Stav. 164.
V Trstu, ¥ toffc, dne 14. JvlUa 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tuđi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
UreftoiftTO: Ulica Sv. PranUka	ft 20. L aadMr — V*
dopisi naj podi! j j jo uredništvu Itsu. NefrankitMU pisma se n«
H»ejcmajo ta rokopisi m at vr»čaja izdajatelj In odgovorni	States Oocfiaa. Lastnik koosocd]
3«iz . Edmoab*. — Ttafc ttak mne .EtHmamH', vpisaac zadnge a omejeni m poroštvom v Trsta. uBca Sv. FrsMCMka AaMrega £ 20. Telefon uredmitra in uprave itav. 11-57.
Naročnina znaša: Za cdo tata...... . K Ji"—
za poi leta 12*— za tri mesece .......................6"—
Za nedeljska Ifdijo m e*k> kto........ 5*20
za pol teta................. M0
„Edinosti" za Primorsko
„V edinosti je močV*
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"—
vsaka nadaljna vrsta............. 2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lc upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v utid Sv. Frančiška Asiškega ŠL 20. — PoStnohranilničnl račun št 841.652.
Italija mobilizirala 120.000 mož. - Italija nasvetev&ia v Belgradu, Nemčija na Dunaju zmernost. - Sijajne pogrebne priprave za pesi. Hartoiša.
BELGRAD 12. (Kor.) Ker so se v zadnjih dneh razširile vesti, da nameravajo izv ršiti gotovi ljudje danes atentat na srbskega prestolonaslednika, je odredila srbska policija izredno stroge varnostne odredbe. Vse ceste in ulice, katerih ni zasedla vojaštvo, sta zasedla orožništvo in policija. Ljudstvu se je dovolil prehod čez ceste in ulice samo na gotovih mestih. Voz prestolonaslednika Aleksandra je spremljala močna četa srbskih častnikov na konjih.
Nepotrebno razburjanje avstrijskih podanikov v Belgradu.
BELGRAD 13. (Kor.) Glasom avtentičnih poročil se je razširila včeraj v avstro - ogrski koloniji vest, da nameravajo napasti Srbi v Belgradu Avstrijce in Nedvomno se pojavlja v Srbiji precej j Ogre. V sled tega je nastalo med avstro -nevarno protiavstrijsko gibanje. Gotovo i ogrskimi podaniki silno razburjenje. Več je. da tudi tam ne manjka hujskačev po j Avstrijcev je poslalo svoje rodbine v poklicu, ki \ porabljajo vsako priliko, da Zfc nun, da tam prenoče. Okrog 40 žensk širij.) sovraštvo proti Avstriji. Nekateri in otrok se je zateklo na avstrijsko po-beigrajski listi so pričeli zadnje dni z oči-; sluaištvo, kjer so dobili prenočišče. Ko
DUNAJ 13. (Izv.) Na dunajski borzi je vladala danes precejšnja deru ta. Gre sicer za posledice posebno crtrih špekulantov, a to dejstvo nikakor še ne pojasnjuje ne* prijetnega razpoloženja, v katerem se je nahajala dunajska borza te ves prejšnji teden. Vrh tega se drže tudi berotinska, pariška in londonska borza precej slabo. Sploh imajo borze v političnem ozlru precej občutljive živce. Danes se smatra tudi v širših krogih politični položaj kot precej negotov. Snočnji belgrajski incident (o katerem poročamo na drugem mestu), dokazuje, da je politična atmosfera prenasi-čena politične elektrike in da nastopi la-o napetost, ki dovede končno do katastrofe. Neposredno sicer ne obstoji nikaka nevarnost, a tudi v politiki odločujejo včasih inpotiderabnia, ki jih poprej nikdar niso smatr2ii za odločilno važna.
vidnimi izmišljotinami, da je bil ruski poslanik pl. Hartvvtg na avstrijskem poslaništvu zastrupljen in zahtevajo raztelese-n>e trupla, da se zdravniško dožene krivda avstrijskih državnikov. Na drugi strani pa razširja c. kr. kotespondenčni urad ne samo po Avstriji, ampak sploh po vsej Evropi najneuninejše izpade in najbolj bedaste članke najbolj nepomembnih srbskih listov, istoiako z gotovim namenom. To so dejstva, ki jasno dokazujejo, da vlada na obeh straneh precejšnja razburjenost, ki se je pričela polaščati tudi že oficijalnih krogov.
Pesimistično naziranje je pomnožila še vest o delni italijanski mobilizaciji (120.000 mož), o čemer smo poročali že včeraj. Zvečer se vedno bolj vzdržujejo vesti, da vzrok italijanski mobilizaciji ni samo grozeči predstojeći železnica rski štrajk, temveč predvsem negotovi politični položaj. Kako se bodo razvijali dogodki naprej, te^a seveda za enkrat še ni mogoče napovedovati.
Smatra se, da se avstrijska demarša v Belgradu, o kateri se danes zopet mnogo govori kot sigurni stvari, še ne izvrši tako kma!u, vendar pa se zajedno pripominja. da vprašanje avstrijske demarše ne tvori glavnega jedra mednarodne napetosti. temveč kritično razpoloženje vzbuja nervoznost obeh držav, ki se po-iašča že oficijalnih in odgovornih državniških krogov.
Zadnje dni je Italija, ki se z ozirom na svoje težavne notranfe-političce razmere in pa težkoče, ki jih ima v Libiji, boji vsakih mednarodnih komplikacij, posredovala v Belgradu in prijateljsko nasvetov ala srbski vladi zmernost in treznost. V istem smislu je interveniral na Dunaju nemški cesar, ker se tudi Nemčija ne mara spuščati v nikake aventure, ki bi imele čisto gotovo za posledico evropsko vojno. Ce bodo imele te intervencije kak uspeh, se v trenutku seveda še ne more ničesar reči. Avstrijski narodi stavijo glavne upe glede bodočnosti v svojega sivolasega vladarja, kojega miroljubnost in stremljenje po vzdržan ju evropskega miru, je najboljša ga ranega, da se pesimistične napovedi, ki jih je sfHati vsak dan, nikakor ne uresničijo.
BELGRAD 13. (Kor.) List »Balkan« poroča. da pride te dni poslanik Jovanovič z I>unaja v Belgrad. da poroča o odno-šajih med Srbijo in Avstro-Ogrsko.
je dobilo končno avstro-ogrsko poslaništvo sporočilo, da nameravajo izvršiti Srbi atentat tudi na poslaništvo je opozoril avstro-ogrski poslanik baron Giesl o tej nevarnosti srbskega ministrskega predsednika Pašiča, ki je obvestil o tem takoj notranjega ministra Protiča. Ta je odredil takoj sporazumno z mestnim pre-:cktnm Naz are vičem, da se ie poslopje avstro-ogrskega poslaništva močno za-stražilo. Še tekom večera so se ojačile policijske straže na cestah in ulicah in v policijskih stražnicah. — Noč je potekla popolnoma mirno. Niti v obližju avstrijskega poslaništva, niti v bližnjem okolišu se ni pripetilo nič izrednega. Zbirali se niso nikjer sumljivi ljudje in izvršit se ni niti en napad na kakega Avstrijca. Po vesteh belgradske prefekture so povzročile ta namišljen strah med Avstrijci v avstro-ogrski koloniji pretirane vesti nekaterih listov, ki izrabljajo sedanji politični položaj za svoje politične hujskanje.
DUNAJ 13. (Izv.) O včerajšnji paniki v Belgradu se še poroča: Iz mesta je pobegnila skoraj vsa avstrijska kolonija, deloma na parnikih, deloma z železnico in na čolnih. V Zemunu so vsi hoteli prenapolnjeni. Pobegnila je tudi rodbina avstrijskega poslanika barona Oiessla. Gies-slov sin je pripovedoval v Zemunu časnikarjem sledeče stvari: Oče mi je ukaza), naj se takoj s prvim vlakom odpeljem iz mesta. Nisem imel niti toliko časa, da bi uredil svoje stvari. Oče se ie kazal sicer mirnega, a spoznal sem kljub temu na njegovem obrazu, da se pripravlja nekaj resnega. Prosil sem ga, naj gre tudi on z menoj, a ni hotel. Tudi šef obmejne policije v Zemunu, dr. Vukotič, je izjavil, da smatra položaj v Belgradu za Avstrijce in Madžare, za zelo resen. Vukotič je dobil baje zanesljiva poročila, da pripravljajo Srbi pogrom zlasti proti ogrskim podanikom. Obvestil je o tem takoj avstrijsko in ogrsko vlado, zlasti pa zunanje ministrstvo. V Zemunu vlada pravo obsedno stanje. Mesto je polno vojaštva, ki patrulira po ulicah. 68. pešpolk in pa eskadron 10. huzarskega polka sta v stalni pripravljenosti. Kakor poročajo listi, je prišlo snoči v Zemunu do protisrbskih demonstracij, vendar pa se ta vest uradno še ne potrjuje. Dalje so se v Zemunu ponoči tudi razširile vesti, da so se faktično vršili v Belgradu protiavstrijski izgredi. Panika je bila tem
PODLISTEK
Peto javna produkcija
gojencev „Glasbene Matice" v Trstu.
Naša »Glasbena Matica« se razvija in se dviga: to nam je pokazala peta ja«na produkcija gojencev šole. ki se je vršila preteklo sredo, 8. t. m- zvečer v veliki dvorani Narodnega doma«. To se je pokazalo že na zunaj; saj je število nastopajočih mladih moči bilo toliko, da je bilo splošno mnenje, da je zadostovalo za dva večera, kar se bo prihodnje leto moralo vpoštevati, zlasti z ozirom na dejstvo, da je ob taki priliki polna dvorana mladine v Še neini starosti, in da torej ta mladina
ne more izostajati po 10. uri zvečer. _
.r jstopilo je pri letošnji javni produkc^': 25 gojencev-solistov. ensemble gojencev z godali pod vodstvom g. Teplyja in zle rov naraščaj pod vodstvom g. VVaschteta.
Napredek Glasbene šole pa se ni pokazal le po večjem številu nastopajočih, amrak tudi po lepem umetniškem vspe^ { "t. Bistrem« opazovalcu gotovo na . -
reč ni ostalo neopaženo dejstvo, da se produkcije umetniško vsako leto bolj spo-; polnjujejo, da postajajo vsako leto — z ! umetniškega stališča sojeno — dovršenej-še. In, čeprav se ne more trditi, da bi bilo vse to, kar nam ob koncu leta po »Matici« predstavljeni gojenci podajajo, dovršeno, vendar mora vsakega pravega ljubitelja glasbe odkritosrčno veseliti, ko vidi. da stopa naša glasbena šola po trdni, solidni poti ki vodi do vspehov, in da torej smemo z gotovostjo pričakovati nedaleki čas, ko nam poda tudi kaj umetniško popolnoma dovršenega.
\ umetnosti je moč kulture; kajti samo v umetnosti se človek uči spoznavati one .iiiese in najnežnejše nijanse, ki mu dajo M obok o občutiti, jasno spoznavati; umet-
?t zato blaži srce, plemeniti človeka, mirimo torej umetnost, ker s tem širimo Kultno!
Prav srečno je inavguriral in tudi za-- Vliučil program pete javne produkcije en-< r*rnble gojencev na loke pod vodstvom ičitelja Teplvja se štirimi klasičnimi komadi, prirejenimi za 4 vijoline; ensemble ^e je prav lepo izkazal; dokazal je disci-
večja, ker je bila telefonska zveza z Bel-gradom prekinjena.
BUDIMPEŠTA 13. <Izv.) »Esti Ujszag« poroča iz Belgrada: Razburjenje v Belgradu je bilo včeraj zato tako veliko, ker se je razširila vest, da se pripravlja proti prestolonasledniku Aleksandru atentat in da je dobil prestolonaslednik že celo vrsto grozilnih pisem od bolgarskih četašev. v katerih se mu grozi, da ga zadene ista usoda, kakor nadvojvodo Franca Ferdinanda, češ, da se godi Bolgarom v Srbiji enako, kakor Srbom v Avstriji. Belgradska policija je dobila tajna obvestila, da se je več bolgarskih četašev napotilo v Bel grad. Baje so bili včeraj aretirani v Bel gradu 3 Bolgari, pri katerih so našli bombe.
P&greb ruskega poslanika plem. HaMa v Belgrada.
Njegove zadnje ure.
BELGRAD 13. (Kor.) Truplo pokojnega ruskega poslanika pl. Hartwiga je danes balzamiral dr. Mihel. Nato so položili truplo na mrtvaški oder in sicer v veliki dvorani ruskega poslaništva, katero so preoblekli po ruskem običaju popolnoma belo. Krsta v kateri počiva odličen pokojnik je popolnoma obdana z venci, cela dvorana je kot vrt, umeten, poln naravnega cvetja. Po dosedanjih odredbah bodo prepeljali truplo po prihodu soproge pl. rlartvviga, ki je že odpotovala iz Carigrada, v katedralo, kjer ostane na mrtvaškem odru še en dan.
BELGRAD 13. (Kor.) Za pogrebom pokojnega ruskega poslanika pl. Hartwiga bodo šli za njegovimi domačimi vsi člani belgradskega diplomatičnega zbora, zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti, vse belgradsko vojaštvo in tukajšna duhovščina z metropolftom na čelu. Kralja Petra bo zastopal poseben zastopnik. Odličnega pokojnika, za katerim žaluje ves srbski narod, bodo pokopali na belgrad-skem pokopališču. Pokopali bodo pokojnika z vsemi vojaškimi častmi in dan pogreba bo dan žalovanja v mestu. Zaprte bodo vse trgovine, ves promet na ulicah po katerih bo šel izprevod bo ustavljen, celo mesto je v žalnih zastavah. Listi izdajajo posebne izdaje, črno obrobljene in pišejo o veliki izgubi, ki je doletela Srbijo in o zaslugah, katere si je pridobil priljubljeni pokojnik za srbsko stvar. Cel srbski narod žaluje.
