YU ISSN 0040-1978
leto XLI, št. 36
Ptuj, 15. septembra 1988 cena 800 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Z mednarodnega sejma v Celju (stran 2)
Pismo predsedniku (stran 3)
V vrtu (stran 6)
Vera svetuje (stran 7)
Tudi ribiški turizem je denar (stran 9)
21. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CEUU
Največji uspeh ptujskega obrtništva
Trinajsti september bo zapisan
z zlatimi črkami v zgodovini
ptujskega obrtništva: Ivan Go-
milšek in Jože Milošič sta prejela
visoki sejemski priznanji. Prvi je
prejel zlato plaketo mesta Celja
za polževo gonilo, ki so ga v
obratovalnici Ivana Gomilška iz-
delali na željo UNIORJA iz
Zreč. Z njim so nadomestili do-
sedanji uvoz. Zlato plaketo me-
sta Celja mu je podelil izvršni
svet.
Ivan Gomilšek je prejel tudi
zlato plaketo za vrhunske obrtni-
ške izdelke. To mu je podelil or-
ganizator (Zveza obrtnih zdru-
ženj Slovenije, splošno združenje
drobnega gospodarstva Slovenije
in Zavod Golovec). Bronasto
plaketo za vrhunske dosežke v
obrtništvu pa je za električno kru-
šno peč prejel Jože Milošič.
21. mednarodni obrtni sejem
je prinesel doslej največje pri-
znanje ptujskemu obrtništvu. Pri-
znanja so ponoven dokaz, da na-
ši obrtniki znajo delati, da pa se
družba do njih mačehovsko ob-
naša.
MG
Ivan Gomilšek (desno) in Janez Rižnar na celjskem sejmu.
Foto: J. Bračič
Mirko,
Ptujčani
smo s teboj!
Ptujski maratonec Mirko Vin-
diš je pred odhodom na olimpij-
ske igre v Seul pripravil uradno
slovo za svoje sodelavce in navi-
jače. Od njega so se poslovili tu-
di predstavniki družbenopoliti-
čnih organizacij in SO Ptuj. Pred
odhodom pa je Mirko povedal,
da je na tek odlično pripravljen
in da bo za njega velik uspeh, če
se bo na olimpijskem maratonu
uvrstil med prvih 15 tekmoval-
cev. Mirku želimo v Seulu čim
več športne sreče in veliko uspe-
ha!	.OM
VLADO KLEMENČIČ, ČLAN CK ZKS V PTUJU
Majskim ukrepom vso podporo
z vodilnimi delavci ptujske
občine se je minuli četrtek v Ptu-
ju pogovarjal Vlado Klemenčič,
član CK ZKS. V uvodni besedi
je govoril o sedanjih družbeno-
političnih in ekonomskih dogaja-
njih pri nas. Pri tem je izpostavil
zadnja dogajanja na Kosovu in v
Srbiji. Pri tem je še posebej pou-
daril, da imajo mnogi pri nas ne-
realna pričakovanja, da je mogo-
če probleme rešiti čez noč. Tudi
ni mogoče govoriti o politični
enotnosti, (zahteva je bila posta-
vljena na zvezni partijski konfe-
renci) kot enkrat za vselej dani.
saj je to dinamičen proces, v nas-
protnem primeru gre za diktatu-
ro in ne za demokratične odnose.
Majske ukrepe zvezne vlade je
treba podpreti, pa čeprav se nam
zdi, da v tem trenutku ne dajejo
nobenih rezultatov. Zasnovani
so dolgoročno, sproti jih dogra-
jujemo. Res pa je, da je bilo na
osebne dohodke prenešeno večje
stabilizacijsko breme kot je bilo
v začetku predvideno, da nista
svoje vloge odigrali proračunska
poraba federacije in kreditno
monetarna politika.
Za prenovo zveze komunistov
je Vlado Klemenčič poudaril, da
mora zveza komunistov sestopiti
iz oblasti, kar pomeni, da naj ne
odloča o gospodarskih zadevah,
ampak se naj razvija kot politi-
čna organizacija, se organizira
tako, da bo v vsakem trenutku
sposobna oceniti kaj v naši druž-
bi v nekem trenutku zasluži poli-
tično podporo in kaj ne.
Vodilni delavci, člani zveze
komunistov so na četrtkovem
snidenju ustanovili tudi aktiv vo-
dilnih delavcev, članov zveze ko-
munistov, kljub nekaterim pomi-
slekom, ki so dajali prednost vse-
bini in ne obliki. Predsednik
aktiva je Marjan Ostroško.
NaV
Vlado Klemenčič na obisku v Ptuju	(Foto: M, OZMEC)
^ UVODNIK	^
Pomembna sila
naroda
Vse države, ki nimajo urejenega odnosa do kmetijstva, so re-
vne. Dokazov za to imamo v svetu ničkoliko, tako v vzhodnoevrop-
skih kot azijskih in afriških državah. Hrana pa je osnova vsemu in
kmetijstvo, je torej mnogo bolj pomembno kot vojska in politika.
Lačen vojak se ne bo boril, lačen politik in lačen delavec bosta de- \
lala slabo . . .(sposojena misel).	'
Tudi pri nas nimamo urejenega odnosa do kmetijstva. Je pa \
bilo kmetijstvo tisto, ki je pomagalo zgraditi to kar imamo. Na \
kmetijah so zrasli in z njih odšli pomembni ljudje, ki danes vodijo
vojsko, industrijo in politiko. In vsi so, žal, počasi pozabili na kme- i
tijstvo. Tudi to pa nas je pripeljalo v situacijo, ki jo sedaj preživlja- ,
mo nejevoljni, malodušni, brez volje do dela, vendar pa z veliko za-
vestjo, da moramo razmere spremeniti. Temeljito in takoj.
Žal se tega zavedamo že precej časa, nimamo pa dovolj ener- \
gije da bi premagali odpore tistih, ki jim tako negotovo stanje godi
in je voda na njihov mlin. Tako so tudi kmetje bili nekaj časa med \
glasnimi kričači, lahko bi se tudi pridružili delavcem na cestah in i
ulicah, pa to ne bi veliko pomagalo. Ali pa nič. Tako so sami stak- i
nili glave in se dogovorili za ustanovitev svoje — kmečke zveze.
Najprej v republiki, njene podružnice pa rastejo kot gobe po dežju v
vseh slovenskih občinah, tudi v ptujski.
Njihov namen ni razbijati našo družbo in iskati konflikte s ko- j
merkoli. Iščejo skupen jezik z delavci, ki morajo vedeti, da hrana ni I
tako draga zato, ker dobi kmet zanjo preveč. Skupen jezik z intelek-
tualci, kmetijskimi strokovnjaki, ki ne smejo biti na stranskem tiru
kot danes. Njihova neomajna volja je iskati in poiskati pot iz seda-
njega klopčiča in prevar. Čim hitreje nameravajo ustvariti pogoje
za pridelavo več kakovostne in cenejše hrane, saj se zavedajo, da
morajo prehraniti veliko družino, v kateri si moramo deliti dobro in
slabo po enakih deležih. Želijo ohraniti zdravo naravo in ji tam,
kjer je že načeta, ozdraviti rane. V svoje vrste vabijo vse razumnike
in somišljenike. Navsezadnje je moč in odlika države v primernem
življenjskem standardu kmeta in delavca. Če se tega še nismo za-
vedli, nam, kot pravijo kmetje, bog pomagaj.
Kmečki zvezi v ptujski občini ne bosta več trpeli krivic, kijih že
desetletja doživlja kmečki živelj. So proti monopolom, ki diktirajo
cene njihovih pridelkov. S prstom bodo odslej pokazali na vsakega,
ki se obnaša oblastno in družbi škodljivo. Mladi združeni v svoji
kmečki zvezi, imajo še bolj konkretne in revolucionarne zahteve: vr-
niti zadrugam njihovo nekdanje premoženje, ukiniti zemljiški mak-
simum, uvesti družinske kmetije kot temelj kmetijske proizvodnje.
Urediti razmere pri dedovanju kmetij, jasen zakon o zadružništvu
in tako dalje in tako dalje.
Kot so zapisali v osnutek svojega programa, se bodo borili pro-	I
ti velikim farmam, kijih še naprej načrtujejo v družbenem kmetij-	|
stvu. Zavzemajo se za ponovno uvedbo zadružne lastnine, del nje	j
naj postanejo pridelovalni obrati, ki jih v pretežni meri zalagajo	j
kmetje...	j
Tako se kmetje odpovedujejo dosedanji vlogi zgolj delovnega,
ubogljivega in kimajočega ljudstva. Delovati nameravajo kot po-	\
membna sila naroda. Tako pa bodo povzročali precejšnje valovanje	\
v naših družbenih tokovih. Toda valovanje zbistri še tako umazano
vodo, zakaj torej ne bi zbistrilo še naših notranjih razmer in medse-	|
bojnih odnosov?	\
Jože Bračič
____________
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
15. september 1988- TEDNIK
V CEUU ŠE DO NEDEUE 21. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
V obrti bo v bodoče drugače,
obljubljajo v zvezni vladi
v petek, 9. septembra, so v Celju odprli največjo obrtno ma-
nifestacijo v Jugoslaviji. Na njem letos sodeluje rekordno število
razstavljalcev, prek 3100. Sejem so organizirali: Zveza obrtnih
združenj Slovenije, splošno združenje drobnega gospodarstva
Slovenije ter zavod Golovec. Sejem poteka pod naslovom »Vse za
obrt, obrt za vse«. Odprl ga je predsednik zveznega izvršnega
sveta Branko Mikulič.
V imenu organizacijskega od-
bora je petkovo otvoritveno slo-
vesnost pričel predsednik Zveze
obrtnih združenj Slovenije Er-
nest Draš. Dejal je, da je celjski
obrtni sejem največja obrtna ma-
nifestacija pri nas. Med drugim
je povedal:
»Sejem postaja resnično po-
sloven. Zato nas veseli, da tokrat
sodeluje veliko število razsta-
vljalcev iz drugih delov Jugosla-
vije.
Drobno gospodarstvo pojas-
njujejo kot gospodarstvo, ki je
prisotno v vseh dejavnostih z
izjemo kmetijstva, obsega vse
proizvodne in storitvene zrno- .
gljivosti ter kot samostojne tr-
žne subjekte vključuje mala
podjetja do sto zaposlenih, ne
glede na lastninsko obliko
(družbena, zasebna, zadružna
in mešana podjetja), in samo-
stojne podjetnike v vseh obli-
kah organiziranja. Obsega tu-
di obrt kot dejavnost v celoti,
vendar le tiste organizacijske
oblike, ki zaposlujejo največ do
sto delavcev.
Sejem je v dvajsetih letih svo-
jega obstoja ter dela obrtniške
organizacije v Sloveniji odigral
neprecenljivo vlogo spodbujeval-
ca in usmerjevalca obrtniških
prizadevanj, ustvarjalca ugodnej-
šega družbenega razpoloženja do
tega dela gospodarstva in tudi
konkretnega ekonomskega po-
speševalca obrtništva v Sloveniji
in Jugoslaviji. Letos ima žal še
eno manj spodbudno značilnost:
še nikoli ni bilo tako velikega
razkoraka med tistim, kar vidimo
na njem, in tistim, kar se dogaja
v naših obratovalnicah. Za zuna-
njim bliščem sejma se skriva ne-
kaj, česar že dlje ne moremo več
imenovati boj za razvoj, ampak
le še za goli obstanek. V proiz-
vodnih dejavnostih, ki naj bi bile
nekakšen paradni konj jugoslo-
vanskega obrtništva, je stanje še
posebej porazno. Skokovito na-
rašča število obrtnikov, ki zmanj-
Po osnutku in predlogu spre-
memb obrtnega zakona bodo
lahko zasebniki opravljali vse
dejavnosti, razen tistih, ki jih
prepovedujejo drugi zakoni. V
slovenski skupščini bodo o
spremenjeni in dopolnjeni dav-
čni in obrtni zakonodaji raz-
pravljali še ra mesec. Po raz-
pravi v odborih naj hi 28. sep-
tembra vsi trije zbori slovenske
skupščine sprejeli predloge
obeh zakonov. Osnutka zako-
nov je skupščina sprejela 26.
maja.
šujejo svoje proizvodne progra-
me, opuščajo večizmensko delo.
in kar je najhujše — odpuščajo
svoje delavce. Dogaja se ravno
nasprotno tistemu, kar smo pred-
videli in zapisali v vse planske li-
stine in za kar se načeloma zav-
zemamo na vseh ravneh naše
družbe.
Vzrokov za takšno stanje je ve-
liko: od nespodbudne zakonoda-
je, ki še vedno ni našla prave re-
šitve za učinkovito usmerjanje
zasebnih sredstev v produktivne
naložbe, do prevelike družbene
porabe, ki predvsem v obliki pri-
spevkov tišči k tlom marsikatere-
ga obrtnika in se sploh spremi-
njajo v najbolj učinkovito sred-
stvo za zatiranje zasebne pobu-
de.
Poglavje zase pa je trenutno
posojilna politika. Ta je odraz
stanja, v katerem se nahaja naše
gospodarstvo, vendar je kljub te-
mu že prešla vse meje razuma. V
Sloveniji narašča število obrtni-
kov, ki ne zmorejo poravnati niti
obresti za najeta obratna sred-
stva. Na osnovi tega lahko ugo-
tovimo, da o razvoju obrtništva
ne more biti govora.
Precejšen del krivde za prepo-
časen razvoj drobnega gospodar-
stva nosi tudi nespodbudna zve-
zna zakonodaja. V mislih imam
predvsem tri stvari; ki jih bo po-
trebno nujno rešiti: odprava pro-
metnih davkov na vsa osnovna
sredstva in repromaterial, zagota-
vljanje plačil obrtnikom v zakoni-
tem roku in možnost vključevanja
obrtnikov v mednarodno delitev
dela. Odveč je pripominjati, da
smo na vse te težave že nič koli-
kokrat opozarjali, lani nas je pri
tem podprla tudi akcijska konfe-
renca Zveze komunistov Jugosla-
vije.
Težko je verjeti, da bo moč s
kratkoročnimi spremembami
sploh še kaj bistvenega izboljšati.
Naša največja pričakovanja so
zato usmerjena v spreminjanje
temeljnega ustavnega položaja
zasebništva, v vnašanje podjetni-
škega duha v gospodarstvo in v
preoblikovanje lastnine. Ta mora
končno dobiti svojega naslovni-
ka s polnim imenom in priim-
kom, s tveganjem in z ekonom-
sko odgovornostjo. Zavedamo
V zasebnem in družbenem
drobnem gospodarstvu naj hi
bilo do leta 2000 zaposlenih že
med 200 in 275 tisoč delavcev.
V letu 1986 jih je bilo 80 tisoč
Delež družbenega proizvoda,
ki ga ustvarja drobno gospo-
darstvo. pa naj hi v tem letu
porasel na dvajset do tride.sel
odstotkov. V letu 1986 je drob-
no gospodarstvo bilo udeleže-
no v družbenem proizvodu s
6,7 odstotka. Omenjeni podat-
ki so iz osnutka strategije raz-
voja drobnega gospodarstva
Slovenije. Izdelali so ga stro-
kovnjaki celjskega razvojnega
centra, ljubljanske ekonomske
fakultete Borisa Kidriča in
mariborskega ekonomskega
centra. Strategija je nastala
na pobudo republiškega komi-
teja za drobno gospodarstvo.
se, da takšne korenite spremem-
be ne bodo povsod enako toplo
sprejete, vendar je jasno, da bo
le z njimi mogoče uravnotežiti
gospodarstvo«.
Sejem je odprl predsednik zvez-
nega izvršnega sveta Branko Mi-
kulič in med drugim povedal:
»Izkušnje iz razvitega sveta so
pokazale, da brez primernega
razvoja drobnega gospodarstva
ni mogoče zagotoviti ustrezne
delitve dela, specializacije in op-
timalnega izkoristka možnosti, ki
jih ima vsaka človeška družba.
Seveda pa to nikakor ne pomeni,
da lahko razvoj gradimo samo
na majhnih proizvodnih in storit-
venih zmogljivostih. Srednja in
velika samoupravna podjetja v
Denarja za razvoj drobnega
gospodarstva je vedno manj.
Bančna posojila so predraga.
Kreditna banka Maribor —
PE Ptuj je v prejšnjem letu za
razvoj drobnega gospodarstva
namenila nekaj nad 130 mili-
jonov dinarjev. Skupno je ugo-
dila 32 zahtevkom za investici-
je in za obratna sredstva. V
primerjavi s prejšnjimi leti se je
število zahtevkov močno zniža-
lo. Rešilna bilka za razvoj naj
bi bil sklad za drobno gospo-
darstvo. Prvi poizkus je v obči-
ni propadel. Sedaj naj hi ga
ustanovili. Ovire, tudi zakon-
ske, so končno premagane.
Premagati pa bo potrebno še
miselne. . .
družbenem sektorju bodo imela
še naprej primarni položaj.
Z različnimi ukrepi skušamo
ustvarjati kar se da ugodne raz-
mere za razvoj drobnega gospo-
darstva. Pri tem izhajamo iz dej-
stva, da ima drobno gospodar-
stvo še veliko možnosti, ki jih ni
izkoristilo, in s katerimi bi po-
spešili in poenostavili razvoj
družbe.
Čeprav smo v zadnjih letih do-
segli nekatere uspehe v razvoju
drobnega gospodarstva, s tem ne
moremo biti zadovoljni. To potr-
juje podatek, da je tudi v Slove-
niji, ki je pred drugimi republi-
kami in pokrajinami, v vsaki za-
sebni obratovalnici zaposlen le
po en delavec, kar je dvakrat to-
liko kot drugod po Jugoslaviji.
Dogmatski odnos do tega dela
gospodarstva je še vedno eden
od razlogov za počasnejši razvoj
drobnega gospodarstva. Razvoj
ovirajo tudi nekatere ustavne in
sistemske omejitve. S predlagani-
mi spremembami ustave in z re-
formo gospodarskega sistema pa
bodo odpravljene tudi tovrstne
omejitve.
Predlagane spremembe namreč
na široko odpirajo vrata za hitrej-
ši razvoj drobnega gospodarstva.
Gospodarsko-sistemski pogoji za
gospodarjenje tako v zasebnem
kot v družbenem sektorju bodo
kmalu enaki.«
Branko Mikulič je obiskal
ptujski razstavni paviljon
Na celjskem sejmu letos raz-
stavlja prek 3100 razstavljalcev,
zlasti veliko je zasebnikov. Ptuj-
ski razstavni paviljon ima blizu
sto kvadratnih metrov in v pri-
merjavi z drugimi izstopa. Obrt-
rio združenje in obrtna zadruga
Panorama Ptuj sta letos postavi-
la svojega.
Za dalj časa se je Branko Mi-
kulič z delegacijo zveznega izvrš-
nega sveta ter drugimi spremlje-
valci ustavil le v ptujskem pavi-
ljonu. V imenu obrtne zadruge
Panorama in obrtnega združenja
ga je pozdravila vodja komercia-
le Ivanka Krajnc. Znani ptujski
obrtnik Ivan Gomilšek pa mu je
predstavil svoj nov izdelek —
polževo gonilo za žičnice.
Ptujčani so letos za sejemske
nagrade prijavili sedem izdelkov.
Svečana podelitev je bila v torek
popoldan.
Spremljajoče sejemske prireditve
V času sejma se je v Celju mar-
sikaj dogajalo. Prvič v zgodovini
sejma so se srečali tudi delavci v
obrti iz vse Jugoslavije. Prvo sre-
čanje obrtnih delavcev sta pri-
pravila zvezni odbor sindikata
delavcev v komunalnem gospo-
Razvojne usmeritve za drob-
no gospodarstvo v naslednjih
letih smo v ptujski občini spre-
jeli v prejšnjem letu. Po že zna-
nih podatkih je znašal delež
zasebnega in družbenega obr-
tništva v družbenem proizvodu
občine 8,4 odstotka v letu
1986. Za leto 1987 še ni poda-
tkov. V prejšnjem letu je bilo v
drobnem gospodarstvu v obči-
ni zaposlenih 1807 delavcev,
od tega v zasebnem delu 884, v
družbenem pa 923.
darstvu in obrti ter republiški od-
bor sindikata delavcev obrti Slo-
venije. Slovenski obrtni delavci
pa so se zbrali na svojem šestem
srečanju. V soboto so bile v Ce-
lju tudi tradicionalne športne
igre. Ptujčani so letos tekmovali
v dveh disciplinah: v kegljanju
in v streljanju.
