak bode konec. Zares že sedaj dežela Kranjska preliva svojo srčno kri za ljudsko šolo, in le bati se je, da jej ta kri prej odteče, nego bode ljudsko šolstvo našo prispelo do svojega vrhunca.« Toliko resnici na ljubo.
Odlikovanje. G. Fran R a k t e 1 j , vodja n-s drugi mestni de&ki šoli v L,ub ljani, je povodom svojega umirovljtnja od cesarja dobil z'a!i križec za zasluge.
Šolska vest Gimnazijska učitelja v Kočevju O. H e b s e in A. J o š t sta stalno nameščena kot profesorja.
f Vladni svetnik Unterlugauer. Iz Novega mesta 16. s^pt. Djnes smo izročili truplo pokojnega vladnega svetnika g. dr. Unterlugauerja, rojenega Novomeščana, materi zemlji k zadnjemu pečitku Mnogo-brojno spremstvo in krasili venci so pričali, kako priljubljen je bil pokojni v krogu svo jih prijateljev in znancev. Do bosanske oko
pacije je pokojni služboval kot zdravnik pri vojakih; okoli 1879 je prestopil v eivilno službo zdravstvenega oddelka pri vladi v Sarajevu, kjer je pozneje kot načeinik zdrav atvenega urada organiziral in uredil zdrav stvene zadeve s posebno unemo in spretnostjo, ter si pridobil trajnih zaslug, katere je Njeg. Velič. odlikovalo s Fr. J. redom in redom železne krone III. vrste. Prod par leti je pokojni hudo obolel ter stopil v pokoj, pri kateri priliki mu je Njeg. Vel. izreklo posebno priznanje za uspešno nuumoruo delovanje. Svojo sestro, in mater, ki ste umrli pred več leti, je pokojnik z vsem potrebnim bogato preskrboval; kot prijatelj učeče ne mladirie je podpiral pridne šolarje, svojih mnogoštevilnih prijateljev je bil najpleme-nitejši pr.jatelj, vedno zvest sin svoje do movine, Ako le mogoče, je prihajal iz daljne tujine v svojo domovino med svoje drage prijatelja, zlasti božično dneve je rad preživel v znani rodbini na Dolenjskem, kjer se je v spominu svojih otroških let radoval v krogu nedolžnih otrok, in pri takih prilikah obiskoval grob pokojno svoje matere v Novem mestu. Kako udano je trpel pokojnik, živo spričuje pretresljivo ganljiva okolncst da je v mučni svoji bolezni 6 dni pred smrtjo zahteval zrcalo, pogledal vanj in milo vzdihoil: »Ša ni pri kraju, še dalje moram trpeti, zgodi se božja volja.« Malo pred smrtjo zopet pogleda v zrcalo, ter b tre patajočim glasom bridko reče: »Sedaj gre h koncu, kelih trpljenja moram izprazniti do zadnje kaplje.« Kmalo na to izdihnil je svojo blago dušo. Tako udan v božjo voljo je prenašal potrpežljivo hudo telesne bolečine, vrh tega tudi duševne muke, ker jo kot zdravnik čutil in spoznaval vse štadije avoje težke bolezni, katere ga reši edino le smrt. O njem bi tudi lahko veljale besede sv. p sma: »Sic moritur justus«.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil od deželnega zbora koroškega sklenjeni pre-menjeni lovski zakon.
100 letnica smrti Jurija pl. Vege. Dne 26 t. m. bo minuio 100 let, kar so našli v Donavi umorjenega hrabrega častnika in slavnega matematika Kranjca Jurija Vego (Veho). Rojen je bii 23. aprila 1754 v Zagorici pri Moravčah, roparsko umorjen pa 17. septembra 1802. Včeraj je bila torej lOOletnica njegove smrti.
C kr. pripravnica za učiteljišča v Pazinu se otvori v ponedeljek v poslopju hrvatskega gimnazija. Vpisovanje se bo vršilo v eoboto dne £0. septembra. Zahteva se: dovršeno 14. leto, spričevalo zadnjega šoiBkega leta, krstni list, spričevalo o cep ljonju koz. Za obiskovanje se ne plačuje Šolnine. Marljivi siromašni učenci dob6 malo podporo od države.
Ghon odstopi. Zastopnik beljaškega mesta Ghon ne bo več kandidiral v koroški deželni zbor. Izjavil je, da so odtegne političnemu življenju Za njegov mandat se potegujeta dr. Aichelburg in dr. Cemen-tachitaoh.
Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja Ob začetku šolskega leta po se zopet napolnili prostori ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje na fetarom strelišču. Prostori za dijake in druge goste so bili prenovljeni mej počitnicami in napravljajo najboljši vtis. K troškom je prispevala kranjska hranilnica, dalje sta darovala gg. trgovc-c z barvami A. Iiauptman in tesarski mojster Josip Lehner, za kar se jim izreka najtopleja zahvala.
Sreča v nesreči. Iz prvega nadstropja je padel predvčerajšnjim 21etni sinček trgovca Spacapana v Gorici iz stanovanja v ulici Dreossi. Pri igri je izgubil ravnotežje ter padel na glavo v vrt. Zgodilo pa se mu ni nič druzega, nego malo se je udaril na glavi.
Kontrolni shod deželnih bram-bovcev se vrši dno 2. in 3. okt. ob 9. uri v brambovski vojašnici.
Tombola na Opčinah, ki se je minolo nedeljo odložila, vrši so prihodnjo no deljo ob 4. uri pop. na korist opčinsko zava rovalnico za govejo živino.
Toča je minolo soboto naredila mnogo škode tudi po Krasu, posebno okoli Duto velj in Plisbovice.
Zagrebški nemiri. V preiskavi je sedaj 94 oseb zaradi zadnjih nemirov v Zagrebu ; mej njimi je tudi več žensk. Štiri osebe bo izpustili iz preiskovalnega zapora, mej temi je tudi Bourednik »Hrvatskega Prava«, g. J. P e r š i č Ta teden utegne preiskava biti končana.
Ogenj. Drie 8. t. m »ta T. Mrvarju v Klečeti pri Žužemberku zgorela hiša in hlev.
Na idrijski realki šteje letos prvi razred 54 in drugi 38 učencev.
Dar. G. nadučitelj R a v n i k a r je pri svojem odhodu izročil 10 K kot dar tukajšnje posojilnice za revne šolsko otroke, za kar se najiskreneje zahvaljuje vodstvo ljudske šole v Mokronogu.
Reški talijanaši za Košuta. Reški mestni načelnik dr. Vio je v torek vsprejel italijanskega prof. Villarija, ki po Avstriji nadzoruje italijanske šole. Nato pa se jo dr. Vio odpeljal v Pcšto, da položi venec na Košutov spomenik.
Hajduštvo v Srbiji. Ob Drini na srbski strani se je pojavila hajduška četa, ki jo vodi neki Borkovic iz Priedvora v Bosni. Borkovic je okradel nekega Srba za 400 dinarjev, bil zaprt, a všel iz zapora in orožniku odnesel puško. On in njegovi tovariši ropajo po vaseh. Srbska vlada je razpisala na glavo Borkovida 600 dinarjev.
