- TJLtr t -ml/ T" 1 Stane ~celo leto M [V I # \ OTl * ^ ~ ^ l »Ameriko (iz,e„ W M 1 V M ^^^^^^^^ ^ nited StTtes" (»ce* ropo $3.50. Za Chica- ^B ^^ V ^^ . ^^^^ S3"" Tor Europ? 'j*- ILi• JS^ NS^ I - LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajaci ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. Jffkgsloga tlacij STEV. (No.) 88. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. J ULIJA—SATURDAY, JULY 29), 1922. Za stavkujoče premogarje. Naši akciji za pomoč bednim borilcem za delavske pravice in za ljubi kruhek, stavkujočim premogarjem, se je pridružil tudi glavni odbor K. S. K. J., kar najiskreneje pozdravljamo! Akcija od te strani bo imela največji in najbolj gotov vspeh! Glasilo piše: POMAGAJMO BEDNIM STAVKUJOČIM SOBRATOM! Pol leta že traja borba omilovanja vrednih premogarjev za svoj obstanek, ali za vsakdanji kruh. Ta borba je huda, ker sta si v ofenzivi: kapitalizem in priprost delavec. Bo li zmaga na strani delavca, se danes nihče za trdno ne ve. kajti baš te dni je stavka premogarjev dospela do najbolj važnega in kritičnega položaja. Y obče pa z neomajenega stališča stavkarjev lahko sodimo, da se bo morala stranka operatorjev vdati, kajti tudi mehkega premoga bo tudi kmalu zmanjkalo; stavkarji se pa ne vdajo pod nobenim pogojem, kar je povsem pravilno. Kaj je v Ameriki borba za košček vsakdanjega kruha ve le oni, ki je to borbo že kedaj prestajal in prestal- Naša sveta dolžnost je torej, da držimo in sočustvujemo s temi borilci. In ne samo to; poleg naše moralne pomoči rabijo stavkarji tudi gmotno podporo. Y smislu sklepa glavnih odbornikov, zbranih na minuli polletni seji v glavnem uradu, prinašamo danes nastopni apel na vse cenj. čitatelje(ice) v "Glasilu", na vse glavne uradnike, na vsa krajevna društva in na vse članstvo KSKJ. z geslom: "Pomagajmo našim bednim stavkujočim so-bratom !" Pravijo, da živimo v mogočni, bogati in svobodni(?) Ameriki. Bogastvo iste in zajamčeno svobodo dandanes baš tudi naši stavkujoči so-bratje premogarji spoznavajo. LTboge družine stavkarjev! Kako jih preganjajo s silo, to pa vsled tega. ker se njih očetje borijo za njih kruhek in ker nočejo več biti sužnji kapitalistov. Kako boli srce ubogo mater in očeta, ko morata poslušati mile klice njih otrok: "Dajte nam kruha, lačni smo!" "Dajte nam obleke in čevljev! raztrgani smo!" "Dajte nam zdravil bolni smo!" Tq so žive priče m žrtve sedanje velike premogarske stavke. Ali ni naša sveta dolžnost, da ne pustimo v nemar teh milih klicev? Sobratje in sosestre, katerih še ni prizadela stavka: Pomagajmo tej bedni armadi naših sotrpinov! Vsak, tudi najmanjši dar bo dobro došel. Pred vsem apeliramo v imenu glavnega odbora KSK. Jednote na cenj. krajevna društva, da naj o tej zadevi že na prihodnji seji kaj ukrenejo. Nekatera društva bi lahko v pomoč našim stavkujočim sobratom iz svoje blagajne darovala primerno svoto. Tako apeliramo tudi na naše slovenske \rgovce. farmarje in podjetnike. Gl. odbor KSKJ. bo vodil natančen račun vseh darovanih doneskov ter bo iste skušal razdeliti med naše najbolj bedne stavkujoče sobrate (družine), da bodo zamogle