Ptujčani letos razstavljajo predvsem visoko kakovostne in nove izdelke
Branko Mikulič: »S predlaganimi spremembami na široko odpiramo
vrata za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva ...«
Ivan Gomilšek je tudi letos med najuspešnejšimi razstavljalci
Posebno pozornost je med obiskovalci sejma vzbudila tudi Milošičeva
električna krušna peč
posnetki: Jože BRAČlC
Branko Mikulič med ogledom ptujskega razstavnega paviljona
TEDMIK - september 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Kmečki zvezi tudi v ptujski občini
. Pred tednom, v četrtek 8. sep-
tembra, so tudi v ptujski občini
ustanovili kmečki zvezi: podruž-
nico slovenske kmečke zveze in
občinsko zvezo kmečke mladine
fHujska občina je druga največja
kmetijska občina v Sloveniji in
število kmetovalcev je temu
ustrezno. Mnogo je torej tistih,
ki čutijo vse tegobe in krivice
zadnjih nekaj deset let, ko je dru-
žba občasno pozabila na kmetij-
stvo in kmeta. Za sedanji trenu-
tek pravijo kmetje, da je nevzdr-
žen, krivice se vrstijo, splošna
kriza naše družbe je za kmetij-
stvo še bolj občutna. Toda kme-
tje so se odločili, da se bodo upr-
li, s strnjenimi vrstami in argu-
menti se bodo lotili razbijanja
monopolov in vzpostavljanja no-
vih razmer v kmetijstvu in družbi
nasploh. Njihov cilj je čim hitre-
je ustvariti pogoje za čim večjo,
čem cenejšo in čim bolj zdravo
pridelavo hrane.
Ustanovnega občnega zbora v
Skorbi se je sicer udeležilo manj
kmetovalcev kot je bilo pričako-
vati, posebno ker je bil tega dne
praznik. Tako pa so se kmetje in
vabljeni gostje delili na pol. Tudi
sicer so imeli gostje, predstavniki
političnega življenja in kmetij-
skih gospodarskih organizacij,
več volje in časa za razpravo. So
pa se seveda oglasili tudi kmetje
in razprava enih in drugih bo do-
bra podlaga za program dela
obeh kmečkih zvez v ptujski ob-
čini.
Na ustanovnem zboru so izvo-
lili 19-članski upravni odbor. Za
predsednika podružnice sloven-
ske kmečke zveze so izvolili kme-
ta Janeza Žampo iz Levajncev,
za predsednika občinske zveze
kmečke mladine pa mladega
kmeta Janka Zavca iz Lancove
vasi.
Janez Žampa: »Zveza bo po-
žela toliko sadov, kolikor bo zna-
la uspešno delati in sodelovati.
Hočemo poštenost, enakost. De-
lavec ne sme imeti občutka, da
drago plačuje hrano zato, ker do-
bi kmet zanjo preveliko plačilo.
Zavedamo se, da ne bomo podrli
debelega zidu, ki nas loči od
družbe brez krivic. Obljubljamo
pa, da ga bomo pošteno popra-
skali!«
JB
Janez Žampa
Janko Zavec
Govori se.. .
. . . da nikar ne hodite predpla-
čniki davčnih obveznosti, zakaj
dobili boste položnico, na kateri
ne bo zneska, ker ste svoje obvez-
nosti že poravnali, plačati pa boste
morali stroške položnice 100 di-
narjev, k temu pa še prištejte stro-
ške banke za storitev. Dobro, da
so pri nas krivi kaj tudi računalni-
ki . . .
. . . da graščaki še vedno niso
priljubljeni, čeprav vedno več go-
vorimo o privatni iniciativi. V ptuj-
ski občini imamo gradove in tlako,
le graščakov nimamo .... za grad
Turnišče. grad Bori... Sanacij-
ska dela pa tečejo . . .
.. . da miličniki postaje milice
Ptuj (vsaj nekateri) ne bodo zlah-
ka pozabili sestavka v Tedniku, v
katerem je bilo zapisano, da je
nek miličnik (imena nismo zapisa-
li, lahko pa ga še zmeraj) prekora-
čil svoja pooblastila, ko je pretepel
mladeniča. Eden naših sodelavcev
je v času festivala med prevozom z
lastnim avtomobilom (službeni je
bil namreč zaseden) po Krempljevi
ulici do trgovine NA-MA, kljub po-
jasnilu, da gre za nakup pijače za
vojake, ki so vseh pet dni organi-
zatorjem festivala pridno pomaga-
li, dobil plačilni listek za kazen,
ker je kršil odlok o prepovedi vož-
nje z motornimi vozili. Ko hi se le
vseh pravil držali tako trdno in do-
sledno . . .
Kako zori
grozdje
Kmetijski zavod Maribor tudi
letos spremlja dozorevanje
grozdja. Zadnji podatki o zrelo-
sti so od 7. in 8. septembra. V
primerjavi z letnikom 1987 je le-
tošnje dozorevanje v rahli pred-
nosti in sicer pri ranih sortah za
dan, pri srednje poznih sortah za
štiri in pri poznih sortah prav ta-
ko za štiri dni. Če pa primerjamo
letošnje dozorevanje z letnikom
1986, pa je dozorevanje v pre-
cejšnjem zaostanku: pri ranih
sortah za osem, pri srednje poz-
nih za pet in pri poznih sortah za
4 dni.
Sicer pa strokovnjaki kmetij-
skega zavoda Maribor ugotavlja-
jo, da poteka dozorevanje nor-
malno in lahko pričakujemo do-
bro kakovost, seveda, če nam bo
vreme še naprej naklonjeno. JB
IZOBRAŽEVANJE V ZSMS
Za strogam imeoom
zanimiva vsebina
Petič zapored bodo v Ptuju mladi, ki delujejo v
komisiji za idejnopolitično delo pri občinski konfe-
renci zveze socialistične mladine, pripravili občin-
sko mladinsko politično šolo. Čeprav je ime šole in
komisije nekoliko strogo, pa se za tem imenom
skrivajo zanimivi in sproščeni pogovori, v katerih
zadnja leta sodeluje vse več mladih. Program letoš-
nje šole je delno že pripravljen, nekaj tem pa bodo
pripravili tudi po izbiri slušateljev.
Zaenkrat so v programu naslednje teme:
—	Tehnološki razvoj, energetika, ekologija. Pri-
pravili jo bodo v sodelovanju s TGA, ki si jo bodo
tudi ogledali, ter z ekološko skupino iz Ptuja, mla-
dinci iz TGA ter mladimi iz RK ZSMS, ki se ukvar-
jajo s temi problemi.
—	Kavčičev čas. O Kavčičevih spominih in dnev-
niku bo predaval Igor Bavčar, ki bo hkrati lahko
povedal tudi veliko zanimivega o delovanju Odbo-
ra za človekove pravice in o primeru Janša, Tasič,
Borštner.
—	Predstavitev dežele v razvoju ali narodnoosvo-
bodilnega gibanja. To temo bodo pripravili v sode-
lovanju z Republiškim centrom Klubov OZN in s
pomočjo tujih študentov pri nas.
—	Predstavitev zanimivejših raziskovalnih nalog
iz gibanja Znanost mladini..
—	Socializem po meri človeka. K tej temi namera-
vajo povabiti Milana Kučana in pripraviti z njim
odprto javno tribuno, na kateri bodo lahko obisko-
valci postavljali vprašanja. Vprašanja pa naj bi bilo
možno poslati že Tedniku ali sporočiti na Radio
Ptuj.
—	Represivna in permisivna vzgoja. To temo so si
mladi zamislili kot predstavitev šolske ure. V sode-
lovanju z republiškim komitejem za vzgojo in izo-
braževanje in srednješolskim centrom bodo posku-
šali analizirati naravo šolskih ur.
—	Pogled na vojno in povojno obdobje v Sloveniji
s časovne razdalje. Tu predvidevajo ogled filma
Igorja Križanovskega in pogovor z avtorjem filma
ter zgodovinarji.
—	Informiranje v ZSMS. Center za obveščanje in
propagando bo slušatelje seznanil z oblikami in
metodami informiranja v zvezi socialistične mladi-
ne in še posebej v občinski organizaciji, mlade pa
bi seznanili tudi z novinarskimi zvrstmi.
Nekaj tem bodo mladi pripravili še sproti — gle-
de na interes slušateljev. Najverjetneje jih bodo pri-
pravili skupaj s strokovnimi društvi v občini.
Predvidevajo, da bodo s šolo pričeli oktobra.
Predavanja in javne tribune bodo večinoma v Klu-
bu mladih in bodo odprta tudi za druge, ne samo
slušatelje. Sicer pa bodo o vsaki javni tribuni še po-
sebej obveščali.	d. 1.
V Srednješolskem centru letos 2400 učencev
Za ptujski srednješolski center
lahko rečemo, da je več kot do-
bro zaseden, saj ima v tem šol-
skem letu skupno 81 oddelkov z
2400 učenci, to je 4 oddelke in
200 učencev več kot lani. Veliko
težav so imeli z vpisom, ker so
morali odkloniti skoraj šestdeset
učencev. Kakšno prosto mesto bi
našli le še v metalurški usmeritvi,
v vseh drugih pa jih je celo nekaj
več kot bi jih lahko imeli. Kljub
temu pa to ni rekorden vpis, ker
je center že imel 2500 učencev ob
izteku starih programov in v za-
četku usmerjenega izobraževa-
nja.
Sicer pa so tudi v tem kolekti-
vu izkoristili letošnje počitnice
za nekatera vzdrževalna dela, ob-
navljanje dela cevovoda za toplo
vodno ogrevanje in nekatere or-
ganizacijske spremembe. Šola pa
je tudi bogatejša za nekatera no-
va učila in še zlasti za CMC ob-
delovalne stroje, ki so jih dobili
iz uvoza in so stali nekaj več kot
60 milijonov dinarjev.
»V šoli ni nikoli dovolj opre-
nie in učil. Ce se primerjamo z
Ostalimi šolami v Sloveniji, pa
Ugotavljamo, da smo ena od n^-
moderneje opremljenih šol. Ce
pa se usposabljamo za jutri in
naslednje desetletje, pa bomo
niorali opremi in učilom posve-
čati še več pozornosti,« pravi
ravnateljica SSC v Ptuju Meta
Puklavec.
V SSC imajo tudi dovolj stro-
kovno usposobljenih ljudi in je
njihova kadrovska struktura celo
nekoliko boljša kot je slovensko
'Srednješolsko povprečje.
Na vprašanje, če so letos star-
s kakšnimi organizacijskimi
^ovostmi, je ravnateljica Meta
'f*ukiavec odgovorila;
»Letos smo "nekoliko spreme-
nili sistem dela in ga podredili
osnovnim pedagoškim načelom.
Tako smo formirali nove zborni-
ce, v katerih so učitelji po posa-
meznih usmeritvah in ne več po
predmetih oziroma strokovni
plati. Dosedanje pedagoške iz-
kušnje so namreč pokazale na to,
da lahko učenca najlažje sprem-
ljamo z vsakodnevnim in spro-
tnim kontaktom med posamezni-
mi člani učiteljskega zbora in z
novo organizacijo upamo, da
smo to tudi dosegli.
V tem šolskem letu pa se bo-
mo še posebej posvetili delu s
starši in oddelčnimi skupnostmi,
nadaljevali bomo z raziskoval-
nim delom in na področju medo-
sebnih odnosov storili vse, kar
bomo znali in zmogli. Vse to bo
terjalo veliko prostovoljnega de-
la in upamo, da bodo temu ustre-
zni tudi rezultati že v tem šol-
skem letu.
Nastavili smo tudi zelo natan-
čen koncept razvoja. Na eni stra-
ni vztrajamo v pedago.ški organi-
ziranosti, kar predstavlja štiri šo-
le pod eno streho in dom, ki ima
sicer svojo organizacijsko obli-
ko. Tako skušamo zagotavljati
učiteljski kader in povezovati
učence v posamezni usmeritvi.
Delujemo tako, kot mislimo, da
moramo in nam organizacijska
shema doslej ni bila v napoto.
Res pa je, da veliko stvari mora-
mo reševati po zdravi pameti in
to pomeni tudi nekoliko več us-
klajevanja in drugih aktivnosti,
vendar zaenkrat ni težav,« pravi
Meta Puklavec.
Ptujski srednješolski center
ima na voljo tudi ustrezno raču-
nalniško opremo, ki ima namen,
da mlado generacijo opismenijo
tudi na tem področju. Poleg tega
pa jim računalnik koristno služi
še pri nekaterih drugih opravilih
in z njegovo pomočjo so letos
uspešno uskladili tudi šolski ur-
nik.
Kaj pa finančne težave?
»Žal je položaj srednjega šol-
stva veliko bolj kritičen kot os-
novnega in tudi mi se močno
opletamo s temi težavami. Precej
moči nam jemlje dokazovanje,
da se morajo tudi v našem centru
učenci greti in da so stroški kur-
jave prav tako osnovni program.
Prepričana sem, da bomo v ptuj-
ski občini to spoznali in naše po-
trebe tudi enakopravno upošte-
vali. Res pa je, da so srednješol-
ski programi za okrog 15 odsto-
tkov podcenjeni in lahko si je
predstavljati kaj to pomeni. In-
formacija v Teleksu o visokih
plačah v SŠC v Ptuju, dal jo je
slovenski minister za izobraževa-
nje, ni točna. Navaja naše brutto
osebne dohodke v znesku 110
milijonov starih dinarjev. Sam
pa je kasneje ugotovil, da niso
točni. Osebni dohodki naših pro-
fesorjev so še vedno pod 800 ti-
soč dinarji. Veseli pa bi seveda
bili, če bi lahko to številko, ki jo
navaja predsednik komiteja za
vzgojo in izobraževanje, tudi do-
segli.«
V Ptuju zagotavljamo kadre za
dve občini, tudi ormoško. To po-
meni, da bo težko doseči neko
končno podobo SŠC. Zavedati
pa se seveda moramo, da seda-
nje usmeritve so tiste, ki bodo za-
gotavljale potrebne strokovnjake
za naslednje generacije. Upošte-
vajoč razvoj turizma, pa bo v
Ptuju potrebno razmišljati mor-
da tudi o kadrih za to področje.
»Kot šola smo pripravljeni na
novosti in tudi nove programe.
Družbenopolitična skupnost pa
bo morala reči odločilno bese-
do,« pravi ravnateljica Meta Pu-
klavec in dodaja, da imajo letos
v programu pridobitev samostoj-
nega programa elektrotehnike, to
je matično šolo. Saj računajo, da
so s svojim minulim delom že
marsikaj dokazali in da so temu
cilju tudi zelo blizu. Zavedajo pa
se, da bo pot težka, da bo potreb-
no veliko usklajevanj, prepriče-
vanj in dokazovanj.
V ptujski in ormoški občini je
problem tudi izobraževanje de-
klet. Z zelo natančnimi analiza-
mi in zagotavljenjem pogojev bo
potrebno uvesti tudi program, ki
bo vključeval učenke do četrte
zahtevnostne stopnje. Pravijo, da
računajo na pomoč nekaterih
strokovnih institucij.
»Iz programa I. in II. samopri-
spevka je ostala nerealizirana
šolska kuhinja in težave okrog
preskrbe s šolsko prehrano se
bodo zato še nadaljevale. Prav
tako še ne vemo kako bo z zuna-
njimi športnimi objekti«, ugota-
vlja Meta Puklavec in dodaja, da
je letošnje leto tudi priložnost za
še eno njihovo nalogo. Temeljito
se bodo posvetili temu ~ kako
bi čimbolj olajšali pot do znanja
mladim, sposobnim in perspe-
ktivnim bodočim kadrom. Vse si-
le bo potrebno vložiti v sodobne
metode in oblike pouka za mla-
do več kot 2400-člansko družino,
ki bo še kako čutila breme zgre-
šenih odločitev in na svojih ple-
čih nosila skrb za boljši in pravi-
čnejši jutrišnji dan. Pravičnejši
tudi zato.'da se ji ne bo le jema-
lo, ampak tudi dajalo, kar ji pri-
pada in do česar ima vso pravi-
co.	mš
Pohod po poteh
Kozjanske čete
in kurirje¥ UOM
v krajevni skupnosti Olge Meglič v Ptuju so tudi letos združili
krajevni praznik s pohodom po poteh Kozjanske čete in kurirjev
NOV. 51 se jih je zbralo v petek zjutraj pred domom krajanov na Vi-
čavi in nato krenilo proti Dravi. Skupina treh čolnarjev, ki jih je vodil
Marjan Ljubeč, jih je varno prepeljala prek reke, po nekdanji kurirski
poti Olge Megličeve. Pohodnikom so se priključili ob poti še občani
iz Hajdine, Dolene in Majšperka, tako da jih je prišlo na Jelovice ne-
kaj prek 100. Seveda pa med pohodniki tudi letos niso manjkali voja-
ki iz ptujske garnizije, s katero krajevna skupnost Olge Meglič oziro-
ma njeni krajani že tradicionalno dobro sodelujejo.
Čeprav bomo o letošnjem pohodu še poročali, pa je potrebno
poudariti, da gre v osnovi za spominsko prireditev, ki s svojo razsež-
nostjo že prerašča v širšo manifestacijo vsakoletnega srečanja ljudi iz
štirih krajevnih skupnosti. Vsem je sicer osnova prenašanje tradicij te-
ga dela slovenske revolucionarne preteklosti, gre pa danes že za neko-
liko širši pomen - potrebo po druženju, družabništvu in sprostitvi.
Tako pa je bilo tudi na mitingu v Jelovicah, ki so se mu priključili do-
mačini in številni gostje od blizu in daleč, tudi iz sosednje Rogaške
Slatine. Tam je bil udarniško tudi ansambel Tornado iz Majšperka,
njihovi gasilci pa so poskrbeli za okrepčilo — vsi pa za dobro počutje
pozno v noč.
Za izvedbo in organizacijo pohoda ima že vsa leta največ zaslug
Fanika VAUDA, njeni zvesti sodelavci pa so tudi v Hajdini — letos
so jih v lovskem domu pogostili s čajem, v Doleni — kjer nikoli ne
zmanjka dobrega domačega prigrizka, na Jelovicah — kjer se domači-
nom priključijo še Majšperčani, in v Žetalah — od koder jih drugi
dan vodi pot proti domu. Za dva dni postanejo kot ena družina in
partizanske Jelovice kraj spominov, srečanj in dobre volje.
Tudi letos je bilo tako — kot so poudarjali številni govorniki.
Med njimi stari bočki partizan Franc But-Branko, delegat iz Rogaške
Slatine, Karel Žmavc — Gorazd, v imenu skupščine kozjanskih bor-
cev, krajan iz Majšperka Janez Belšak — v imenu skupščine in občin-
skih družbenopolitičnih organizacij. Tam so bili tudi učenci iz pionir-
skega odreda Kozjanske čete s svojimi starši in prisotne razveselili s
svojim nastopom.
Prisrčno in tovariško je bilo tudi v Žetalah. Jože Krivec, tajnik
krajevne skupnosti, in učenci žetalske osnovne šole so prav tako po-
skrbeli za prisrčen sprejem in dobrodošlico. Od tam pa so se pohod-
niki odpeljali pred dom krajanov na Vičavi, kjer se je lahko koman-
dant pohoda Ferdo Veingerl zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je tu-
di letošnje druženje mladih in starih, borcev in mlajše generacije, ki
služi svoj vojaški rok v F^tuju, uspelo. To pa pričajo tudi številne če-
stitke, ki so jih prejeli ob svojem krajevnem prazniku.
Udeleženci letošnjega pohoda so prejeli še posebne spominske
značke, ogledali pa so si lahko tudi video film o svoji poti spominov,
prijateljstva in dobre volje. Slednjih dveh pa v teh časih potrebujemo
tudi največ.
m. šneberger
Pismo predsedniku
Konferenca sindikata v delovni organizaciji Emona Kmetijski
kombinat Ptuj je poslala predsedniku zveze sindikatov Jugoslavije in
predsedstvu pismo, v katerem opisuje težak položaj delavcev v kme-
tijstvu, daje pa tudi nekaj konkretnih predlogov, kako ukrepati, da bi
stanje vsaj delno izboljšali.
Kmetijstvo se v zadnjem času otepa z vse večjimi izgubami, ki so
posledica nenormalno hitre rasti cen reprodukcijskega materiala in
vse večjega razkoraka vhodnih cen s cenami proizvodov. Temu se le-
tos pridružujejo še posledice katastrofalne suše, in to se že čuti na na-
daljnji rasti cen, na vidiku pa je tudi že pomanjkanje nekaterih pridel-
kov. Da je stanje za kmetijsvo nevzdržno, pripomore tudi sedanja kre-
ditna politika. Prvič po vojni je kmetijstvo pri kreditiranju izenačeno
z drugimi gospodarskimi panogami, kjer pa se denar mnogo hitreje
obrača.
V času, ko zvezni izvršni svet pripravlja spremembo predpisov o
kmetijstvu, je priložnost, da sindikat s svojim vplivom predlaga in
zahteva ustreznejše rešitve, ki bi dale kmetijstvu boljše možnosti go-
spodarjenja. Delavci kmetijskega kombinata so ogorčeni, ker uvaža-
mo mnoge kmetijske pridelke, ki bi jih lahko pridelali doma, poleg te-
ga so uvoženi pridelki mnogokrat na meji uporabnosti. Pri tem se ne
smemo sklicevati na ugodne uvozne cene, saj vemo, da so kmetijski
proizvodi v tujini podprti z izdatnimi državnimi subvencijami, pri iz-
vozu hrane gre v mnogih državah za dumpinške cene. Delavce v kme-
tijstvu moti tudi to, da morajo delati predsanacijske ali sanacijske
programe po periodičnih obračunih, ko je sezonska izguba povsem
razumljiva. Še najbolj pa delavce jezi, da čutijo na svojih žepih mno-
go večji pritisk infiacije, kot jo prikazje uradna statistika. Vse to spra-
vlja delavce v malodušje, vse skupaj pa vpliva na rezultate dela.