S tovornega vlaka je v ponedeljek padel blizu sSkofje Loke neki sprevodnik. Z malimi ranami je ušel večji nesreči.
Izkopine Na Javorju pri Besnici je izkopal g. Jerne| Peč ni k petnajst grobov na njivi. Grobovi so iz balstetake in iz rimsko dobo prvega stoletja. Gomil ni bilo, vsi grobovi so bili v pesku. Našla so se okostja, pri predzgodovinskih bronaste za pestnice, uhani in fibulo, pri rimskih pa čudne svetilke in nenavadne steklene po sodice.
Kolera v Egiptu. Iz Aleksandrije, 12. sept. Uradno poročilo z dne 11. sept. zaznamuje 20.328 slučajev kolere v vsem Egiptu, umriih 16.209, ozdravljenih 1683. Včeraj je bilo v Aleksandriji 52, danes 42 slučajev kolere. V primeri z Arabci je umrlo veliko Evropejcev. Eoa 20ietna Slovenka je umrla v vozu, ko so jo peljali v bolnico za kolero. Danes sem bil poklican k neki na koleri bolni Korošici, katero so po noči pripeljali v bolnico. V torek eem bil prvič pozvan, da previdim za kolero bolno. Bila je omožena Svic3rka. Rekla mi je takoj pri vstopu: jaz sem protestantinja, pa hočem postati katoličanka, hočem umreti katoličanka, storite me katoliško. V naglici sem jo podučil o sv. naši veii, krstil pogojno, spovedal, jo dejal v S", oije ter ji podelil papežev blagoslov, misleč, da umrje že isti dan, vendar zdravje se ji vrača; danes, ko sem jo obiskal, ji je žo veliko bolje in je polna hvaležnosti do Boga za sprejete milosti.	P. B e n i g e n.
ljubljanske novice.
Trgovcem fn obrtnikom v preudarek.
Prejeli smo od tukajšnjih prevoznikov blagi nastopno pritožbo : Združom prevozniki blaga v Ljubljani, ki se s tem cbrtom pečajo že več desetletij, so doživeli, da jo južna železnica z nekim tukajšnjim špediterjem sklonila pravi kartel. Ze okoli 50 let jo južna železnica obveščala razne prejemnike blaga po slojem „aviecrju", kar je bilo povsem pravilno. Vsak prejemnik je sam poslal po b'ago ali pa je naročil vozniku, kakor mu je ugajalo, in po tisti ceni, kakor ste se dogovorili stranki. Danes pa je v navadi, da južna železnica, ako je došlo blago do gotove teže, naznanja to le dotičnemu špediterju, in samo ta sme potem prevažati blago na dom naročnikom proti določeni taksi. Ker pa tudi mi prevozniki plačujemo davek, mora nas vendar le boleti, ako vi dimo in čutimo, da južna železnica podpira le enega, privilegovant ga špediterja. Kako moro južna železnica določevati, kdo sme ali ne sme voziti blago s kolodvora? Ali plačujemo davke, da nam živina v hlevu stoji? Žito opozarjamo gg. trgovce in obrtnike, naj preudarijo, ali je umestno, da južna železnica določa, kdo naj provaža blago, in zakaj so je opustila stara navada. Saj dotični špediter vendar ni uslužbenec južne železnice Prosimo toroj gg trgovce in obit nike, da se tudi na nas domačine ozirajo in nam naklanjajo naročila za prevažanje blaga po pošteni coni. — Sledi šest pod pisov.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7. do 13. sept. 1902. Novorojencev 20 mrtvorojena 2, umrlih 17. Med njimi: za tifuzom (legarjem) 1, za jetiko 5, za nezgodo 1, za različnimi boleznimi 10. Med njimi je bi 4 tujcev, iz za vodov 8. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuiom 1, za grižo 4 in za vratico 1.
Vino kradel. Zaprli so Pavla Debevca, službujočega v Hafnerjevi pivovarni. Po noči je ukradel natakarici M. Kočevarjevi tri steklenice vina, katere je okoli 3. ure ponoči prinesel k ograji v Komenskega ulicah in jih hotel dati kurjaču Karolu Puharju, ki ga je tam čakal Na to je naletel policaj in na takarja aretiral.
»Landstreicher vom Beruf". Policija je ujela včeraj lepega ptička. Zove se Oton "VVeiszkopp in je neki doma na Holandskem. Ima pa več potnih listin, eno ogrsko in eno hrvaško, tako, da se ne ve, katera je prava. Nosil je novo površno suknjo, katera ima na podkladi všito ime: „Max Starkel Marburg". To suknjo je gotovo kje ukradel. Dobila se je pri njem tudi ženska srajca. Tudi več robcev je imel in vozni list za drugi razred za vožnjo iz Ljubljane v Celje. Ko ga je policaj na ulici ustavil in vprašal, kakšno opravilo da ima, se mu je odrezal »Land streicher vom Beruf". Na to pa sta šla koj na magistrat
S strehe padel. Anton Prime, delavec na Viču, je včeraj popoludne padel z Janč-kove strehe na Viču in si obe nogi pod kolenom poškodoval. Danes so ga prepeljali v bolnico.
Preveč se ga je navlekel. Ana Štrukelj, 60 let stara, stanujoča v sv. Florijana ulicah št. 13, je včeraj zvečer šla po Starem trgu domov. Za njo je prikolovratil po hodniku mlad, pijan človek, ki se je zaletel v Ano Štrukelj iu jo podrl na tla. Ziena se je močno pretresla, pa tudi na nogi precej poškodovala. Prepeljali so jo z rešilnim vozom na dom.
Nesreča. V Cegnarjevih ulicah je na dvorišču Bremčeve hiše padel ključavničarski pomočnik Ignacij Suhenek in se na glavi tako ranil, da se je moral podati v bolnico.
Konj splašil. V Trubarjevih ulicah je bila včeraj zvečer povožena delavka Terezija Tekavc, stanujoča Rožne ulice št. 2. Podrl jo je na tla konj Marije Berglez. posestnice v Kladeznih ulicah, kateri se je bil splašil na Zabjaku poštnega voza in je pridirjal po Zvezdarskih ulicah. Terezija Tekavc je na desni roki in na desni nogi poškodovana. Konj je na Krakovskem nasipu tudi padel in si po životu odri kožo. Mariji Berglez, ki je sedela na vozu, se ni ničesar zgodilo.
Kotiček za liberalce.
Svobodna šola! upijejo liberalci. »Popotnik« pa odobrava v zadnji številki, da francoska vlada z vnebovpijočim nasil-stvom zatira svobodno šolstvo in preganja verouk iz šel. In sicer pravi on o sebi, da odobrava to zato, ker opazuje stvar »s či stim očesom, brez strasti in enestranosti«. V imenu svobode tiranstvol to je geslo li-beralstva!