vsaj društvene in Jednotine asesmente plačevati. Vsa imena darovalcev bodo nriobčena v "Glasilu.'' Zadnji čas smo že prejeli več ganljivih pisem od posameznih članov-stavkarjev, da naj se jih ne suspenda, ker že toliko mesecev nič ne zaslužijo. Star angleški pregovor nam veli: "The charity begins at home" (Dobrodelnost se doma pričenja). Tudi mi se za danes držimo teh zlatih besed in skušajtno z združenimi močmi olajšati veliko gorje naših bednih stavkujočih sobratov! * • Odprite srce. odprite roke, olajšujte sobratom gorje! Josip Sitar, gl- preds. KSKJ. Josip Zalar, gl. taj. KSKJ. Ivan Zupan, urednik "Glasila." Joliet. 111., 2 . julija 1922. Opomba: Vse darove in zneske naj se izvoli pošiljati na glavnega tajnika KSKJ., sobr. Jos. Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. « * df Vse naše somišljenike in prijatelje poživljamo naj krepko agitirajo po naselbinah, da se bo v vsaki naselbini začela kaka večja akcija v ta namen. Prošnje za pomoč so že začele dohajati. Nekatere so tako obupiif. da prisilijo solze v oči. Tako nam piše neka žena iz — ". . . Na stavki smo. Moj mož že skoraj pol leta ne dela. Kar smo imeli na strani je že vse šlo. Imamo mal vrtiček, kjer imamo nekoliko ze-ienjave. S to se sedaj že skoraj dva meseca hranimo- Otročičlši me prosijo kruha in mleka. Srce se mi krči v prsih, ko slišim njih jok in prošnje. pa nimam, da bi jim dala. V svojo spalnico grem, pa se zjokam. Lepo Vas prosim, pošljite mi vsaj toliko, da bom mogla vsaki'dan malo kruhka in malo mleka kupiti otročičkom . . ." Kdo more ostati trd pri tako mili prošnji. Poslali smo ji nekoliko. Rojaki, pomagajte danes svojim bratom, ki so v stiski. Ne pozabite, da boste morda jutri Vi v enaki" stiski. Bodite usmiljeni in boste usmiljenje dosegli. Kdor bo sedaj trd do bližnjega, ne bo- dobil usmiljenja, ko ga bo prosil. * . LETO (VoL) Via VESTI 0 SEDAJNIH STAVKAH. i RAZNE NOVICE. Pripravljanje za poravno premogarske stavke. Philadelphia, Pa., 28- julija. — John I. .Lewis, načelnik združenih premogarjev je danes namignil, da se vrše predpriprave za skupni sestanek premogarjev in operatorjev, ki se bo vršil nekako prve dni v avgustu. Na tem sestanku je gotovo, da bo prišlo do sporazuma, tako trdi Lewis, ker stvar ne more iti dolgo časa dalje, kakor gre. Lewis in distriktni voditelji edini. Philadelphia, Pa., 28. julija. — Po dva dnevnem posvetovanju, ki so ga imeli tukaj distriktni linijski voditelji vzhodnih in del zapadnih držav. se ie sklenilo, da se takoj povabi na sestanek operatorje in se jim; ponudi mirovne pogoje, kakor hitro,j bo posebni odbor premogarjev sestavil te pogoje v podrobnostih, zal katere so soglašali voditelji. Nikakega znižanja plač. Voditelji so enoglasno pristali nato, da bodo proti vsakemu znižanju plač. Lestvica, ki je iztekla 31. marca t. 1. mora ostati neizpreme-njena do časa, da bo znižanje u-mestno in v soglasju z zahtevami življenja ki zahtevajo ta svoje tur'i od premogarjev, kakor od vsakega drugega človeka. Stavka dobljena. Pred zaključkom sestanka distrikt-nih premogarskih voditeljev je Le-1 wis rekel: "P>rez vsakega dvoma j lahko