Delavci Kmetijskega kombinata v pismu predlagajo naslednje:
— nujno je formirati posebne sklade za regresiranje proizvodnje
hrane. Teh skladov do danes še ni, kljub obljubam.
—	Zveza sindikatov Jugoslavije naj da pobudo za ukinitev omeji-
tev izplačila osebnih dohodkov, saj so realni osebni dohodki
manjši že za več kot 20 odstotkov.
—	Zaradi zmanjševanja realnih osebnih dohodkov, vse manjše
akumulativne sposobnosti gospodarstva in vse težjega položaja
družbenih dejavnosti je potrebno znova razpravljati o zaupnici
zveznemu izvršnemu svetu.
—	Ker nenehno raste število nezaposlenih, naj da zveza sindikatov
Jugoslavije pobudo za uvedbo 40-urnega delovnega tedna.
Konferenca sindikata v Kmetijskem kombinatu na koncu svoje-
ga pisma predsedniku in predsedstvu zveze sindikatov Jugoslavije
zahteva odgovor, kaj bo le-to ukrenilo in kda bodo predlogi prišli v
prakso. V nasprotnem primeru pa želijo odgt vor in pojasnilo, zakaj
njihovi predlogi niso sprejemljivi.
JB
Pohod se je začel s prevozom prek Drave. Foto: S. Meglič
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
15. september 1988 - TEn]^IK
Tudi odrasli se
učimo — ob otrocih
Vsakdo ve, da poznamo razli-
čna čustva. Veselje, žalost, jeza
in strah so osnovna in preprosta
človekova čustva, hkrati pa so
čustva tudi najbolj nestabilne se-
stavine naše osebnosti. Otroci ra-
zličnih starosti in različnih inteli-
genčnih sposobnosti se razlikuje-
^ po svojih čustvenih reakcijah.
Ze dojenček izraža nezadovolj-
stvo z jokom, pa tudi v kasnejših
obdobjih je vzrok joka čustvene
narave. Spori otrok z drugimi
otroki prinesejo mnogo emocio-
nalnih težav, čeprav so otrokove
čustvene reakcije kratkotrajne.
Ko se otrokov svet razširi od ro-
diteljev izven družinskega kroga,
otrokovo čustveno odzivanje vse-
bolj dozoreva, zori.
Seveda pa se moramo odrasli,
ki bi naj bili čustveno stabilni,
zavedati, da otrokovo čustveno
stanje ne more biti dozorelo že
tja do predpubertete ali do pu-
bertete, tudi zato ne, ker navse-
zadnje na otrokovo čustveno zo-
renje vpliva mnogo dejavnikov.
Ko opazimo otrokove čustve-
"ne reakcije v določenih situaci-
jah, jih je treba razumeti, četudi
se odraslim tiste čustvene reakci-
je ne zdijo pravilno reagiranje
otrokovega čustvenega sistema.
Otrok je otrok. Otrok ni odrasel
človek. Še posebej velja to za ču-
stvene odzive otroka.
Kdor ima predšolske in šolo-
obvezne otroke, se lahko veliko
nauči o otroških čustvih in odzi-
vih otroških čustev na določene
dražljaje.
Čeprav se je kakšnemu odra-
slemu do nedavnega dozdevalo,
da so otrokova čustva tako zelo
»na dlani«, da jih je moč razvr-
stiti in razbrati v sleherni situaci-
ji, to vendarle ni res. Odrasli ču-
stvo morda pravilno poimenuje,
zazna, a ga mnogokrat povsem
po odraslo oceni kot primemo
ali neprimerno za kakšno (naj-
večkrat konfliktno) situacijo
otroka z vrstniki. Tista otroška
reakcija, ki se je nam zdela ne-
umna, otročja, je za otroka v nje-
govih očeh in pameti popolnoma
odrasla, primerna in pravilna.
Vzgojitelje, naravne ali pokli-
cne, predvsem mnoge konlliktne
situacije otrok vodijo k razmiš-
ljanju o dejanjih in odzivih
otrok, pa tudi k premišljenemu
primerjanju otroškega ravnanja z
odraslim nas lahko pripeljejo, pa
se nam to ne sme zdeti prav nič
čudno ali celo neumno. Mene na
primer je privedel k osvežitvi
znanja o človekovih čustvih ta
dogodek:
Uroš je hotel imeti Tadejev
svinčnik. Tadej se še novega
svinčnika ni naveličal, zato mu
ga ni maral posoditi. Tedaj je
Uroš opazil na Tadejevi desnici,
ki je risala traktor na papir, rjavo
materino znamenje v obliki kro-
ga, tu in tam poraščenega z dlači-
cami. Jezno je podražil Tadeja,
rekoč: »Grdo rišeš, ker imaš gni-
lo roko.« Tadej je takoj vedel,
kaj misli Uroš, saj ga je doslej že
mnogo fantov izzivalo zaradi
materinega znamenja. Vrgel je
svinčnik po tleh, potegnil rokav
čez znamenje in zajokal: »No-
čem več te gnile roke! Hočem
novo roko!«
V opisanem primeru ni težko
ločiti trme in absolutne zahteve
malega Uroša, da dobi listo, kar
hoče. Tudi to obnašanje je le del
nekega razvojnega obdobja in ob
pravilnem razumevanju staršev,
da tako mora biti, in ob pravil-
nem usmerjanju ter vzgajanju,
bo to trmasto obdobje prešlo
brez negativnih posledic za Uro-
šev značaj.
Logičen pa je tudi Tadejev od-
ziv: užaljena jeza, prizadetost,
lahko pa bi njegovo materino
znamenje povzročilo še več te-
žav, manjvrednostni kompleks
recimo, zaradi stalnega otroške-
ga zasmehovanja, ki je seveda
naivno, nezlonamemo, ki je le
igrivo otroško zbadanje. Toda
Tadejeva mama je pravilno zao-
krožila vse dogodke v zvezi z
»gnilo roko«, in ta čustvena pra-
vljica ima srečen konec. Tadeju
je dejala: »Tvoja roka ni gnila.
Ta rjavi krogec je ostanek moje-
ga prvega poljuba, ki sem ti ga
dala na rokico, ko sem te prvič
zagledala, ko si se rodil.«
»Jaaaaaa?!« se ni mogel naču-
diti otrok. Skrbno si je ogledal
rjavi madež in vzkliknil: »Hura!
To moram povedati dečkom.«
In spet bi se dalo na široko
razpisati o slednjem Tadejevem
čustvenem odzivu ter v primerja-
vi s prejšnjim, potrditi zaključke
psihologov, da je otrok zmožen
prehoda od enega čustva nenad-
no k povsem drugačni emociji.
Res bi se dalo še mnogo reči
na podlagi enega takšnega pri-
petljaja, kakršnih je mnogo. Le
mimo nas grejo, mi jim posveti-
mo pozornost ali pa ne, če pa jih
že opazimo, se vanje ne pogla-
bljamo, temveč jih čisto avtomat-
sko, mehanično rešujemo, če se
nam sploh zdijo vredni izraza
—čustveni konflikt otroka. To
brzeče življenje nam skorajda ne
dovoljuje ustaviti se, postati, pri-
sluhniti, razumeti, čeprav vsaj
otroci ne bi smeli občutiti dirke
sodobnega življenja, kajti še pre-
hitro bodo sami del te dirke.
SONJA VOTOLEN
Več kot 3000 razstavljavcev
v nedeljo so slovesno odprli jesenski za-
grebški velesejem, največjo sejemsko priredi-
tev v Jugoslaviji in eno največjih te vrste na
svetu. To pa je tudi edinstvena priložnost za
vso jugoslovansko gospodarstvo, da predsta-
vi svoje proizvodne programe, ponudbo bla-
ga, storitev in znanja z namenom, da okrepi-
mo izvoz in da se hitreje in tudi bolj organizi-
rano vključimo na svetovni trg.
Letos predstavlja svoje dosežke 3155 raz-
stavljavcev, od tega 2105 domačih in 1050 tu-
jih iz 75 držav; 40 držav pa se predstavlja s
kolektivnim nastopom. Prireditev se odvija
na 280 tisoč kvadratnih metrih razstavne po-
vršine in le okrog 80 tisoč kvadratnih metrov
je odprtega razstavnega prostora. Letos je dr-
žava-partner ZDA in prav velesejem bo
omogočil tudi uvoz nekaterih izdelkov široke
porabe iz te države.
Tudi jugoslovanski razstavljalci so se do-
bro pripravili in pri tem fMJsebej izstopajo s
strojno opremo, črno in barvno metalurgijo,
kemično in tekstilno industrijo ter industrijo
strojev in motornih vozil.
Med zanimivostmi naj omenimo še jutriš-
nji nastop Branka Mikuliča, predsednika
ZIS, ki se bo ob 16. uri pogovarjal s predstav-
- niki jugoslovanskega izvoznega gospodar-
stva. Do 16. septembra pa bo na sejmu »ura-
doval« tudi zvezni sekretar za ekonomske
odnose s tujino Nenad Krekič.
Letos je za udeležence prireditve, razsta-
vljalce in obiskovalce organizirana tudi iz-
redno dobra gostinska ponudba. V restavra-
ciji Globus pa je denimo glavni organizator
prehrane popularni Stevo Karapandža. Obi-
skovalce pa bo zanimala tudi prodaja izdel-
kov široke potrošnje, še posebej tistih iz dr-
žav v razvoju, degustacija prehrambenih iz-
delkov, nagradne igre in podobno.
Letošnji jesenski velesejem v Zagrebu pa
ponuja še največji izbor luksuznih osebnih
avtomobilov tujih proizvajalcev. Tako lahko
v paviljonu številka 20 vidimo nove modele
Mercedesa, Audija, VW, Peugeota, Forda in
drugih. Gotovo se bo tudi v teh kriznih in vse
bolj revnih časih našlo dovolj takih, ki bodo
ta vozila kupili, saj bodo lahko na sejmu do-
bili tudi predračune zanje.
Sejem v Zagrebu bo odprt do nedelje, 18.
septembra. Cena celodnevne komercialne
vstopnice je 5000 dinarjev, popoldanske, ki
velja po 13. uri pa 1500 dinarjev.
mš
Pri električnih grelnikih vode sami
nadzirajmo le varnostni ventil
Montažo in vse posege na električnih grelnikih vode zaupajmo samo
strokovnjakom — pooblaščenim serviserjem
V Gorenju Tiki, Elektrostroj-
nem podjetju Ljubljana, največ-
jem jugoslovanskem proizvajal-
cu električnih grelnikov vode, si
prizadevajo, da bi razvili in izde-
lali tehnološko najsodobnejše in
energetsko kar najbolj varčne
električne grelnike vode. To je
Če električni grelnik vode
dalj časa ne uporabljamo, ga
Je dobro izključiti. Pri njego-
vem ponovnem vklopu pa ga je
treba najprej naravnati na 2.
in šele zatem na 3. stopnjo, če
potrebujemo vrelo vodo, da ne
pride do poškodbe termostata.
tudi pogoj, da se delovna organi-
zacija z letno proizvodnjo
470.000 električnih grelnikov vo-
de v prihodnje v še večji meri
uveljavi na tehnološko najzah-
tevnejših svetovnih trgih.
Pri novi generaciji električnih
grelnikov vode, izdelanih v Go-
renju Tiki, so z debelejšo toplot-
no izolacijo zmanjšali toplotne
izgube za okrog 30 do 40 odsto-
tkov; gospodinjstvo privarčuje
na ta način na leto do 300 kWh
električne energije, kar predsta-
vlja pri današnjih cenah elektri-
čne energije že kar precejšnji pri-
hranek.
Novi električni grelniki vode
vse boljši, varčnejši in zaneslji-
vejši. Za malolitražne električne
grelnike vode (5 do 10 litrske),
daje Gorenje Tiki 7-letno jam-
stvo za kotliček, za srednjelitra-
žne električne grelnike vode s
plastificiranim kotličkom pa 3 —
letno jamstvo.
Električni grelnik vode je na-
prava, katere delo pravzaprav ni
treba posebej nadzirati. Potreben
je le nadzor varnostnega ventila.
Zaradi nabiranja vodnega kam-
na na središču ventila je treba
vsaj vsake tri tedne odviti matico
na ventilu v levo toliko, da se sli-
ši preskok, skozi odprtino ventila
pa mora priteči voda. Najmanj
enkrat na leto pa je treba očistiti
grelnik vode; ta poseg pa mora
opraviti pooblaščeni serviser (če
je voda trda, se pravi, če vsebuje
preveč apnenca, je treba grelnik
vode očistiti pogosteje). Poobla-
ščenega serviserja je treba pokli-
cati tudi takrat, če priteče iz elek-
tričnega grelnika voda višje tem-
perature, kot je nastavljena na
termostatu, se pravi v primeru,
da odpove termostat.
V Gorenju Tiki, kjer vseskozi
spremljajo delovanje in uporabo
njihovih izdelkov, ugotavljajo,
da prihaja do poškodb elektri-
čnih grelnikov vode in drugih ne-
predvidenih dogodkov (tudi do
poškodb prostorov) izključno za-
radi nestrokovnih intervencij.
Električni grelniki vode Gorenje
Tiki so zaščiteni s trojnim var-
nostnim sistemom (električnim
termostatom, električno tempera-
turno varovalko in varnostnim
povratnim ventilom).
Do poškodb električnih grelni-
kov vode lahko pride izključno
le zaradi nestrokovne intervenci-
je nepooblaščenih oseb oziroma
nespoštovanja navodil proizva-
jalca za uporabo električnih grel-
nikov vode Gorenje Tiki.
Varnostni povratni ventil elek-
tričnega grelnika vode je tovarni-
ško nastavljen za odpiranje in
zapiranje pri" tlaku 6 do 7 barov
(atmosfer). Vsak nestrokovni po-
seg v ventil, posebej tudi privija-
nje matice v desno, poveča tlak,
s tem pa nastane nevarnost, da
pride do poškodbe električnega
grelnika vode (saj mora vzmet na
varnostnem ventilu premagati
večji tlak). Reden nadzor var-
nostnega ventila prepreči, da bi
se na njegovem središču nabralo
toliko vodnega kamna, da bi se
zaradi povečanega tlaka v kotlu
varnostni ventil ne odprl. In še
nasvet: morebitno kapljanje vo-
de iz ventila je znak, da varno-
stni ventil dobro dela in ga zato
ni potrebno privijati!
Vsem lastnikom in kupcem
električnih grelcev vode Gorenje
Tiki zato proizvajalec priporoča,
da dosledno upoštevajo navodila
za montažo in uporabo elektri-
čnih grelnikov vode ter da vse
morebitne intervencije zaupajo
so tudi veliko bolj zanesljivi, va-
nje pa v zadnjem času vgrajujejo
najsodobnejše materiale zahteva-
ne kakovosti. Med drugim so na
ta način uspeli z vgradnjo poseb-
ne zaščitne anode tudi pri pocin-
kanih električnih grelnikih pre-
prečiti korozijo, tudi v najtežjih
pogojih dela (pri uporabi klori-
rane vode). Električni grelniki
vode Gorenje Tiki postajajo tako
Če je električni grelnik vode
priključen na eno samo izlivno
mesto (npr. samo v kopalnici
ali kuhinji), priporočajo proiz-
vajalci uporabo pretočne me-
šalne baterije, saj dela v tem
pruneru kot prelivni električni
grelnik vode in ne ustvarja tla-
ka. Pri več izlivnih mestih pa
je potrebno namestiti tlačno
mešalno baterijo.
samo strokovnjakom — pooblaš-
čenim serviserjem.
In še beseda, dve o varčevanju
z električno energijo pri uporabi
električnih grelnikov vode Gore-
nje Tiki. Za segrevanje vode po-
rabimo najmanj električne ener-
gije takrat, ko je električni grel-
nik vode naravnan na drugo po-
zicijo, ko segrevamo vodo na 60
do 65° Celzija. Pri višjih tempe-
raturah pride do večjih izgub to-
plote v kotličkih, nastaja pa tudi
do polovice več vodnega kamna.
Likovna razstava Jožice Komadina
v krajevni skupnosti Olge Meglič v Ptuju so ob
letošnjem pohodu po POTEH KOZJANSKE ČE-
TE IN KURIRJEV NOV pripravili v domu kraja-
nov na Vičavi še razstavo 34 del kiparke in slikar-
ke Jožice Komadina, ki živi v Ljubljani, sicer pa je
doma iz okolice Brežic.
S svojimi deli je tako popestrila shod v spomin
na vojne dni. Že decembra 1942 leta se je namreč
avtorica pridružila borcem Kozjanskega bataljona
in tudi njena ustvarjalnost je zaznamovana s tem
vojnim časom. Tako med krajani Vičave in Orešja
gostuje borka Kozjanskega odreda in se krajani
srečujejo z njenimi deli oblikovanimi v glini in sli-
kanimi na platno.
Jožica Komadina je danes članica ljubljanskega
likovnega društva SAMORASTNIKI in ne zamu-
di nobene priložnosti za razstavljanje. Tako je tudi
spisek njenih samostojnih in skupinskih razstav
dolg, saj se ta hip konča pri številki 116.
Na razstavi, ki bo odprta do 20. septembra, lah-
ko vidimo 19 skuiptur in 15 slik na platnu. Dela
pa so nastala v letih od 1977 do 1987.	mš
Tokrat odbojka
v množici športnih turnirjev, ki
jih pripravljajo mladinske organi-
zacije in aktivi, so se tokrat v Dra-
žencih odločili, da bodo pripravi-
li turnir v odbojki. Zadnje čase se
je le-ta umaknila pred nogome-
tom, a še so ljudje, ki jim je od-
bojka daleč bolj všeč pred vsemi
ostalimi kolektivnimi športi.
Tako so najbrž razmišljali tudi
mladinci v Dražencih, ki so za to
nedeljo pripravili veliki turnir v
moški in ženski odbojki. Pričeli
ga bodo ob 10. uri, prijave pa zbi-
rajo uro pred pričetkom pri domu
krajanov. Prijavnina je 20 tisoča-
kov.
d. 1.
14. nadaljevanje
Resolucija informbiroja je preiskovalcem prišla prav v tem smi-
slu, da so nekatere vodilne ljudi v okraju, ki so dajali neustrezne izja-
ve, obenem pa so bila njihova imena vsaj delno povezana s prekupče-
vanjem v Cvetkovcih, obtožili skupno z dejanskimi prekupčevalci. O
vseh drugih, ki so tudi vedeli za nedovoljeno nakupovanje mesa za
ptujske gostilne, pa so previdno molčali.
Javni proces pred okrožnim sodiščem se je začel v ponedeljek,
23. avgusta 1948, v kinodvorani v Ptuju. Komunistom je bilo naroče-
no, da se obvezno udeležujejo razprave po »izmenah«, da ne bo trpe-
lo delo. Posebej so bili »obdelani« vsi tisti, ki bi morali na razpravi
pričati proti soobtoženima Haslu in Skazi.
Razprava je trajala ves dan. Sodba je bila izrečena drugi dan. Poro-
čilo s procesa s sodbo je bilo objavljeno na prv i strani Našega dela št.
4, ki je izšlo v soboto, 26. avgusta (velika ekspeditivnost, op. «vt.), pod
naslovom »Gospodarski saboterji in špekulanti pred sodiščem«. Ta
članek objavljamo v celoti, saj lahko bralcem veliko pove.
»Te dni so se pred okrožnim sodiščem v Ptuju zagovarjali znani
protiljudski elementi, ki so vodili velikopotezno špekulantsko in sa-
botersko delo, potrjeno s klevetanjem naše ljudske oblasti, naših
oblastnih in političnih organov. Ljudje, ki so napolnili dvorano do
zadnjega kotička, so z izrednim zanimanjem in pazljivostjo zasledova-
li potek razprave.
Na zatožni klopi so se znašli: do skrajnosti zakrknjen špekulant
Majcen Jakob, njegova desna roka Cvetko Martin, Ficko Jožef, zvest
odjemalec prekupljenega blaga. Majhen Franc in Korenjak Dušan,
uslužbenca Mestnih gostinskih podjetij, kot iniciatorja. in končno
HasI Drago, ki je dal kot ljudski predstavnik pečat temu zločinskemu
početju. Pridružil se jim je še klevetnik naše ljudske oblasti Skaza Sa-
ša.
Če pogledamo obtožbo, utemeljeno po pričah, dokaznem mate-
rialu in končno tudi po priznanju obtožencev, vidimo, da gre za dale-
kopotezno sabotažo, ki je imela za cilj zavestno oškodovanje intere-
sov narodnega gosf>odarstva in ogrožanje državne gospKKlarske politi-
ke, ogrožanje naše petletke.