BELGRAD 13. (Kor.) O zadnjih urah poslanika Hartwiga se poroča uradno še sledeče: Poslanik pl. Hartwig je večerjal v petek zvečer na ruskem poslaništvu. Po večerji sta ga obiskala srbski prestolonaslednik Aleksander in princ Pavel. Pl. Hartwig je nameraval obiskati ta večer predstavo bioskopa na vrtu Kolovaca. Ob H zvečer se je odpeljal s svojim vozom na avstrijsko poslaništvo, in je rekel svoii hčeri da se vrne v 20 minutah. Na avstrijskem poslaništvu so bili takrat avstrijski poslanik baron Giesl, ki je čakal teleionično napovedanega obiska, njegova soproga, njegov sin, dva strežaja in ena hišnica. Poslaniku je odpri vrata sluga Balog, ki ga je spremil v pisarno barona Giesla. Med pogovorom je bil sluga Balog, kot običajno v vestibulu. Soproga avstrijskega poslanika barona Giesla pa je bila s svojim sinom v prvem nadstropju in je igrala na klavir. Ko je prišlo poslaniku Hartwigu med pogovorom slabo je poklical baron Giesl slugo in mu ukazal, da naj prinese kozarec sveže vode, da naj pokliče soprogo in da naj takoj telefonira
iz poslaništva po zdravnike. Med tem ko ste poskušali soproga barona Giesla in njena hišina pomagati pl. Hartvvigu in ga spraviti zopet k zavesti je odprl baron Giesl sam vežna vrata prvemu zdravniku, ki je prišel, dr. Ribnikarju. Pokojni poslanik pl. Hartwig ni na avstrijskem poslaništvu niti jedel niti pil. Odklonil jc še celo cigareto, katero mu je ponudil baron Giesl in je pokadil med pogovorom dve ruski cigareti, katerih ostanke je izročil baron Giesl s Hartvvigovo škatljo za cigarete po katastrofi došlemu ruskemu zastopniku Strandtmanu. Vse nadaljne odredbe so sledile od Strandtmanna, katerega je prosil baron Giesl, da naj odloča sam glede nadaljnega postopanja. Baron Giesl je tudi ponudil Strandtmannu svoje ljudi za prevoz pokojnika na rusko poslaništvo. Strandtmann pa je to ponudbo hvaležno odklonil. Tudi je predlagal baron Giesl, da naj se počaka mestnega prefekta in naj se truplo nesrečnega poslanika odpelje še le po njegovi preiskavi. Tudi ta predlog je Strandtmann odločno odklonil in truplo odpeljal.
BELGRAD 12. (Kor.) Truplo pokojnega ruskega poslanika pl. Hartwiga je bilo danes ves dan na ruskem poslaništvu in sicer na krasnem mrtvaškem odru v velikem salonu, ki je opremljen po ruski šegi popolnoma v belem. Ko pride soproga pokojnika, bodo prepeljali truplo v srbsko katedralo, odkoder se bo vršil pogreb. Krsta je pokrita s številnimi venci, med katerimi se odlikujejo venci kralja Petra, prestolonaslednika Aleksandra, vseh ministrov, zastopnikov tujih vlad, med katerimi sta zastopana tudi poslanik baron Giessl in njegova soproga.
BELGRAD 12. (Kor.) Vsi srbski listi pišejo v uvodnikih o pokojnem poslaniku pl. Hartwigu in visoko poveličujejo njegove izredne zasluge, ki si jih je pridobil za srbski narod; bil je diplomat prve vrste, njegovi uspehi so veliki in ostanejo neizbrisni v srcih vseh pravih Srbov. — »Politika« poveličuje obenem z njegovimi zaslugami srbskega kralja Petra, ki je razširil Srbijo skoro za polovico in ki je ponos ne samo vse Srbije, marveč vse Jugoslavije. Dalje piše list, da zaradi sarajevskega atentata ne bo prišlo do nobene demarše v Belgradu. List poudarja, da naj se merodajni in trezni politiki ozirajo na nasvet dunajskega lista »Zeit«, ki pravi med drugim, da se velike narodnostne ideje nikdar ne ubijejo z demaršami. — »Balkan« poroča, da pride te dni srbski dunajski poslanik Jovanovič v Belgrad, da poroča o položaju.
škili vrstah popolnoma mirni odkorakali na veselični prostor. Nemci so napadli kljub temu Čehe še večkrat na poti. Oboroženi so bili s palicami. Ranjenih je bilo več oseb. Češkega deželnega poslanca Gudricha, katerega so spoznali Nemci na cesti na kolodvor, je udaril neki Nemec s palico po glavi. Ranil ga je nevarno. Na isti cesti so napadli Nemci tudi neki dvovprežni voz. Vsled napada sta se spla-šila konja. Enega napadalcev sta konja pohodila, drugega pa je brcnil konj v glavo. Odpeljali so jih v bolnišnico. Ker so Nemci vedno bolj grozili, so poklicali v ta kraj orožnike in vojaštvo, ki je prepodilo nemške napadalce. Aretirali so več kot 15 Nemcev, ki so organizirali in vodili napade na Čehe. Ko so uvideli Nemci, da ne morejo več napadati oseb, so se poizgubili v raznih ulicah in so stresli svojo nemško jezo nad češkimi šipami. Pobili so šipe skoro na vseh čeških zasebnih hišah, trgovinah in šolah. Napravili so veliko škodo, več nemških izgred-nikov so aretirali.
Nemci napadajo!
OPAVA 12. (Kor.) Današnja češka veselica v Kathareinu, katero je obiskalo nad 4000 Cehov in nemška veselica, ki se je vršila istočasno in katero je posetilo okrog 2000 oseb, sta potekli, kakor se uradno poroča, vsled obsežnih varnostnih odredb državnih oblasti, mirno in brez posebnih incidentov. Prišlo pa je do spopadov pri vhodu čeških udeležencev v Opavo. Nemci so napadli Cehe s palicami, več oseb je lahko ranjenih. Spopadi so se vršili pred severnim kolodvorom, katerega je stražila mestna policija. Nemška »Jungmannschaft« je zaprla Če-lom odhod in jih je napadla s palicami. Cehi so se ostrašeni vsled nenadnega in nepričakovanega napada umeknili pred nemškimi napadalci na kolodvor. Tam so počakali, da se je pomnožila straža in so še le na to v spremstvu straže, ob nem-
plino, umerjen takt. harmonično izvajanje in razumno interpetacijo. Splošno se je čula želja, naj bi se pomnožil ta »ensemble« s potrebnimi instrumenti, da se ga razširi v pravi »orkester«.
Gosp. učitelj Adamič nam je predstavil 3 svoje učenke: Olga Gržinova je sicer v nekoliko hitrem tempu, kar se pa mora o-prostiti, če se pomisli, da je nastopila v prve kot solistinja, toda gladko odigrala Seitertovo »polonezo«; Ivanka Glavičeva udarja skrbno in sigurno, a Miroslava Ka-talanova je izvršila svojo nalogo z lahkoto in brez napake.
Gdč. Anica Kumpova je s svojo razumno igro dokazala, da ima v gosp. profesorju Mirku izvrstnega učitelja.
In, če se mora priznati, da je Marija Suličeva tako dobro odigrala svoj komad, da je iz njene igre res odseval »gentilesse et gaite«, se mora tudi reči, da je Karol Vekjet vsled energičnega nastopa in zares umne interpetacije naravnost presenetil ker je občinstvo dokazalo z obilnim odobravanjem. Oba sta bila učenca g. učitelja Waschteta.
Tudi Sola g. učitelja Sušteršiča (vijolina) je dokazala prav lepe uspehe. Jos. Kralju'
se je sicer poznalo da je imel obširno in zanj ne prav lahko nalogo, vendar obeta lep napredek, če ohrani dobro voljo do učenja. Živahna pohvala pa je sledila igri A. Berlota, ki je vdihnil »plesu čarovnic« zares umetniško interpretacijo. Oba vijo-nista je natančno in spretno spremljala na klavirju gca. Lampe (šola g. Sonca). V Haenuela »tercetu za gosli« se je obema vijolinistoma pridružil še Hribernik, ki je pokazal, da za svojima tovarišema ne zastaja, čeprav bi malo več takta in čistosti v inštrumentih ne bilo škodilo izvajanju terceta.
Nato so nastopili učenci šole g. ravnatelja Sonca. Plesničarjeva Darinka je sicer še začetnica (III. razred), vendar obeta, da bo z mnogo vaje lepo napredovala; jednako nado vzbuja tudi Bogdana Dou-ganova, ki je gladko in z igri primernim tempom odigrala Bossijev »Bluette«. — Prav lepo sta napredovala bratca Dušica in Boris Slavikovi, ki jih poznamo že iz produkcij prejšnjih let. Dušica je bila prav skrbno pripravljena in je igrala brezhibno; pri Borisu smo pa videli lep napredek v tehniki igranja in v sigurnosti; ne lah ko »Chita-
Hrvatski sabor.
ZAGREB 13. (Kor.) V sobotni seji voti rani zakonski načrti so bili sprejeti v tretjem branju. Nato je predlagal predsednik dr. Medaković z oziroin na to, da ima vlada v delu še več zakonskih predlogov, katerih izvršitev je res nujno potrebna, da naj se sabor odgudi, dokler vlada ne izvrši tega dela. Predlog predsednika je bil soglasno sprejet, nakar je bila seja zaključena.
Deželnozborske volitve na Nižjeavstrij-skem.
DUNAJ 13. (Kor.) Na željo krščanskih socijalcev, ki hočejo nemške liberalce presenetiti, se bodo vršile deželnozborske volitve že meseca novembra t. I.
Posestva umorjenega prestolonaslednika.
DUNAJ 13. (Kor.) Trenutno se vrše pogajanja med ravnateljstvom cesarskega rodbinskega fonda in ravnateljstvom nad vojvodovih posestev v Konopištu in Chlu-mecu glede nakupa teh posestev. Poga janja se bližajo svojemu koncu. Kupnina se bo plodonosno naložila za otroke umorjenega prestolonaslednika.
Turistovska nesreča v Kaisergebirge.
INOMOST 13. (Izv.) V Kaisergebirge se je ponesrečila danes večja turistovskn družba, obstoječa iz 8—10 članov. I^osc-daj so našli 5 trupel, ostale še pogrešajo.
Avstro-ogrski veleposlanik v Berollnu.
BEROLIN 13. (Kor.) Novi avstrijsko-ogrski veleposlanik v Berolinu princ Gott-fried Hohenlohe je dospel semkaj.
Ulstrovci napadli vlak z orožjem.
LONDON 13. (Izv.) Ulstrovci so ponoči napadli vlak, ki je vozil orožje in municijo, namenjeno zanje, a bilo je zaplenjeno. Ulstrovci so vlak ustavili, zvezali spremljajoče vladne vojake in nato odpeljali orožje in municijo z avtomobili v važnejše kraje ulstrske grofije.
Opozicija Čehov.
PRAGA 13. (Izv.) »Češke Slovo« odklanja skupno opozicijo vseh čeških strank proti kabinetu Stiirgkh. — »Hlas Naroda« pravi z ozirom na dopust grofa Stiirgkha, da pomeni ta dopust zadnji termin za odločitev češko-nemškega vprašanja. Parlament bo prav gotovo sklican v jeseni, ker mora vlada rešiti celo vrsto zadev, za katere je pravilno delovanje državnega vstroja neobhodno potrebno.
rato« je odigral prav gladko. Tudi že od lani poznamo Marijo Peharijevo. Zorico Peganovo in Dušana Štilarjevega; vsi trije so izvršili svojo nalogo kar najbolje. Teplega učenec na vijolini Wiltuschnig pa je s svojo sigurnostjo naravnost inpouiral; gotovo ima lepo bodočnost.
Nastopil je konečno tudi Teplyjev uče-j nec Prinčič na vijoli. (poznamo ga od lani kot vijolinista), ki se je izkazal razumnega in nadebudnega začetnika tudi na tem instrumentu.
Bodočnost zbora «Glasbene Matice« pa leži v tistem zborovem naraščaju, ki ga g. učit. \Vaschta vodi s tako pridnostjo iu vstrajnostjo. Nastopil je v dveh lepih zborih s svojim naraščajem (48 učenk), in umerjeno, srčkano petje pridnih deklic je
šlo vsemu občinstvu do srca.
*
Lep večer je bil: v čast učiteljem in učencem, v ponos zavodu in staršem, v čast in ponos našega naroda. Naj bi stopala naša »Matica s takimi vspehi naprej in razvije se v enega najvažnejših našiV kulturnih zavodov.
Dr. I. M
Stran II-
»EDINOST« št. 164.
V Trsta, tliie M. jallja 1914.
Z li!.