izjavljamo, da so premogarji j z svojo neomajano solidarnostjo že ; zmagali v tej borbi. V vseh krogih itako v industrijskih in finančnih je j že pripoznano po celi naši širni U-nijiT da bi bilo skrajno neupravičeno in nepošteno znižati zaslužek pre-^ mogarjem. Seveda, kapitalisti tega ne bodo priznali, ker oni v takih slučajih nepoznajo pravičnosti. Vendar glavno je, mnenje publike ie na naši strani in iz tega se da lahko sklepati, da premogarska stavka je že skoraj dobljena" Se nikoli v zgodovini organiziranega delavstva se ni delavstvo pokazalo tako solidarno v svojem boju, kakor ravno v sedajni premogarski stavki. Je sicer zaposljen- tu in tam v kakem premogorovu, kak garje-vec, ki krade svojim sobratom za ju-deževe groše vsakdajni kruh, toda pri velikanski armadi, pri 610. tisočih borcev, ki vodijo boj za svoje pravice, par garjevcev prav malo pomeni. Premogarski magnatje to vedo in že klanjajo svoje glave. Organizirani premogarji, pa vstajajo in dvigajo ponosno svoje glave. Težak je bil boj, marsikaj je bilo treba prestati, preganjanje, nad ubogega premoga rja se ie dvignilo vse peklo, toda on ni klonil svoje glave, skozi trplenje je korakal svest si zmage po (Dalje na 3. strani) JAPONSKA ZADRŽALA WASHINGTON SKI PAKT. Tokio, 28. julija. — Japonska zbornica je glasom poročil odklonila takojšno ratificiranje washing-tonske razoroževalne pogodbe, dokler iste ne ratificirajo tudi ostale evropske velesile. IZ JUGOSLAVIJE. BEROLIN PROTI BAVARIJI. Berolin, 28. julija. — V nemškem kabinetu so včeraj sklenili, da se mora uradno nastopiti proti upornemu duhu Bavarije glede zadnjega vladnega odloka, proti monarhi-stom. FRANCOZI IN REPARACIJA. Pariz, 28. julija. — Francoska vlada je pri volji znižati svoje repa- Dobra je ta! Med našimi diplomati na genovski konferenci se ie sukal tudi neki dr. Miloš Marti , načelnik v nekem belgrajskem ministrstvu, kr se pa navadno mudi v Zagrebu v raznih diskretnih misijah. Tega gospoda ni poslala v Genovo belgraj-ska vlada, ampak vseeno je stanoval v istem hotelu kakor naša uradna delegacija- Ko je naša delegacija pred svojim odhodom sestavila račun, ni poravnala stroškov za. g. načelnika. pač pa jih je poravnala — laška vlada . . . Lep slučaj pisemske tajnosti. Osi- ješka "Hrvatska Obrana" je objavila daljši članek o spoštovanju pisemske tajnosti v Jugoslaviji in navaja sledeč zanimiv slučaj: Neki gospod racijske zahteve napram Nemčiji, 1Z Cereviča pri Osijeku je poslal ako so pri volji tudi njeni upniki ji; pismo v Ol )rovce v Bački. Naslov znižati dolg za .-toliko, kolikor bo "a pismu je bil hrvatski, dočim je bi-ona znižala svoje zahteve. 1<> pismo pisano v nemškem jeziku, --ker adresat ni znal hrvatsko. Čez par BOLJŠEVIKI SE dni je prišlo pismo nazaj v Čerevič. PRIPRAVLJAJO. V pismu pa je bila napisana opazka, London. 