Kot prvi je bil zaslišan Majcen Jakob iz Cvetkovc. Njegova deja-
nja so bila zavestna in namerna. Od osvoboditve v maju 1945, pa vse
do svoje aretacije se je bavil s prekupčevanjem življenjskih potreb-
ščin. Prekupil je v tem času od raznih kmetov v našem okraju ir> tudi
na Hrvatskem okrog 500 glav goveje živine, ki jo je po večini prepro-
dajal, 30 komadov pa je zaklal na svojem domu in meso razprodal po
pretiranih cenah. Doma je zaklal okrog 300 nakupljenih prašičev in
meso razprodal. Od marca 1947 do maja 1948 je redno vsak teden vo-
zil meso v gostilno »Beli križ« v Ruju in tako preprodal velike količi-
ne mesa, za katerega je dobil do 145 din za kg. Bavil se je tudi s pre-
kupčevanjem konj, kakor tudi s prekupčevanjem vina. V to svoje delo
je vpletel celo svojega sina, ki mu je te prekupljene in verižne stvari
razvažal naokoli. Ta njegova dokazana dejanja so gotovo le malenko-
sten del tistega, kar ima ta črnoborzijanec na svoji vesti.
Značilno je, da je izpovedbe prič sprejel kot osebno sovraštvo, in
se tudi sam v zagovoru pokazal kot skrajno zakrknjen, ki ne obžaluje
drugega kot to, da je v rokah ljudske oblasti.
Kot zvest pajdaš pri njegovem delu mu je bil Cvetko Martin, ki
mu je kot izučen mesar to prekupljeno živino klal in se tudi sam vme-
šal v prepovedane kupčije. Obtoženi je bil v svojih izjavah sicer odkri-
tosrčnejši, vendar se je lahko videlo, kako globoko se je zapletel v
mreže Majcenove špekulacije in s tem padel, jasno tudi pod njegov
vpliv.
Kot dobrega kupca tega preprodanega mesa nam je obtožnica
pokazala poslovodjo mestne gostilne »Beli križ« Ficko Jožefa, ki je
od navedenih špekulantov, kakor tudi od raznih drugih, kupil na črno
ogromne količine mesa, za katere je izstavljal račune pod imenom
»razna živila«, na katere se v večini primerov prodajalci niso hoteli
podpisati in je vsied tega ponarejeval te račune tako, daje sam podpi-
soval namišljene prodajalce, kot npr. Kalamari. Vse to pa je delal v
namenu, da ne bi preiskovalni organi prišli tem špekulacijam na sled.
Iniciatorja za tako poslovanje mestnih gostinskih podjetij pa sta
bila Majcen Franc in Korenjak Dušan. Svoj predlog v zvezi s tem sta
iznesla na seji delovnega odbora odseka za komunalno gospodarstvo,
kateri je predsedoval Hasl Drago. Konkretno je Majhen Franc pred-
lagal sledeče: Na črni borzi kupljeno meso za mestne gostilne naj bi
se vpisovalo F>od imenom razna živila, to pa zato, da ne bi preiskoval-
ni organi prišli špekulaciji na sled. Takoj po sprejetju tega predloga je
dal vsem poslovodjem mestnih gostiln tozadevna navodila, kar so
slednji tudi začeli izvrševati, kar je razvidno konkretno iz obtožbe Fic-
ko Jožefa. Dalje je Majhen Franc kot računovodja in knjigovodja
mestnih gostinskih podjetij vršil svojo službo skrajno nevestno. Knji-
govodstvo je bilo neažurno, kar je otežkočalo vsako kalkulacijo in
kontrolo glede poslovnih postavk za leto 1947 in šele na ponovne
energične opomine je dostavil bilanco koncem maja 1948, ki pa po
ugotovitvah ni bila točna in premoženjske bilance sploh ni izkazova-
la. Račune, izstavljene po vzorcu Ficko Jožefa, je brez vsake preiska-
ve sprejemal, dasi je vedel, da so ti računi ponarejeni.
Korenjak Dušan pa je iznesel sploh iniciativo oziroma predlog,
naj bi se pristopilo k nakupovanju pri črni borzi, in to po terenu.
Predlog Majhen Franca in Korenjak Dušana se dopolnjujeta in
dajeta dobro premišljen zaključek, ki ga je odbor s predsednikom Ha-
slom na čelu osvojil, to se pravi, da seje v taki obliki osvojeni predlog
tudi izvajal in se je s pristankom predsednika Hasla Draga dopuščala
velika nabava mesa na črni borzi. Tako nabavljenega mesa so mestne
gostilne nakupile v celoti okrog 20.000 kg, postopek nam je že znan.
Obtoženec Hasl Drago je jasno s tem zavestno dopustil in celo
podpiral špekulacijo in sabotažo in sam namenoma pomagal pri sto-
ritvi in prikrivanju teh dejanj. Kot predsednik delovnega odbora od-
seka za komunalne zadeve je zanemaril in popustil dolžno kontrolo,
dasi je bil večkrat opozorjen in celo izrecno pooblaščen in zadolžen
za pregled delovanja Mestnih gostinskih podjetij.
Njegov odnos do načina reševanja gospodarske politike je bil
vsekakor do skrajnosti negativen, kar potrjujejo tudi grobe protiljud-
ske klevete, ki jih ni samo osvojil, temveč širil. Obtoženec je vso kriv-
do hotel omiliti z neznanjem in nenamernostjo, vendar od vseh obto-
žencev je na.stopal najbolj odkritosrčno in končno krivdo v celoti pri-
znal.
Neposredno s klevetami Hasl Draga je vezan zadnji obtoženec
Skaza Saša, ki je dejansko te klevete prenesel na Hasla. Klevetal je
našo ljudsko oblast s tem, češ da politični forumi zbirajo od ljudi ra-
zne izjave samo zato, da jih stavijo na razpolago oblastnim organom
radi ukrepanja in da ti posegi vodijo do zapiranja ljudi, in da se pre-
ganjajo tisti, ki govore resnico. Dalje je poizkušal demoralizirati ljudi
pri ustvarjalnem poletu, pri uresničevanju naše petletke, češ, da je ve-
lika in lepa stvar, toda kaj, ko bomo preje pocrkali, kot bo izveden.
Po končanem pregledu dokaznega materiala so dobili besedo
branilci. V njihovi obrambi ni bilo mogoče zaslediti v celoti resnično
pomoč pri razčiščevanju glede poedinih obtožencev. Nastopali so z
dokaznim materialom celo nazaj v leto 1916 in 1919 in tako zavlače-
vali samo razpravo.
Upravičeno godrnjanje, ki je nastalo v zvezi s tem med publiko,
so obrnili na pravno stran, češ, da se jim kratijo pravice, določene po
ustavi.
Obsodba je bila izrečena po temeljiti analizi obtožnega in
obrambnega materiala ter se glasi:
1.	Majcen Jakob na 18 let odvzema prostosti s prisilnim delom
in odvzemom državljanskih pravic za dobo 4 let in zaplembo celotne-
ga premoženja.
2.	Cvetko Martin na 11 let odvzema prostosti s prisilnim delom
in odvzemom državljanskih pravic za dobo 3 let.
3.	Ficko Jožef na 7 let odvzema prostosti s prisilnim delom in
odvzemom državljanskih pravic za dobo 2 let.
Nadaljevanje prihodnjič „
TEDMIK - september 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
UUBICA SULIGOJ:
Iz zgodovine narodnoobrambnega boja na
ptujskem območju med obema vojnama
Ob osemdesetletnici septembrskih dogodkov
Slovenski kraji, kot najbližja
pot do Jadrana, so zaradi svoje
geopolitične lege postali za nem-
ški imperializem od sedemdese-
tih let preteklega stoletja klju-
čnega pomena. Seveda pa je pro-
dor nemškega kapitala spremljal
val brezobzirnega potujčevanja,
katerega sta se tudi na ptujskem
območju litili graška Siidmarka
in dunajski Schulverein. Za go-
spodarsko pomoč nemškim pri-
padnikom je na nacionalno me-
šanem ozemlju skrbela Sudmar-
ka, kar bi tudi pomenilo, da je
njen denar praktično spravljal
slovensko prebivalstvo v nemško
odvisnost. Vzporedno s tem so
germanizatoričnim težnjam služi-
le tudi šulferajnske šole, ustano-
ve s posebnim poslanstvom, ki
so se lotevale različnih načinov
prevzgoje in pridobivanja mladi-
ne — od daril in podpor do go-
spodarskega pritiska na starše.
Sole so bile torej tiste, ki so duši-
le narodno zavest in rojevale
nemškutarstvo; govoriti sloven-
sko je bilo sramotno. »Štajerc«
je še 22. sept. 1918 pisal: » ...
Ker vemo, kateri narod in jezik
ima boljšo bodočnost, zato pa se
ima naša deca nemško učiti, da
ne bode moralično propadla.«'
Sicer pa je ekonomska odvisnost
od nemških delodajalcev samo
vzbujala zavest o vzvišenosti
nemškega meščana nad sloven-
skim človekom, kar se je docela
izrazilo na prelomu stoletja, v
razponu med slovenskim pode-
željem in nemškimi mestnimi po-
stojankami.
Drastično se je ta podoba po-
kazala na ptujskem območju.
Ptujski župan, renegat Josef Or-
nig je spremenil mesto v nemški
otok, obdan od večinskega slo-
venskega prebivalstva. Sloven-
sko okolico je spravil Ornig v
hlapčevsko podrejenost, medtem
ko je F*tuj postal ena od »najmo-
čnejših nemških trdnjav na slo-
venskem Štajerskem.«^ V mestu
je zagospodovala nemška upra-
va, nemščina je prevladala kot
občevalni jezik; raznorodovalna
nestrpnost do slovenskega življa
se je kazala v šovinističnih izpa-
dih, protislovenskih psovkah pa
fizičnih obračunih.
Ob nemškem valu, ki je tako
neusmiljeno butal ob slovensko
prebivalstvo, je bilo narodno os-
veščanje še kako pomembno.
Oporišča slovenske misli so po-
stala slovenska društva: V »tako
zagrizeni nemški in nemškutarski
trdnjavi«, za kakršnega je veljalo
ptujsko mesto pred prevratom le-
ta 1918, je slovensko narodno ži-
vljenje predvsem slonelo na Na-
rodnem domu in njegovi Čitalni-
ci.^ Omenimo tudi na podeželju
izobraževalna in gasilska dru-
štva; slednja so se postavljala v
bran nemškima Prostovoljni po-
žarni brambi v Ptuju in ormoški
Mestni požarni brambi, pa po-
tem sokolstvo, ki si je v letih
pred prvo svetovno vojno le s te-
žavo utiralo svoja prva pota.
Domače nemštvo s svojim
»Štajercem« se je pač brez izbire
sredstev borilo za uresničenje ci-
ljev vsenemške germanizacijske
politike in zato je ostro reagiralo
na vse, kar bi ogrozilo te intere-
se.
Kako hudo pa je bilo Ciril-
Metodovo društvo, kot protiutež
šulferjanskim prizadevanjem, v
napoto tukajšnjemu nemštvu, so
razkrili septembrski dogodki.
Zgovorno so dokazovali globino
slovensko-nemških nasprotij.
Pa se pomudimo pri teh doga-
janjih, ki so še med obema voj-
nama burila slovenske narodne
duhove.
Ker se je CMD odločilo, da iz-
vede svojo Veliko redno skupšči-
no 13. sept. 1908 v Narodnem
domu v F*tuju, v mestu, ki leži na
slovenski zemlji, je med nemšku-
larijo te štejercijanske »trdnja-
ye« hudo zavrelo. Uradni Ptuj se
je toliko bolj zavedal, da bo mo-
glo priti v mestu do neljubih do-
godkov, ker bi na dan skupščin-
skega zasedanja nastopilo tudi
Slovensko pevsko društvo, isto-
časno pa je svoj ljudski shod na-
povedala tudi Nemška stranka v
Ptuju.* V vzdušju popolne nape-
tosti so se pričakovali dogodki:
po mestu in bližnji okolici so
plakati opozarjali na prireditve,
nekateri tudi pozivali kmečko
prebivalstvo, naj pokaže svojo
moč in se ne da več tepsti od
»nemškuterov«; mestno župan-
stvo je poskrbelo za dodatno
orožniško okrepitev.'
Ne da bi se spuščali v podrob-
nosti, le na kratko povzamimo
zares dramatične dogodke 13.
septembra pred osmimi desetle-
tji-
V dopoldanskem času je že
prišlo do prvih nemirov, ko so se
z železniške postaje napotili slo-
venski skupščinarji v Narodni
dom, Nemci pa zborovat v svoj
»Deutsches Haus« (danes kino).
Medtem ko je žandarmerija are-
tirala takoj deset Slovencev, ker
so nosili prepovedane slovenske
trobojnice, pa ni reagirala na
nemške brutalne izpade, na pro-
tislovensko surovo kričanje, plju-
vanje, kamenjanje slovenskih za-
stopnikov. Razbijanje šip in iz-
ložbenih oken na hišah in loka-
lih ptujskih Slovencev je bilo na-
slednje nemško dejanje. Tako je
prišlo do medsebojnega fizične-
ga obračunavanja ob prisotnosti
žandarmerije, ki je je odkrito po-
stavila na nemško stran. In med-
tem ko sta obe zborovanji in
koncert celo minili brez inciden-
tov, so se znova razvnele strasti v
poznem popoldanskem času ob
odhodu iz Ptuja. Na kolodvoru,
kjer je bilo zbranih okoli 400
Slovencev in še enkrat toliko
Nemcev, ki so prišli na svoj shod
iz Celja, Maribora in tudi iz
Gradca, se je znova vnel splošen
pretep. Prizaneseno ni bilo niti
deželno-zborskemu poslancu dr.
Miroslavu Ploju. Tako razgreti
so potujoči zapustili Ptuj, pa še
med potjo se duhovi niso pomiri-
li.'
Septembrski dogodki so naj-
zgovorneje izpričali nemškutar-
ski gnev nad slovenskim življem.
Ostri izpadi ptujske nemškutarije
12. in 13. sept. so potrdili srditost
narodnoobrambnega boja na
ogroženih slovenskih območjih,
kamor je sodil tudi ptujski okraj.
Dogodki so pokazali, kako teža-
ven je bil boj za narodni obstoj v
teh krajih, razkrili so trdnost
ptujske nemške postojanke. Do-
gajanja so le še poglobila nacio-
nalni prepad: »Svoji k svojim!«,
je postalo geslo slovenstva v na-
rodnoobrambnem boju.
Septembrski dogodki so poslej
živeli v slovenskem človeku kot
žalosten spomin na nedavno pre-
teklost zasužnjevanja in poniža-
nja. Ob spoznanju nove jugoslo-
vanske realnosti, ko so taisti
nemški gospodarji postajali vse
samozavestnejši, ob dejstvu, da
slovenski delovni sili v pretenki
meri reže kruh nemški delodaja-
lec, se je v slovenskem življu
vzbujala narodnoobrambna za-
vest. Ta se je manifestativno izra-
zila v Ptuju ob obletnicah sep-
tembrskih dogodkov, se pravi,
na narodnih slovesnostih pošte-
nih Slovencev. Narodna čustva
so ob takih svečanostih močneje
privrela na dan; slovesnosti so
krepile narodno samozavest, na-
rodni ponos. Žal so tudi te sveča-
nosti kalile buržoazne razprtije v
političnem življenju.
Ob petnajsti obletnici septem-
brskih dogodkov se je razpisalo
predvsem tedanje liberalno časo-
pisje, oglasili so se tudi narodni
socialisti v »Novi pravdi«. Pisa-
lo se je o izgredih Nemcev leta
1908, žolčno se je zlival srd na
početja Nemcev v jugoslovanski
državi, glasila so pozivala ljudi
na ptujske svečanosti. Maribor-
ski »Tabor« je npr. 2. sept. 1923
zapisal, da bi morala biti sloves-
nost manifestacija narodne zma-
ge, hkrati naj bi prispevala k
»utrditvi nacijonalne sloge«, saj
so se nemška izzivanja znova pri-
čela. Tudi »Jutro« je 7. septem-
bra ocenjevalo pomen petnajste
obletnice kot »popolno zmago
nad Nemci in nemčurji v sloven-
skem Ptuju«, ob tem pa ni izo-
stal napad na radikale, ki da
Nemcem popuščajo. V dokaz za
to naj bi bila vladna šolska poli-
tika, po kateri so prišli Nemci
mimo zakonskih določil do gim-
nazijskih paralelk, potegujejo pa
se že za nemške ljudske šole. Za-
to »Jutro« meni, da je temeljna
naloga CMD še vedno »obram-
ba narodnega šolstva«.
Medstrankarsko prerekanje in
obdolževanje pač še za hip nista
jenjala: liberalci so izkoristili
obletnico septembrskih dogod-
kov za napad na svoje politične
nasprotnike — klerikalce in jim
očitali, da podpirajo vladni
opurtunizem do »nemške manj-
šine«, slednji pa tudi niso šli mi-
mo dogodkov. Izhajajoč iz raz-
merja političnih sil v mestni ob-
čini, iz občasnih političnih koali-
cij, je klerikalni očitek letel na
»nemškutarjenje« ptujskih slo-
venskih demokratov. Kakorkoli
že, petnajsta obletnica septembr-
skih dogodkov, ki bi naj simboli-
zirala enotnost narodnih sil proti
dvigajočemu se nemštvu, to ni
bila. Ko je namreč 8. sept. 1923
zborovala glavna skupščina
CMD v Narodnem domu, v tej
»najstarejši narodni trdnjavi« in
jo je spremljala narodna sveča-
nost v mestnem parku, so se kle-
rikalci zbrali na svoji akademiji.'
Izkazalo se je, da so buržoazni
vrhovi brenkali po narodnjaških
strunah predvsem tedaj, ko jim
je to politični položaj narekoval.
Temu primerno je izzvenela sve-
čanost tudi ob 20. obletnici sep-
tembrskih dogodkov, 8. sept.
1928. Zgodilo se je namreč, da so
se manifestativnega pohoda po
Ptuju udeležili poleg Cirilmeto-
dijcev še »Sokoli« in akademiki
— »Triglavani«, medtem ko so
se lokalni oblastniki »abstinira-
li« od prireditve. V takih trenut-
kih bi kazalo »potlačiti politično
nagajivost«, je med drugim pisal
mariborski Večernik »Jutra« 13.
sept. 1928. Res so občinski možje
v tem primeru zavzeli povsem
oportunistično stališče: Že ob
pripravah na svečanost so izrekli
zahtevo, da ta na bi smela biti
»naperjena proti kaki stranki ali
naciji«. Ko pa so nato še »spo-
znali«, da prireditev ne bo imela
značaja »splošne narodne slo-
vesnosti«, še magistralnega bal-
kona za nagovor sodelujočim ni
bilo moč uporabiti.'
Se pravi v času, ko je v občin-
skem svetu prihajalo do klerikal-
no-nemške koalicije, protinem-
ških izrazov narodne volje ne bi
smelo biti. In kako so ta nesogla-
sja godila ptujskim Nemcem!
Trideseta leta so vnesla v sep-
tembrske spominske slovesnosti
novi žar, pa čeprav strankarski
spori niso ponehali. Zmagujoči
hitlerizem je namreč vzpodbudil
narodne sile k odporu in se je v
popolnosti izrazil prav ob oble-
tnicah septembrskih dogodkov.
Omenjene svečanosti so tako pri-
tegovale vse, kar je bilo narodno
zavednega in kar je slutilo nevar-
nost fašistične agresije. Priredi-
tve ob obletnicah septembrskih
dogodkov so bile ena od oblik
narodnoobrambnega boja, ki je
ob koncu tretjega desetletja pod
vplivom Komunistične partije
imel svojo revolucionarno vsebi-
no.
25-letnica septembrskih do-
godkov je iz omenjenih razlogov
že vzburila narodne duhove.
Spomini na dogodke pred četrt
stoletja so v časopisnih glasilih
znova oživeli; pisalo se je o gla-
vni skupščini CMD, ki se bo po-
novno sestala v Ptuju, v kraju,
kjer se je bil težak boj slovenske-
ga življa in kjer je bilo — po
25-tih letih — ponovno čutiti
dvigovanje tistih, ki so tako po-
niževalno ravnali v preteklosti s
slovenskim človekom. Ko je npr.
»Jutro« v dneh pred slovesnost-
jo nekajkrat pisalo o septembr-
skih dogodkih 1. 1908, o Ptuju
kot tedanji »nemški nacijonalni
bojni postojanki prvega reda«, o
tem, da v mestu po tolikem času
»nemoteno« živijo nekdanji iz-
gredniki, ki še vedno »rovarijo in
izzivajo«, je hkrati opozarjalo na
pomembnost obletnice kot »na-
cijonalnega jubileja«.'