Pregtnicnfe Grkov v
13. (Kor.) i urš i iisii poročajo i/. Smirne, da je bil predvčerajšnjem faVMifiji vali v	in jc pozva! tur-
ško prelui.i^tvo, ua uai ne preganja Gr-kov. Posebno je svaril proti grškemu bojkotu. Takoj, ko je vali odšel, so se ra-1 padi Turkov ponovili, bojkot grških trgo-j
..'i. ker so i: c i ' • sred no izvedljiva tu,i; im ' -vcnccni, Hrvatom in Srbom habs-jur.' kc i;; 'iarhijc ier turškim Slovanom — lorc] i litieno nesamostojnemu delu Jugoslovanov — izvirajo iz mojih teoretskih študij. Toda ta teorija je nastala neposredno iz taktov v veliki meri znanstveno izčrpno preiskane prakse.
S skupnim imenom se dado ta vpraša-
nega blroa v ministrstvu za vnanjc stva-' govorimo vedno s »Corrierom
vin je vedno bolj opasen. Ne daleč od . .	. ... . .	,	.
Kuhadasija so napadli Turki grško kara- ™ karakterizirati kot prizadevanje, kavano. Pobih so 15 Grkov, ostali so zbežali, ko pomnožimo za cim višo svoto svo, vsa-Ciršk, metropolit zahteva strogo preiska- k.0,etn, narodni narastefc. Za nas Jugo-vo, katero naj izvrši grško-turška izpelje- s,ovane ,n Posebno za Slovence je namreč valna komisija.
Bolgarsko sobranje.
neizmerno važno, da storimo vse, kar j*e v naši moči, da raste naše številno razmerje v čim višji meri. Danes se morejo
SOFIJA 13. (Kor.) \ današnji seji so- uveljaviti le še velike skupine, branja bo predložil finančni minister vče-; Dve poti vodite k takemu narodnemu raj podpisano pogodbo glede 500 milijon- naraščanju. Asimiliranje tujih elementov sfcega posojiia. Debata o pogodbi se prične potom nasilnega prodiranja v tuj narod,
kakor delajo Nemci proti nam zistemati-Cno, ali potom asimilacije, priseljenih elementov, kakor se godi v Združenih severnih državah že več, nego sto let in se je godilo do današnjih dni slovenskemu naraščaju v Trstu. Iz umljivih razlogov je
v jutrsnji seji.

V
m
Položaj v Albaniji
DL NAJ 13. (Izv.)
Kljub neprestanemu to oboje nam neizvedljivo. Nasprotno, celo
pred i r "ja vstaških čet na vsej črti, dunajski oficijalni krogi še vedno ne obupavajo in izjavljaj«., da so vesti o predstoječem oost • m kneza Viljema popolnoma izmišljene. Drač še vedno utrjujejo in knez Viljem upa, da so utrdbe že sedaj tako moči c, da ni mogoče udreti v mesto.
DRAC 13. (Izv.) Med vstaši pred Dračem se že zoret pojavlja nevarno gibanje. Opažati je razne signale, menjajoče se nkd mestom in Rastbulom. Tujske legije s*, v Draču sicer ne ustanovi, ker se jih je preiitalo priglasilo, pač pa bo sestavljena posebna stotniia iz romunskih prostovoljcev.
DUNAJ 13. <Iz\\) »Albanische Korre-spondenz poroča: VT Bruselju se je vršil snoči rodbinski svet rodbine Bonaparte, na katerem je bilo sklenjeno, da naj se za slučaj odstopa kneza Viljema kandidira za albanski prestol princa Rolanda Bonaparte.
Berat zavzet.
RiM 12. (Kor.) ^Agenzia Štefani« j>oro-
ca iz
to, kar posedujemo, moremo držati le z napornim žrtvovanjem vse narodne mase.
Druga pot k številni narodni pomnožit-vi leži v notranji sili naroda t. j. v njegovi ekonomiji in njegovih zdravstvenih razmerah. Od vprašanja, ali smo agraren ali industrijalen narod, ali imajo naši ljudje dovolj zaslužka za vzdrževanje večje družine, ali ga nimajo, ali se nam posreči zapreti izseljevanje svojega naroda, ali tega ne moremo, ali se borimo vspešno proti razširjenju tako morilnih boleznij. kakor je jetika, od vprašanja, ako svoje dojence pravilno redimo in smatra naše ženstvo kot častno, roditi čim več otrok — od teh samonasebi kaj primitivnih momentov je skoro edino odvisno tudi vprašanje, ali izkažemo vsako leto 100.000 duš več.
Onsvne vesti.
»Srbsko hujskanje«. Nekateri dunajski listi so priobčili pod naslovom »Srbsko hujskanje sledeče posnetke poročil srbskih listov. Srbska »Stampa« piše: Avstrijskim ogrski listi še vedno niso prene-
Drača, da vstaši vedno boli napre- h a lis podtikanjem raznih laži s katerimn
obrekujejo Srbe v Avstriji in Srbiji m jih
dujeio in da so zavzeli Berat. Mesto se d„,ie naihujšega hudodelstva, ter odobra-ic udalo po kratkem boju. vstasi so imeli Vajo obenem strahovite izgrede napram \ n i l - i u velikan ko zaslombo. Napad vsta- Srbom. Ni nam jasno ali imajo opraviti v šev je bil izvršno pripravljen, vstaši imajo; tem slučaju s pokvarjenimi žurnalisti ali > zaveznike po vsej deželi in namera- z iažniivim tiskovnim uradom, ki liste
c . A v . zanalašč napačno informira. Do sedaj se vato narasti v zvezi z fcpiroti tudi \alono;ludj nj znana kaj sc je yse pripetilo v
in D»ač.	Bosni in Hercegovini, ker sc vsi ti neljubi
dogodki skrivajo in jih vsaj sedaj za enkrat v Avstriji nočejo obelodaniti. Med tem pa prihajajo poročila, da je bilo pri protisrbskih demostracijah v Bosni in Hercegovini nad 10.000 ranjenih in mrtvih.
~	.	. Krviželjna Avstro-ogrska je hotela, piti
Par tednov je od tega. kar je prijavil srbsko kri in jo je tudi piia. Oborožena
z.ian madžarski profesor na tukajšnjem drhaU podobna drhaij Abdul-Hamida, ki je
polvtec ku takozvano Inaugural Adres- pok|aJa v Carigradu svoječasno toliko
s<> «j*> Movom VVhat the \Vorld expec- jArmencev, je napadla neoboroženo srbsko
t - the . tish Nation to do) k svojim ka- |judstVo. In to upravičujejo sedaj nekateri
snejsim predavanjem. Z veliko emfazo in kratkomafo z ozirom: Umljivo razburje-
z uprav madžarskim patozom m teatrah- | nje £e pa obsojajo srbski listi to barbar-
ko je poN zdigoval Anglijo v vrhnja nebe- stvo ^ praviio, da jih napadamo. Zamašili
sa. T< ezen kažejo Madžari od časov bi nam raJi usta in nočejo prjznatj, da se
L! mrnm M.
Madžarska kolonija v Londonu.
prve >uta. Angleščina je tudi v Bu-dimi ezik, ki se ga uči celo vsak brivec. Zame zanimiv je bil samo končni vzklik tega profesorja: »če zmaga Nemčija nad Anglijo, potem je tudi moja Ogrska izgubljena!« Viharen plosk je sledil tem resnim besedam.
Zakaj pozna danes vsak Anglež Ogrsko
je polastilo zaradi takih obdolžitev in zaradi takih barbarskih nasilnosti tudi nas umljivo razburjenje. Laž je, da bi bilo nastopilo proti Srbom skupno prebivalstvo Bosne in Hercegovine, da bi s tem poka-j zalo kako je udano Avstriji, ker naj bi i služilo obenem tudi za njeno človekaljubno upravo. Tega pogroma se ni udeležila
m Mazare, ki jih je ravno za polovico nas j preteina večina ljudstva in sploh nobe-a Jugoslovani so mu bolj neznani od den od ijudstva, izvršilo ga je ono cestno mongolskih solnenih puscav in ainkan- bIato> ki jc bi!o rekvirirano od oblasti in ssih centraimh jezer? Madžari goje sedaj ki ni nikjer rrCcegai0 500—600 lumpov. ravno se-tde-et let svojo akademično ko- Nihie v Bosni in Hercegovini ne ljubi te lomjo v Londonu m jako mnogo knjig o ordinerne gljive avstrijske špekulacije, c^rNMh razmerah je dobiti na angleškem lc fobije, ki se imenuje Avstrija, ne ljubijo jo niti naredi, iz katerih že dolgo obstoja in ljubi naj jo narod, ki je bil podjarmljen. — rBalkan* pa piše, da je izjavil neki ugledni radikalec, da Srbija ne more dovoliti preiskave na srbskem ozemlju, ker bi bila s tem kršena samostojnost Srbije. — Tako pišejo o srbskih glasovih dobesedno nemški dunajski listi, ki so o celem sedanjem političnem položaju dobro informirani.
Vprašanje orijentskih železnic. »Srbska korespondenca« piše: Pogajanje v stvari orijentskih železnic so pravzaprav dovršena. In sicer v prvi vrsti ona z družbo, ki se nanašajo na višino odkupnine. Ta stvar je menda perfekcijonirana. V drugi vrsti pogajanja z zastopniki avstro-ogrske monarhije glede tistih koncesij, ki jih zahteva od Srbije za privoljenje odkupa teh železniških črt. Tozadevno obstoje tudi protizahteve Srbije in so vse te zahteve Srbije in so vse te zahteve in protizahteve protokolarično ugotovljene. Te proto-kolarične sestave ima sedaj vlada še enkrat pregledati in končno veljavno odobriti, kar pa se — radi mej tem nastopivših političnih dogodkov in radi priprav za volitve — ni moglo še zgoditi in se izvrši pozneje. Potem bo ta stvar popolnoma iz-čiščena in pripomore k razvoju in utrjenju trgovskih zvez in odpre poti k prijazne-jim medsebojnim političnim odnošajem!
Iz srbskih listov. Pravda pričakuje od novega avstrijskega prestolonaslednika, da ubere druge poti, ker se ni ničesar bati od Srbije z nje 5 milijoni prebivalstva, ki potrebuje in želi vsaj 20 let miru. — Dotlej bi moglo priti do splošnega razo-roženja in do velike konfederacije. A poprej bi morala Avstro-Ogrska odnehati od svoje imperijalistične politike. — »Štampa« i sluti v sedanji kompanji proti Srbiji delo-anje oficijoznega dunajskega literar-
knjižnem trgu. Ker so avtorji Madžari, se seveda v vseh strašno zabavlja nad Avstrijo. Tudi sedanji ogerski trgovski minister Košut (Mej tem umrl. Op. ured.) je študiral v Londonu za svoj inženirski poklic. Po vsem tem se ni čuditi, če med Anglež: in Madžari vladajo tako intimni politični stiki.
IX. pismo.
Teorija in praksa.
Kontinuiteta s prejšnjimi poglavji je zahtevala. da se pečam šele na tem mestu o drugi, takozvani notranji strani našega programa.
Govoriti o jugoslovanski zajednici, pisati o ideja?!, kakor jugoslovansko-angleš-ko zbližanje itd., ni težko. Ali tudi če bi se lotilo teh vprašanj spretneje pisateljsko pero, nego je moje, tako da bi se stvar prijetneje čitala, in bolj izobražen avtor, tako, da bi se od tega pisanja tudi čitatelji nekaj koristnega naučili; bi vzlic temu vsa naša zadeva ostaLa samo teorija. Kajti toliko časa ostanejo vprašanja vsake politike samo prazen glas, kakor so ostali tudi različni fizikalni in kemični zakoni in teorije samo stvar knjige — dokler jim ni posegla praksa pod rame. če tudi si slednje ne moremo misliti brez prve. Iz teorije smo dobili lokomotive, iz teorije smo dobili moderno medicino; iz teorije je nastala moderna Nemčija; iz teorije o enakosti ljudstva je izbruhnila francoska revolucija. Toda teoretik v politiki in ekonomiji mora znati pokazati tudi pot, ki vodi do njegovih ciljev.
Praktičnih vprašanj našega programa se morem dotakniti samo nekaterih. Poleg drugih razlogov, o katerih bo priložnost kdaj pozneje govoriti, naj navajam tudi tega. da se znanje vsakega človeka ne-huje pri njegovem neznaniu. Vsa ta vprašanja. ki jih imenujem praktična zaradi
n. Pclimizujcč proti ;Neue*Freie Presse« pra, i. da jc pi illo do izjemnega stanja v varstvo oplenjenih Srbov prepozno ter da ima le ta namen, da varuje napadalce pred jezo Srbov. Toda izhaja iz pisave »Neue Freie Presse«, ki vse grde čine o-pravičuje kakor »nmljiva vzkipenja«. — »Politika« pravi, da Hrvatska more ostati mirna radi frankovskih škandalov v Bosni in v Zagrebu, ker vsak pameten človek zna razlikovati med frankovci in poštenimi Hrvati. Srbsko-hrvatska narodno edinstvo je danes močneje, nego kedaj poprej. in bo vedno močneje, ker je ni sile, ki bi mogla uveriti Hrvate in Srbe, da se njihovi interesi križajo. — »Samouprava« obvešča v pomirjenje onih, ki se zanimajo za slovansko liturgijo v rimsko-katoliških cerkvah, da so se tozadevno med srbsko vlado in Sveto Stolico izmenjale note, ki imajo moč pogodbe in glasom katerih se uvede slovanska liturgija povsod tam, kjer bo to želelo dotično prebivalstvo. Za to odjenljivost Vatikana v tem vprašanju se srbska vlada oddolži s tem, da skoro otvori rimsko-katolišk učen zavod. Ta obojestranska pojenljivost nudi najbolje jamstvo za normalen razvoj rimsko-katoli-ške cerkve v Srbiji, tako, da se bodo nje pripadniki čutili kakor v lastni hiši.