28. julija. — Glasom po- v kateri se protestira proti temu. ker ročil iz Rusije, boljše viki na tihoma je pisano nemško. pripravljajo svoje sile. da bodo pri- -- hodnjo jesen udrli v žitna okrožja Iz bede. V zadnjem času so v Sa-vzhodne Evrope . rajevu vse branievke prodajale sadje --zavito v papirju zaupnih aktov de- VS1 GOVERNERJI NA želne vlade- Policija je dognala, da SESTANEK, je te akte prodajal branjevkam za Washington. I"). (".. _>8. julija. — zavijalni papir neki sluga, oče cele Governer države Indiana je baje kope otrok, ki ga je zadela posled-sklenil povabiti vse ameriške go- nja naredba glede draginjskih do-vernerje na konferenco prve dni v klad. avgustu. Na tej konferenci bodo do- - ločili skupno smer vseh držav v po- Gospa Franja Maistrova, roj.Tom-stopanju glede premogarske in že- šič, mati generala Rudolfa Maistra, lezniške stavke. kraljevega adjutanta, je dne 7. jul. „ zvečer na Uncu pri Rakeku umrla ROTHSCHILD OBTOŽEN- po (laljšem bo,ehanjll. Rodbini n3. New \ork. N. V 28. julija. — globoko sožalje! Včeraj je vložila neka francoska de-j _| vojka Marie Porquet tožbo proti pretep. Matija Dovjak se je ne-baronu Roths^childu sinu znanega jke^a večera prjpeljal s kolesom v francoskega miljonarja. Vzrok, ker Razor dom0v. „jegov sosed Matevž ji je obljubil, da jo bo poročil. Ha,; Smrtnik se je pa pripeljal z vozom, fant m i si t. da je v Parizu! Ker je bn Smrtnik nekoliko vinjen, se je Dovjak norčeval, kar ie Smrt-PADEREWSKI V AMERIKO. nika tako z]ezilo da je Dovjaka Pre- \\ aršava, 28. julija. — Znani po(V[] z niotiko in ga nekoliko po- glasovirni umetniški igralec Pade- škodoval. Dovjak je pa nato vrgel rewski se je zopet odločil, da pride Smrtnika na tla. ga tepel z gorjačo v Ameriko, kjer bo ' vprizoril več ;n ga poškodoval na rokah, nogah in koncertov. Njegov sedanji namen je na o-Javi. zapustiti politiko za vedno. _ Prepir z orožnikom^ Mehanik PO 40-LETNI LJUBEZNI Franc §enk iz Ljubljane se je vozil STOPILA V ZAKON. v vjaku iz Ljubljane v Borovnico. V Chicago na Congress ulici je v vozu je pograbil odprti kovčeg živel par, ki se je ljubil blizu 4°- let. orožnika Kluna in ga hotel vreči v Zadnji teden, sta se hipoma zmisli-la in se dala poročiti. Well, poskusiti hočeta zakon ! predal za prtljago. Ker je bil kov-čeg odprt, so se nekatere stvari preobrnile, vsled česar je orožnik Ta-šovec opozoril Šenka, naj se dostoj-KAZNOVANA NEPREVID- j no obnaša. Šenka je to tako ujezilo, NOST. da je surovo zaklical: "Kaj te briga, Houghton, Mich., 27. julija. - šema!" in je zagrabil orožnika z ro-Dvajset-letni Roy Drapper in devet-, kama za vrat in prsi. Orožnik Kluii najst-letni Emil Johnson sta bila je priskočil Jašovcu na pomoč. Ja-danes na mestu ubita na železni- sovec ie Senka aretiral ta se ie pa škem križišču Chicago & North we- hranil in klical, da se 10 orožnikov stern proge- Vozila sta se z veliko (Dalje na 3. strani) ne boji in da če bi imel samokres, bi vsepostrelil. Šenka so izročili sodišču* ■ -......... ..„._..... -, . . v.udt,- M ...... edino S T * * EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Telephone: Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. II iz SLOVENSKIH NASELBIN. K Eveleth, Minn- - Nezamerite mi, j videl že nad leto dni, Bog znaj kaj ker nisem tohko časa poslala naroč- imaš v svoji glavi?" ga začudeno nine za list Edinost, ker mi ni bilo vprašam mogoče preje.