I z „P o p o t n i k a". Ta pedagogiški list prinaša iz peresa nekega A. Peska članke: Darvinizem in vzgoja. Ta mož stavi svoje vzgojeslovne nauke na podlago darvinizma — jako tolažilno za stariše, ki imajo pri njem svoje otroke! Mož obeta svojim gojencem silno veliko, kajti on pravi: „Kakor ni meje za razvoj živalstva in rastlinstva, tako je tudi ni človeškemu napredku, popolnitvi vzgoje človeštva in razvoju človeškega duha, in sicer vsled brezmejnega in neskončnega prila-godenja. — Ker se prilagodenje človekovo izrazuje pred vsem v pretvorbi m o žgan, ne moremo določiti meje človeškemu spoznanju, ki bi je ne mogel prekoračiti vsled predrugačene, popolnejše duševne omike." Učencem Peskovim se torej odpira velikanska perspektiva v bodočnost, posebno onim, ki so bolj debeloglavi in imajovveč prostora za neskončni razvoj možgan. Že zdaj gleda g. Pesek s svojimi vrlimi darvinističnimi kratkohlačarji pomilovalno na še nerazvite prednike ter pravi: „Kar je delalo prednam-cem preglavice, je nam jasno, da celo otrokom takorekoč otročje lahko, n. pr. pravo razumevanje naravnih pojavov i. dr." Ostrmeli smo, ko smo to čitali, kajti najvišji učenjaki na vseučiliških stolicah priznavajo, da je na tisoče naravnih pojavov, katerih človeški duh ne more razumeti. Virchow, Du Bois Reymond, Pasteur! Zakaj Bte umrli in ne čitate »Popotnika« ? Šli bi k g. Pesku, in ta bi vam bil naredil vse otročje lahko, s čimer ste Bi belili glave brezvspešno celo življenje! Sicer je našel g. Pesek v možganih svojih učencev še nekak nedostatek, kajti sam priznava: »Naj manj je do sedaj človeštvo napredovalo v krepostih«, a takoj se zaveda, da je s to trditvijo prišel preblizu »klerikalizmu«, in zato s popolno silo svojih razvitih možgan kliče:} »V krepostih srca bo človeštvo napredovalo vkljub pesimističnemu jadikovanju in reakcionarnim naklepom nekaternikov, ki po omiki in napredku svoje lastne osebice
sodijo omiko in napredek naroda ali pa celo celega človeštva«. S tem stavkom so seveda »nekaterniki« pobiti in v Peskovih učencih možgani lahko hitč naprej na poti neskočnega razvoja.
Nevaren eksperiment. V Žu žemberku ima „Slov. Narod" dopisnika, ka" teri se odlikuje po liberalnosti izredno de" belega kalibra. Ostudno je blatil tamošnjega g. dekana, moža, pred katerim naj le vsa liberalna jata spoštljivo sname svoj klobuk. Zdaj obdeluje v „Narodu" oba gg. kaplana. Pri tem pa grozečo upije: „Mirovali no bomo prej, dokler popolnoma ne .loženemo, kdo spada med poštene ljudi in med barabe". Kakor kaže slog dopisa, je ta eks periment najbolj nevaren — za pisca samega.
Županovi gslobi. Razun divjačino ima baje ljubljanski župan posebno rad »rižoto« iz nežnih golobčkov. V ta na men se redi na magistratu samem cela jata golobov. Seveda tudi županovi golobi ne poznajo pri vsej golobji ponižnosti bolje olike, kot take živalice pri ponižnejših lastnikih. No pa nismo gospodu županu za vidni, ako dobi včasih nežnejše koščioa pod svojo zobe, pač pa bi moral vedeti, da imajo drugod golobje^svoje prostore ali pod streho ali v posebnih golobnjakih, dočim žive županovi golobje v posebni sobi nad trgom za zelenjavo ter seveda ne vprašajo, ali so pod oknom rudeče jagode, maline, lepo di šeče rožo in drugo cvetje ali kaka lepa toaleta na živem stojalu. Pritožit se nam je prišla gospa, ki je pod usodnimi okni ku povala malin. Ko je menila, da je izbrala najlepše, vsulo, oziroma zlilo se je nanjo z magistrata, kakor bi — no, — kak pijanec z višine po turško plunil. In ta atentat na svileno bluzo gospe in na malino so povzročili županovi golobje. Gospa je bila strašno huda, prodajavka malin pa žalostna. Vzajemno sta se prali in snažili ter se hu-dovali nad vaško svobodo županovih golobov. — Tako piše včerajšnji »Slovenski Narod«, le da so tam majhne različice, n. pr. mesto župan škof, mesto magistrat škofija.
Izpred sodišča.
Izneverjenje. Jožef Janežič dekora-cijski slikar z Gline, nastavljen je bil od zavarovalne družbe »Universale« v Trstu, da sme od zavarovanih strank pobirati zavarovalnino in jim potem pobotnice izdati. To zaupanje je pa uporabljal v svojo korist in si od raznih strank pridržal posamezne zneske, ne da bi jih odračunil zavarovalnemu društvu. Škoda, katero je povzročil obdolženec, znaša 173 K 05 v. Obsojen je bil na
7	mesecev ječe, poostrene z 1 postom vsacih 14 dnij.
V Ameriko popihati jo je mislil 20 let stari posestnice sin France Junko iz Črnomlja ne da bi zadostil svoji vojaški dolžnosti, a bil je na kolodvoru od redarja prijet ter od sodišča obsojen na 10 dnij strogega zapora in v denarno kazen 10 K.
Glavo mu bode stolkel. Tako je grozil vaški pastir Tine Gorup v Slavini gozdnemu čuvaju, ker ga je ta večkrat zavrnil in ga tudi enkrat glavarstvu naznanil, da je blizu gojzdnih nasadov čredo pasel. Tako ga je čuvaj zasačil tudi dne 26. maja t. I. s svojo čedo, ta pa mu je grozil z besedami : „Le dol te strela nesi, ti bodem kar glavo stolkel". Sodišče mu je zato prisodilo
8	dni zapora.
Občinske volitve v Podkraji so se vršile dne 12 maja t. I. Posestnika Alojzij Kobal iz Podkraja in Anton Kobal iz Bele nagovarjala sta dan pred volitvami Antona Kobala in mu obetala, če bo z liberalno stranko volil, da mu bodeta dala dosti zaslužka pri vožnji. Sodišče ni našlo prepri čanja, da sta imela namen glasove kupovati, ter jo oba zatoženca od zatožbn oprostilo.
Skrivaj jo je pred petimi leti v Ameriko odkuril Jakob Grimsič, posestnik iz Lazov, in se vrnil letos meseca junija domov. Ker bo med tem časom ni ogLsil pri nobenem zastopstvu avstro ogrske države in se tako pregrešil proti orožni postavi, ga je sodišče obsodilo na 14 dni strogega za pora, postrenega z 1 postom na teden in na 20 K denarne gl< be.
Razne stvari. Najnovejie od raznih strani
Opat ponesrečil. Opat samo etina Sv. Peter pri S dnogradu, Vilib. Hui-thaler je padel predvčeranjim na stopnjicah in si zlomil levo roko. Prepeljali so ga v bolnico, — Pastor trikratni roparski morilec. V Oldenburgu so prijeli pastorja Knolla, ker ga dolž<-, da je zaporedoma umoril tri kmete ter jih uropal. — Kaznjenci stavkali so včeraj v kaznilnici v Lvovu. Uprli so se radi slabo hrane in ker je bil kaznovan neki kaznjenec. Razbili so vso, kar jim jo prišlo pod roko. Upora se je udeležilo do 100 kaznjencev. Vojaštvo je naredilo mir. — Umor in s a m o m o r. Blizu Przemysla je ustrelil včeraj domobranski častnik benftenchos svojo nevesto Kubic ter potem še samega sebe,
ker nista mogla odstraniti ovir za poroko. — Požar v Stenjev o u Listi javljajo, da )e doslej zgorelo nad 150 hiš mej temi cerkev in šola. V ognju sta našli smrt dve osebi. — Cigani napadli orožnike. V Fals5-Lakany je napadla večja ci ganska tolpa orožniško patruljo. Orožniki so streljali ter ubili 4 cigano, 13 jih pa nevarno ranili. — Deset oseb jezgo-r e 1 o pri velikem požaru v Beeringenu pri Aachnu ; tri so nevarno ranjene.