Tudi »Spominski list septem-
brskih dogodkov«, ki ga je ob
svojem 25-letnem jubileju izdalo
1.1933 Sokolsko društvo s CMD,
se ni mogel izogniti grenkih spo-
minov »preganjanja slovenskega
življa« v dobi Ornigovega župa-
novanja in »Štajerčevih« proti-
sokolskih pregonov.'" Spomini
na preteklost, ki jih je tedaj že
bremenilo ponašanje domačega
nemštva, so prebudili narodna
ustva, ponos, odpor; napetost
med slovenskim prebivalstvom
in nemškimi pripadniki se je
stopnjevala.
Ptuj je doživel izjemno mani-
festativni pohod sokolstva ob
25-letnici septembrskih dogod-
kov, ko je prišlo do razvitja na-
raščajniškega prapora. Na slo-
vesnost je javnost privabljal so-
kolski lepak z naslovom: »Ptuj,
8., 9., 10. IX. CMD septembrski
dogodki 1908-1933 - Sokol,
proslava 25-letnice«." Na praz-
nični dan je okrašeno mesto z
narodnimi zastavami sprejemalo
goste od blizu in daleč. Po mest-
nih ulicah se je vila povorka so-
kolašev v njihovih oblačilih in z
zastavami, razen njih pa so tu bi-
li še gasilci, člani Narodne od-
brane, Maistrovi borci, ljudje v
narodnih nošah. Florjanov trg
(Trg MDB) je tedaj napolnila
množica, ki sta ji pred magistra-
tom, z zanosnimi besedami,
obarvanimi z donečimi liberalni-
mi frazami, spregovorila minister
dr. Albert Kramer in dr. Dinko
Puc.'^ Iz ohranjenih fotografskih
dokumentov je moč sklepati o
množični prireditvi, a tudi nem-
ški viri poročajo o »veliki« so-
kolski slovesnosti." »Jutro« je
po »ptujskih svečanostih« zapi-
salo 12. sept., da so bile te naj-
večje na slovenskem Štajerskem.
Slovesnost pa sta spremljala
tudi listkovna in popisna akcija,
ki ju je razumeti kot odraz na-
rodnih občutij. V noči 9. na 10.
septembra so bila premazana
imena ptujskih nemčurjev na lo-
kalih, denimo na trgovinah in
poslovnih prostorih pri tvrdki
»Artenjak—Schosteritsch«, pri
Franzu Hoiniggu, Adolfu Sel-
linscheggu, Rufini VVratschko,
Josipu Murschetzu, pri firmi
»Slavvitsch —Heller«; napisi na
hišah vodilnih ptujskih Nemcev
— Lea Behrbalka, Alberta
Scharnerja, Josefa Fiirthnerja
idr. niso ušla svarilom »napred-
ne in zavedne mladine«, ki je ak-
cijo izvedla."
Na akcijo, ki je izkazovala
gnev zavednega slovenstva proti
nekdanjim tlačiteljem, še zlasti
narodnim odpadnikom, so ptuj-
ski Nemci ostro reagirali. Med-
tem ko so od oblasti terjali, da
kaznuje krivce, s*o si istočasno
prizadevali vzbujati vtis v zamej-
stvu, kako so preganjani. O tem
govore posamezna dejstva.
Ugotovljeno je npr. bilo, da so
Nemci v več primerih, med njimi
dr. Manfred Scheichenbauer,
knjigovodja pri tvrdki »Sadnik
Kraker« Leopold Scharner in av-
strijski državljan Eduard Se-
ewann, knjigovodja pri firmi
»Brata Slawitsch« fotografirali
premazane firme ali drugače
»poškodovane« hiše. Tako naj bi
dokazali zamejskim rojakom, ka-
ko trpi tukajšnja »nemška manj-
šina«, da bi s tem »v inozemstvu
delali nerazpoloženje« proti ju-
goslovanski državi." Banska
uprava je taka početja Nemcev
ocenila na primeru Leopolda
Scharnerja z besedami: »Dne 10.
septembra 1933 ponoči ob priliki
proslave 25-letnice septembrskih
dogodkov v Ptuju so neki neod-
govorni elementi zamazali s ka-
tranom napisane table in hiše ne-
katerih znanih trgovin, ponemče-
nih Slovencev v Ptuju ... Popol-
noma jasno je, da je hotel (Leo-
pold Scharner) slike uporabljati
v propagandne namene, naperje-
ne proti našim narodom in dr-
žavnim interesom. V tem smislu
je tudi razumeti, da se je nad nje-
govim početjem, zgražala sloven-
ska javnost.«"
Ko so torej nemško ravnanje
oblasti imele za kršenje javnega
reda oz. za »vznemirjanje slo-
venske javnosti«, ni zmanjkalo
ugovorov in pritožb. Ptujski
Nemci so bili »ogorčeni« nad
»tendencioznostjo« preiskoval-
nih organov. Zato so se kar sami
lotili poizvedovanj, da bi odkrili
»brezvestne elemente«, ki so kri-
vi »napetosti« med ptujskim pre-
bivalstvom."
Res je, da preiskava o sodelu-
jočih pri popisni akciji daje vtis,
da se to pot uradni preiskovalci
niso kaj dosti potrudili v zasle-
dovanju teh. Zato pa so v imenu
»oškodovancev« opravljali poiz-
vedovanje kar eksponirani Nem-
ci, kot je bil npr. vodilni član
Kulturbunda Theodor Starkel.
Tako so za popisno akcijo obdol-
žili nekatere člane Sokolskega
društva, npr. učitelja Radoslava
Komaca in Dušana Šestana;
krivdo so naprtili nekaterim slo-
venskim mladincem. Skrbno so
tudi »ocenili« škodo po gradbe-
niki Viljemu Denggu ter ugotovi-
li, da ta v celoti znaša 9058 din.
Pri sreskem sodišču, kjer je
»oškodovance« zastopal ptujski
Nemec dr. Sixt Fichtenau, so za-
to vložili postopek. Ni tudi izo-
stala pritožba tukajšnjih Nemcev
na nemški konzulat v Zagrebu,
kateremu so 23. junija 1934 po-
ročali o septembrskih dogodkih
in se pritoževali, ker se oblast ni
»resno« potrudila pri pregonu
resničnih krivcev."
Postopek pred sodiščem je bil
le dolgotrajno pravdanje, ki ni
prineslo realne razsodbe. Četudi
je bilo npr. ugotovljeno v prei-
skavi, da je Theodor Starkel kot
poizvedovalec celo »vršil pri-
tisk« nad starši mladoletnikov.
udeležencev popisne akcije, da
je nadalje dr. Manfred Schei-
chenbauer »v zvezi s Hitlerskim
pokretom« in da je fotografira-
nje imelo nasploh svoj namen,
so dejanja v sodnem epilogu
ostala nekaznovana." Spet je do-
godkom botroval oportunizem
režima, pa čeravno so na osred-
nji septembrski prireditvi 1. 1933
odmevale besede slovenskih po-
litičnih vrhov o slovenstvu in so
bila svarila namenjena ptujski
nemškutariji. Dogodki so samo
dali vedeti, da je Ptuj spet na
pragu ostrega narodnoobramb-
nega boja.
Trideseta obletnica septembr-
skih dogodkov leta 1938 je že
imela podobo manifestativnega
protesta slovenskega življa zoper
vse večjo arogantnost »nemške
manjšine«. Ob pripravah na na-
rodno svečanost so vsa nasprotja
znova planila na dan. Preklinjanj
in zasramovanj Slovencev ni
zmanjkalo. Mimoidoče so iz no-
tranjosti nemških prostorov »po-
zdravljale« hitlerjanske slike,
okrašena izložbena okna z na-
rodnimi zastavami pa so Nemce
odkrito razburile."
V takih pogojih je slovesnost
le odražala zavest vseh napred-
nih, narodno čutečih družbenih
sil. Veličastna povorka, sokolski
okrožni zlet ter popisna in listko-
vna akcija so bili izrazi narodne
volje, občutij. Ob spominu na
dogodke pred tremi desetletji se
je zdaj javnost opozarjala na
vedno nevarnejši fašizem. Ilustri-
rani letaki ob 30-letnici septem-
brskih dogodkov, ki so jih pri-
pravili napredni slovenski mla-
dinci v ciklostilni tehniki KP v
Ptuju, se namreč največkrat doti-
kajo nasilja nacional-socializma,
nemške zmage in maščevalnosti,
npr. kljukasti križ sega po slo-
venskem ozemlju, nekaj vislic in
napis: »Heil und Sieg« nad obri-
som Ptuja z gradom, z vzhajajo-
čim soncem in osmico (8) ter raz-
metanimi napisi: »september
1908 ... Lunder in Adamič ...
Maščujmo ... Nočemo vojne . . .
1914—1918 . . . Nočemo vojne!«
Sploh so bili tedanji letaki polni
opozoril, denimo: »Parola da-
našnjih dni: 1908—1938. Borba
proti fašizmu!« Na hrbtni strani
je vtisnjena nacistična čelada, ki
združuje »Rim—Berlin« in je za-
radi tega slovensko ozemlje na
udaru. Zato napis: »Slovenci!
Branimo se!« Letaki so hkrati
pozivali »borbeno slovensko
mladino« naj »ignorira« ptujske
nemčurje, a slovensko javnost
klicali, da nastopi proti vojni in
fašizmu, da se bori za svobodo.^'
Trideseta obletnica septembr-
skih dogodkov je dejansko stekla
v znamenju boja proti nemški
nacistični nevarnosti. Čas je zdaj
terjal združevanje demokratičnih
slovenskih sil, a septembrski klic
»Svoji k svojim!«, je bil na pragu
narodove preizkušnje simbolični
odraz tega povezovanja.
Opombe:
1)	Stajerc 1918/X1X. (22. 9.), št. 38
2)	Bogo Teply. Narodnostno življenje pri Lenartu v Slo-
venskih goricah pred prvo svetovno vojno, Svet med
Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 493.
3)	Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), fond MD-38, Jurtela
dr. Fran, Spomini mojega življenja; Telovadno dru-
štvo Sokol Ormož, ZAP, šk. št. 1; Jutro 1923/IV. (5.
10.), št. 233, Sedemdesetletnica dr. Franca Jurtele; Ju-
tro i926/VII. (28. 8.), št. 170, Ob 15-letnici središkega
Sokola 1911 - 1926; dr. Fran Kovačič, Slovenska Šta-
jerska in Prekmurje, Ljubljana 1926, str. 372.
4)	Peter Klasinc, Septembrski dogodki 1908 (s poseb-
nim poudarkom na arhivskih dokumentih iz Štajer-
skega deželnega arhiva v Gradcu), 5. Ptujski zbornik,
Ptuj 1985, str. 286.
5)	ZAP, fond MO Ptuj, šk. št. 154, Septembrski dogodki
1908 v Ptuju.
6)	Peter Klasinc, Septembrski dogodki..., str. 285; Fer-
do Gestrin —Vasilij Melik, Slovenska zgodovina od
konca 18. stol. do 1918, DZS Ljubljana 1966, str. 313.
7)	ZAP, fond MO Ptuj 1923, šk. št. 259, št. 770/923, Ve-
lika skupščina CMD 8. 9. 1923.
8)	ZAP, fond MO Ptuj 1928, šk. št. 267, Dvajsetletnica
septembrskih dogodkov.
9)	Jutro, uvodnik 1933/XIV. (15. 8.), št. 189; tam 13. 8.,
št. 188, 13. september 1908 v Ptuju — kako je najeta
drhal napadala skupščinarje CMD; ZAP, fond MO
Ptuj, zapisniki občinskih sej 1933, knjiga 106, zapis-
nik slovesnostne javne seje občinskega sveta 7. 9.
1933.
10)	Pokrajinski muzej Ptuj (PMP), Arhiv LR, fas. Narod-
noobrambne akcije.
11)	ZAP, fond MD. šk. št. 11, mapa II/4 Sokol.
12)	ZAP, osebni fond Radoslava Komaca, TVD Partizan
Ptuj 1908-1958.; Jutro 1933/XIV. (11. 9.), št. 212,
Ptuj je dobil in dal zadoščenje; tam 12. 9., št. 213, Ne-
pozabna narodna manifestacija v Ptuju.
13)	ZAP, fond M D, šk. 18, Švabsko-nemška kulturna
zveza Krajevna skupina v Ptuju (Kulturbund), Nem-
ška manjšina v Ptuju 23. 6.1934 Nemškemu konzula-
tu v Zagrebu.
14)	Kakor pod op. 13, Septembrski dogodki 1933; foto-
grafske dokumente hrani ZAP in Arhiv LR PMP.
15)	Kakor pod op. 13. spis Sresko načelstvo Pov. No.
481-2/34, 19. 9. 1934; ZAP, fond Okrajno sodišče
Ptuj 1930/41, fas. 482, spis Kps V.-430/33, »Ptujski
dogodki« od 8. do 10. 9. 1933, dr. Manfred Schei-
chenbauer, hišna preiskava.
16)	Kakor pod op. 13, Septembrski dogodki 1933.
17)	Kakor pod op. 13, spis v Kps 443/33 Theodor Star-
kel, 5. 4. 1934; tam. Kraljevska banska uprava 12. 5.
1934, zadeva Leopold Scharner; Kraljevska banska
uprava No 11/2—225/1, 20. 4. 1935, zavrnjena prito-
žba Theodorja Starkla.
18)	Kakor pod op. 13» kratke beležke o septembrskih do-
godkih 1933.
19)	Kakor pod op. 13, spis Pov. No. 481-2/34.
20)	ZAP, fond Okrajno sodišče Ptuj 1930/41, fas. 482,
spis Kps 51/39.
21)	Arhiv LR PMP, fas. Ilegalna ciklostilna tehnika pred
vojno v Ptuju, letak »Borbena slovenska mladina«,
letak v znamenju letnic 1908—1938.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
15. september 1988- TEDNIK
V vrtu
o voluharju ali krtici, kot najbolj zahrbtnem škodljivcu v vrtu in njegovem
zatiranju smo že večkrat govorili. Voluharje glodavec, po katerem so poškodbe
značilne po ostrih, dolgih in razmeroma širokih zarezah, ki jih napravi na go-
moljih in korenih pese, zelene, čebule, krompirja, korenja in koreninah sadnega
drevja ter okrasnih drevnin, s štirimi pilastimi zobmi, ki jih ima v sprednjem de-
lu čeljusti. Voluharjevi rovi se razlikujejo od krtovih običajno potem, da jih ko-
plje globlje, kupčki zemlje pri izhodu pa so manjši ter bolj debelo grudasti kot
so krtovi.
Voluhar ima na leto 4-krat ali še večkrat mlado zalego, vsakikrat do 8 mla-
dičev, pa se zalo neredko močno razmnoži in tedaj nastopa kot množični škod-
ljivec. Sedaj z nastopom jeseni se preneha množiti, intenzivno pa se prične pri-
pravljati na prezimljanje. Cesto prihaja na prosto in \ travi nabira rastlinske de-
le za gnezdo in za hrano, tako da je v tem obdobju pred nastopom jesenskih
slan in mrazovja, najbolj množičen in tudi najbolj škodljiv.
Ce torej vsaj malo poznamo razvoj voluharja, potem v tem času vrtičkarji
posvetimo največjo skrb zatiranju tega škodljivca. Načinov zatiranja je znanih
mnogo, v celoti učinkovitega, ki bi ga lahko priporočili, pa ni. Najbolj je volu-
har moten pri svojem razvoju če zemljo na vrtu redno obdelujemo, torej ima
pogosta obdelava tal v vrtu tudi glede preganjanja voluharja svojo smotrnost.
Lovimo ga s pastmi, s tem, da moramo predhodno ugotoviti, kateri rovi so živi.
Tudi zastrupljanje z dimnimi patroni je uspešno, izpušni plini iz motornih vozil,
ki pa ga bolj preženejo kot pa uničijo. Škropljenje z endrinom kot izredno mo-
čnim strupom, za vrtičkarje ne pride v poštev, ker se s tem strupom škropi le po
travi in obrobjih velikih sadnih plantaž z ograjo, sicer pa zaradi strupenosti tega
sredstva v široki prodaji ni.
Naštetih je le nekaj načinov zatiranja tega škodljivca, katerega bomo s stal-
nim in sistematičnim delom uspešno uničevali.
Čeprav imajo številni gojitelji pelargonij obilo izkušenj o vzgoji sadik za
naslednje leto, morebiti ne bo odveč nasvet, kdaj in kako pripraviti potaknjence
pelargonij: da bi pridelali močne in dobro vkoreninjene sadike pelargonij, reže-
mo sedaj poganjke za potaknjence. Vrhnje poganjke, ki po navadi močno rasto,
odrežemo z ostrim nožem na dolžino okrog 8 cm tik pod listom. Odrezane pota-
knjence posadimo šele drugi dan, ko že nekoliko ovenijo, s tem namreč prepre-
čimo gnitje in pospešimo koreninje. Posadimo, kar v lonce s premerom 7. do
8 cm v peščeno kompostnico. Peska naj bo približno četrtina, ostalo pa dobro
preperel kompost. Sadimo povsem preplitvo največ 2 cm globino in dobro stis-
nemo zemljo k sadiki. Po sajenju sadiko obilno zalijemo, pustimo, da se gornja
plast zemlje po nekaj dneh posuši, nato skrbimo za zmerno vlažnost. Sonce
takšnim potaknjencem ne škoduje.
Miran Glušič, ing. agr.
Šola Rodni vrh
Oglašam se vam zaradi napa-
čne informacije, ki ste jo dali v
sredstvih javnega obveščanja ob
ukinitvi naše podružnične osno-
vne šole v Rodnem vrhu, in vas
prosim, da vsebino mojega pi-
sma objavite in napako popravi-
te.
Svet OŠ Martin Kores se je na
zahtevo komiteja za družbene
dejavnosti kljub počitnicam 7. 7.
1988 v polni zasedbi sestal, ker je
vsakdo spoznal resnost proble-
ma. Pretresli smo pomembnost
šole v tem oddaljenem hribov-
skem kraju, poslušali obe učite-
ljici, ki sta povedali, kaj ob govo-
ricah, da na Rodnem vrhu ne bo
več šole, pravijo prestrašeni star-
ši; in ugotovili, da številčno sta-
nje otrok v prihodnjih letih ne
bo padalo, bo celo nekoliko po-
raslo; da šola na Rodnem vrhu
ni le izobraževalno središče teh
vasi, ki imajo po uro in več do
prve avtobusne postaje, pač pa je
tudi edini prostor, kjer se zbirajo
občani na skromnih kulturnih
prireditvah, šolskih proslavah, ki
so zelo dobro obiskane.
Ti otroci bodo morali biti že
pred pol sedmo uro na avtobusni
postaji v Doleni ali ob glavni ce-
sti Podlehnik^Žetale, (blizu No-
ve cerkve). Si lahko kdo, ki teh
zaselkov ne pozna in ima le ne-
kaj metrov do službe ali šole,
predstavlja, kaj to pomeni za sla-
bo oblečenega in lačnega hribov-
skega otroka; tudi tistega, ki bo
hodil v malo šolo in prvi razred.
ki bo šel ponoči od doma v mra-
zu in snegu, ko bomo drugi še
sladko spali? Ta otrok bo tudi
mnogokrat pozimi zastonj čakal
na avtobus! Ta otrok bo dobil
prvi topli obrok hrane v šoli, a
šele ob desetih, če bodo imeli
starši denar. Prav tako bo lahko
dobil v šoli kosilo, ostal v oddel-
ku podaljšanega bivanja, če bo-
do starši plačali. Kaj pa, če ne
bodo mogli ali ne bodo hoteli?
Ostane mu cesta; in to do pol
dveh. Kdaj bo doma? Kako dolg
bo njegov delavnik? Bodo pozi-
mi res že v teh zgodnjih jutranjih
urah splužene njihove poti, ki
vodijo v dolino? V Podlehniku
bo avtobus že ob sedmih, v Rod-
nem vrhu seje pouk pričenjal ob
osmih.
Včasih je bila v Rodnem vrhu
popolna osemletka, bilo je celo
okrog 160 otrok. Če bi tem lju-
dem bili zgradili ceste, jim dali
pitno vodo, jim pustili trgovino.
bi morda marsikje danes ne zija-
la podrtija z onemoglimi in osa-
melimi starčki, mladi bi ne polni-
li mest, saj imajo svoj kraj, ki je
zelo lep, radi, a idila jim ne polni
želodcev. Mogoče bi danes ti lju-
dje obdelovali zemljo in pridelo-
vali hrano, vsaj zase, kot so jo
nekoč.
Pred kratkim je bilo za to šolo
vloženega precej družbenega de-
narja za popravilo strehe, oken,
vrat . . ., saj nam je bilo oblju-
bljeno, da bo šola tu še vsaj do
leta 1990. V zgradbi je za kraja-
ne, ki potrebujejo zdravnika, ži-
vinozdravnika, edini telefon!
Ukinili smo tudi šolo v Gru-
škovju, zgrajeno mnogo let po
vojni. Zgradba je prazna, propa-
da, nihče ne skrbi več zanjo. Se ji
bo kmalu pridružila nova podrti-
ja v Rodnem vrhu?