^ Sedaj Vam pošiljam «Jutri če Hog da, preneham biti ' ; f, nar^nmo Eamosti in, ako samec!" Se mi krepko odreže Fran- bi potekla naročnine kedaj in, da bi ce. jo pozabila takoj obnoviti, mi oba 111 ali misliš, vadila in bi ga jako pogrešala, ako bi ne prihajal v našo hišo. S spoštovanjem — , - ' K. Petrovčič. mi Nas zavedne unijske Slovence izganjajo iz bajt Toda kljubtemu viharju, ki prihaja iz kapitalističnih tiranskih obzorij, stojimo trdno v boju za svoje poštene pravice. V majni imajo nekako 30. skebov. Toda med njimi ni enega izurjenega premogarja- Zlasti jim trda prede in ne morejo dobiti ne enega "Cut ma-šin-mena." Vsakemu dajo, kdor jc začel delati izdajalsko delo patrona Juda Iškarjota 100 dolarjev na "di-pelj" in "inžans house" je dal postaviti si "American flag." Ne vem ali je, (vlada vem da že) ta država zaščitnica skebov ali kaj? Ko bi vedel George Washington ali pa A-braham Lincoln, kako izrabljajo kapitalisti ideale svobode teh velikih m je socijalizem res to kakor ga je obsodila še vsaka konvencija naj- vrtu na Elit. "SELT S™ Ta^S ^^ ' junija se je izvrstno obnesla. Stari večje delavske organizacije sveta, Amerikanska delavska federacija, 'največja nesreča za delavstvo," "največji sovražnik delavske solidarnosti", ""največji sovražnik delavskih koristi" to se posebno danes jasno vidi. Socijalizem je držal veliko tisoč delavcev proč od delavske federacije, one v federaciji je pa ščuval proti nji, da so ovirali njeno delo in tudi njene vspehe. Pred nekaj leti je štel socijalizem v Ameriki nekako 200.-000 pristašev, vsaj glasov so dobili toliko pri volitvah- Toda sedaj je to Število padlo na nekako 12 tisoč. Kje so pa ostali? Razcepili so se na veliko raznih "kril" in "izmov" Tako socijalizem ni združil delavstva, temveč ga razdružil, ker ima celo svoj lastni tabor tako strašno razdeljen. Vendar ameriški socijalizem. aH socijalizem kot tak je imel vsaj nekaj pomena še za delavstvo. Toda socijalizem in "slovenski socijalizem" sta pa dva popolnoma različna pojma. Socijalist je pravzaprav oni. ki veruje v socijalistovske nauke, pred vsem. ki voli in se drži socijalistiške stranke. Kaj je pa slovenski socijalist?" Ako vprašamo navadnega Sloven- ca v Ameriki, kaj on razume pod besedo socijalist. ali katerega svojega lpe1jite seboj svoje prijatelje in zn: sorojaka imenuje socijalista, ozirofha, kateri rojak Slovenec v Ameriki ce. da se z vami vred povesele v p imenuje sebe socijalista. bomo pa dobili samo en odgovor: Socijalist ic ia»„i in rt m-Ji n'kar ne misli, nisem te mi-sotrudniki bodo 13. augusta porabili slil žaliti — hočem ti le dobro" svojo skusnfo, zraven pa vabimo n> "Zakaj pa potem delaš take le o- ve. spretne moči, da dosežemo še pazke?" vpraša France > holjŽi VSpeh- "Pustiva to. pustiva. Torej dal Kratkočasile zabave, petje, tekme, Bog. da bilo jutri res lepo vreme in muzika, dragi dobitki, dobro za pod,da bi 1 >i 1 vesel, kakor še nikoli in zob, vse mora zopet priti na vrsto. P»«»g ti daj svoj blagoslov- laz mo- Mr. John Šuštar z dvema bratoma in ram naprej se mi mudi moram biti drugimi godbeniki so nas prijetno <»b gotovem času na svojem