Salezijanci. List »Ehrenkrone« jo pri nesel pred kratkim dopis, iz katerega posnemamo sledeče : Salezijanci, Don Boskovi sinovi, prihajajo. V Ljubljani so je že začela razvijati njih blagovita delavnost v blagor zapuščene mladine. Dežela je že očitno pokazala, da se raduje njih blagodušne delav nosti in koristi, katero prinašajo deželi. Tudi v Trstu, v Gorici in v Tridentu že delujejo, in letos se naselijo tudi v primorskem Pulju. — Hotel sem govoriti z načelnikom družbe, z Don Rua v Turinu. Dospel sem v Turin ravno pred praznikom »Marije, pomoč kri stjanov«. Z veliko s!avnostjo obhajajo Salezijanci ta praznik, ki sa lahko imenuje po pravici salezijanski praznik. Na kolodvoru me je pričakoval voz, in kmalu sem lahko govoril z D m Rua. Kaj sem čutil takrat v svojem srcu, ne morem povedati. Stal sem na mostovžu blizu sebe, kjer je stanoval D. Bosko in od koder je v svoji bolezni opazoval z radostjo svoje male paglavce. D. Bosko je umrl šele 1 1888 in je v svojem življenju storil čudovito veliko. Obleko, ka tero je nosil, in stvari, katere ja rabil, se hranijo v veliki stekleni omari, b spoštova njem sem stopil v malo kapelico, kjer je božji služabnik opravljal sv. daritev in prejemal milosti od Boga. K njegovemu pogrebu je prihitelo nič manj kot 6000 du hovnikov iz njegovih zavodov, veliko urad nikov in učiteljev, brez števila mojstrov in pomagačev, — vsi nekdaj salezijanski učenci. Okoli 1CC0 dečkov je v onem zavodu. Bilo je okoli pol dvanajstih, ko sem na onem mostovžu pričakoval salez;janskega pred stojnika. Brez števila dečkov je skakalo po dvorišču. Ob dvanajstih se je prikazal nekdo z zvončkom, — letel je po velikem dvorišču in zvončkal Vse je ostalo tiho, vse je mirno hitelo na določen prostor. V štirih ali petih oddelkih gredo v obednico, seveda pod pre vidnim nadzorstvom. Velik vtis je to napra-pravilo name. Vsak vesel in ubogljiv! Iz take mladine more kaj postati.
Logar in medved. Logar Matič iz Ljeske v višegradskem okraju je šel z Markov. cum iz Kočarine na Klisuro planino. Mej potjo BreSata medveda. M*ti6 ustreli medveda v prsa in medved zbeži. Logar hiti za njim in že trikrat ustreli. Ranjeni medved se postavi na zadnji nogi ter logarja vrže ob tla. Logar medvedu poseže v žrelo in ga drži za jezik. Tovariš Markovič in neki ljudje prihitč na pomoč, pobijejo medveda in tako rešijo Mat ča, ki je nevarno ranjen.
Prebivalstvo Zagreba po veri. Po zadnjem štetju koncem 1. 1900 jo bilo v Zagrebu 54165 prebivalcev rimsko katoliške vero, 8237 Židov, 2712 pravoslavnih, 703 protestantje, 150 grško-katoliško vere in Ž9 oseb druzih veroizpovedanj.
Katere vere je bil pesnik Pre-radovič? Doslej se ni prav vedelo, ali je slavni hrvatski pesnik Proradovič bil katoliške ali pravoslavne vere. Dr. Nikolic G) lišin je sedaj objavil izpričevalo vojnega duhovnika vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu, da je bil Peter Preradovč kot učenec II razreda c. kr. vojaške aka demije 1. 1832 sprejet v katoliško cerkev.
Srbska kraljica Draga je dala za kobti svojih prednikov sezidati v samostanu Vujna posebni grob. 9. t mes. so pokopali ondi kosti njenega očeta in njega starega očeta.
Svojo ženo je obesil v Filipsdorfu delavec Erlebab, ko sta se skregala. Njujin edini otrok pa je jel kričati pri tem bestial-neni dejanju. Ko so na klic otroka prihiteli sosedje, je bila žena že mrtva. Grozovitnež je pa pobegnil in našli so ga potem ustreljenega.
Opica na potovanju. Neki potnik je v nemški vzhodni Afriki dobil malo opico ter jo vzel saboj. Od Fange do Geneve je bila opica vožnine prosta. Od Geneve do švicarske meje je moral plačati od opice poldrugo liro kakor od ptiČ8. Na gotharški železnici v bvici so od opice računali pa kakor od psa 8 40 franka. S icarska vzhodna žele7nica je od opice zahtevala 80 centezi-mov, kakor od 20 kg. ročne prtljage. Na badenski in virtemberški železnici je bila opica zopet prosta vožnine do Stuttgarta. Dalje pa jo lastnik moral zopet plačati pol drugo marko kakor od psa.
Vihar razdjal hiše. V Pani, III. je 20. avg. grozen tornado naredil škode za 150.000 dol. Več oseb je bilo nevarno ra njenih. Zvonik pri katoliški cerkvi je bil porušen in več hiš razdejanih.
Ogrski strah pred Slovani. Slo vaško muzejsko društvo je poslalo biskupu Strossmayerju čestitko, ko je praznoval 60 ' letni doktorski jubilej. »Narodni Noviny« ' sedaj pišejo, da ta brzojavka ni bila izro-
čena škofu, ampak je bila zadržana v Bu dimpešti kot panslovanska demonstracija.
Rop v župnišču. Minuli meseo so trije našemljeni roparji ponoči vlomili v žup nišče pri cerkvi sv. Katarine v Cievelandu. Pri hišini ste bivali njeni prijateljici radi varnosti, ker župnika ni bilo doma. Okoli 2. ure zjutraj so začulo nekak ropot in zapazile tudi tri našemljene možake lesti skozi okno. Lopovi so ukazali, naj mirujejo, in zgodilo so jim no bo ničesar žalega. Nato so odšli v sosedno sobo, župnikovo pisarno, ter pričeli z delom na blagajnici. Slednjič so jo razstrelili, a skoro vse popustili; kar so našli, kajti poleg svetih posod je bilo v blagajnici le malo druge vrednosti. Odnesli so 6 dol. v gotovini, žensko uro in en prstan, svete posode, dasi veliko vredne, pa so popustili. Poleg precešnjega strahu, se ženskam ni ničesar hujšega pripetilo.