Sicer pa, kaj bi razmišljali o
mrtvih stvareh, če smo na ljudi
in njihove stiske pozabili; vred-
notimo še samo denar. Ustanovi-
telj je šolo ukinil. Pravijo, da ni-
mamo več kaj razmišljati. Hotela
sem povedati le to, da je Svet šo-
le na svoji izredni seji 7. 7. 1988
vso stvar v večurni razpravi te-
meljito proučil in po navedenih
ugotovitvah sklenil, da se z uki-
nitvijo šole v Rodnem vrhu ne
strinja, a v vseh sredstvih javne-
ga obveščanja in v delegatskem
gradivu je bilo objavljeno, da
smo bili za to, zato prosim, da
napako popravite. Kdo jo je za-
krivil, bo naš Svet šole raziskal,
ker kot njegova predsednica ne
morem dovoliti, da bi moji sode-
lavci dvomili v mojo poštenost in
smatrali, da samovoljno spremi-
njam njihovo odločanje, zato se
jim opravičujem, prav tako se
opravičujem prizadetim kraja-
nom in delavkam, ki še sedaj, ko
se je šolsko leto že začelo, ne ve-
jo, kje si bodo v bodoče služile
kruh.
Predsednica Sveta šole
Rozika Kovač
Tekmovanje ribičev — upokojencev
čeprav zadnje čase ni kaj dosti slišati o delu društva
upokojencev Kidričevo, še v njem nekaj diha in živi. To je
predvsem sekcija ribičev oz. »RIBIŠKA SEKCIJA DU
KIDRIČEVO«, ki je za svoje aktivne člane že pripravila
dva prijetna piknika v Podlehniku, oz. bolje rečeno na
Podlehniškem jezeru. Tako so izvedli kar dve tekmovanji
med člani društva te sekcije, katerega pa so se lahko ude-
ležili po želji tudi ostali člani društva.
Na prvem pikniku je bila udeležba zelo dobra, v nede-
ljo, 4. 9. 1988, pa slabša, verjetno zaradi dneva žalovanja.
Ves piknik je tudi potekal v duhu spomina na žrtve stra-
šne nesreče, vendar je tekmovanje potekalo po ustalje-
nem vrstnem redu — seveda brez glasbe in hrupa. Po žre-
banju so stopili na sceno tekmovalci, ki pa jih je žal bilo
le pet in so se potegovali za diplome za prvo, drugo in tre-
tje mesto. Zmagal je IVAN REPEC iz Njiverc, drugi je bil
STANKO KOVAČEC IZ KIDRIČEVEGA in tretja
TONČKA SAKELŠEK, prav tako iz KIDRIČEVEGA.
Obe tekmovanji sta potekali predvsem zaradi aktivnosti
sekcije ribičev pri DU Kidričevo ter medsebojnega sreča-
nja, pri čemer pa seveda ne bi smel trditi, da drugih aktiv-
nosti ni, saj organizirajo tudi razne izlete, vendar pa žal
za le-te ni preveč zanimanja. Vzrok je prevelika draginja
in uboge denarnice miiogih upokojencev — toda volja je
in sekcije delajo po svojih možnostih. O ostalem delu in
gradnji doma upokojencev v Kidričevem pa v eni od na-
slednjih številk!
France MEŠKO
16. septembra — Dan bratskih
občin v Krapini
V bratski občini Krapina bodo
v dneh od 10. do 17. septembra
1988 kulturne in športne priredi-
tve v okviru Tedna kajkavske
kulture - Krapina '88. V pro-
gramu je tudi Dan bratskih ob-
čin SR Hrvatske in SR Slovenije,
ki bo jutri 16. 9. 1988. Dopoldne
bo seja koordinacijskega odbora
za sodelovanje bratskih občin,
popoldne ob 17. uri pa revija
kulturnih skupin. Iz Slovenije
nastopata ansambel Zrelo klasje
iz Ptuja in Folklorna skupina
ZSS delovne organizacije IM-
POL Slovenska Bistrica. Ptujske
žene razstavljajo svoja ročna de-
la na razstavi, ki jo je pripravil
Občinski svet ZSH Krapina.
Ves teden bo v Krapini zelo ži-
vahno, še zlasti v večernem času.
Prebivalstvo celotne Krapine živi
z utripom Tedna kajkavske kul-
ture, zato je vsakdo v tem brat-
skem in gostoljubnem mestu do-
brodošel. V Krapini je tudi več
raptav, med njimi je zlasti zani-
miva razstava drobnega gospo-
darstva. Tradicionalni in med
našimi ljudmi zelo priljubljen
Festival kajkavske popevke je na
programu 15., 16. in 17. septem-
bra 1988 ob 16.30 in 19.45 uri.
FB
Utrinek z nastopa folklorne skupine »Aton Štrafela« Markovci pri Ptu-
ju ob Dnevu bratskih občin v Krapini 1985. leta.
občin Ormož in Ptuj I v" issn 0042-0778"
LETO: XXV Ptuj, 15. septembra 1988 Številka: 26
VSEBINA IZVRŠNI SVET SO PTUJ
165. Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 166. Sklep o soglasju k statutu TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj
164. Sklep o začasnem prenehanju podružnične osnovne šole Rodni vrh v
sklopu Osnovne šole »Martin Korez« Podlehnik POPRAVKI
1
Na podlagi 123. in 125. člena Zakona o os-
novni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 165.
člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) ter pred-
hodnem mnenju sveta šole Osnovne šole
»Martin Korez« Podlehnik in soglasja Kraje-
vne skupnosti Podlehnik je Skupščina občine
Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora
krajevnih skupnosti, dne 19. julija 1988 in na
seji Izobraževalne skupnosti Ptuj, dne 31. av-
gusta 1988 sprejela
SKLEP
o začasnem prenehanju podružnične osnovne šo-
le Rodni vrh v sklopu Osnovne šole »Martin Ko-
rez« Podlehnik
1.
Začasno preneha z delovanjem podružnična
osnovna šola v Rodnem vrhu v sklopu Osno-
vne šole »Martin Korez« Podlehnik.
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 61-2/83-2
Datum: 31/8-1988
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Gorazd ŽMAVC, l.r.
Predsednik
Skupščine Izobraževalne skupnosti
Ptuj
Anton VELIKONJA, l.r.
2
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kon-
troli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 2. člena
Odloka o družbeni kontroli cen (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj, št. 12/85) je Izvršni
svet SO Ptuj dne 7/9—1988 na svoji 126. seji
sprejel
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O DOLOČITVI
NAJVIŠJIH CEN
1.	člen
V 2. členu odredbe o določitvi najvišjih cen
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/88,
18/88, 21/88 in 24/88) se spremenijo prva,
druga in tretja alineja točke b) in glasijo:
b)	osnovne komunalne storitve
—	distribucija vode	za 43 %
—	odvajanje odplak	za 15%
—	odvoz odpadkov	za 45 %.
2.	člen
Ta odredba velja takoj, uporablja pa se od
I/10-1988 dalje." Odredba se objavi v Urad-
nem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.: 38-27/78-2
Datum: 2/9—1988
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj
Jože BOTOLIN, l.r.
3
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Izvršni svet
Na podlagi 3. odstavka 91. člena Zakona o
zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št.
1/80, 42/82 in 45/85) in 22. alinei 199. člena
statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 3/78 in 2/78) je Izvršni svet
skupščine občine Ptuj na 126. seji, dne
7/9-1988 sprejel
SKLEP
o soglasju k statutu
TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj
1.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj daje so-
glasje k spremembam in dopolnitvam statuta
TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj, v
delovni organizaciji Zdravstveni center dr. Jo-
žeta POTRČA Ormož in Ptuj, ki so bile spreje-
te na referendumu dne 31 5—1988.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ruj.
Številka: 022-2/84
Ptuj, dne 7/9-1988
Predsednik
izvršnega sveta SO Ptuj
Jože BOTOLIN, l.r.
4
Ker je bila v odloku o uskladitvi dolgoročne-
ga plana občine Ormož za obdobje 1986 do
2000 z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega
plana SR Slovenije in o pripravi in sprejetju
sprememb in dopolnitev dolgoročnega in druž-
benega plana občine Ormož za obdobje
1986-1990 (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 24 157/88) v primerjavi z izvirnikom
ugotovljena napaka, dajem po 3. odstavku 182.
člena poslovnika Skupščina občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in l'tuj, št.
13_ 142/77) naslednji
popravek
V	uvodu odloka se datum 17. 7. 1988 pravil-
no glasi: »15. 7. 1988«.
SEKRETARKA
SKUPŠČINE OBČINE ORM{)2
Minka RAJU, l.r.
5
Ker je v odloku o dopolnitvah odloka o or-
ganizaciji in delovnem področju upravnih or-
ganov in strokovnih služb Skupščine občine
Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 24--158/88) v primerjavi z izvirnikom ugo-
tovljena napaka, dajem po 3. odstavku 182.
člena poslovnika Skupščine občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
13-142/77) naslednji
popravek
V	zadnji vrsti I. člena se za besedo »členu«
doda izpuščena beseda »zakona«.
SEKRETARKA
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Minka RAJH, l.r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uredniški odbor ~ odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.
TEDMIK - september 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 7
Vera svetuje
Ste zelo pogrešale, v času do-
pustov, mojo rubriko? Upam, da
ne, saj je julij in avgust čas dopu-
stov, torej lenobni čas in se nam
ne da mnogo razmišljati. Pa saj
ste že vse vedele in nabavile za
poletje in vam ne bi mogla nič
novega povedati.
Tokrat se bomo pogovorile na
splošno; o modnih tendencah za
prihajajočo modno sezono jesen-
zima 88/89. Oporna točka je se-
jem v Kolnu. Saj si še verjetno
niste nakupile vse za ta prihaja-
joči čas; pa tudi letne garderobe
še verjetno niste pospravile, saj
še ni nastopila jesen in še je tu in
tam kakšen dan prav prijetno to-
pel. Sicer so res naši trgovci v
glavnem končali z letnim zniža-
njem in se trgovine polnijo z je-
sensko—zimsko garderobo in
zdaj je čas, da veste kaj želite no-
vega v svoji garderobi.
Pa si najprej oglejmo barve!
Se zmeraj je aktualna črna barva.
Saj je res vedno lepa, elegantna
in primerna za vse priložnosti,
ima pa nekaj novih možnosti v
kombinacijah in sicer z rjavo
barvo.
Rjavo-črna kombinacija se
nam je včasih zdela povsem ne-
mogoča, pa tudi profesorji na
oblikovalni šoli v Ljubljani, so
nas v »mojih časih» učili, da ta
kombinacija ni naravna, zato je
neestetska. Zdaj pa mi kar »gre v
oko«, in upam, da bo tudi vam
všeč!? Nove barve za to sezono
pa so: rjasto rjava, olivno zelena,
vse do tiste umazane SMB barve,
preko okra, vse do »zenj« barve.
Ni kaj — so jesensko puste, kot
zna biti včasih jesensko vreme,
pa čeprav je narava v tem času.
ko posije sonce lepo-pisano
obarvana ... Kot pika na i, pa je
za to sezono vijolična barva. Ta-
ka prava, temno lila (vse od
70-tih je ni bilo) je zdaj v trendu.
Od barvnih kombinacij je zani-
mivo tudi to, da se rade kombini-
rajo iste barve so v različnih ni-
ansah ~ barva na barvo. Zopet
ena tistih zadev, ki je zelo vpraš-
ljiva, saj je za to potrebno veliko
okusa, da vse skupaj ne izpade
kičasto, ali brezokusno. IVIožnost
pa imamo v kombinacijah razli-
čnih barv, tudi to ni lahko, če-
prav letošnja moda ljubi tudi ve-
liko različnih barv. Najlepše je,
da si dodatke omislimo v kontra-
stni barvi, kot so šali, velike rute
(zopet so aktualne), rokavice,
torbice, umetne rože, pa tudi če-
vlji. Za vse to je tudi potrebna
velika mera okusa, da ne bo kaj
narobe.
Linija je še zmeraj oprijeta pa
čeprav ni več tako stroga in toga.
Oblačila so bolj ovita z rahlo li-
nijo. Ramena so še zmeraj pod-
ložena,vendar ne »atletsko«. Za
nekatere izmed nas letošnja
modna linija prinaša veselje. V
ospredje prihajajo malo bolj
okrogle manekenke. Predvsem
prsa so lahko obilnejša, povem
vam da ena od vodilnih mane-
kenk v Parizu (VALERIA
ROUSSEZ) meri v pasu 70 cm in
njena kolegica MARTHA FU-
RORE tehta 70 kg, torej nista
pravi suhici. Vendar pozor —
trebušček ne sme biti okrogel in
obložen s salom, zato še kar na-
prej delajte vaje za trebušne mi-
šice! Ne se poleniti, dopusti so
mimo!
Aktualni materiali so od bleš-
čečih žametov, čipk in dragega
volnenega blaga vse do prepro-
stih hubertus materialov, flanele,
črtastega žameta . . .
Krila so mini in zopet mini;
od jeansa, do najboljših materia-
lov, od širokih do ozkih, z elasti-
ko v pasu, ali zelo visokimi paso-
vi, ki so kar podaljški krila nav-
zgor.
No, da ne bi bilo kaj narobe,
tudi zelo dolgih kril je še nekaj,
pa tudi takih, ki so do kolen, ali
toliko, da jih pokrivajo. Saj ni-
smo vse za mini navdušene, pa
tudi primernih postav ne! In
modni ustvarjalci so mislili tudi
na to!
Hlače pa so res nekoliko dru-
gačne od dosedanjih. Predvsem
ženske! Zgoraj čez boke so zelo
široke, spodaj ozke in predvsem
krajše. Gležnji se vidijo iz hlač!
V pasu so tudi s širokim elasti-
čnim časom, s podaljšanim pa-
som . .. enako kot pri krilih. Ne-
kaj je bermuda hlač, jahalnih, pa
tudi takšnih, kot jih je rada nosi-
la MARLENE DIETRICH -
široke tudi v hlačnicah. So pa
hlače letos veliki modni hit, saj
so tako različne, da si jih lahko
vsaka izmed nas privošči!
Moda ima letos rada kratke ži-
votce, pa tudi kratke plašče, ne-
koliko daljše sakoje, pa tudi ne-
kaj daljših plaščev. Saj se tega
udobnega in toplega oblačila ne
bomo tako zlahka odpovedale.
No vse skupaj le okvirno po-
vedano, saj se bomo v naslednjih
rubrikah bolj podrobno in za ra-
zlične priložnosti pogovorile in
skušale vse skupaj približati na-
šim možnostim, tako da ne bo
nesoglasij.
Naj vam še povem, da so ba-
retke letos zelo priljubljena po-
krivala in bi vam rada priporoči-
la previdnost pri kombinacijah
barv »ton na ton« in pri kombi-
nacijah različnih barv, da ne bo
vse »aufalent«, kot na Ptuju spa-
čeno radi rečemo!
Vaša Vera
Belgijska grafika se predstavlja
Ob majhnem številu obiskovalcev je Pokrajinski muzej Ptuj mi-
nuli četrtek v Paviljonu Dušana Kvedra odprl jesensko sezono z raz-
stavo Sodobna belgijska grafika. Razstavo je odprl ravnatelj Boris
Miočinovič, predstavil pa jo je Janez Balažic kustus — galerist. Raz-
stava je prijetno doživetje, ne samo zaradi tega, ker imamo v Ptuju
redko priložnost, da spoznamo sodobni likovni utrip tujine, ampak
tudi zato, ker nam predstavlja različne grafične tehnike, sitotisk, jed-
kanice, litografije. Ker je prav grafika izredno komunikativna, blizu
tudi tistim, ki vedo o likovni umetnosti zelo malo, je pričakovati, da si
bo razstavo ogledalo večje število obiskovalcev.	NaV
Nekaj misli v tednu
boja proti kajenju
Problem kajenja se je začel z odkritjem Amerike. Ta navada se je začela hi-
tro širiti in s tem tudi obolevnost, ki zahteva čedalje več žrtev. S porastom pro-
daje tobačnih izdekov raste obolevnost in znanstveniki so začeli preučevati po-
vezanost med kajenjem in boleznimi. Dokazano je, da je visok odstotek obole-
lih za rakom na pljučih, ustnicah in grlu prav pri kadilcih. Ravno tako je doka-
zano, da za kroničnim bronhitisom, infarktom in rano na želodcu obolevajo
predvsem kadilci. Kajenje postaja danes vse bolj drago, če prištejemo še drago
zdravljenje, odsotnost z dela, invalidnosti, prezgodnje smrti, požare zaradi kaje-
nja, prometne nesreče, ekološko onesnažitev, itd. Kajenje prinaša številne pro-
bleme, ki družbo veliko stanejo, dosti več kot je koristi od prodaje tobačnih iz-
delkov. Zato so se po vsem svetu začele resne organizirane akcije za boj proti
kajenju. Te akcije zajemajo osveščevanje ljudi, predvsem mladine, prepovedi
kajenja na določenih mestih, prepoved propagiranja tobačnih izdelkov, prepo-
ved kajenja v javnih prevoznih sredstvih, itd.	___
Nekoč so kadili le moški iz visokih krogov, privilegiranci, kasneje so začele
kaditi še ženske, da bi se čim prej emancipirale. Danes kadi že mladina, kajti
starši, učitelji in zdravniki so jim vzor. Kajenje predstavlja HIT, to je dejanje,
brez katerega ne poteka nobena zabava, noben shod. Toda v razvitem svetu so
sprevideli, da kajenje prinaša več gorja kot ugodja in so začeli kajenje opuščati.
Stališča do kajenja so se spremenila. Danes se kajenje že opredeljuje kot nepri-
jetno, nedopustno in agresivno dejanje, ki ogroža človeka in okolje. Kajenje ne
pomeni več samostojnosti, odraslosti in moškosti, prej bi lahko rekli, daje znak
slabosti in nesposobnosti upreti se tej razvadi.
Zaradi vseh teh problemov seje pojavila ideja o organiziranju društev ne-
kadilcev, da bi se lažje uprli nasilju kadilcev in bi se s tem obvarovali pasivnega
kajenja. Prvo društvo v Sloveniji je nastalo leta 1979 v Ljubljani. Pozneje so na-
stala še druga. V Mariboru se je formiralo 1984. leta in do danes šteje že 3000
članov. Ker je med njimi skoraj 150 članov iz ptujske občine, smo se odločili
formirati podružnico tudi v Ptuju. Sodelovali bomo z RK in SSC, v katerem so
zametki kluba za zdravo življenje.
Člani društva želimo obvarovati mladino pred zdravju škodljivo razvado,
zaščititi otroke in nosečnice pred pasivnim kajenjem, želimo družbo opozarjati
na številne nepravilnosti v zvezi s tem prblemom. Želeli bi, da se prepove pro-
pagiranje tobačnih izdelkov, da se prepove prodajanje tobačnih izdelkov drugje
kot v trafikah, da se ne kadi v planinskih postojankah, v javnih prevoznih sred-
stvih, na športnih prireditvah, na plesih, itd.
Upamo, da bomo s tem programom zmanjšali obolevnost pri ljudeh. Zna-
no je, da so samo ZDRAVI ljudje dobri delavci in proizvajalci. Delo pa osreču-
je. Tako bi posredno prek prepovedi kajenja dosegli srečo pri delovnih ljudeh.
dr. M. Durdevič
PREPISANO IZ STARIH ŠTEVILK
KULTURNI KOTICEK
Nekaj besed
o dobri knjigi
Do te številke je bila v kulturni
rubriki beseda le o odru, danes
pa nekaj besed o knjigah.
Tudi knjiga služi vzgoji, seve-
da, če je dobra. Z zadovoljstvom
lahko vsak ugotovi, da so si naši
ljudje že uvrstili svojo lastno
mnenje, kaj in kakšna je dobra in
koristna knjiga. V stari Jugosla-
viji so razni cenzorji bedeli nad
izdajanjem knjig. Na vse mogoče
načine so si prizadevali, da do
ljudi ne bi prišla resnica. Revolu-
cionarnosti v lietaraturi niso pre-
nesli. Tolmačiti, zakaj je bilo ta-
ko, je nesmisel, ker vzroke za ta-
ko postopanje danes pri nas ra-
zumejo otroci. Bali so se, da bi
ljudje spoznali, kaj je prav in kaj
ni. »Spoznanje pa je velika reč«,
tako nekako je napisal veliki
Cankar.
Zato so bile knjižnice v prete-
klosti polne knjig, v katerih se je
potvarjala resnica, zgodovina,
znanost. Te knjižnice so bile pol-
ne solzavih in močno sentimen-
talnih zgodb o denarnikih in si-
romašnih deklicah, nadalje pol-
nih različnih »Svetih koledar-
jev«, ki so ljudi navajali k poniž-
nosti in hlapčevanju in vse polno
drugega. Tako je bilo in mimo
tega ne moremo iti. V preteklosti
se je le s težavo obelodanila na-
predna knjiga. Tako knjigo je
pot do čitatelja vodila, skozi vsa
mogoča kapitalistična in klerofa-
šistična cedila.