Gonje korespondenčnega biroa in njega pomagačev. Včeraj smo sporočili med brzojavkami kako dunajska »Zeit« ojstro graja sedanjo tendencijozno protisrbsko gonjo, ki jo tira naš c. k. korespondenčni biro posebno s tem, da razglaša vsako neumno besedo iz tega ali onega srbskega lista, ki je ali brez vsacega vpliva na smer oficijelne srbske politike, ali pa hoče kot opozicijonelen list porabiti sedanje dogodke za agitacijo proti srbski vladi na pred-stoječih volitvah v skupščino. Že par dni poprej pa se je bavila ista »Zeit« z istim predmetom pod naslovom »Drug slučaj Prohazka« tako-le:
Končno se je ministrstvo za vnanje stvari vendar odločilo, da je proti vestem, ki se širio že ves teden o predstoječi, ali celo že izvršeni demarši naše vlade v Bel-gradu, nastopila z oficijelnimi izjavami avstrijskega in ogrskega korespondenčnega biro-a. Bil je že skrajni čas. Značilno pa je, da vzlic temu glasila Ballpiatza, posebno pa »Neue Freie Presse« in »Ne-ues Wiener Tagblatt«, še danes v svojih zjutranjih izdajah v dozdevno inspiriranih poročilih skušajo begati borzo s predsto-ječo demaršo. Da, častivredna »Neue Freie Presse«, nadaljuje vzlic vsem de-mentijem v svojem današnjem večernem izdanju s svojim nečednim rokodelstvom. Kajti za beganje borze je šlo. In to je bil prvi vidni učinek te časnikarske gonje Ker se je pustilo trditve oficijoznih listov deset dni brez prigovora, je učinek tudi točno nastopil. Na dunajski borzi je prišlo po zadnjem skupnem ministrskem svetu do prave panike in kurzi papirjev so padli deloma tako nizko, kakor ža časa balkanske vojne. Borzni namen, ki je bil očivid-no v podlago vsej tej kampanji, je dosežen. In sedaj, ko sta škoda enih in dobiček druzih, postala nespremenlivi dejstvi, prišepuje oficijozni dementi, potem, ko je Berolin s svojimi dementi že dvakrat opozoril dunajsko vlado na nje dolžnost. To je drugi slučaj Prohazka, ki ga doživljamo tu. Gospoda pl. Kania (Kdo se ga ne spominja izza afere Prohazka?!), tega voditelja literaričnega biroja ministrstva za vnanje stvari, v časih Prohazke, so sicer srečno odposlali v Meksiko, ali duh njegov deluje dalje, zistem Kania deluje dalje tudi brez Kanie, in zopet se pokazuje, da g. Berchtold ni gospodar v svoji lastni hiši ter da je politika ,ki jej sledi on po glasilih, združenih z njegovim korespon-denčnim biro-om, naravnost konterkari-kirana. Koliko je — ne glede na borzo, ki nas manje briga — ta nevarna časnikarska gonja škodovala naši monarhiji, nam pripoveduje pogled na inozemsko časopisje. Neposredno po atentatu je bilo vse vnanje časopisje soglasno v obsojanju atentata in s svojimi simpatijami na strani naše, po tem dogodku prizadete monarhije. Tu pa je prišla »Neue Freie Presse« s svojo vestjo o namenu naše vlade, da se obrne do srbske vlade s prošnjo, naj preiskavo, ki se vodi v Bosni, nadaljuje v Srbiji, ker vse sledi da nedvomno kažejo v Srbijo! Danes vemo, da je bila ta vest izmišljena od prve do zadnje besede. Ali glasila Bal-platza so jo širila, komentirala, poojstrila. Seveda ni izostal odgovor v novinstvu trosporazuma. V tem hipu se je izpreo-brniio poprej Avstriji priazno razpoloženje v angležkih in francozkih listih, ki je že izgrede v Serajevem in Zagrebu ojstro obsodilo in je z ogorčenjem zavrnilo poizkus, da bi se umorstvo prestolonaslednika izrabljalo v politična pretiravanja, in sovražni napadi na našo monarhijo, ki so nekaj časa mirovali, so se ponovili s staro srditostjo. Ali literarični biro se ni ganil. Skupnemu ministrskemu svetu minolega torka je sledila pomnožena nova izdaja vesti o demarši. Literarični biro je še vedno molčal; dokler se ni oglasil Berolin in prosil naše vlade, da je izpregovorila. — Zadnji čas bi bil, da se očisti ta — Avgi-jev hlev.
»Zavezniki« na — odpoved. Ugledni italijanski list »Corriere della Sera« napada Avstro-Ogrsko, ker je tej poslednji baje namen, da si za slučaj združenja Črnegore in Srbije pridobi od prve goro Lovčen nad Kotorom. Italija da ne bi mogla gledati tega brezbrižno, kajti, četudi želi, da bi zveza z Avstro-Ogrsko še dolgo trajala, mora vendar računati i možnostjo, da si bosta obe državi nekega dne stali sovražno nasproti. Avstro-Ogrska bi imela potem v Kotoru radi opore v močnem bro-dovju toliko premoč, da bi jo mogla zavesti k izzivalnemu nastopanju proti Italiji. Ne Avstro-Ogrska ne Italija ne smeta —
ravnotežja na Adriji. Dozorevaj'
ki zahtevajo od Italije strogo paznost m energijo in dežela ne bi trpela vlade, ki bi v obrambi narodnih interesov ne biia na višini svoje naloge. — Tako piše in — grozi eno najodličnejših trozveznih glasil v ItaJiji. Poreče se morda, da je pot do pridobitve Lovčena od strani Avstro-Ogrske še jako dolga in da je taka možnost potisnjena v nedogledne daljave, da torej groženj milanskega lista ni smeti jemati tragično. Mi pa pravimo: ravno zato, ker v Italiji dobro vedo, da je prvo res in da za dolgo časa niti misliti ni na to, da bi odstop Lovčena Avstro-Ogrski mogel motiti in kaliti razmerje med našo državo in Italijo — ravno zato je karakteristično tem bolj, da resna italijanska glasila porabljajo tudi take neverjetne glasove v to, da razvnemajo italijansko javnost proti Avstro-Ogrski in to poslednjo sumničijo pred svetom. »Polaer Tagblatt« vskli-ka spričo gornjega napada na našo državo: »Bog nas čuvaj pred našimi — prijatelji!« Gotovo, ker to so zavezniki, ki nam hitro odpovedujejo zavezništvo, čim bi hotela naša država v svoji Jadranski politiki varovati kako resnično, ali pa bodi samo dvoumno korist, ki ni — italijanska!
motiti sih! To je tista velika resnica, ki jo na-:i dogo d-1 gkisa zagrebški list in ki naj bi je ne pre-
ža usodo dr-
Domače vesti.
Iz konzularne službe. Konzulu Maksu vit. Hersfeldu je cesar podelil vodstvo avstro-ogrskega konzulata v Skopliu, Va-clavu Lejhancu pa vodstvo konzulata v Bitolju, vodstvo generalnega konzulata v Solunu pa generalnemu konzulu Henriku Jehlitschki.
Osebna vest Podpredsedniku upravnega sveta avstrijskega Lloyda in ravnatelju tržaške podružnice banke »Union«, Fortu-natu Vivante pl. Villabella je cesar podelil baronstvo.
Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je podelil namestnik vratarju Dreherjeve pivovarne Antonu Zelez-niku v Trstu.
Moč in nepremagljivost ideje. Zagrebški »Tagblatt« svari merodajne kroge, naj nikar ne mislijo, da le s pomočjo izrednih policijskih in vojaških odredeb uduše kako gibanje! Ideje — posebno pa potem, ako so že dozorele tako daleč, da njih privrženci segajo po revolverju in bombi, se ne dajo uspešno pobijati s policijskimi odredbami. To je doživela monarhija v Italiji in naj bi iz izgube italijanskih provincij že davno crpila dobrega pouka. Ideje se dajejo uspešno pobijati edino le — z idejami. To pa že zato, ker ideje — posebno pa narodne — ustvarjajo fanatike in ti delajo mučenike. Policijske in militarične odredbe, reforme na upravnem polju, povišan pritisk od zgoraj, morejo pojave izražanja narodne ideje za nekoliko časa ovirati in dušiti — nikakor pa ne ideje same! Proti velikosrbski propagandi enostavno ni nobenega drugega sredstva, nego združenje Jugoslovanov v okvirju monarhije. Poglejmo le v Švico! Zakaj ne postaja tam iredentist ne Italijan, ne Francoz, ne Nemec ? Zato, ker se more tam narodno izživeti in ker tudi sicer ne živi bolje, ne v Italiji, ne v Franciji, ne v Nemčiji!! Cemu naj bi Srb, Hrvat, ali Slovenec gledal preko meje in naj bi postajal iredentist, Če bi mogli tu doma združeno narodno živeti in bi pri tem še uživali dobrote, ki jih daje velika država, ki more bolje čuvati njihove interese, nego mala država. — Poreče se morda, da je tudi »Agramer Tagblatt« hrvatski list, ki hoče s hlinjeno besedo prikrivati naše mišljenje in naše namene. Dobro, pa citirajmo zopet »Die Zeit«, ki je skoz in skoz in do mozga nemški list. Članek v petkovem izdanju zaključuje tako-le: »Težko je z roko prijeti veliko srbsko idejo. Tudi če bi izstrebili vsa društva, ki propagirajo to idejo — ta poslednja vendar ne bi izumrla. Od iznajdbe Gutembergove sem ne potrebujejo ideje pri živečih ljudeh nobenih društev, da žive in delujejo. Z diplomatičnimi de-maršami se velikosrbska ideja istotako ne da spraviti iz sveta, kakor ne velikonem-ška, velikoruska in druge narodne ideje. Velikosrbska ideja je pri nas zločin, ker gre za zmanjšanjem države, v Srbiji pa ne, ker hoče povečati državo. Zločinska pa je, ne le pri nas, ampak v vsem kulturnem svetu, propaganda dejanja, anarhizma, pa naj že zasleduje narodne, socijalne in politične cilje! Ali velike kulturne države se že trideset let trudijo okolo tega problema in še pred par dnevi smo v tem listu nri-povedovali, kako so ostala brezuspešna vsa hvalevredna prizadevanja italijanske vide, po atentatu Italijana Luchenija na našo cesarico. Dve leti potem je neki drugi Italijan, Bresci, umoril lastnega kralja Humberta. Pustimo diplomatične demarše, ki delujejo le razdražljivo in varujmo se sami, v kolikor se moremo sploh varovati pred zločini: Z dobro narodnostno politiko, ki pridobiva za državo vse državljane, dostopne boljemu izpoznavanju in z dobro policijo, ki strogo nadzoruje tiste, ki niso »pristopni boljemu izpoznavanju«.
Kakor vidimo, se ideje zagrebškega lista o moči in nepremagljivosti narodne ideje in o načinu postopanja napram njej, popolnoma strinjajo z izvajanji lista »Zeit«. In kar govorita ozirom na srbsko narodno idejo, velja tudi za slovensko, in kar govori »Agr. Tagblatt« še posebej, velja tudi za tista pretvezna »gibanja« med Slovenci, ki jih hočejo sedaj dušiti s preiskavami, policijo in državnimi pravdništvi. Ideje so tudi za državne pravdnike nedosegljive. Oblasti morejo preganjati sokolska društva, ne morejo pa prijeti ideje, ki so jim ta nositelji. Kaj dosežejo s tem! Ideje ne odpravijo, pač pa ozlovoljenje, ki ne more biti na korist države. Ker le zadovoljni narodi so zaslomha državi v resnih časih, a predpogoj za nje napredek v mirnih ča-
zirali oni, ki so odgovorni zave!!
Umestno vprašanje. Grof Tisza je v ogrskem jjarIamentu na tozadevno interpelacijo ostro obsojal protisrbske izgrede v Serajevem. Priznava tudi on velikosrb-sko agitacijo ter napoveduje primerne odredbe, ali na tej agitaciji po njegovem mnenju velika večina srbskega elementa v Bosni ni udeležena, marveč je njega lojalnost vzvišena nad vsak dvom. Istotako je sedanje frankovske manifestacije skrčil na njih pravo vrednost in je menil, da tem ljudem ni smeti iti na lima-nice. Obsojajoč rečene izgrede pa je ogrski ministrski predsednik obsodil obenem tudi vse tisto avstrijsko in madjarsko časopisje, ki ne pozna sedaj nobene meje v svoji gonji proti Srbom. Ta nastop grofa Tisze pa daja dunajski »Zeit« povoda, da stavi do ministrskega predsednika ogrskega vprašanje, zakaj ni storil istega, kar je storil srbski ministrski predsednik P a š i č, ki je ravnokar pozval srbsko časopisje, »naj se v svoji polemiki o sarajevskem atentatu izogiblje vsakemu napadu proti Avstro-Ogrski in naj se omejuje na strogo objektivno kritiko političnih dogodkov«! Tak apel naj bi bil grof Tisza naslovil tudi na avstrijsko in ogrsko ščuvalno časopisje •— meni tudi »Di^ Zeit«.