Milijonar se je podvrgel opera ciji. »Drtily Mali« iz New Yorka poroča, da je Mac Gregor umrl vsled kirurgično ope racije Ko so mu povedali, da so mora podvreči operaciji, je Mac Gregor želel, da bi preje slavil svojo poroko z neko gospodično, s kojo se je že pred dolgim časom zaročil. Operacija se je vršila dva dni po poroki. S početka so zdravniki mislili, da bo bolnik ozdravil, toda dva dni pozneje je kljub vsemu prizadevanju zdravnikov umrl bogati milijonar. Njegova vdova je podedovala 25 milijonov frankov.
22 otrok. V Minneapoliju živita bo gata posestnika imonom Shandrov, ki nista imela nič otrok. Te dni je nakrat pričelo kričati v njihovi hiši 22 otroških grl. Ljudje so se začudeni izpraševaii, kaj to pomeni. Zakonska sta to kmalu pojasnila, bla sta v sirotišnico in vzela za svoje 22 otrok, katere hočeta v/gojiti.
70.000 litrov črnila si je nabavilo mesto Pariz za elementarne šole in je dalo 8000 frankov. Velikansko jezoro — črnila ! Toda saj bo 180 000 dečkov in deklic sedelo v klopeh vseh pariških elementarnih šol. Vsak učenec porabi v letu 39 centi-litrov črnila, v vsakem tednu torej skoraj en centiliter, če ne upoštevamo počitnic. In Pariz plača za enega učenca pri črnilu 4'/, centima.
Društva.
(Veselica bralnega društva vSt. VidupriVipavi.) Ka kor že mnogokje drugod, tako je tudi pri nas v prijaznem St. Vidu pri Vipavi naše vrlo bralno društvo dne 7. t. mes. priredilo lepo veselico v proslavo 25letnice slavno Vladajočega papeža Leona XIII. Program tej veselici je bil obširen in primeren. Zbralo se je veliko število zavednega občinstva na prostranem dvorišču gostilne »Rudolf«, kjer je bil lepo prirejen oder v ospredju. Zagri-njalo se dvigne in pred slavnim občinstvom stoji naš slavnostni govornik. V poljudnem jedrnatem govoru nam označi pomen slavnosti, nato pa v živih potezah jasno riše življenje in delovanje slavno vladajočega papeža Leona XIII. ter posebno povdarja njegovo teženje po vsestranskem izobraže-nju krščanske mladine. Živahni Blava klici L^onu so zaključili res krasno sestavljeni in navdušeno pr«dnaš»ni govor. Mlademu govorniku iz sroa čestitamo! Pevci so navdušeno zapeli vzvišeno bkroupovo »Papeževo himno« med spremljevanjem domačih društvenih tamburašev. Ploskanja in odobravanja zopet brez konca in kraja. Ko so tako proslavili v posebnem delu Leona XIII., podali so pevci in tamburaši še lepo število pesmij občinstvu v užitek. Res neutrudljivi so bili mladi naši tamburaši, kakor tudi vrli naši pevci. Da so v resnici v vsem zadovoljili občinstvo, bodi jim dokaz to, ker so na splošno željo in ponovno klicanje morali posamezne pesmi kakor tamburaške odstavke ponavljati. Po dokončanem prvem delu veselice pa nastopijo domači mladeniči kot igralci v znani burki: »Pravici se je izkazala « Izvrstno so pogodili posamezni izbrane uloge. Prav mojsterski so pa bili vedno žejna dijaka, debeli Ferjan, modri berač, pred vsem pa premeteni Abraham. Srečka-nje s prosto zabavo zaključilo je tudi ta del slavnosti. Nad vse zadovoljno občinstvo se je razšlo na razne strani, s seboj noseč jedno željo, naj bi naše bralno društvo v zvezi s tamburaši kmalu zopet, da večkrat, podalo toliko vžitka, kot ob tej priložnosti. Da, mladeniči, le res trdno in krepko se združujte pod krščansko zastavo, zbirajte se v iz braževalnih društvih, da tako pokažete svojim nasprotnikom, kdo so tisti, ki bo na-zadnjaki in mračnjaki. Radi bi vas okužili 8 svojim strupenim dihom, potegnili seboj v duševno temo in nravno propalost. A vi se po besedah govornikovih ne ozirajte na njih prazne besede in slepomišenje, marveč hodite naprej po potu neustrašeno in neomajno.
l)Hr»vl
Družbi s v. Cirila in Metoda so od 20. avgusta do 16. septembra poslali prispovke p. d. gospoda in društva: Upravništvo »Mira« v Celovcu 906 63 K, uprav-
ništvo .Slov. Naroda" 08 66 K, Anton Korošec v Gor. Radgoni 16 K, Andrej Globoč-nik v Mošnjah 10 K, župnik M. Ulčnik v Doliču 5 K, Franc Krambergar v Zgor. Z Erjavcih v Slov. goricah zbirko 17-82 K, pod-brezijski mladeniči dohodek igre 64 K, žu panstvo v I tir. Bistrici 20 K, župnik Ivan Sakser v Hotedršici 5 K, katenct Al. Stroj v Ljubljani 4 K, adjunkt Dragotin Dolenec na Dunaju 1 20 K, litijska mladina dohodek veselice 84 K (po »Slov. Nar..); podružnice: moška v Trbovljah 53 K, izvenaka demična v Gradcu 50 K, za Ljutomer in okolico 200 K.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
ZaJeranovo dijaiko mizo «o mej počitnicami darovali p. n. gg.: dr. A. Karlin, kanonik 30 K, A. Hočevar, žup. na Brezovici 10 K, dež. poslanec Arko, dekan v Idriji 20 K, A. Jamuik, župnik v So-rici 20 K, El. Pintar 8 K, M. Narobe, žup. v Zapogah 20 K, prof. J Gnjezda 10 K, J. Sedej, vikar v Borjani 4 K, prof. kanonik dr. M. Leben 20 K, Ivan Zorman, trgovec v Spod. Šiški 15 K mesto venca umrlemu i»t<f. Pečniku, J. Lavrič, župnik v Logatcu 10 K, A Janežič, fin. komisar v Ljubljani 10 K, neimenovan 20 K. — Z novim šol skim letom se prično tudi pri Jeranovi di jaški mizi nove skrbi, kako podpirati nad 100 oglašenih pridnih dijakov z najpotreb-Sim, tembolj, ker se je lansko šolsko leto završilo s primanjkljajem 1115 K. — Podpisano oskrbništvo prosi torej v ime božje najuljudneje vse prijatelje šolske mladine, naj se tudi v tem letu po svojih močeh spominjajo naših dijakov. Nebeški Mladino ljub jim bo bogat plačnik.
V Ljubljani, 18. sept. 1902.