Tudi danes je pri nas veliki
»Cenzor« — ljudstvo. Tudi ta
cenzor ne dopušča vsega, kar bi
kdo hotel, najmanj pa to, da bi
bile naše knjižnice polne raznih
takih nekulturnosti, to pa zato,
ker pri nas služi knjiga vzgoji
človeka.
Umetnost mora biti resnična.
Potvorb ne dopušča, ker kakor-
koli potvorjeno, ni več umetnost.
(Naše delo št. 5, Ptuj, 2.
septembra 1948.)
VRTEC V JERUZALEMU
»Tudi mi smo bili na dolgem sprehodu,« mu povemo. »Lovili
smo se za metulji, opazovali smo naravo, pa smo lačni.«
»Vse je dobro pripravljeno,« prizna gost, ko je odložil žlico. »Le
bolj mastno bi morali biti.«
»To tudi mi vemo! No, pa smo tudi s tem zadovoljni, da je le do-
bro pripravljeno, to pa naša Lizika zna! — pa soljeno, soli pa imamo
dovolj!«
»Tu so pa res dobri ljudje,« nas pohvali. »Malo imajo, pa še od
tega delijo drugim.«
Lizika mu pokaže še kuhinjo, na hitro si ogleda še druge prosto-
re, nato se poslovi in odide.
Vendar pa njegov obisk ne ostane brez posledic za naš vrtec. Ko
naslednjo soboto potrkam v Ljutomeru pri načelniku oddelka za pre-
hrano, da bi prosila za meso in mast, in ko odprem vrata, osuplo ob-
stanem na pragu.
Za pisalno mizo sedi naš popotnik, in ko me zagleda in spozna,
se na ves glas zasmeje. Naglo vstane in mi ponudi stol. Ljubeznivo se
začne opravičevati, ker je tako vsiljivo opravil inšpekcijo v našem Do-
mu. In mi stisne roko:
»Zdaj bova seveda napravila čisto drugačen jedilnik!«
Materam, ki pridejo zvečer po otroka, dam stekleničko z mazi-
lom, da bi doma namazale še tiste otroke, ki ne hodijo v vrtec. Garje
se trdovratno držijo, mnogi otroci se znova okužijo. Okuženi so po ce-
lem telesu, zato znova in znova naročam materam:
»Namažite vse otroke! Mažite jih tri dni zapovrstjo. Četrti dan
jih umijte in preoblecite v čisto perilo. Tudi rjuhe na posteljah izme-
njajte.« Mati me začudeno gleda. Ko vidi, da se ne norčujem, vzroji:
»To vi meni provite? Ce pa mamo vsi samo eno brisačo, pa moja
deca nimajo dveh robač! Na riibah pa gospodje spijo, ne mi?....«
Globoko v meni zapolje usmiljenje do otrok, do ljudi, ki od prve-
ga dneva življenja spijo na slami ali na koruznem ličkanju in na njem
tudi izdihnejo. Ko jo gledam pred seboj, to mater, ki je rodila šest
otrok na tisti slami in zdaj z motiko v roki odhaja z dvema iz vrtca, se
usmiljenje v meni prelije v srd: Kako je mogoče, kje smo bili, je sploh
kdo prisluhnil Kerenčiču, so bile njegove besede, Milenine in drugih
le glas vpijočega v puščavi! Zakaj?!... Vina pač, jeruzalemska vina
so daleč slovela, pridelali pa so ga sužnji. . .
»Ni sramota, če nimate,« skušam potolažiti mater. »Bo že prišel
^as, ko boste tudi vi imeli več, vsaj tisto, kar bi morali imeti, a tisto,
kar imate, naj bo čisto, otrokom srajčke zvečer operite aH pa vsaj do-
t>ro prelikajte, drugače zdravilo ne bo pomagalo ...«
17. nadaljevanje
»Pa še vode nega ... takšna siiša, kak je letos.«
To ni odgovor meni.
Res: tu bi se človek laže okopal v vinu kot v vodi...
Ko ob večerih gledam za njimi, za temi materami, kako odhajajo
po travnati poti, držeč otroka za roko, bose, zibajoč se, kakor da bi
stopale po brvi, z motiko ali s srpom ali z rafijo v drugi roki, se ne
morem ubraniti občutka, da so kakor s koreninami zrasle v eno z ob-
dajajočo jih naravo; da nosijo v sebi tisto prvinskost kot sleherno dre-
vo, kot sleherna rast okoli njih; nekakšen pradih veje iz njih kot vse-
ga, kar jih obdaja; zazdijo se mi nekakšna drugačna vrsta človeških
bitij — bolj pristne, samorastniške, kakor divja trta, a s tisto resnično
človeškostjo, z nečim kar so si ohranile iz prvobitnosti, kar pa je civi-
lizirani človek že zdavnaj zgubil ... Dolgo gledam za njimi, dokler
me ne predramijo drugi glasovi, pesem tistih, ki se vračajo z dela. Ali
mi bo iz teh dni sploh ostalo kaj bolj živo v spominu kakor podoba
žensk, ki se v večernem mraku bose, z izpodrecanimi krili vračajo iz
goric z motiko na rami ali s srpom v roki in prepevajo svoje staroda-
vne pesmi — Jaz pa v gorice grem . .. vanje pa se vpleta klopotanje
klopotcev, zdaj sunkovito, zdaj pojemajoče, kakor se pozni večerni
veter zaganja vanje. Samo petje zveni enolično v brezkončno — iz
stoletja v stoletje — ponavljajočih se vprašanjih in odgovorih:... kaj
boš tam delala? Trsje bom vezala ...
In ko dolgo gledam za ženskami, ki jih požira večerni mrak, se
mi zazdijo kot neresnična bitja, odhajajoča v nekakšnem pradavnem,
tragičnem obredju iz danes v jutri, skozi stoletja, saj do teh naših dni
čas ni prinesel nobene spremembe v te kraje ...
Ta večer še eno soočenje s preteklostjo.
Medtem ko matere odhajajo, me predramijo glasov iz našega vr-
ta.
Uprava posestva nam je bila dodelila majhen vrt na koncu dvo-
rišča, ki je nekoč pripadal Fiirstovi zidanici. Prekopali smo ga in zase-
jali, zdaj na njem že raste zalenjava.
Na vrtu sta postarani Franček in naša upravnica Mimika. Fran-
ček ima jerbas v roki.
»Boste malo popleli?« ga vprašam, ko se jima približam. Vprašu-
joče me pogleda:
»Kaj bon te pleja — po šeloto sen priša.«
Začudim se:
»Bo kakšno salato, Franček?«
»Ven pa te — po toto!« se zdaj začudi on.
Prijazno ga poučim:
»Po toto že ne, Franček! To je naša salata — za naše otroke. Saj
veste, to je vrtčev vrt.«
»Kaj bote to gučali!« me zavrne. »Toti vrt je sigdor bija moj ...
jas sen ga štiha ... še stori Fiiršt so mi ga dali, ka sen prijih dela.«
Skušam mu dopovedati:
»Morate razumeti, Franček! Starega Fursta ni več, to je minilo.
Ta vrt je zdaj naš, za naše otroke!«
Kljub temu še ne razume, saj ima tudi svoja dva v vrtcu; nejever-
no zmaje z glavo:
»No, če je našo, te je kak tiidi mojo!... «
Med včeraj in danes še ni trdnih meja. Ljudje so z eno nogo še
zmeraj v preteklosti, samo z eno nogo previdno stopajo v nov čas. Za-
to nam je danes tako zelo potrebna potrpežljivost.. .
Dve sveči slabo razsvetljujeta našo igralnico. Plamenčki poplesu-
jejo in prav tako poplesujejo sence na stenah — sence žensk, ki so po-
sedle po nizkih klopicah in sklenile roke v naročju. Ali poslušajo
zgodbo, ki jo Danica bere iz Naše žene — zgodbo o neki samorastni-
ški ženski s kopico otrok — ali pa ob enoličnem branju premlevajo
svoje misli?
To so naši četrtkovi večeri, naš bralni krožek, kjer se nekaj starej-
ših mater tudi spopada z abecedo. Nikoli niso bile v šoli ali pa so jo
opravile z enim, dvema razredoma. Prezgodaj so jih vpregli v delo,
naučiti so se morale drugačne abecede — kako si bodo čimprej same-
služile kruh.
Nadaljevanje prihodnjič
8 - ZA KRATEK ČAS
15. september 1988 - TEDNIK
Dober den! Ce ho dober, bomo seveda vidli in vedli kumer
zvečer gdo se hode noč gor na den sprovla. Ja, ja, zdaj so dnevi,
tisti ta svetli vsoki den za eno kokotovo zehaje boj krotki, noči pa
seveda hoj duge. Pa kaj si čemo, če pa nan jesen rokove in hlo-
čnice podukšuje, pa tudi sence so hoj duge. Zdaj se po za nas
zemljorilce začenjajo kristušove muke. Tejko dela nas čoka, ke
se vun z njega nehomo vidli: posuši trovo, kije po suši malo oze-
lenela, skoplji krompir, siliraj koruzo, poheri tistih por jabolk in
grozdekov v goricah, začni se priprovlati na jesensko setev, še
pret pa seveda spipli runo, repo in opravi še taužnt drugih opra-
vil. Delo na delo, kosti pa store in zmontrane .. .
Kak ste vena že culi, imamo zdaj tudi ta stori in mlodi kme-
tje v ptujski občini ustanovleno svojo kmečko zvezo. Če hode od
toga kaj haska, še ne vemo, mislin pa, da bi se moga malo boj
naš glos čuti pri tistih, ki so nan toto kmetijsko in splošno gospo-
darstvo za/orali. Bose že držalo tak kak je reka Žampov Janez,
ki je predsednik tote kmečke podružmice: »Vemo in zavedamo
se, da kmetje tudi pod marelo tote zveze nehomo mogli podreti
vseh zidov, ki nas ovirajo, čista zagvišno pa jih bomo malo po-
škrompali. . .!«
Še to van moren povedati, da sen hija v nedelo na Ptuji na
tisti nogometni tomboli. Zdi se mi, da homa pač morala z Mico
še dale naprej s ta storo kosilnico kositi, če glih je že čista doj po-
klumpana, štora in zmontrana, tak kak midva. Meni je že Mica
ohečala, da me bode poslala nekan na generalno popravilo. Jaz
sen reka, da se s ten strinjan, samo, da si bon mehaničarko son
poiska.
Te pa naj ho zadosti za gnes in za toti tjeden. Srečno do
drugega tjedna in dobro se mejte!
Vaš delegat LUJZEK
tednik ~ september 1988
IZ NAŠIH KRAJEV — 9
NOGOMET
Proletarec-
Drava 1:2
Nogometaši Drave so v tretjem
kolu prvenstva v vzhodni obmo-
čni ligi v Zagorju dosegli popol-
ni izkupiček. Domačo ekipo so
premagali popolnoma zasluženo
in z zrelo taktično igro, saj so
uspešno izkoristili napadalno
igro domačinov za dobro zamiš-
ljene in izpeljane nasprotne na-
pade. V 9. minuti je Miran Emer-
šič dosegel prvi, v 25. minuti pa
Tomi Emeršič drugi zadetek. Do-
mačini so znižali deset minut
pred koncem, malo zatem pa je
Ljubeč dosegel še tretji zadetek
za Dravo, ki pa ga je sodnik raz-
veljavil — Ptujčani ne vedo za-
kaj. No, kljub temu zaslužena
zmaga. V naslednjem kolu bo
Drava gostovala v Pesnici.
Drava: Rimele, Potočnik, Les-
jak, Hameršek, Sterbal, Kodrič,
Vogrinec (Ramšak), Korošec, T.
Emeršič, M. Emeršič, Ljubeč.
I. k.
ALUMINIJ- SAVA 1:0 (0:0)
Mladinci Aluminija so po
boljši igri v drugem polčasu za-
služeno premagali vrstnike Save
iz Kranja. Spet so si priigrali ve-
liko priložnosti, za razliko od
prejšnjih srečanj (zlasti s Ko-
prom) pa uspeli zmagati, čeprav
so zastreljali tudi enajstmetrov-
ko. Zmagoviti zadetek je dosegel
Franci Fridl.	p. Klajnšek
Uspela akcija »Razgibajmo življenje«
v soboto in nedeljo, 10. in II. septembra, seje v
Sloveniji pričela akcija ZTKO Slovenije pod na-
slovom oziroma geslom RAZGIBAJMO ŽIVLJE-
NJE. V akcijo so se vključili tudi ZTKO Ptuj, klu-
bi in športna društva, ki so s skupnimi močmi pri-
pravili razna rekreativna športna srečanja in tek-
movanja ter jih tudi uspešno izvedli.
In kaj je potekalo v teh dveh dneh v Ptuju in
okolici?
SOBOTA:
—	Kolesarski klub Ptuj je uspešno izvedel tradi-
cionalni maraton Slovensko goriške Lackove
čete, katerega se je udeležilo prek štiristo ude-
ležencev, točneje 427, ki so sodelovali v malem
in velikem maratonu.
—	OSZ Ptuj je na strelišču ob ŠH Mladika orga-
nizirala tekmovanje v streljanju s serijsko zra-
čno puško, katerega se je udeležilo 37 udele-
žencev.
—	Kegljaški klub Ptuj pa je svoje prostore oziro-
ma kegljišče odprl vsem, ki so to soboto hoteli
preizkusiti svoje kegljaške sposobnosti, teh pa
je bilo 35.
NEDEUA:
—	V Ptujskih toplicah je Plavalni klub pripravil
množično tekmovanje v plavanju, katerega se
je udeležilo 82 plavalcev.
Teniški Klub Ptuj je pripravil odprto prvenstvo
v tenisu, udeležencev je bilo 130.
—	V Forminu in Podlehniku pa so organizatorji
pripravili turnir v malem nogometu s kar šte-
vilno udeležbo ekip.
Pri tem moramo poudariti, da so na tekmova-
njih bili vsi udeleženci akcije RAZGIBAJMO ŽI-
VLJENJE zmagovalci, kajti izvedli so naloge, ki
so jih pripravili organizatorji. Pri tem pa bi pohva-
lil vodstvo Ptujskih toplic, saj je v nedeljo odprlo
vrata toplic vsem, ki so hoteli plavati, ter plaval-
cem ni bilo potrebno plačati vstopnine.
Akcija Razgibajmo življenje je v ptujski občini
kar lepo uspela, vendar bi lahko bila udeležba na
vseh prireditvah še večja. Morda pa se bodo v naj-
različnejše akcije, ki bodo potekale pod tem ge-
slom, vključili tudi tisti, ki so sedaj opazovali le od
strani. Torej, razgibajmo svoje življenje ter tako
prispevajmo svoj delež, da Slovenci postanemo
športni narod.	ZB
Tekmovanje starešin in mladine
v soboto bo na Hajdini občin-
sko orientacijsko taktično tek-
movanje, na katerem sodelujejo
ekipe Zveze rezervnih vojaških
starešin in ZSMS Ptuj. Tekmova-
nje nima samo tekmovalnega po-
mena, ampak je tudi priložnost
za usposabljanje in preverjanje
znanja rezervnih vojaških stare-
šin in mladine. Takšna oblika so-
delovanja z mladimi iz krajevnih
skupnosti se je pokazala kot
uspešna in koristna akcija orga-
niziranega preverjanja mladih,
saj mladina, ki ni več v šolah, ni-
ma veliko takšnih priložnosti kot
tisti, ki so še v šolah in se prever-
jajo skozi obrambne dneve in
druga najrazličnejša tekmovanja.
Tekmovanje bo v različnih disci-
plinah, mladinci pa bodo še od-
govarjali na vprašanja o mladin-
skih delovnih akcijah, o organi-
ziranju mladih, o izkušnjah NOB
in o posameznih temah iz splo-
šne ljudske obrambe in družbene
samozaščite. Rezervni starešine
se bodo preizkusili v reševanju
posameznih taktičnih nalog gle-
de na teren, na katerem bodo.
Skupaj pa se. bodo tekmovalci
udeležili pohoda, ko bodo reše-
vali posamezne topografske na-
loge, izvedli met ročne bombe in
se pomerili v streljanju z maloka-
librsko puško.
NaV
ATLETIKA
V Zagrebu je bilo finale atletskega pokala Jugoslavije za mladin-
ce in mladinke. Iz ptujskega zastopstva se je najbolje uvrstil Milenko
Potočnik in sicer na drugo mesto v teku na 3000 metrov z ovirami,
Svržnjak pa je bil v tem teku deveti. Milenko je nastopil tudi v teku
na 1500 metrov in osvojil sedmo mesto. Dejan Doki pa je bil v suva-
nju krogle šesti. Nastopila je tudi Tanja Rozman in v teku na 100 me-
trov osvojila deveto mesto.
Mladi ptujski atleti in atletinje pa so bili zelo uspešni na tradicio-
nalnem srečanju mladih treh dežel v Novi Gorici. Matjaž Iskra je
zmagal v teku na 100 metrov, Franci Jerenko na 400 metrov, Tanja
Rozman pa je bila tretja v teku na 100 metrov. Rozmanova in Jerenko
sla bila tudi člana zmagovalnih štafet slovenske reprezentance. I. k.
Odmev
v časopisu z dne 1. 9. 1988 sem prečital članek z naslovom: »Iz
zgodovine Kidričevega«.
V članku pisec ugotavlja, da ni na razpolago vseh podatkov. Mo-
goče bom temu kaj pripomogel, če navedem sledeče: Spomladi leta
1937 sem prevzel v upravo vsa skladišča takratnega ptujskega garni-
zona. Na podstrešju neke stavbe sem odkril 8 velikih zabojev raznih
nemških dokumentov: rojstne liste, poročne liste, kot tudi evidenco
umrlih in pokopanih v bolnišnici v Sternthalu. Posvetoval sem se s ta-
kratnim dekanom (danes župnija sv. Jurij), kaj naj naredim s temi (po
mojem mnenju) važnimi dokumenti. Dekan mi je svetoval, da jih pri-
peljem k njemu v župnišče, saj se lahko zgodi, da bo kdo kdaj iskal
take podatke. Vse zaboje sem takoj prepeljal v župnišče. Kje je danes
ta arhiv, ne vem. Mogoče še obstaja, če ga hitljerjanci niso uničili.
Vredno bi ga bilo poiskati.
Andrej FEGUŠ
Tudi ribiški turizem je denar
člani ribiške družine Ptuj so v letošnjem
letu še posebej uspešni, saj so uresničili veli-
ko nalog iz svojega gospodarskega programa,
ki so jih načrtovali že dalj časa, vendar jih
prej niso mogli opraviti. Predsednik skupšči-
ne ribiške družine Ptuj, Dimče Stojčevski me-
ni, da je največja delovna zmaga ribičev nov
ribnik v Rogoznici, ki so ga zgradili s skupni-
mi močni ob dosedanjem tako imenovanem
ribniku Rogoznica 1.
Še posebej so veseli tega delovnega uspe-
ha, saj so se za nov ribnik borili jiekaj let.
Zadnje leto so pričeli že z uradnim postop-
kom za pridobitev vseh potrebnih dokumen-
tov in soglasij, sredi julija pa so uredili vse
zadeve že tako daleč, da so pričeli tudi z ze-
meljskimi deli. Tako je sedaj ribnik v izmeri
1,7 ha s povprečno globino 1,40 m in z okoli
20.000 kubičnimi metri vode že zgrajen, ven-
dar v njem še ni vode. Napolnili ga bodo je-
seni, po izpraznjenju sosednjega ribnika in
dograditvi prekopa. Vanj bodo seveda vložili
tudi ribji zarod. Oba ribnika bosta v končni
fazi pretočna, tako bodo zagotovili večji pri-
rast in čistejšo vodo. Z udarniškimi akcijami
članov ribiške družine bodo uredili še okoli-
co obeh ribnikov, nasadili bodo drevesa, ta-
ko da bo vse skupaj še bolj privlačno.
Seveda pa v RD Ptuj ne zanemarjajo svoje
osnovne naloge, ta pa je skrb za čistočo svo-
jih odprtih voda, torej potokov in rek, ter za
njihovo ureditev. Spopadali so se s številnimi
'ežavami ob dosedanji regulaciji stare struge
reke Drave, kljub temu pa si očitajo, da so bi-
li pii teh delih še premalo prisotni, saj bi lah-
ko ob sprotnem spremljanju in dogovarjanju
' izvajalcem del marsikaj obrnili na bolje —
^ korist ribjega zaroda in ribičev.
Zastrupitev rib v potoku Studenčnica bodo
kmalu dobile svoj epilog na sodišču, saj je
sum na storilca utemeljen, vendar pa se boji-
jo, da s tem problem onesnaževanje te — ne-
kdaj najbolj čiste vode na ptujskem območju,
še ne bo rešen.