Vprašanje. Dne 12. so slavili v Belgradu 70-letnico kralja Petra. Iz tozadevnega belgrajskega poročila je razvidno, da se je službe božje ob tej priliki udeležil tudi ves diploinatični zbor. Potemtakem tudi zastopnik avstro - ogrske vlade. Vemo pa tudi v slovensko sramoto, da se jc naSeJ slovenski list, ki je osramotil kralja Petra z imenom »kralja, ki živi od umorov!? Bil je to »Domoljub«. Sedaj bi vprašali ta list, kako sodi o dejstvu, da zastoprrik Av-stro-Ogrske sodeluje na proslavi takegi kralja?! Tu je le dvojno možno. Ali je zastopnik naše monarhije zagrešil hude pohujšanje, ali pa je je zagrešil — »Domoljub^!! Ali pa si morda tudi preko tega vprašanja pomore s svojim — domoljubjem?!!
V včerajšnje poročilo o zletu TS2 na Opčinah se je vkradlo več napak, izmed katerih naj popravimo, ki najbolj motijo pravi smisel. Tako naj se čita v dr. \Vil-fanovem nagovoru: >mi zaupamo v to svojo vztrajnost in prav tako (ne pa »pravzaprav^) upamo v svojo boljšo bodočnost«. V poročilu o nastopu naraščaja naj sc čita: »večino teh pogrešknv je treba postaviti na račun ne ravno najugodnejšega terena in morda tudi na to, da ni bilo mogoče združiti vsega zbora (ne pa »izbora«) k daljšim skupnim vajam. O prostih vajah članstva naj se čita: »Vrste krite. Splošni izraz: enoten dokaz enotne smotrene vadbe (ne pa »naredbe«). Imena v tržaškem šotoru sodelujočih gospodi-čen: Odinalova, Pertotova Anica, Mirni in Stana, Martelančeva Zora in dve Anici, Anica, Olga in Štefanija Vatovčeve.
Pri včerajšnjem Sokolskem pohodu na Opčinah smo opazili nekaj, kar moramo zabeležiti. Avtomobil tržaške »officine del gas« je pripeljal na Opčine kakih 6 tržaških patrijo - borilcev. Avtomobil se jc u-stavil pri cesti toliko časa, dokler ni sprevod došel do Gorjupove hiše, kjer se je ustavil za pozdravne nagovore. Komaj pa je začel govoriti dr. Wilian, je takoj avtomobilski šofer začel trobiti in siliti z avtomobilom naprej. Tej komediji pa je prisostvoval neki gospod C. (menda c. kr. policijski komisar v civilu), ki je opozoril na ta dogodek nadzornika rediteljev M. Kravosa, ki si je zabeležil številko avtomobila in je takoj prijavil stvar orož-ništvu. Upamo, da tudi omenjeni gospod stori svojo dolžnost, da bo izzivaški šofer dobro poučen, da se Sokolska slav-nost ne sme motiti.
Najizdatneji odgovor. V nedeljo, istega dne, ko se je raznesla vest, da je sokolski zlet v Ljubljani — tudi skrčen na samo slovensko Sokolstvo — definitivno prepovedan, smo imeli v našem Primorju, torej na tleh, razpaljenih po bojih med dvema narodoma, dve veliki pomembni sokolski slavnosti: na Opčinah pri Trstu in v Štandrežu pri Gorici. Obe slavnosti sta se izvršili ne le brez vsakega neljubega incidenta s pripadniki druge narodnosti
—	da-si jih je bilo na Opčinah dovolj in tudi na slavnostnem prostoru samem —r ampak ni dalo ne naše Sokolstvo in ne naše občinstvo, ki ga je bilo na tisoče, najmanjega znaka od sebe, po katerem bi se moglo sklepati na obstanek kakega gibanja, ki ga jemlje menda državna o-blast v Ljubljani v opravičenje prepovedi ljubljanskega zle ta! In to ni bila tajna prireditev med štirimi stenami, ampak c. kr. orožniki in najbrž tudi kako drugo oko, ki je imelo nalog, da pazi in poroča, sta se šetala med našim občinstvom, ne da bi imela povoda za kako »uradovanje«. In nikdo ne bo hotel menda trditi, da je naše primorsko Sokolstvo manje slovensko, manje slovansko, manje rodoljubno, manje narodno in manje — temperamentno, nego je drugo slovensko Sokolstvo. Evo: neoporečna korektnost našega So-kolstva in vsega našega občinstva, ki jej je dal najprimernejega izraza dr. Wilfan v svojem pozdravnem govoru, rekfi, da imamo čisto vest, ker naše delo je pošteno in zakonito — je neizpodbiten argument proti sovražnemu postopanju državne oblasti proti ljubljanskemu zletu: tako, kakor naše, je vse slovensko Sokolstvo, nameni so nam skupni, delo isto
—	pošteno, zakonito! Ves potek naše slavnosti, vse vedenje naših mas in našega Sokolstva je bil v porazen odgovor na vse tiste — insinuacije, ki naj bi opravičevale prepoved ljubljanskega zleta!
V Trstu. 14. iuiija 19 f 4.
»EDINOST« it 164.
Stran III.
g
dri
to
občinski sveJ. an na dnevni rea Si„_ ki se bo vršila dre\ Cki: 14. Predlog šolsk _ ^temizirajo mesto kateheta in dveii učnih mest na dekliškem liceju. 15. Volitev enega člana upravnega odbora za mestni tramvaj.
G g. učitelje in odbornike podružnice »Glasbene Matice« prosim na sejo. ki bo nocoi ob 7 zvečer v moji pisarni. — Predsednik.
Izjava. V zadnjem času so se vršile po
raznih slovenskih mestih gledališke predstave, ki so jih vprizarjali — kakor so se sami nazivali — »člani slov. gledališča v Trstu . To pa je zloraba imena, ker dotični igralci niso člani slovenskega gleda-
Naknadno je po-1 pristopiti kot člani, na važno posvetova-1 nič ne bojimo, nasprotno, še veseli smo,
1___«	__ I . „	.r A „ * * ., 1» 1 £L A ______S__-»/1 .. !_______S__1___I____-f- I T	-
občinske-t nje v četrtek, 16. t. m., zvečer ob 8.30, v ob 7.30,: gostilno pri »Treh kronah« na voglu ulice a sveta. I (iiotti in Piccolomini, ker se bo razpravljalo o važnih zadevali in kjer se dobe vsa natančna pojasnila o ustanovitvi omenjene zadruge. Nadalje vabi sedanji odbor vse pristopivše člane, kakor tudi one, ki hočejo pristopiti, na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek, 20. t m., ob 8.30 zvečer v dvorani »Trgovsko-izobra-ževalnega društva« ul. Sv. Frančiška Asi-škega štev. 2, I. nadstropje.
Mandolinistična skupina »Viktor Parma. Danes, v torek, skupna seja odbornikov in sodelujočih članov v sobi gostilne »Jadran« pri Sv. Jakobu. Ker je seja zelo _ ,.	. „ . , . . važna in ima skupina v kratkem tri na-
lisCa v Trstu, ki ga vzdrzuje podpisano stope ter ce]odnevni izlet na Vatovlje, Dramatično društvo, niti je to poslednjei naj se vsi člani točno udeieže sestanka, koga pooblastilo, da p^d njegovim imenom vprizarja predstave. Slovenska javnost se na to opozarja. — Trst. dne 7. ju-
Dr. I
'14. — Dramatično društvo v Trstu.
an Marija Čok. predsednik; Fr. Le-
otroškega vrtca
Z. t. m., je bila otr
v Kolon ji. V nede-ob prisotnosti star-
iz uoria nima vl*.	ik(
je dospel	[ n
drugi pa	o
bo vršil«	3 l
cirkusa.	F
se vrši s	P
tudi slon	i.
narodna delavska organizacija.
Shod v Škednju. Izjava socijalnega demokrata. Preteklo soboto se je vršil v Skednju društven shod podružnice NDO v Skednju, ki je bil namenjen za delavce druge partije v plavžih. Predpreteklo soškem vrtcu v Kolonji majhna' boto je imela shod prva partija, to soboto ijprej so pokazali otroci, kaj so , pa je želela slišati poročilo o izidu kon-► kratki dobi, kar obstoja otro-igresa NDO tudi druga partija. Tudi to pot Potem pa so bili pogoščeni s ie nastopil kot glavni poročevalec pred-o in pijačo. Bila je majhna za-isednik osrednjega izvrševalnega odbora a je domača in ljubka tako, da!'Narodne delavske organizacije« tov. dr. stari vsi mladi domov. Šolsko J- Agneletto. Govornik je podal o kongresu NDO temeljito poročilo in je tudi jasno preciziral stališče naše organizacije napram socijalni demokraciji. S posebnim zadovoljstvom so zbrani tovariši vzeli na
če pridejo na naše shode; naši delavci vsaj iasno vidijo, kdo za njihove interese več skrbi in koristi. — Shod se je vršil pod predsedstvom tov. S t e r a, ki je imel lep zaključen govor in se je zlasti zahvalil predsedniku osrednjega vodstva tov. dr. Agnelettu, ki je prišel o kongresu dvakrat zaporedoma poročat na shode Škedenjske podružnice.
to otroškega vrtca pa se konča 15. t. m. Cirkus Charles je danes zjutraj dospel Trst in sicer z dvema poseb-[>ma južne železnice. Prvi vlak
južni kolodvor zjutraj ob 3.15, j znanje sporočilo, da se NDO prelevi v
_____...	I »Narfutnrk-cnfiialnn 7vp7
b 4.50. Danes tekom dneva se
Narodno-socijalno zvezo«, ki bo razširila
razkladanje m potem zgradba i sv°i delokrog po vseh jugosiovanskih de-
vazanje z južnega kolodvora točio lokomobil. pomagajo pa ikor smo že poročali, bo cirkus nameščen na zemljišču št. 31 na Mira-marski cesti. Danes zvečer ob 7.30. in sicer točno, bo otvoritvena predstava. VI sredo boste dve predstavi. Danes opozarjamo občinstvo zlasti na razkladanje in pa j na zgradbo cirkusa. Hitrost in točnost pri I
želah, ter izdajala tudi svoje društveno glasilo. Tozadevno so že uvedena pogajanja z ljubljansko N. S. Z. in bo mogoče sklep letošnjega kongresa, ki je bil za razvoj jugoslovanskega delavstva velepo-memben. v najkrajšem času uresničiti. S tem. da se vse slovenske in hrvatske na narodni podlagi obstoječe organizacije združijo v enotno »Narodno-socijalno zvezo«, bo mogoče mnogo lažje in uspešneje
delu je naravnost neverjetna. Poseb-,	.. . ,	, .	.
tudi sodelovanje za$topati interese jugoslovanskega prole-
no zanimivo pa je zlasti slonov, ki sluiiio kot najboljši prenašalci težkih bremen. O predstavah v cirkusu bomo poročali.
BmvL
—	Za otroški vrtec v Kolonji so darovali: dr. J. Pertot 5 K, A. Cok 5 K, M. Jure tič 1 K.
—	G. Boječ, lastnik kavarne »Universo« namesto 6 vrčkov piva veseli družbi daroval belvederski podružnici CMD K 5. Denar hrani podružnični blagajnik.
—	Na Ciril-Metodovi veselici v Lonjerju so preplačaH vstopnino oziroma darovali: Hrabroslav Čok 3 K, Gombač Andrej, Mihael Čok, B< rštnik, Čok Josip po 2 K. Va-lentič K 1 60, Maver Jos., Čok Gašpar, Čok Anon, Lavrenčič Josipina, Feriuga Ivan, Čok Valentin, Čok Mihael po 1 K; Biščak A., 70 st., Čok Mihael 80 st., Požar A., N. N„ Maver Jos., I M. Čok, Gerdol J., Merlak, Čok Rok, Gerdol M., Vatovec Jos. po 60 st., N. U.j Pečar Jos., Kjuder Ivan po 40 st.), N. N., Cok Ivan po 20 st. — Za „Srečolov" so darovali: Hrabroslav Čok 5 kom. galanterije, Čok Andrej 4 nageljne, I. M. Čok, Valentin Čok, I. M. Žaro vina. Drag. Cok in Anton Pertot po 2 butiljki domačega vina. Srčna hvala vsem darovalcem !
Največji šotoml cirkus
i Je videl Trs«.
ki
Danes premijera
Vesti Iz Gotiki
Zlet GoriJkc »Mske ftpe v tantrežu.
Črni dnevi nastopajo za slovensko so-kolstvo, prepoved podi prepoved in ni že skoraj sokolske prireditve, da ne bi večno raztegljivi paragraf omejeval sokolsko slavnost. Na dan 12. julija 1914 smo to prav posebno občutili. Ta dan smo izvedeli, da je prepovedan tudi zlet samoslo-venskega sokolskega zleta, ta dan smo mi Goričani prav posebno občutili bodoče dneve policijske države, ker prepoveda-
Poiicijski pogon. Te dni je varnostna oblast odredila pogon po vsem Trstu, zla-1 našega sti pa po Starem mestu. Aretiranih je bila cela vrsta najraznovrstnejših sumljivih
se
tariiata. — Nato je o stvari še izpregovori! f , strokovni tajnik tov. Brandner, končno pa se je oglasil za besedo predsednik so-j cijalno-demokratične podružnice v Šked-' nju. sodrug V e h o v c, ki se je udeležil shoda s par svojimi pristaši zato, ker se njihov shod, ki je bil napovedan za isti čas, zaradi premajhnega števila za_ ' udeležencev ni mogel vršiti. Sodrug Ve-ii™^ ni	iznied
elementov, med njimi tudi. kakor _HBI trhiie neka) anarhistov, ki so prišli v Trstjh°vc ni eden izmed znanih socijalno-de-iz Italije. Ker še mso bili vsi aretiranci i mokratičnih hujskacev, ki mislijo, da je zaslišan i. ne moremo še danes priobčiti I blatenje naše organizacije ini terorizem na-natančnejšega poročila.