A. Kalan, oskrbnik Jeranove dijaške mize.
X. izkaz prispevkov za »Dijaški dom« v Celji.
G. Franc Vošnjak v Cslji drugi obrok kot ustanovnik 20 K; g. dr. Jos Tominšek, c. kr. profesor v Kranju, 5 K; slav. občina mihalovška 10 K; g. Ivan Rebek, ključarski mojster v Celji, 14 K 96 v ; prebitek abitu-rientske veselice v Celju dne 26. julija 1902 100 K; g. Franc Kocbek, nadučitelj v G)r njem gradu, 6 K; gosp. Ignac j Zavolovšek, posestnik v Okonini, 6 K ; g. Ferdo Miichtig, posestnik v Gornjem gradu, 6 K ; g. Andr. Antloga, nosestnik v Gotovljah, 10 K ; gosp. dr. Ivan Ž-mavc v Pragi 10 K; sl. županstvo Gotovlje 10 K; slav. županstvo Višnjavas 10 K ; g. Anici Jezernik v Polulah na pri-miciji č. g. Lovrenca Novaka na Bregu nabrano svoto 60 K 3 v ; g M hael Bandl, c. kr. stotnik 92 pešpolka Komotov, 10 K; g. dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru, vspeh neke bazenske zadeve, 20 K; g. Josipina Šentak na Vranskem nabrala na pri-miciji č. g. Franca Cukala 31 K; g. Jakob Kavčič, profesor v Mariboru, 10 K; slavna občina celjske okolice 200 K; g. Konrad EIsbacher na Laškem izgubljena stava 10 K ; g. Jos^p Utčnik, župnik na Rečici, 10 K ; g. Josip Špan, kmet na Planini, 5 K ; g. Jakob Božič, trgovec v Gornjem gradu, 10 K ; g. Anton Kržič, c. kr. profesor v Ljubljani, 10 K; g. Matija Sadek pri Sv. Kunigundi 1 K ; g. Josip Koren, šolski voditelj na Proseku, 4 K; slavna občina Št. Martin na Paki 50 K ; g. Ivan Kolarič v Orešji pri Ptuju 1 K ; vesela družba v »Narodnem domu« v Mariboru
9	K ; g. Fr. Zupančič, šolski vodja v Sko-marjih, potnino 3 K; g. Adela Dečko va za prodane razglednice na sokolski veselici v Vojniku 40 K ; g. Franc Zscherl, učitelj v Ljutomeru, 2 K; slavna banka »Slavija« v Pragi 100 K ; g. Ivan Kralj v Iljaševcih 14 K; g. Alojzij Oiterc, veleposestnik v Bunčanih, 20 K ; gg. Stanko Sirca in Ciril Žižek po vodom sokolskega^ izleta v Vojniku nabrala 34 K ; g. Franc Šatinc, nadučitelj na Pre-vorju, pri slavljenju 501etnega učiteljevanja g. Jos. Cižeka, vpok. nadučitelja v Pilštanju, nabral 30 K ; g. Jože! Rapoc, veleposestnik itd. v Mariboru, 10 K; g Božidar Štiftar, gim. profesor in drž svetnik v Kalugi, 20 K; gosp. Simen Wutt, c. kr. davk. kontrolor v Aflencu, 2 K; gg. otanko Sirca in Ciril Žižek nabrala v veseli družbi na Mrzlici
10	K 40 v ; g. Ferd Majcen, profesor v Ptuju, 5 K ; F. Pšunder, kapi. v Grižah, 5 K ; g. J. Masi, c. kr. profesor v Rudoltovem, 5 K; g. Jakob Zupančič, župnik v Gotovljah, 3 K ; g. Janez Rak, posestnik v Gotovljah, 2 K ; gosp. Franc Malgaj, posestnik v Gotovljah, 2 K; g. Blaž Brinovc, posestnik „v Gotov-Ijah, 2 K; g. Franc Baš, posestnik v Gotovljah, 2 K; gosp. Luka Antloga, posestnik v Gotovljah, 2 K ; g. Mihael Joit, posestnik v Gotovljah, 2 K ; slav. tamburaški zbor Vuhred čisti dobiček veselice 7. sept. 1902, 20 K ; g. Franc Giaser v Selnici 4 K ; slav. hranilnica in posojilnica v Ljubnem 20 K. — skupaj v tem izkazu 1003 K 39 v.
Medicinske zanimivosti.
Piše dr. J P.
Prisad. — Vladni odlok glede tuberkuloze. — Dr. Garnault in njegov poskus.
Ljudska vera na Kranjskem trdi, da ni varno z odprtimi ranami hoditi ob vetrovnem vremenu po prostem. Bati se je, da se rana prisadi. Zdi se mi, da sem prav poučen, če menim, da imenuje ljudstvo prisad to, kar imenuje medicinec erisipel (roža,
Rothlauf)-
Dr. Dogliotti v Turinu je v preteklem letu sestavil statistiko slučajev erisipela v turinski bolnici izza zadnjih deset let in opazil je, da je bilo eriBipela ob gotovih mesecih prav posebno obilo, mej tem ko je v drugih mesecih le prav redko kdo obolel na erisipelu. Zanimivo pri tem je to, da so bili meseci, v katerih so ljudje močno na
Erisadu bolehali, v metereoroloških proto-olih kot jako suhi in vetrovni meseci zaznamovani. Dr. Dogliotti ne razlaga tega kot slučaj, temveč meni, da so suhi in vetrovni meseci pa obilica erisipela v kavzalni zvezi.
Dr. Degliotti meni namreč: Prisad provzročajo bakterije in sicer prav vsakdanje bakterije, katere skoraj povsodi najdeš; tudi v cestnem prahu jih je vedno lahko s pripravnimi metodami pokazati. Te v cestnem prahu živeče bakterije — meni dr. Dogliotti, zanaša veter ob suši v rane in praske in jih onesnaži in okuži. Močan veter ne žene samo najfinejšega prahu, temveč tudi debelejše drobtine v cestnem prahu pomešane; take drobtine prebijejo časih zdravo kožo; in v to rano zanese veter zopet bakterije, ki se ondi zarede in rano onesnažijo — rana se prisadi. Ker so take rane tako majhne, da jih s prostim očesom niti ne opazimo, zdi se nam, da je prisad sam ob sebi brez rane nastal. Mi dr. Dogliottiju radi verujemo njegovo razlago in to tem rajše, ker dr. Dogliottijeva statistika kaže, da je ob vetrovnih mesecih največ prisada v obrazu, na rokah i. t. d., torej na telesnih delih, ki niso zavarovani proti vetrovi sili. Ljudstvo ima torej glede svoje prisadne teorije prav, res je, da je suho in vetrovno vreme odprtim ranam nevarno: nikakor pa nočemo s tem ljudstvu in njegovemu mnenju napraviti komplimenta: nismo hoteli povdarjati to, da ima ljudstvo prav, povedati smo le hoteli, kako slabo da so ljudska mnenja utemeljena. Saj deva prav isto ljudstvo na rane tako rado p a j-č e v i n o, in ta je pokrita s prahom. Ni torej reči: ljudstvo ima prav, temveč nauk historije je ta: varujte ran zamazanih in prašnih pajčevin, prisadi se rana le, če jo okužite.
Ministerstvo za notranje posle je poslalo šefom kronovin odlok, s katerim jih na tuberkulozo opozarja, ukazuje in pripo roča sredstva proti nje razširjanju, želeč omejiti kolikcr se da to nevarno bolezen. Odlok je bil ponatisnjen v uradnem listu v celoti.