mestu, poživljali, ves trud so cerkvi darova- Podati sem mu hotel roko in oditi, li. Se (i a j smo jih vse engažirali. te- "Ne ne. ti Gregor glej, da mi pri- daj. toliko gotovo, da bo godba iz- deš jutri na mojo svatbo, vršila se vrstna f Zato Slovenci in bratje Hrvatje vsi na plan na dan 1 v augusta. Pri- aa se bom vse dni pečlaril na teh grdem svetu?" Mi jezno odgovori France. "Prav prav — nisem nič proti te-!mož, in kako se pod krinko njih vla-niu. samo glej da se ne opečeš!" |da uboge delavce, bi se v grobu obr- "To je pa popolnoma moja stvarin niil° zaplakala. To tefie nič ne briga če se še takoj Stavkar. osrnodim mene bo peklo in ne te Herminie, Pa. — Cenjeno ure !-ništvo Edinosti: — V pismo priln- bo na "Cukajoga aveni, ako ne prideš bom užaljen vse svoje dni. Pridi gotovo!" "X gam $1 več ne morem za naročnin > lista Edinosti. Premogarska stavka nas vedno bolj tlači in vsledtega smo tudi kratki z dolarji, laz sem Vaš nov naročnik. Vaš list sem bral že precej časa pri nekaterih mojih prijateljih, ki so na njega naročeni. Imel sem Vas in Vaš li>t za največje nazadnjake, toda sedaj priznam, da sem napačno mislil. Ravno v Vas in v Vašem listu vidim v teh temnih časih največjega zagovornika zasužnjenega delavstva- Vi ste pričeli kampanjo za u-boge trpeče premogarje. ki s > na stavki. To se mi je tako dopadlo. da pijallsf jaztii 111 pošteni družbi-oni, ki zabavlja črez duhovnike, ki jih zmerja po listih, ki nikdar v cerkev ne gre, sploh, ki je verski odpadnik. Ko so v neki naselbini kolektali za šolo. prišli so kolektorji tudi v nekatere hiše. kjer so jih zavrnili: "Ne damo za cerkev nič. ker smo s< listi! Mi smo ta-rdeči". Poročevalec. Iz Dolge vasi na Salabolskem socija- i Cenjeni urednik: — Za mizo sedim [in z neko jezo držim za pero. najin v tem smislu smo lahko pretekli teden všteli med socijaliste sku- rajše bi pisal samo take. da bi se vsa-paj s Kristanom tudi našega "Saksarja". ki je bil s svojim listom Glas Na- ikemu. ki bi bral moje besede, porodom že vse, kar je kdo hotel. On je bil prvi, ki je začel med nami "slo- j javile krvave znojne kaplje na nje-venski socijalizem" ko je začel boj proti cerkvi in duhovnikom, ko je sra- govern čelu. Naj ta črni pocitra vse 7-lt , motil naše najodličnejŠe duhovnike, ki so naš ponos in naša dika. tiste, ki s« m~ j "N > France, kot svojemu stare- sem obljubil podpirati \'aš delav-pri-jmu znancu, ne morem odreči, da |>i jslci list. dokler mi bo mogoče. Kane prišel. Pridem jutri zvečer." flar pričnemo zopet delati. Vam poš-" Foraj gotovo na svidenje jutri ljem nadaljno naročnino, da bom zvečer! In z Bogom ta čas. France 'imel plačan list za celo leto. mi krepko stisne desnico in razšla sva se. I ako France se bo oženil, kje jo je hu< irja iztaknil. pa tako na ti-, h«»ma. l ake misli so rojile po moji j P,rno-kflavi. \ grlu sem čutil hudo sušo, sem krersil na križišče ulice. Pregovor pravi, da pravi prijatelj se izkaže v potrebi. List Edino-t je to storil in bodite uverjeni, da delavci, ki ser'ai trpimo — hudo trne bomo tega pozabili. Vas prisrčno pozdravljam! Stavkar. ......, . , . . ,t,su*' kl so dosegli, da