Zapeljrvec. Na podlagi
ovadbe matere 17letne Mariie V„ stanujoče v ulici C. Donadoni. je bil predvčerajšnjim aretiran mešetar Henrik Goldmaver. ki je o-ženjen: ovadba matere Marije V. se pa glasi, da je Marijo V. zapeljal z obljubo, da jo poroči.
pram našim članom najboljše sredstvo za povzdigo zatiranega delavskega razreda; vsaj na tem shodu je to pokazal in reči moramo, da nam je mestoma prav imponira!. zlasti, ko je izjavil, da ni proti NDO in da zastopa stališče, da naj se delavci organizirajo, ali pri socijaino-demokratič-
; nih, ali pa pri narodno-socijalnih organiza-V pretepu. 261etni težak Anton 2nider-	Nadalje se je sodrug Vehovc izrazil,
iič. stanujoč pri Sv. Alojziiu št. 10, je bil d,a bl se na strokovnih shodih ne huj-v soboto po noči v pretepu ranjen na gla- Jkal° eno organizacijo proti drug.; on da
bo poskrbel, da se na socijalno-demokra-tičnih strokovnih shodih ne bo napadalo nas, mi pa naj poskrbimo, da se na naših strokovnih shodih ne bo napadalo socijalnih demokratov, da se na ta način preneha hujskanje delavca proti delavcu. Na tem stališču da stoji on kot internacionalno organiziran delavec, ki pa se na noben
vo. Moral je na zdravniško postajo in potem v mestno bolnišnico.
O ropu na K on tov eijsk i cesti. Dva roparja aretirana. Kakor smo poročali neki dan minolega tedna, je bil neki Jakob MarcelHn na cesti med Barkovljami in Kontoveljem napaden od treh zlikovcev, ki so mu veleli: «Ali daj denar, ali si pa mrtev!*, nakar jim je izročil 2 bankovca po l«jn kron. ki ju je imel pri sebi. Na njegovo tarnanje, da ostane brez vinarja, so mu bili roparji dali 5 kron. Prišedši na Prosek. je bil pa Marcellin prijavil dogodek tamošnjemu orožništvu, ki je takoj brzofavilo dogodek in osebni opis roparjev policiji v Trst, a ta potem vsem obmejnim postajam. — Minole sobote zvečer sta prišla iz Tržiča v Červinjan dva človeka, ki sta hotela tam kupiti listke za nadalmo vožnjo v Italiio. Tam službu-
polk zapc t rž;
način ne bo dal prepričati in pridobiti za ideje narodno-socijalnih organizacij, ker je po prepričanju socijalni demokrat. Do sem je sodrug Vehovc govoril tako, kakor nikoli ne govore razni Kopačarji, tržaški hujskači, in bilo je takoj opaziti, da še ni dolgo časa v Trstu in da ga zato tržaški vodilni sodrugi s svojimi grdimi manirarni še niso popolnoma zastrupili, toda dokaz, da jugoslovanska socijalno-demokratična stranka ni odvisna od italijanske socijalne demokracije, temveč, da je popolnoma sa-
iri	^a ^^ a^ i niostojna, se sodrugu Veiiavcu čisto nič ni
ki funkcionar si je bil pa do- či!o> slabo stvar je pač težko braniti
nm oots. ki ga je bi a 1 ,	, ,	.
potom P°sebno» ce se Je dobro ne pozna, čemur
:a
ose policija
tega opis	a je ta
ral onad\	ra potni V
ravno oni 2!Ietn	
pncelli. d<	oma iz I
lijanskem	konzuli
Marcellin	om m ie
celim v i	listnici t
kovca; d	rugi je l
sip (iagiii	me. tudi
opis.
telefoničnim roparjih, in na podlagi funkcijonar takoj aretira. Eden teh dveh je bil i brivec Ruggero Cap-Barlette. ki je bil na ita-atu v Trstu skupaj z tam videl, da ima Mar-madva stokronska ban-kit
pa
2l>letni sodar Jo-iz Barlette v Italiji. — Sicer pa oba tajita roparski napad na Marcellina. Pripeljali iu bodo v Trst
v zapore-
Lrarli so: Prijavljeni dne 12. t. m. na mestnem fizikatu: Metlika Zorka, 4 mesece, Kolonja št. 355; Monico Angel, 6 let. ul. Cavana št. 20; Cecconi Magdalena. 63 let. ul. Rapiccio št. 3; Zocch Marcel, 3 mesece. Sv. Marija Magdalena zg. št. 651; Grbec Josep. 59 let, Kjadin št. to Marij, 10 let, ul. S. Zenone št. šič Ida. 5 mesecev, ul. della Fer-31. — Prijavljeni dne 13. t. m. na
773; S<
Onu
fiera st. mestner; Sv. Jak
ul. del Bosco št. 17; Geniratn Ida, 10 mesecev, ul. G Vašari št. 20; Longhi Viktor. 9 let. ul. E. de Amicis št. 17. — V mestni bolnišnici dne 11. t. m.: Suster Ana. 74 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji
1 se pač ni čuditi, če pomislimo, da je sodrug Vehovc, ki je sedaj nekaj časa voditelj škedenjskega socijalno - demokratičnega delavstva, šele par mesecev v Trstu. Novinec je tu, ljubljanske razmere so mu bolje poznane. Naši govorniki so mu dali seveda odgovor in zbranim delavcem dokazali, da je jugoslovanska socijalna demokracija, katere odbor so sedaj prestavili zopet v Trst, pravcata dekla italijanske socijalne demokracije in da zato ne more svobodno braniti interesov jugoslovanskega delavstva. Narodno-socijalne organizacije pa niso vezane na milost in nemilost italijanskih sodrugov. njihovi voditelji niso odvisni od nobenega Puecherja, t vsled česar iinaio te organizacije v boju iza pravice jugoslovanskega delavstva do-I cela proste roke. Na shodu navzočih par nasprotnikov je imelo torej priliko slišati in spoznati vzroke, ki so privedli sloven-| sko delavstvo do tega, da si je osnovalo svoje organizacije. Nas bo zelo veselilo,
Poslano *)
Ženijalna iznajdba. Tržačan, ki prikriva svoie ime, je iznašel nov praktičen in hi-gijeničen raženj, ki se ga rabi na nasprotni način starega, ker je pri tem postavljeno meso na raženj, pri novem pa pod oglje. Ta raženj. ki obstoji iz enostavne štiri-oglate mrežice, je jako praktičen in bo golov o v kratkem izpodrinil starega. Zadostuje postaviti na mrežo goreče oglje, pod isto pa namizni krožnik namazan z maslom ali mastjo, in na tem se meso hitro in enakomerno speče. Kar je glavno, se pri tem ne zgubijo vsi redilni soki, kar se dogaja pri ražnju starega sistema. Posebno pri pečenju rib se ne zapazi neprijetnega dnha po olju; ravnotako je odstranjen tudi diin, in ribe ohranijo celo duh po morski vodi. Razne jedi, kakor n. pr. volovsko srce, pečene na ražnju »Ideal«, so tako okusne, da se jih lahko smatra nekaj novega za naša usta. Raženj »Ideal« je pripraven za vsakovrstno pečenje, in vsled! tega ne bo gotovo gospodinje, ki bi si ga ne nabavila, toliko več ker je cena istemu (K 3.60) v primeri s prihranitvijo goriva, jako malenkostna. Vsled male teže in obsega je ta novi raženj velike vrednosti za izletnike, lovce in druge, ki poletijo v naravo in improvizirajo pod milim nebom okusna kosila. Raženj »Ideal« — patentiran v različnih državah, — se bo v kratkem prodajal po vseh prodajalnicah kuhinjskih potrebščin, in bo postal gotovo neobhodno potreben v vsaki kuhinji.
*) Za člar.ke pod tem na>lorom od^ovarjm ur-iin -tvo le tol ko. '-"likor »: u ve eva «tk'>n
Žalostna
v
za onega, ki se čuti šibkega, trpečega in nervoznega, ki kor tudi za onega, ki vidi pešanje svojih zmožnosti. Toliko žalost-nejša je pa za onega, ki mora v težkem boju za vsakdanji kruh boriti se proti zdravemu konkurentu. Pojenjanje življenske site obstoji v tem, da se vsled slabe hrane, nasprotnega načina Življenja, lezni, skrbi in drugih duševnih vplivih kri neredno pretaka, in da sgubi redftne 5 snovi. Vsled nerednega pretakanja krvi se pojavijo razne bolezni, med temi: vobol, netečnost, zapeka, želodčne in črevesne težave i. t« d. — Boli liMl thrd oviralo vollo. Nespečnost, utrujenost, raztrešenes nepremiš^e-nost se nam postavijo v bran in nas ovirajo v našem delovanju. Ako hočemo ob varovati nas telesni stroj pred obrabo, in ako hočemo, da bo naše zdravje X voselfein teda; nam je na razpolago te eno sredstvo in sicer ki je te o—togim pripomogel do novoga Življenja, z Blo-dobi kri, ki mora hraniti vse ude kakor tudi možgane, mozeg in živce, novo snov, ki vstvari Mirno isvce In tivUmskO ureio. Poskusite tedaj z BIOdy-nORl in Vaši živci se okrepijo, in nova moč bo spojena z Vašim telesom. Pišite mi, in pošljem Vam Poskušajo popolnoma zastonj. Želim, da se sam prepičate, kako dobrodejno je 10 zdravilo. — Jamfint Vam popolnoma da ne vsebuje B!odyn ni kakih Škodljivih sno i. Istočasno Vam poljem t odi jako poučno razpravo, ki Vam vse natančno razloži. Ne čakajte, ampak pišite mi takoj s popolnim zaupanjem. — Zadostuje dopisnica, ki naj bo naslovljena na
i
m
i
nora 'ZA
Magdaleni 8 mesecev
če bodo socijalni demokrati na svojih sho-tizikatu: Konje Roza, 4 mesece, dih jzpo|njevali to, kar nam je sodrug Veta št. 2: Feriuga Elvira, 23 iet, hovc zagotovil: nič zmerjali naših organizacij in delavcem pustili prosto pot, da se organizirajo ali v njihovi ali v naši organizaciji. To smo mi že vedno trdili, naj gre delavec tja, kjer njegove interese bolje zastopajo. tja, kamor ga razum in srce žene. Toda dvomimo, da se bodo Regenti, Kopači. Petejani, Kermoljarji in Mihevci strinjali s to idejo. Bomo videli. Naj končno še omenjamo, da je bil shod v Skednju društven, torej samo za člane, pa smo socijalnim demokratom vkljub temu dovolili vstop na shod in celo besedo smo jim podelili. Tega oni nikoli ne store, ker se boje
rtn
e 11. t. m.: Apollonio Marij.
Društvene vesti.
v Kjadinu.
Zadružna gostilna
Ijalni odb v Kjadin
Priprav-
r snujoče se zadružne gostilne pri Sv. Alojziju vabi vse one.
- ----- —	• — - * -----m--1 — -----------j- ---------o— ----- -------------------v«
ki so pristopili, oziroma one. ki bi hoteli1 naših resničnih besed, mi pa se njih čisto
Zdrava, čista in biserna je naravna kisla voda »Hunyadi Janos«. Najuglednejši angleški medicinski list »Lancet« se je večkrat izrekel o Saxlehnerjevi kisli vodi. Kozarec te naravne kisle vode povžiti na tešče odpravi brez bolečin vsako zapeko in vse posledice iste, zraven tega pa tudi uravna prebavo. Vsled svoje nizke cene in izbornih kakovosti ne bi smela manjkati v nobeni družini.
Mnenje $osp. dr. H. Greussins
primarija bolnišnice cesarja Frana Josipa
vDetinu
Ali naj otroke hranimo naravno aH umetno? Samo naravno, ako je materi le količka mogoče. Sele v sili in osobito ob času odstavljanja pride v poštev umetni hranilni preparat, ta pa mora biti potem tudi res dober, da jamči za zdrav in krepak dojenčev razvoj. Edino znano in od vsakega zdravnika nasvetovano hranilno sredstvo je Nestlć - jeva moka za otroke, ki se dobi v vsaki lekarni ali mirodilnici po K 1.80 za škatljo. — Pokušnje zastonj pri Henri Nestlć, Dunaj, I. Biberstrasse 14 K.

Gosp. J. SBRRAVALLO
Trst
Zahvaljevaje se Vam za Vaše ŽELEZUATO KINA-V/NO SER-RAVALLO (Vino di Cfima Ferruginoso Serravallo), ki ste mije poslali, priznavam Vam z veseljem, da smo je rabili izlasti za otroke in rekonvalescente in sicer z dobrim vspehom. Dečin, 3: je brav ar j a 1905.
Dr. Greussing
V vseh prodajalnicah kuhinjskih potreb&in
ie na prodaj
I STftEDN* BANKA ČESICCH
SPOR»TELEN podružnica v
wta M »tit>r»n» S. - ■ vin Mmw II.
Vloge na knjižice \3\ f 11 01 pi*Mi-In na tekočI račun J |4 9 |4 |0n lih Stalne vloge in vloge po tekočem računu ::: po dogovora najugodnejše.