Odlok hvali vlado in je dobro delo: osrednja vlada sama je stavila konkretne predloge za omejitev špeeijelne bolezni. Ni sicer misliti, da bo imel odlok Bog ve kaj vspeha, vendar nam mora zadoščati za enkrat zavest, da se vlada res za naše fizično blagostanje zanima. Vlada govori o omenjenem odloku o tuberkulozi kot i n ( e k c i-jozni bolezni, kateri je možno ubraniti. da popada vedno nove organizme in katero je možno ozdraviti. Vzrok tuberkuloze — tako vladni odlok — je bakterija, ki prihaja v organizem po treh potih: po zraku z vdihanjem, bakterija se na seli v pljučih; po kožnih ranah, bolezen se zaleze v kožo; po jestvinah in pijači pride bakterija v želodec in čreva in se na Seli tam.	(Dalje sledi.)
tJmrii »o:
16.	septembra. Gabrijela Mrak, gostilničarjeva hči 1. mesec. Marije Tereiije cesta 14, vnetje črev. — Antonija Tratnik, višjega davčn°ga nadzornika vdova, 74 let, Usnjarske ulice 1, spridenje jeter.
17.	septembra. Kranja Hren, delavčeva hči, 6 mesecev. Streliške ulice 15, Furunculosis.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 18. septembra. Agitacija za velik poljski shod v Lvovu napreduje. Poljaki se hočejo tesneje skleniti in posebno za svoje časopisje osnovati skupno korespondenco, ki bi dajala iz-vestja o poljskih stvareh.
Zagrel), 18. sept. V tukajšnjih krogih se govori, da hoče vlada poklicati na odgovor banovega namestnika Kraj-čeviča in župana Mošinskega, češ da sta ona zakrivila v banovi odsotnosti izgrede, ker nista preskrbela, da bi se bili preprečili.
Praga, 18. septembra. Mladočeška glasila pišejo, da Cehi ne morejo vladi nikakor prizanesti z obstrukcijo, dokler
se jim ne zajamčijo izpolnitve njihovih pravičnih zahtev, posebno notranjega češkega uradnega jezika.
Rim, 18. sept. Vest, ki jo objavlja dopisnik pariškega „Matina" o pismu državnega tajnika kardinala Rampollo, je popolno izmišljena.
Berolin, 18. septembra. Burski generali hočejo stopiti zopet v dogovor z angleško vlado, da se vrnejo v Afriko ter tam sprejmejo angleške službe.
Odprto pismo
p. n. gosp. dr. Ivanu Tavčar-ju, držav. )u dežel, poslancu.
Na ljudskem shodu, kojega ste nedavno imeli v Žirčb, napadli ste v svoji ljubeznivosti tudi sodnega pristava v Vipavi, gosp. Polenšeka in mu očitali, da se je udeleževal »klerikalnega« shoda v Vipavi poleg oseb, katere so v Vašib oččh nepoštene.
Ker ste imeli očividno »liberal « namen, škodovati kolikor toliko o. kr. uradniku, Vam, blagorodni gosp. doktsr ponudita pod-pisanca 1000 kron v povoljno porabo, ako le z e n o pričo dokažete, da se je imenovani gospod udeležil shoda v Vipavi dne 31. avgusta tek. leta. Ako pa tega ne dokažete, bodi znano sosedom žirovskim, prijateljem in neprijateljem, da je dr. Tavčar nalašč trdil neresnico ali pa se je dal spe ljati na led od nerazsodnih denunciantov. Vrh po 1 j e pri Vipavi, 17. sept. 1902.
Mirko Perhavc,
posestnik in reditelj pri shodu.
Ivan Lavren5i£,
posestnik in reditelj pri shodu.
Dunajska borza
dn6 17. septembra.
Skopni driavni dolg v notah.....101'15
Skopni drSavni dolg v srebra.....101-04
Avstrijska zlata renta 4%......12116
Avstrijska kronska renta 4%..........100 35
Ogerska zlata renta 4%..............120 30
Ogerska kronska renta i%......98 j5
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	15 92
Kreditne delnice, 160 gld..............685-—
Londos vista......................239-55
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem dri.velj.	117 —
40 mark............23-41
JO frankov (napolc ondor)......19 07
Italijanski bankovci. . . ■..........94 70
C. kr. cekini...........11-29
Žitne cen©
dnž 17. septembra 1902.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogrumov.
Plenica za jesen.......712 do	7-13
„ „ spomlad ......7-36 »	7 38
Rž za jesen..........6-42	„	6-43
>> » spomlad.............._ _
Koruza ta sept.-oktober......588	„	5 89
□ves za jesen.........5 88	„	5 89
» > pomlad.....%	—	>
Na budlmpeitanskl borzi:
Pšenica ta oktober.......6-84	„	6 85
Pšenica za april.......7-i3	7-14
za oktober.........6'10	,	611
Rž za april..........6-23	„	6 24
Oves za oktober.........5.54	5.55
.. n «P"1 .......„ 5-87	„	588
Koruza za septemb r............5 65	,	5-70
, maj (1903) . ... „	5 47	„	548
(Kfektiv.)
Dunajski trg.
PJenica banažks.......K	7 35	„	7 80
, južne iel.........7-—	,	7 50
R« * ...............6 35	,	6 65
Jsčmen , ...............5 90	„	7-25
„ ob Tisi.........5 75	„	7-75
Koruza ogerska........6-90	n	6 —
Cinkvaal , .......,	640	»	660
Oves srednji..........6 —	»	6 20
Fižol............7-75	,	150
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
Mlii&le Romanom (v obliki male pole) I. 1901, najnovejšimi maSami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43'20 2 V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44-40 3. V rudečem Sagrinu z zlato obrezo ... K 60'— Dobiti je ta misal tudi v Se finejšera vezenji. Mil>«.1« Romanam (r četvorki) 1. 1901, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem Sagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še fiuejši izdaji.
Cene veljajo s oroprijem vred za katerokoli Škofijo. — V zalogi so misali s proprjem naslednjih Škofij: Ljubljanske , goriške , krSke , lavantinske, poreSko-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Vlssae pro defunotls (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 7 20
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 8 40
Hlssae pro defunotls (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6-—
V	črnem usnji 1 zlato obrezo.....K 6 96
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maševati »de B e a t a« : Mlss&le ad usum saoerdotnm oaeoutlentlum (v obliki male pole):
V	črnem u<nji z zlato obrezo .... K 19 20
Meteorolofiftno porofiilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji iračni Uak 736-0 nua				
! Stanje a Cm op»- I l)«r»-5 j («r>nj> ! moti« j t tum.	Tunp«-rttara po Celsij«	V«tr<*ri	N«bo	lh il-
17! 9 ivetS. 1 735'8 | 12-6		sl.]ug	jasno	53 14 6*.
ia| 7. zjutr. 1 737 61 12-1 1B|2. popol.l 739 4 | '2 8 Srednja včerajšnja teinpera		sl jug sl. ViJTzh. tura 14-6°	dež oblačno normale:	
Za ličenje kositernih pred-
vrmtntl bronzovo lmltaoljo, bronzlranj* lIltr lA/ V. kipov iz mavca, bronziranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BBATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 26 11—4
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. Junija 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minuli naprej.
Odhod iz I^jubljane (juž. kol.).
06 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heh, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj meSani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri 50 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, PJzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lijisko, Dunaj via Amstetten.
Ob 5. uri 41 min. popoldne ob nedeljah ia praznikih v Pounart.