se ,e moral kjer je vodnjak za mimoidoče, sklo-1 In v tem pa ravno tiči največja krivda njega in vseh teh mož. zločin, ljubljeni ječmenček mufati iz pod nil sem tWi 5n n (H sem Export. Pa. — Iz naše naselbine katerega so izvršil, nad svojim lastnim narodom. Niso ga vodili po poti strehe Uncle Sama. Take volje sem u.htaI ceIih fie>et funt(IV več" kot se le malo kdaj sliši. Nevem ali so kakih idej, da bi ga izobraževali, da bi mu pomagali in koristili. Svoje j R. urednik, da bi pisal staremu Prva- prej. zatem mi je neka/krulilo po že-!vsi dopisniki pospali ali kaj, Ča-a časopisje niso porabili za to, kar je pravzaprav naloga vseli javnih časo-jnu povabilo za "fajt". pa magari če'Il)(tcu kak(,r h\ ni- -abe zarerljlv. imajo vendar dovolj % sedajnih brez- pisov. namreč koristiti čitateljem, izobraževati jih, poučevati jih. temveč jhoče, tin se greva na obrnjeni "kranj- | v njeni> zopet sem se nad [poselnih dneh. na katere nas je p>- hibicisti. Mračiti se je pričelo, obrnil ~nala dolgotrajna premogarska l>rija- setn se proti domu. da se počijem stavka- Tluli Pri nas imamo precej do kateri človek gre za slednji dan. ko 1 •> treba na ženi- tovanje mojega prijatelja. reč al svojega so jih porabili, da so prišli do korita, ne glede na to, ali je to koristilo ali >ki brani." ne. ali je to namen časopisja ali ni. Namen jim ie posvečeval sredstva. Te dni sem In tako, ameriški Slovenec, naredi proračun 25 letnega plačevanja za telja na ulici lahko vedno naprej za svojim nosom. "No stara korenina, kako se ti pa še kaj godi. odkar te nisem videl, me nekako porogljivo vpraša." ki lažne časnike, koliko si za nje dal ta čas in kaj je narod dobil od teh listov. T)a boš bolje videl, premisli razdvojenost met' "našimi socijalisti". to je delom naroda, ki je proti cerkvi in veri, kjer je bila večina naroda. Pomisli koliko dobrega se je preprečilo, ki bi se bilo lahko naredilo, pa se r 1 zat< >, ker so jih koristi. To imam« ti listi delili narod, ker so ti možje iskali samo sebe in >vo- ameriški Slovenci sedaj od "slovenskega socijalizmn". -o- kjer "Kaj ti bom razkladal, ko nič ne izda. Povej mi rajši kaj dobrega o sebi. ako imaš?" Začel ie zmiga.vati z ramami, ka-VSPEH SOCIJALIZMA. * jkor bi ga uš vščenila in videl Pod tem naslovom smo prinesli popolnoma objektiven, miren članek, j sem. da ie v zadregi in pod vplivom smo naveli samo suha dejstva. Toda s tem smo zadeli v živo naše 11- j poletnih rože, zato ga nisem nadle-rdeče magnate. Vest jih je spekla in poskočili so s tako neumnim člankom, kaziir> in kradeio <.1 se borijo za zboljšanje položaja. Ke^ žalostno ie, da je delavstvo tako razdvojeno, in da pri tem niti ne pomislijo nekateri. da s tem tudi st-bi škr dui ' •. ko hodijo za judeževe groše na delo. K-| no bo stavka končana, iih bodo rav-ti delodajalci, ki iih sedai naie- majo zaničevali, da do. ker skebi itak Red Rock. W. Va. — Delavk razmere v naši naselbine niso ugo«! ne za nikogar, kot za tiste garjovc assoBBBHB™™« na račun u!