VUUE ■ I1VCUE — HOJ1UKL
nMt.'ll^^M.lat1«.!.
aj j«
N«i bolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter tisoč* v praktičnih zdravnik v tu-seantra in inozemstva priporočeno Shile sa zdrave in aa iModcu bolne otr> ke in odra-tle; ima veliko ftivilno vrednost, pn»peiqje tvorite? kosti in mitic, ureja prebsvu in jo v rabi oeaeno.

nov Mitični roženi
Ideal gospodinj.
m Ubke In bolno na želodcu.
Po kron 3« 3*30 In 3"60.
|o v par minutah braz dima In IzMapenJa rezkih duhov. CENTRALNI URAD za prodajo novega higijen. ražnja
Trsty ul. Giacinfo Gallina 1
stro iv.
»EDINOST« št 164.
V Trstu, dne 14. julija 1914.
no nam je bilo to. kar smo mogfi pod nem-fkur glavarjem nemoteno vršiti. Hud pritisk le pričel tlačili Sokolstvo, a njegov namen, da bi zatrl ono krasno m ponosno navdnšenje v sokolskih vrsti*, tega ne dosežek! in prav to je zlet Ooriške sokolske žttpe dokazal na najjasnejši in na^io-go£oei§i način.
Prepovedano je bilo goriškemu Sairof-stvu prvič, da bi korakalo po mestrnk nb-cah; prepovedano je bilo celo Sokohi iz mesta Gorice, da bi vršil to, kar je mogel delati leta dolgo neaKrteno. »Javni mir in red , ta > argument« je tudi sedaj prazno-▼m1 svoje orgite. bi kaj je dosegel ta argu-•»ent, kaj je bilo doseženo z vsemi netite-mefknmri prepovedmi? Preprečiti so hoteli. da bi videl slovenski rod, da je Sokol ojegov najodličnejši narodni bojevnik, da jt v Sokohi naravnost kondenzirana narodna sila! Dosegli pa so. da so izprevi-deli vsi. da je Sokol najsilnejša organizacija v narodu in dosegli so, da je izpoznal vsak Slovenec, da je bila prepoved sokol-skega pohoda namenjena vsem Slovencem. Ravno radi tega pa se je tudi izvršil zlet G. S. 2. tako, da se ni mogel lepše. Odhod Sokolov iz Gorice.
Okoli tretje ure popoldne so se začeli zbirati Sokoli na trgu pred južnim kolori vi >rom. Vse polno občinstva se je nabralo, ki je s pozornostjo opazovalo Sokole Ln med občinstvom je bilo precej Italijanov. In vendar se ni kalil »javni red in mir,« — gospodje na glavarstvu! — Kratka povelja so zadonela in Sokolstvo je bflo postavljeno v red. Na čelu Sokoli-jez-deci, za tem godba, staroste in vsa tri okrožja Goriške župe. Se eno povelje, čete so se uvrstile v čveterospore in pohod čet je šel proti Standrežu. Ko so sokolske ćete dospele pred predor pod južno železnico se je pohod ustavil, zastava se je razvila in godba je zaigrala sokolsko himno; v Standrežu je zagrmel prvi topič, goriško sokolstvo je stopalo na izključno slovenska tla. Trdih korakov, ponosnih čel ie stopilo goriško sokolstvo na ta tla. Bližamo se Standrežu, godba igra še enkrat sokolsko koračnico in med gromenjem to-pičev, nazdravljanjem občinstva smo dospeli v Štandrež.
Sprejem v Standrežu.
£tandrež je bil praznično oblečen ta dan. S hiš so visele naše lepe zastave, po ulicah so biH transparenti, v prijaznih hišah pa so zavedne Slovenke Štand reža pozdravljale s šopki obrsk Sokola. Med tem pa so pokali topiči — Standrež je pozdravljal Sokole — narodno slovensko gardo.
Na trgu pred veseličnim prostorom so se postavili Sokoli v širok lok na levi So-koH-jezdeci in za temi na drugo članstvo.
Pozdrav župana g. Andreja Lutmana.
V izbranih besedah je pozdravil župan vrle občine Štandrež Sokole, nazdravljal jim kot vzornim narodnim delavcem in jiin želel čim največji uspeh v občini Stan-drež. (živahno odobravanje.)
Gostoljubnemu županu in vrlim Štan-drežčanom se je zahvali!
starosta župe, dr. Irgottč.
Staro slovensko krepost, gostoljubnost je pokazala občina in nje vrli župan v polni meri. — Nasprotniki so s malenkostnega stališča hoteli preprečiti našo manifestacijo, ali dosegli tega niso. Hodili smo po mestu sicer le malo časa, a duh v naših vrstah je sedaj še iačji in mi vsi ne prenehamo prej. da bomo sami odločevali, kedo sme hoditi po goriških ulicah in kdo ne! — (Hrupno odobravanje.)
Kot zastopnik Slovenske sokolske zveze je go\oril nato brat KostnapfeL Pozdravljal je goriške Sokole v imenu zveze in jih bodril h daljšemu delu. Sokolstvo mora biti tako silno, da morajo biti vse prepovedi zletov le predmet k novemu delu.
Krasen govor je imel nato zastopnik Idrijske žape. brat Jallj Novak. — Sokolstvo napreduje in zato ni v naših vrstah malodušnosti in naj še tako pritiskajo, o-nega nam ne vzamejo, nikdar: ljubezni do svojega naroda!
(>dkritih glav so nato zapeli Sokoli in vse občinstvo himno »Hej Slovani« in odšli potem na vesebčni prostor.
Telovadba.
Godba zaigrala vedno osvežujočo sokolsko himno in na telovadišče je prikorakalo 160 vrlih Sokolov, da izvajajo proste vaje na način, ki je vreden Sokolov in ki vedno z večjo silo pridobiva pristašev Sokolov. In potem vaje članic. Bilo je sicer manj dovršenosti nego pri članih, a občinstvo je telovadba zadovoljila vse popolnoma. Naraščaj, orodna telovadba in končno vzorno komponirana skupina so na novo dokazala, da je goriško Sokolstvo kos svoji nalogi, da vrši svoje delo popolnoma zadovoljivo.
Veselica.
Prostrani veselični prostor je bil poln narodnega občinstva. Vse to številno občinstvo pa se je zabavalo dobro in to je pač najlepši uspeh prirediteljev. Bilo je vse dobro urejeno in dober potek vsega zleta je dal tudi vsem obilo dobre volje
da je bilo vsakomur žal, da se je moral končati tudi zlet G. S. 2.
jočega članka. Po stari navadi laškega klerikalnega kista pa tnoi mol«, ko da ne bi nihče nikdar mu nekaj očttaL Sicer to nemožato molčanje pač ni zavidanja vredno m g. Štefani bi bili sicer hvaležn, da z motkom prizna svojo krivdo in da se nekako nolče opravičuje. Ali sedaj so razmere take, da vkUno tudi pri njemu radi malo već možatosti, ker le ta Je podlaga, da se uveljavi že enkrat geslo: dara pacta, boni amici.
UtaaB ti bH kmalu vojak od stotnije Vorauer, ko se Je Sel kopat v Sočo. Da ni opazil tukajšnji poveljnik policijske straže, g. nad poročnik I v a n P u-t r i h vojaka, kako se potaplja in skočil takoj za njim v reko, bi gotovo utonil. Ko je rešil g. Putrih vojaka iz vode, je bil ko mrtev. Po dolgem trudu se pa je posrečilo g. Putrih u in drugim, da so spravili vojaka k zavesti in mu oteli življenje. Brez pogumne pomoči g. nadporoč-nika Putriha bi gotovo vojak utonil. Za posrečeno rešitev vojaka g. Putrihu naše čestitke.
Policijski stražniki so vendar smeli odložiti v tej pasji vročini svoje težke m nepraktične pikelhavbe. Bil pa je tudi že skrajni čas. Po zimi je pikelhavba premrzla, po leti prevroča — kako bolj praktično reč bi si že lahko izposodili pri Prusih, čeprav je pikelhavba še tako simbolična.
Danes Je odšel cirkus Charles iz Gorice v Trst, kjer ostane 14 dni. Z obiskom v Gorici je cirkus gotovo lahko zadovoljen, saj so bili posebno zadnji prostori vedno nabito polni. Ker smo bili z njegovimi predstavami, z njegovo mednarodno noto čisto zadovoljni, mu želimo v Trstu kar največ sreče in ga priporočamo.
Tombola na Volčjidragi v prid našim šolskim društvom je uspela kar najbolje. Cinkvino je dobil Piloz Jožef iz Dolenje Vrtojbe, tombolo pa Draz Alojz iz St. Petra. Cisti dobiček znaša okroglo 400 K.
Iz Bovca. 9. t. m. je umrl obče priljubljeni in spoštovani gospod Matija Pire. — Kak ugled in spoštovanje je pokojnik užival, pričal je najbolj njegov pogreb, kakor-šnega Bovec še ni videl. Pri pogrebu je nastopilo komandirano vojaštvo in tudi častniki tukajšnjih posadk (v Bovcu in na trdnjavi) so se udeležili pogreba v polnem številu. Vojaki planinci so nesli v dolgem sprevodu krasne vence. Vojaško veteransko društvo je tudi spremilo svojega najstarejšega člana na zadnji poti, a pevsko ruštvo »Rombon« je zapelo par krasnih žalostink. Pokojni si je pridobil za pov-zdigo Bovca mnogo zaslug. Bil je dolgoleten član občinskega sveta, kjer se zlasti potegoval za pogozdovanje, in le njemu gre zasluga, da je zdaj vsa bovška okolica zasajena z lepimi gozdi, ki je bila še pred 50 leti še popolnoma gola. Za to svoje delovanje je dobil mnogo priznanj od ministrstva in tudi od drugih političnih oblasti. Tukajšnja čitalnica je že dolgo let v njegovi hiši; saj je bil med njenimi ustanov-niki in najbolj navdušen zanjo, ko se je pred 50 leti ustanovila. Bodi še omenjeno, da je bil pokojni veteran Radeckega in se je bojeval v Italiji in pod Jelačičem tudi na Ogrskem. Naj bo vrlemu in zaslužnemu možu ohranjen trajen spomin.
Vesti iz Istre.
»Nova avtomobilna vožnja. Mlekarna v Hrušici pri Podgradu si je nabavila nov avtomobil za transport mleka in osebni promet. Avtomobil ima spredaj pokrit prostor za 10 oseb. zadaj prostor za mleko. Redno začne voziti s 25. julijem. Odhajal bo spočetka zvečer iz Hrušice do Kozine. Drugi dan bo odhajal iz Trsta ob 7 zjutraj na Kozine k zjutranjim vlakom. Po potrebi bo avtomobil napravljal dnevno še eno vožnjo iz Podgrada na Kozino in to največ ob praznikih in nedeljah. Cena iz Trsta do Hrušice 2 K, do Podgrada K 2.50. za krajše proge 8 vin. od km.«
Deželno sodišče.
Tekma v redovnih vajah. Dopoldne se Je vršila na Rojcah tekma posameznih okrožij Goriške sokolske župe v redovnih vajah. Od HO dosegljivih točk je doseglo II. okrožje pod vodstvom br. Kranjca 66 točk. I. okrožje, pod vodstvom br. B r a j n i k a 57 točk in III. o-krožje, pod vodstvom br. M i klavca 5J točk.
Prav trdo je prijela sobotna »Soda« urednika lista »L/ eco del Litorale« gosp. Štefanija radi njegovega predrzno izziva-
Tatvine v prosti luki.
Včeraj je sedelo na zatoženi klopi pred sodniki deželnega sodišča kar šest obtožencev hkratu. in sicer 251etni Ja k o b P o n t e 11 o, doma iz Spillimberga v Italiji, 29letni Anton VVeutz, doma iz Trsta. 271etni PeterDeMattia, doma iz Rovereta, 601etni Danijel Buinel-l i, doma iz Spillimberga v Italiji, 41 letni Josip Tabor, doma iz Trsta. in321etni Ivan Giacomini. doma iz Trsta.
Pontello, VVeutz in De Mattia so bili obtoženi zločina tatvine in sicer, Pontello, da je ukradel vsega skupaj za preko 200 a manje nego za 2000 kron lešnikov na škodo tvrdke Ch. C. Pirani; Weutz, da je ukradel na škodo tvrdke Miloševič kakih 17 vreč kave; a Peter De Mattia, da je ukradel večjo množino popra. Poleg tega so pa bili Jakob Pontello in ostali trije obtoženci. Businelli, Tabor in Giacomini obtoženi, da so kupčevali z ukradenim blagom, torej sokrivde na zločinu tatvine.
Obtoženec Pontello je bil v službi pri tvrdki Ch. C. Pirani. ki trguje z lešniki. In sicer je bil pri tej tvrdki za skladiščnika in je vžival popolno zaupanje. Lanskega leta je pa tvrdka Pisoni konstatirala, da ji od ene skupine sestoječe iz 700 vreč lešnikov, manjka 67 vreč, kar bi sicer tvorilo vrednost 5600 kron. V obtožnici se pa trdi, da ni obtoženec ukradel toliko lešnikov, marveč za manje nego 2000 kron vrednosti
VVeutz je pa, službujoč pri tvrdki Miloševič kakor skladiščnik, ukradel na škodo te tvrdke 17 vreč kave in jih prodal Pontellu. (Pontello je sicer trdil že pred preiskovalnim sodnikom, da je od VVeutza kupil vsega skupaj kakih 40 do 45 vreč kave); in ravno tako je De Mattia, ki je
bil v shtžbi pri tvrdki Kohler e C. ukradel voč vreč popra in ga prodal Pontellu. Bu-rmeflo, ki je bil težak pri tvrdki Ch. C. Pisani, Je pa po nalogu PtieteUa prodajal in odpošiljal v Itaftfo blago, za katero je vedel, da je bilo nkradeno. Tabor in Giacomini sta pa gfaiom obtožnice prodala FVmteilu 35 vreč lešnikov in 12 vreč nekega oljnatega semena, a ne da sta to blago ona dva ukradla, temveč, da sta ona dva to blago kupila od onih, ki so je ukradli.