Ob 7. uri 8 min. zvečer meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. Uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. tiri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov , Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob S. uri 3S min. zvečer ob nedeljah in praznikih i/, Podnarta.
Ob S. uri. 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik. V 2. „ 05 „ popoldne „ n „ O. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. , 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob O. uri 4!) min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OO „ dopoldne „ „ B fi- r 10 „ zvečer „ „ „ !K „ 55 „ ponoči „ (ta vlak Ie ob nedeljah in praznikih).
Lokalna železnica LinliljaM-Vrliia.
Odhod: Ob 7-15 zjutraj „ 2-13 popoldne ,, 8'10 zvečer
JPrihod: Ob e-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 7-30 zvečer.
»'^•••••••••••••••••'••••••••••••••••••••ISee
|Htllf»tlMffH»H»t»HiiiHttfMft*ttft
:::: ...»
:::
..Katoliška Bukvama" v Ljubljani
priporoča:
i**.. •••
Kratek poduk
II o sv. zakonu.
E, Za slov. zaročence In zakonske
sestavil
Jan. Zabukovec, župnik.
Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti ji_10 vinarjev več._
I|M
gf. «... f
mm..
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št 27
se piiporofia prečastiti du-liovSčini, cerkvenim pred-stojn šivom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
tabernaklje, mon-
štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd
iz zanesljivo najboljšega kovin ktga b'aga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenlh, krasnih
predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa pr pcroča lastne izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenaroja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	720 39 15
Cf
Cf
II*
Josip Platner
trgovski potnik
Cil^a Plainer roj. SKuŠek
ic9i i-i	poročena.
JLjubljana. dne 18. septembra 1902 Metlika.
Dobre ure ceno
v?..
m't: a
in:/
Jf< Jtfe IffijŠ
isfit"^
s 3letniin jamstvom raz" pošilja tovarna ur v Mostu
HANNS KONRAD
trgovina z urami in zlatnino most (Briix) št. 234, Češko.
Dobre rem ure iz nikla gl.3 75 Prave sreb'ne rem. ure „5 80 Pristne srebrne verižic© J} 120 Bud lniki iz niVla . „ 1-95 Moja ivrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z z'aiiip' in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago ra U-oče piiznansliih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. • 573 100-39
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lekarnarju O. Plccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim steklen čice
imr tinkture za želodec i«
in so njemu z diplomo dnč 27. novembra 3897 podelili naslov „DvirnI založnik Nj. svetosti".
Imenovani zdravnik (er (udi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim G. Plccoll-jevo želodčno tinkturo, katera krtpča želodec, povečuje slast, po.-ps-šuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G- Pieeoli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 s teki. za gld. 2'40, po 36 za gld. 350, po 70 za gld. 6-50, po 110 za gld. 10 c0. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. III. 5 25 -19
1086 (3-2)
Vsi-, d sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za Šolsko leto 1903 s potrebnimi učnimi pripomočki vred
Prosilci, ki morajo dop ln ti 14. leto, nijvlože tu sem svi j^ prošnje, podprte z naci-jonal'', ubožnim listom ter izpričevale m o dovrčenem 3. razn du realke, gimnazije ali meščanske šole s pohva'n'm redom iz nravnosti in vsaj s poveljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 22 septembra, da se petem vse došle prožnje v odobrenje predlože sla\ntmu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dnč 15 septembra 1903.
t^auoatelj^ttfe trgc^5^c šele.
Artur fltohr,
imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono.
Knjigarna
Kleinmayr-ja & Bamber^-a
v Ljubljiinf, na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo
: popolno asalogo =
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
1067 6-6
'/////////s/MHmj*
š°i$Rib Knj'9
ts/S/S,
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po
znižanih cenah
!&Sr Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
CCS
13.* .5 31 ga
IS
JJt >
«J
af
s/ -
ej|
"3 x>
ca
>o o h
O
=3 U
-Z^. o. o Ji -1—1 .ae u
> c«
-- n N
m s
-g
ccj m 2 —— m -OS
cr=i ceS
»oo
■nM ®
> CM ° §
.. « a
® >n M O a} >22 N
O J3
S "S >6
p ©
c £ > .s o
3 «
- «3
686 50—Sl
no
<U
>
tm
O.
o
o 2 >
Q ^ t«
. Ji V7
-1 ~ ? ** O
C m Jj Cl C >« 3 2.C >N rt —
ca c
3
C »tO o S O <u a.
®
10
JS'
~bD O S—".® 1Q
£3 ^ ® £
£ Vi
o
geo
O
«0
C
•— Cu
rr
« g1^ S S O.,
N rt 3
> O M C
C3
rsa	n
•3 . <C O f- l. v
cd
'C
C3
GO
cd >3
-
k
rt «3 ™ S
o
s ^
S. 95
ca
83 M
>M
•»H
<
O a tJS
o a
.H
<4
a
C« H
es
sz
rt ja o "O
0 a.
k
0q c3 ^ Sfl
1	03 i
X) -J
• o
-a ni
3 O
o
-V CD
c 10 g 'S I "a
e i >
e
M
a> o ,
TO >CD
_ C
O
>
Z'?,
rt 3 o-*3
S 2
ao
-®
®

-
rt -
rt >u
O '1" .
ca
03 C
S1 ®
£3
rt
|
C
o o
i
ko ^
O
lu _
ja o rt« c o
®
.2, ca ea -JSžZz
•s o e-
o a.
rt h .
'c '
Q

.'.V.'.'/.'



Trgovina z železnino „MERKUR"
-v C © 1 j (3- a? SL š k: a cesta š t o "V- IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverzo, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo-
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Cene nizke.

•"itnii

■MmaanBarinNa

W1$


v Ljubljani, Pogacarjc? trg.
Fotoplastlčna umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele.
Razstavljeno le do sobote, 20. septembra:
Slikovita Kranjska.
f//////ss/y/i
Najnovejše 50 ameriški
mufoskopi.
'///'/'j-
fa/?'/'///',
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne
== do 9. ure zvečer. =====
1092 1—1
843 2tt—17
Izkopavanje jarkov
za vodovod e cevi pri Logatcu se oddi kakemu podvzntniku. Kdor želi dnlo prevzeti, nnj piSe tvrdki: Ant. Kunz, tovarna za ^dovode, pošta: Hranice na Moravskem.
Za uedsttfc 5i>oje
lerttare
v Ljubljani
išče velika tu zon s n životna za-arovalnica v akviziciji in organizaciji i/.vežhati^a
Zavarovahiii-.i je j ko zmožna krepko delovati i.a konkurirati. Služba e dubro plačana in trajn«. Natančne poi-iidhp / iihi-'ivfrljo doseda jega delovanja so pos ati pod ,T. 8013 ' na Ha senstein in Vogler, Dunaj I.
Diskrec j i strogo zaji.mčenal 1085 3-2
i mil iii i1
[filntiin ti P'
LiliUlIlu 11 i £
dvajsetega stoletja
z na So'"j" podobo In Jako ..tmltfo,podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor Gregorlj Pečjak-
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več.
It dat a tel I: (!'. ivg«* Llflli.
OdRovornl urednik: lv«» Rakovon.
Tisk .Katoliško Tiskarno' v TJubljani