Med novostmi v RD pa velja omeniti po-
novno oživitev ribiške ponudbe v Podlehni-
ku. Ribnik Dežno je bil nekoč ena najbolj
obiskanih ribiških točk, vendar je pred leti
zanimanje zanj precej padlo. Odkar pa je od-
govornost za njegovo ureditev in vsebino
prevzel pododbor Kidričevo, lahko rečemo,
daje ribolov ob njem ponovno zaživel. Poča-
si prerašča meje lokalnega turističnega ribni-
ka, saj je vse več ribičev — turistov tudi iz so-
sednje Avstrije in drugod. Poskrbljeno je za
osvežitev ribjega zaroda, tako da je ulov v
Podlehniku že pravi užitek za vsakega šport-
nega ribiča. V ribniku je precej drobiža (rde-
čeok, koresljev, sončnih ostrižev in zelenik),
v globinah se skriva še veliko večjih presene-
čenj (krapov, somov, tolstobikov, amurjev),
medtem ko lahko z vijačenjem oziroma blin-
karjenjem ob malo športne sreče potegnete
na suho še kakšno ščuko ali smuča. Sedaj v
jesenskem času pričakujejo več družinskih
obiskov, saj je poleg ribolova možno tudi na-
biranje gob v obrobnih gozdovih, nasploh pa
je tišina in vonj po dozorevajočem sadju ter
klopotanje haloških klopotcev najboljše
zdravilo za zrahljane živce. Ob slabem vre-
menu najdejo ribiči in ostali obiskovalci za-
vetišče ob lično urejeni ribiški hišici, skratka
obisk v Podlehniku postaja vse bolj privlačen
in zanimiv.
Med aktivnejšimi pododbori RD Ptuj'je
zagotovo tudi pododbor Starše, ki šteje sicer
najmanj članov, pa so ti zares delovni. Z last-
nim delom in samoiniciativnostjo so zgradili
svoj ribnik in ob njem sanjavo brunarico. Nič
manj prizadevni niso ribiči pododbora Tržeč,
ki si ob izredno čisti in bogati vodi tamkajš-
nje gramozne jame prizadevajo urediti zapuš-
čeno gradbeno hišico v koristen ribiški ob-
jekt, ki bi bil na voljo tudi ostalim krajanom.
Hišico so že odkupili, z zbranimi sredstvi so
nabavili že precej gradbenega pohištva in
pričakujejo, da bo do spomladi urejena tako
hišica kot okolje gramoznice v Tržcu.
Naj ob koncu opozorimo še na izredno po-
membno novost v matični ribiški družini
Ptuj. Sodelovanje s samoupravno stanovanj-
sko skupnostjo je sredi letošnjega leta rodilo
sadove in društveno pisarno so preselili iz
premajhnih prostorov v Prešernovi ulici v so-
dobne društvene prostore v Muršičevi ulici, v
neposredni bližini gostišča Ribič. Tako je več
kot 1.200 članska občinska ribiška organiza-
cija dobila tudi boljše pogoje za društvene
oziroma družinske aktivnosti. Sicer pa se pra-
vilna gospodarska športna in ribogojniška
politika ptujskih ribičev že odraža tudi v vsa-
kdanjem življenju. Spomnite se samo foto-
grafij in zapisov o ulovljenih kapitalnih so-
mih in drugih ribah, ki jih Drava kljub ones-
naženosti skriva še veliko. Vse to so sadovi
skrbi in vlaganj ribjega zaroda izpred petih
ali desetih let. To pa pjomeni, da so Ptujske
vode spet bogatejše (tudi s sulci, smuči in
ščukami) še posebej v Ptujskem jezeru in vra-
ta ribiškemu turizmu so vse bolj na stežaj
odprta. To pa navsezadnje pomeni tudi de-
nar, ki ga v sedanji gospodarski situaciji še
kako potrebujemo!
M. Ozmec
Novi ribnik v Rogoznici je ena največjih letošnjih pridobitev ptujskih ri-
bičev.
Tudi novi družinski prostori v Muršičevi ulici so ribičem v ponos. (Foto:
M. Ozmec)
ROKOMET
Zmage naših ekip
v soboto se je s prvim kolom začela nova tekmovalna sezona v
drugih republiških rokometnih ligah, članskih in mladinskih. Naše
ekipe so z izjemo članic Drave, ki so bile v prvem kolu proste, osvoji-
le veliko število točk — članske vse, mladinske pa eno manj od mak-
simuma (mladinci Drave so proti Bakovcem osvojili točko).
ORMOŽ—TOKO 38:16 (18:5)
Favoriti lige so v Mestni grabi brez težav z visoko razliko odpra-
vili goste iz Črenšovcev, ki so krepko izgubili tudi mladinsko tekmo
(36:12).
Ormož: Gaberc, Sandor 1, Grabovac, Fridrih 6, Zemljič 1, N. Po-
točnjak 2, Djermati 2, Antolič 5, A. Potočnjak 5, Zabavnik 10, Hedžet
6, Geč.
DRAVA-ŠOŠTANJ 27:21 (14:9)
Okrnjena ekipa domačinov (brez Hrupiča, Habjaniča, Baklana,
Horvata in Šimca) je prikazala lepo in kombinatorno igro ter zaneslji-
vo premagala sicer zelo solidno drugo ekipo Šoštanja.
Drava: Valenko, Kramberger 2, Vajda, Satler 1, Pučko, Žuran 5,
Osterc, Žmavc 2, Terbuc 13, Kelenc 4, Matjašič.
Člani Velike Nedelje so v svoji dvorani s petimi zadetki razlike
premagali Šempeter, mladinke Drave pa s 23:16 vrstnice iz Rač.
V SOBOTO DVA DERBIJA V CENTRU
v soboto popoldan bodo v ptujski dvorani Center kar tri zelo za-
nimiva srečanja. Ob 15.30 bo začetek tekme mladincev Drava—Or-
mož, obi7. uri začetek derbija lige članic Drava—Šmartno (za Dravo
znova nastopa Katica Mumlek), ob 18.30 pa derbija moške lige Dra-
va—Ormož. Člani Velike Nedelje bodo gostovali v Krogu. L k.
10 — ZA RAZVEDRILO
15. september 1988 - TEDMEK
tednik "" september 1988
OGLASI IN OBJAVE - 11
I '	*	I ' t	i * -	« S ' ^ i
nrtrcsd^fVK zn hi-i: ^orhnp^H'^
v krajevni skupnosti Heroja
Lacka v Rogoznici se s svojim
krajevnim praznikom spominja-
jo vseh tistih krajanov, ki so že
.pred vojno sodelovali v delav-
skem gibanju, šestnajstih padlih
domačinov in tudi rojstnega dne
heroja Jožeta Lacka (17. 9. 1894).
Letošnje osrednje prireditve so
bile v Podvincih, športna sreča-
nja pa na Rogoznici in v Žabja-
ku.
V nedeljo popoldan so se v
Podvincih zbrali predstavniki
krajevne skupščine in vodstev
družbenopolitičnih organizacij,
slovesni seji pa so prisostvovali
še člani delegacije iz pobratene
Banje v SR Srbiji ter iz sosednih
krajevnih skupnosti Destrnik in
Dornava.
Predsednica skupščine Fran-
cka Petrovič je v svojem prazni-
čnem govoru med drugim pou-
darila, da so med 12. in 13. praz-
nikom zabeležili tudi vrsto de-
lovnih uspehov. Tako so asfalti-
rali 3,3 kilometra cest in tudi v
nedeljo predali namenu asfalti-
rano cesto Nova vas—Kicar v
dolžini 1130 metrov. Sredstva za-
njo so zbrali iz programa občin-
skega samoprispevka ter v ena-
kem deležu (25 odstotkov) še pri
Skupnosti za ceste in na osnovi
posebnih pogodb s krajani. Veli-
ko pa so v mmulem obdobju vla-
gali še v vzdrževanje makadam-
skih cest in pri tem pomagali tu-
di s prostovoljnim delom.
Po tem, ko so zbrane krajane
pozdravili predstavniki krajev-
nih skupnosti Banja, Destrnik in
Dornava, so podelili še priznanja
KS za leto 1988. Zlato plaketo je
prejel Franc Vamberger, plaketo
ženski pevski zbor PD Alojz Ar-
nuš, G D Spodnji Velovlak in
Martin Potočnik ter listino GD
Pacinje, Jože Kristovič, Jože Pi-
hler in Franc Pintarič. Poleg te-
gaso podelili še prehodni pokal
najboljši gasilski enoti letos
so to bili gasilci iz Pacinja. Pre-
hodni pokal pa so osvojili še no-
gometaši iz Podvinc in športna
ekipa Podvinc v skupni uvrstitvi.
Sicer pa so se v okviru krajevne-
ga praznika pomerili v nogome-
tu, streljanju, kolesarjenju, šahu
in v spretnostni vožnji s traktor-
jem.
Zanimiva in skrbno pripravlje-
na je bila tudi razstava kruha,
peciva in pogač ter prisrčen kul-
turni program, v katerem so so-
delovale članice ženskega pev-
skega zbora in učenci OS Dorna-
va.
mš
Skrbno so se pripravile tudi žene in gospodinje iz Podvinc.
Foto: mš
OB 7. PRAZNIKU KS OLGA MEGLIČ
Slavnostna seja in
razstava
v počastitev sedmega praznika
so se krajani KS Olga Meglič mi-
nulo soboto, 10. septembra, se-
stali na slavnostni seji skupščine
KS, ki je potekala pred domom
krajanov na Vičavi. Poleg udele-
žencev tradicionalnega pohoda
po poteh Kozjanske čete in voja-
kov ptujske garnizije so se slo-
vesnosti udeležili tudi predstav-
niki skupščine občine Ptuj, s
predsednikom Gorazdom Žmav-
cem, predstavniki občinske orga-
nizacije ZZB NOV ter drugi
gostje. Zbrane je pozdravila
predsednica skupščine KS Olga
Meglič Ivanika Fauda, ki je v
slavnostnem govoru orisala pri-
zadevanja krajanov na vseh po-
dročjih družbenega življenja.
Zadnja največja pridobitev iz
sredstev krajevnega samopri-
spevka je pravgotovo ureditev
pločnika in cestne razsvetljave,
za kar so odšteli prek 117 milijo-
nov.
Najzaslužnejšim krajanom in
tistim, ki so s KS najtesneje so-
delovali, so izročili 11 priznanj
KS ter plaketo KS. Po kulturnem
programu, ki so ga prispevali
pionirji, učenci OŠ Olga Meglič,
pa so si udeleženci slovesnosti z
zanimanjem ogledali razstavo li-
kovnih in kiparskih del amater-
ske slikarke in kiparke Jožice
Komadina iz Ljubljane, nekda-
nje borke Kozjanskega odreda.
Sobotno slavje so nadaljevali z
družabnim srečanjem in prazni-
čnim srečolovom.
-OM
V domu krajanov je do 20. septembra na ogled razstava likovnih in ki-
parskih del Jožice Komadina, nekdanje borke Kozjanskega odreda, (fo-
to: M. Ozmec)
Madžarski pevci v Ptuju
in Markovcih
člani moškega pevskega zbora Alojz Štrafela iz Markovec so v
htošnjem letu navezali stike s člani moškega pevskega zbora društva
za prosti čas in šport TABAN iz Budimpešte. Dogovorili so se tudi za
izmenjavo svojih nastopov. Tako so minuli vikend madžarski pevci
obiskali svoje pevske prijatelje iz Markovec. V petek, 9. septembra, se
je zbor TABAN pod vodstvom dirigenta Andraša Totha predstavil
ptujskemu občinstvu v dvorani Narodnega doma, dan za tem, v sobo-
to, 10. septembra, pa še domačemu občinstvu v kinodvorani v Mar-
kovcih. Kot so povedali Markovčani, so se ob gostovanju madžarskih
pevcev dogovorili, da jim bodo vrnili obisk in koncert sredi maja pri-
hodnje leto.	- OM
Moški pevski zbor TABAN iz Budimpešte med koncertom v dvorani Na-
rodnega doma v Ptuju, (foto: M. Ozmec)
Sagadinova mesarija
v Novem svetu
Tudi Ptujčani smo po dolgih
letih dočakali prvo zasebno pro-
dajalno z mesom. Prva lokacija
je bila v Prešernovi ulici 21. Po
že znanih zapletih je Branko Sa-
gadin potrkal na vrata Haloške-
ga bisera, ki je pred meseci zaprl
gostišče Novi svet. Ta je lokal
uredil v prostorih nekdanje po-
sebne sobe.
Sagadinova mesarija je »po-
skusno« odprla vrata za kupce
že v prejšnjem tednu. Uradno jo
bodo odprli danes, 15. septem-
bra. Kupci bodo v njej dobili
sveže meso vseh vrst, delikatese,
vino, kruh; pa tudi domače klo-
base. Te bodo pričeli delati v
kratkem. Za zdaj so cene takšne
kot v družbenem sektorju. Pri
dražjih kosih mesa, kjer se cene
prosto oblikujejo, obljublja
Branko Sagadin za pet do deset
odstotkov nižje cene.
Mesarija bo dnevno odprta od
8. do 15., ob petkih pa do 18.
ure. V ponedeljek in nedeljo za
zdaj ne bodo imeli odprto. Bran-
ko Sagadin ima mesnico tudi na
F>tujski gori. Tam delajo ob pet-
kih, sobotah in nedeljah.
Bodo imeli odprto tudi v Ptuju
ob nedeljah? Zaenkrat ne. Zago-
tovo pa bodo imeli odprto ob ne-
deljah že prihodnje poletje.
MG
(posnetek: M. Ozmec)
80 let Staneta Staniča
Kdo ga ne pozna. Staneta Staniča, prosvetnega in kulturnega de-
lavca, starosto ljubiteljskih delavcev ptujske občine. Vedno nasmejan,
pripravljen pomagati s svojimi bogatimi izkušnjami, človek, ki ne zna
reči ne, pa naj gre za delo domačega društva v Gorišnici, v organih
zveze kulturnih organizacij, nasvet učitelju, pomoč pri organizaciji
kurentovanja, da o njegovi ljubezni do zborovskega petja sploh ne go-
vorimo.
Njegova življenjska pot se je pričela pred osmimi desetletji v Go-
rici. Minulo nedeljo je nazdravil, in skupaj z njim številni prijatelji in
sodelavci, bogatemu življenju, ki mu ni prizanašalo, pa je mogoče
prav to tisto, da se Stane Stanič tudi pri osemdesetih ne da. Kopriva
ne pozebe. Stane Stanič vedno pripravljen na šalo, vedno radoveden
za vse, kar se dogaja okrog njega, človek, ki mu pohvala gre mnogo
bolj tekoče z jezika kot graja, je korenina, da je kaj. Kadar gre zares,
mu tisti, ki imajo kar nekaj križev manj, težko sledijo. Če kdo, je Sta-
ne Stanič človek, ki uresničuje misel Kdor poje, zlo ne misli. Bil je pe-
vec in predsednik učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Ada-
mič, bil je zborovodja, organizator številnih kulturnih prireditev in še
in še bi lahko naštevali. Poklicno se je zapisal pedagoškemu poklicu,
bil je učitelj, nadzornik, pedagoški inšpektor, svetovalec, vse do upo-
kojitve leta 1973.
Njegova knjiga spominov je polna, prepolna zgod in nezgod iz
časov njegovega učiteljevanja, nastopov s pevci in spomin mu seže
daleč nazaj in urice ob njegovih spominih, minejo kot minute. Le red-
ko se spominja žalostnih dogodkov, raje pripoveduje anekdote, in
kjer je Stane Stanič, smeha ne manjka.
Veliko je priznanj in nagrad, ki jih je prejel Stane Stanič za svoje
delo, za svoj odnos do sočloveka, saj ga ni problema, ki ga ne bi razu-
mel, ga poskušal rešiti ...
Pridružujemo se številnimi čestitkam Stanetu Staniču ob osemde-
setletnici. Naj bo teh nekaj besed namesto pesmi, ki je stalna sprem-
ljevalka življenja Staneta Staniča, namesto zdravice. Stane Stanič,
iskrene čestitke!
NaV
Stane Stanič sprejema eno od številnih priznanj
Od prvega septembra pečejo ptujski peki dogovorjene količine
osnovnega kruha. Spoštujejo navodilo, po katerem morajo speči 30
odstotkov osnovnega kruha in 70 odstotkov drugih vrst kruha.
Zaradi čimboljše oskrbe so se odločili, da lahko posameznik do-
bi največ dva kilograma tega kruha. V teh prizadevanjih jih podpira
tudi občinski izvršni svet. Pri oskrbi s tem kruhom imajo prednost šo-
le, bolnišnice, vrtci, domovi upokojencev, dijaški dom in zavod v
Dornavi. Ti dobijo dnevno zahtevane količine tega kruha. Ostanek
gre v maloprodajo. Resnica je, da v nekaterih Mipovih prodajalnah
dobijo malo tega kruha — ponekod le do pet kilogramov. Zato se bo-
do peki še bolj potrudili in skušali s trgovci najti najboljšo rešitev za
oskrbo s tem kruhom.
Ptujski peki spečejo na teden okrog tri tone osnovnega kruha.
MG
Rodile so: _
Simona Breznik, Gorišnica 76
—	dečka; Julija Petek, Ul. 5
Prek. Brigade 2 — Julijo; Silva
Vičar, Grajska 2 — deklico;
Marjana Valenko, Cunkovci 5 —
dečka; Darinka Zagoršek, Sp.
Yelovlak 43 — dečka; Karmen
Žerjav, Šalovci 8 — Andreja; So-
nja Jug, Slape 26 — Sandro; Sil-
va Lukačič, Ormož, Šolska 15 —
deklico; Slavica Novak, Obrež
150 — Moniko; Pavla Jelen, Lju-
tomer, Stara c. 22/a — Leonido;
Terezija Petrovič, Turški vrh 30
—	dečka; Mira Jaušovec, Runeč
75 — dečka; Dragica Mlakar,
Prešernova 25 — Luka; Marija
Purg, Mestni vrh 22 — dečka;
Alenka Bitežnik, Bodislavci 39
—	Anjo; Brigita Hentak, Cirku-
lane 52 — Aleksa.
Poroke:
Marjan Mlinarič, Markovci 6
in Kristina Kocpek, Spuhlja 116;
Miran Jeza, Ul. 25. maja 3 in
Vlasta Tement, Gomilškova 3.
Umrli so:
Vid Lozinšek, Ul. 5 Prek. brig.
19, roj. 13. aprila 1984, umrl 2.
sept. 1988; Ana Svenšek, Jablo-
vec 4, roj. 1934, umrla 7. sept.
1988; Josip Rižnar, Špindlerjeva
3, roj. 1941, umrl 31. avgusta
1988; Angela Pestotnik, Ul. B.
Kraigherja 16, roj. 1902, umrla 8.
sept. 1988; Roza Lvov, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1905, umr-
la 9. septembra 1988; Martin Vi-
senjak, Kraigherjeva 12, roj.
1887, umrl 8. sept. 1988.
TEmtfIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, IMajda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
IMarjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-iektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon: (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
40.000 dinarjev, za tujino
60.000 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere 8<' temeljni davek ne
plačuje.
H
Člani nopmetnega kluba Drava iz
Ptuja so minulo nedeljo, 11. septem-
bra, pripravili na svojem stadionu ve-
liko tombolo, ki pa žal ni bila obiska-
na tako kot so pričakovali. Prodali so
le nekaj nad 7.000 tombolskih kartic,
kar pa je bilo premalo, da bi razglasili
tudi glavni dobitek tombole — trak-
tor IMT 533. Kljub temu je bilo še
vsaj nekaj deset srečnežev, ki so jim
pravilno izžrebane številke prinesle
srečo, oziroma velike in manjše na-
grade. Druga največja nagrada. Za-
stava 128 skala, je ostala v Ptuju pri
Viktoriji Belšak, medtem ko Je tretja
nagrada oziroma dobitek odromal v
Bukovce. Zastavo 126 P je namreč z
žrebom dobila mala Tamara Korošec.
Foto: M. Ozmec
OTROK MED IGRO ZANETIL
POŽAR
Na gospodarskem poslopju
Martina Krajnca v Starošincih,
KS Cirkovce, je 8. septembra ob
13.25 izbruhnil požar. Posredo-
vanju številnih gasilcev iz okoli-
ških vasi in tudi iz Ptuja gre za-
sluga, da so požar omejili. Zgo-
relo je ostrešje in pet ton slame.
Ocenili so, daje škode za okoli 5
milijonov dinarjev. Ugotovili so
tudi, da je požar nastal zaradi te-
ga, ker se je 5-letni otrok igral z
vžigalicami in pri tem zanetil
kup slame.
MOPEDIST V PARKIRAN AV-
TO
V četrtek, 8. septembra, zvečer
se je po Gajzerjevi cesti v Ptuju
peljal na kolesu z motorjem Ru-
dolf Zakelšek iz Ptuja. Med vož-
njo je izgubil oblast nad vozilom
in se zaletel v parkiran osebni
avtomobil. Pri tem se je hudo ra-
nil in so ga prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
FF