Vsak obtoženec ima svojec* branitelja, tako da je šest braniteljev.
Obtoženec Pontello je odločno tajil, da bi bfl ukradel le en sam lešnik na škodo tvrdke Pisani Priznal je, da je pošiljal svojemu očetu v Italijo razno blago: kavo, poper in tudi lešnike, a vse to blago je le kupil od drugih oseb: od VVeutza, od De Mattia, od Taborja in od Giacominija. Morda si je tu pa tam hipno izposodil pri tvrdki Pisani kako vrečo lešnikov, katero j epa takoj nadomestil, ko Je kupil lešnike od Giacominila. Potrdil je, da je kupil od tega in od Taborja 35 vreč lešnikov in 12 vreč oljnatega semena. Od VVeutza je pa kupil 40 ali 45 vreč kave, m ne 17, kakor trdi VVeutz. Businelli je dobro vedel, da on ne kupuje onega blaga direktno od trgovcev, pač pa pod roko.
Obtoženec W e u t z je rekel, da je prodal Pontellu le 17 vreč kave. Priznal je, da si je to kavo prilastil, dasi ni bila njegova, vendar pa jo ni ukradel: Tu pa tam je imela kaka vreča pol kile ali % kile kave več, nego je bilo pisano, in to je on vsaki krat stavil na stran; poleg tega je pri preskušnjah kave vedno ostajalo nekoliko kave, in tako je tekom več časa spravil skupaj onih 17 vreč, ne da bi imela tvrdka Miloševič pri tem kaj škode. »In da je to res, — je rekel obtoženec, — je najboljši dokaz dejstvo, da so me zopet vzeli nazaj v službo k tvrdki Miloševič.
Obtoženec De Mattia je pa trdil, da ni Pontellu nikdar ničesar prodal, ne popra, ne drugega blaga. Businellija pa niti ne pozna. V konfrontaciji med Pontellom in De Mattiam, je Pontello odločno trdil, da mu je De Mattia prodal poper, a De Mattia je trdil, da to ni res.
Obtoženec Danijel Businelli (zven Businellija in Pontella, so vsi ostali obtoženci v svobodi) je trdil, da je popolnoma nedolžen. HodH je po blago, kamor ga je pošiljal Pontello in ga potem odpošiljal, kamor mu je Pontello veleval. Bil je namreč kakor težak pri tvrdki Pisani, torej pod direktnim poveljstvom Pontella. Povedni je, da je šel na ta način dvakrat po poper k tvrdki Kohler & Co. in ravno tako po kavo k tvrdki Miloševič. V konfrontaciji s Pontellom je ta poslednji trdil, da Je Businelli vedel, da kupuje blago pod roko in ne direktno od trgovcev. Ker je Businelli tajil, da to ni res, je Pontello potegnil iz žepa nek listek, ki mu ga je Businelli pisal v zaporih (takozvan »škorpijon«), v katerem mu Businelli priporoča, kako naj se brani, da ne bo njemu. Busi-nelliju, škodoval. Businello je dalje trdil, da ni vedel, da gre za ukradeno blago. Opravljal je enake posle že za časa, ko je bil Pontellov oče, Peter, za skladiščnika pri tvrdki Pisani.
Obtoženca Tabor in Giacomini sta pa sploh tajila, da bi bila kdaj kaj prodala Pontellu.
Bile so na to zaslišane priče Marko Ferro, Cleon Papadopulos, Egon Saul, Ljudevit VVeiner in Josip Matzaun, nakar so vsi branitelji predlagali, da se sodišče izjavi nekompetentno, ker gre tudi v posameznih slučajih: kakor v slučaju Pontello z lešniki, v slučaju VVeutz s kavo in v slučaju De Mattia s poprom, za preko 2000 kron.
Državni pravdnik se je sicer na vse kriplje protivi! temu predlogu in dokazoval, da so sodniki deželnega sodišča popolnoma kompetentni razsoditi v tem procesu, ker ima namreč državno pravdni-štvo pravico skrčiti posamezne škode do zneska pod 2000 kron.
Sodišče se je pa pridružilo naziranju braniteljev in proglasivši svojo nekompetentnost v stvari, določilo, da pridejo obtoženci pred protnike.
melisi takm 29--29'/,, jnli-avfmst 29V,	24\
nov.-mar. 2» 75 - 2$F , concasse takoj 29'/,-	29* 4
kocke 30V2-3i^4 kristal takoj 28 V4 28 /,	juni-avgust 28l -v' 28% - Mirno.
žs HALI OGLASI
□a
UODM
se računajo po 4 sto t. besadu-Mastno ti-kaae beaede se računajo eakrat vefe. — Najna^fe : pristojbu* zaaia 40 stotiak. ;
□□
PO
SpaciJaHst za »*{im bolezni
Dr. Alfred Šmrk®
Orrfhrira od 2-4 pop. V. G. Galllaa 2. (IHazza GoMoni 9>
Iffem
risaija. Predstaviti se od 10—12 dopoldne. Ar h. Ostaperaria, via Nuova 20 (Palača ^ivaoeteaske Banke).	802
*oba s hrano ali brez se odda. — Via Geppa 16, II. n., vr. 8. (9»»3
fffolH ▼*je„Qc» za mizarsko delo, ulica Belvedere ttUtlll 10, ŠtoHa.	S(H
Bridi Popotovanja se prod« krasen divji petelin KHHl in kaplja franger) Sop.n. velika pisaina miza krasen umivalnik, 3 velike slike ter 1 garnitura finih stolov kakor tudi več drugih predmetov. Via Conicoli 13, vr. 10.	8C5
Bit Militi 110 saliIDe 5 kg (ZA uzorec) v platno "•inRaiirc zavite, samo K 10.00 franko po povzetju pošiija Friedman Herman, tovarna Szatmar St. 204 Ogrsko. — Reflektirani na stalne odjemalce	783
Mfihlirnnn sohico, z popolnoma prostim vho-llClflUlillU dom, za 2 osebi, se išče takoj —
Ponudbe Trst.
ceno pod r Čisto • po tno
1 žeče, 791
CWI7nfl s°t>a 2 vporabo kuhinje se odda takoj v rni&HKI najem. V. Cofi:merciale 9, pritličje. (801
Odda
-e takoj meblirana soba z dvema poefte-ljama na željo tudi hrana. Ulica Com-merciale 9. pritličje.	800
Odda
se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št. 40, vr. 2.	900
Služkinjo
pod št, 789.
za gostilno in za hidna dela se išče. Naslov pove Ins oddelek Edinosti
7S9
na Protky v °k°bci Tr<ta, razna rUACMVu podopja in 2500 sežnjev zemljišča.
vinograd in vrt. Naslov t od št. 790.
pove Ins. odd.
Edin s ti 79J
Ose
postelji vzmet:, nove žimnicc K 86.— Popolna spalna soba z žimnlcami K 20 — V. Fouderia 1'2, I.	2316
Prenočišče - gostilna - buffet Hinko
Us«}2 Trst uL Carradori 15. Vedno na razpolago HUMI gorke in mrzle jedi, kakor tudi pristno douiače sveto rižko vino, teran in drugo vrste ina, kakor tudi Drebeijevo pivo. Za obilen obisk se pri oroča H. KosiČ-	2333
Pravnik
Slovenec, govori in p>je slovenski, italijanski In nemški, pozna .-te ogra-Gjo, priporoča se slovanskim odvetniškim pisarnam v "l'rstu Ponudbe pod „Pravnik št. 792' na Ins odd. Edinosti.	792
Kdor želi svojo sedanjo negotovo in slabo
plačano službo zamenjati z boljšo, kdor išče dobrega in lahkega postranskega zaslužka,
kdor uživa ugled in zaupanje pri svojih
prijatelj h in znancih, kdor se ne plaši pred akvizicijskim poslom, če se mu dobro izplača, t a naj nemudoma sporoči svoj naslov pod „Poštni predal 47", Ljubljana.
iJOltfii HiCH I	latf!
ušica Stadion 23
se priporoča ceuj. občinst1 za obilen obisk. — Prodaja se	vseh vrst.
Postrežba točna. — Cene zmerne.
g® :: Dobroznana mirodilnica ::
I !w. Camanr'5i
™ Sv. Ivan - Trst - blizu Bnr. dama
J ik izb&r beri? fj H = po vlak	s
III Zaloga za Trst in okolico red-fn "_ja	O
g caja za ctro- JiST^ 1	M
» ke in odrasle HHI^Ži. J	^ ter taia.nsfi It tatup pufti n • Teieisn 31
g^šHIHRSII 11^131
SOO
Trgovina jestvin in delikates
MARCE! LAZAR
Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave, olja in dr.
od vina enkrat rabljenih, doge 4 cm jake, 8 železnih ofero-Čev (glavna obroča 7 cm) dva lesena obroča, teža sodov 105 -120 kilogramov, količina 700 — 720 Htrov, prodajna cena kron 34*—, pri nakupu 30 ali več sodov cena po dogovoru. Pisati na: PRVA PR2-MO&3KA PARNA PE&i&A
SBovenci! :ss S3c*>va&iil
Priporoča se Vam slovenski krojač
Fran Rupv^i
Trst, ul. Geppa 10,1, n.
ki izdeluje obleke iz finega in navadnega sukna po zmenrifa cenah. Uzorci na razpolago. Obleke na ogled. Solidno delo.
r Izdeluje se uniforma vseh vrst.:::
Priporoča se si. občinstvu za obilen obisk.
Trgovina in motostvo.
BORZNO POROČILO.
dM 13. julija 1914. Efektna borza.
D u ii »j, 1.30 pop. Avstrijska rej*ta papir 80.75 avstrijska srebrna renta »>.70. avstrijska kronska renU 81.10 ogrska kronska ran ta	kre-
di Lice 5«2fv0, Angiobanka 32450, Union 557.—, Lttadetfcaak 465.—. Baakveretn 4<r>.— drž. žel. «52.—. Lombardi 72.75. alptnka 737 , turške srečko 2» 2. - Napolaoei 1921. nmrke papir 117.85, Lonđoa kratko 34.M. Pariz 96 96 Mlafno.
Dan a j. 3.45 popt Avstr. rent« papir 80.15. kre-ditke 5S2. 0, Lioyd 728 -, dri. iaL 6 0.50, Lo -bnrdi 73 . alpuiko 7»i9.b0. turfks .srečke 2»<6 50 cbeques Pariz 96.92. M ačno.
Trst, urad.) Francija 9585 - 90.1,\ Nemčii* 117 7») - 118.10, It. 95.&S - '.>5.0 , London 24.15 - 24.22, 20 frankov 19.16 - It.:«, 20 mark 29.43 - 23.54, so-vereagn 24.« >7-24.12 nocu&ki papir 117.70.118.10, italijanski papir 95 50 - 95.1*5, avstr. zlata renta. [<«>.«»5
1<* .75, avstrijska kronska renta8L--81.4<\ osrska
zlarjt rrnta 96 90 -96 30, ogrska kronska renta 79.— 79.30, turške srečke 202 • 2tw.— diskont aa menice do 3 mesecev 3*1, - 4nad 3 mesece 4l/4 - 4»/«%.
Blagovaa borza.
Budimpešta, 1L juiya Pš en i ca za april 13.07, maj —.—, okt. 1294, r ft sa april —. okt.
924; okt. 9 89; oves sa april--. oktober 7.65
koruza za maj 716 juli 7 18 av£. 7.30 Ponudbe pšenice srednje, povpcsAevaaje slabo. — Tendenca trdna Prodne 5flw q inAje.
Trst. . lSjnl^a Kava. Saatos good averagn
»J^j	«a jaK —.----- september
S4J5-	«irr—ksi 1*7» MlSO. anine 56/T5 -
58.— Tendenca nna Onad Hta sa maj ___
— - . jaM —.---Btfšamkm tt.75—. de-
eeber 51J0-—,	---
Sladkor. GbMka tafccg
A-
Dr. HORVATH Via Kncva 22
specijalist za kožne in
RJE bolezni šibkost in nervoznost, za bolezni v nogah in sklepih. - Sprejema ' 11 do i pop. in od 4 do 6 zvečer
u&ca Sette Fortrae 12. - ZMKA OUJL mm
ffl kiul Kmgt Hfis&ajg«, mmm n ons,
ki tm Hfl žeto - SteMnfea kres m
Izredna prilika
V urarni
memsškN, msr
^RSO ŠTEV. 30
se vdobi VELIK IZBO« ŽEPNIH IN STENSKIH l UR. — Prodaja se. kupuje in menjuje ago-cene moderne ali stare predmete. Velik izbor predmetov iz am. doble zlata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10-90 naprej.
27V4 - 28'4 anv«
»«/.-28— jnlij - 28.2a .
VelikBRsho z lo^c pchiitJB In teperarlj
Paolo Oa§twirfh, Trst
Dim SfatfSon St 6 m redoffita Penite).
lUfJMJ osonen vir za Mka ovmle bodisi slede cen kakor toM kakrnstL Kolosalni hbt. - Tefef. 22 85