>ogega de-;^11^^ oni flclai°- kdor iim vec Take pa tudi delodajalci ne*liubii •, znpod.ili jih bo-niso zanesljivi SRŠENI. \ Ne\vyorški državi je po izjavi Državni tajnik Hughes pojde. ka-j zdravniškega departmenta pomrlo raz ven v času p< trebe. ko ^e z drugimi dobrimi delavci ne da pomagati. "L. V., stavkar. V naše uredništvu ima pisno iz starega kraja Mr. Anton Kaste- kor poroča časopisje v Rio de Jane-rio na razstavo, kot načelnik ameriške komisije. Vse dobro, ampak veliko bolje pa bi bilo, ko bi se državnik Hughes postavil na čelo delavske komisije in proučil malo stanje trpinov delavcev, ter skušal končati stavko, ki ogroža delavstvo in publiko. Za tak čin bi mu bila publika in delavstvo hvaležno! * * * Tajnik Hoover se pripravlja, da zaseže vsa premogarska skladišča. Prav prav, naj jih le zaseže, v njih itak ni več premoga! * ★ * Pe-Terčk piše v neki zadnji fliki: "Sokoli in Orli — to sta dva poglavitna faktorja . . . Vmes med njimi so pa srake- "Mi občudujemo Pe-Terčkov talent, da tako dobro pozna sam sebe! Na sebe je pokazal nehote! , radi alkohola celih 87 odstotkov več ljudi v minulem letu. kakor leto preje. Pa pravijo, da živimo v deželi ioo-procentne prohibicije! Kdor to vrjame dobi groš! * * * Governor Ciroesbeck straši, da bo zasegel michiganske premogorove 111 da bo začel obratovanje pod državno supervizijo. Kdo bo pa ta "črnega" digal, tega še ni povedal! Mogoče ga bo sam! Prav prav, ga rabimo ! * * * Čali Pogorelec, ki je kolovrati! med stavkarji je večkrat rekel: "A-ko si socialist, si delavec; ako ni si socialist, tudi ne moreš biti delavec!" Radovedni smo, kak tiček more biti neki Pogorelec, ko vendar ni ne prvo, ne zadnje??? Če ima voljo naj nam pove! %el>e. ki želt goval dolgo, poslovil sem se na krat- Ifavstva. ki stavka in se bojuje za ko in jo pobiraj urno naprej. Par SVnj obstanek, zaslužiti v sedanjem blokov hodim in pride mi nasproti j času stavke par judeževih grošov za moj drugi stari znanec Franc«; Ta-;svoje izdajalsko delo. prijazni. Ze kakega pol bloka pred Tukaj je unijska maina. Pred domeno j me je zagledal in mi mahal s !,rimi štirinajstimi- dnevi, so prišli svojo rok>), ki jc taka kot lopar. Ko skebi pod varstvom šerifov delati v se približa k meni me glasno nago-|to majno. Tnjezemca. kolikor dose- lic. Pismo je oddano na pošto vori. da je obrnil pozornost celega daj znano ni niti enega med nji- Trebnjem na Dolenjskem, bloka na naju. No. duša draga, kot se pa ti potepleš. nisem te videl že Bfc leto dni?" "Kaj ti bom razkladal, ko nič ne izda, govoriva rajši o vremenu. aH misliš, da bo jutri lep dan?" "Ni zlodja. da bi ne bil. sai že jutri mora biti. če nikoli ne!" Mi krepko odgovori France Taprijazni. "Ali boš kam šel. ki praviš da mora biti?" "Kaj še nič ne veš?" "Kako bom vedel, ko te pa nisem Trčeni Zgagec piše: "Pater Ka-f zimir je v beračenju neprekosljiv." 1 Hm, za redovnika to še ni tako hudo. Veliko hujše je. če je kdo slepar. kot neki ata v New Vorku! Hočete dokazov? * * * Kaj- neki delajo očka Zafrknik in škarjar Mulek. kadar prav debelo ne lažeta o krščanstvu in patru Ka-zimirju ? DENARNE POŠILJATVE. Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto preiemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Vcerajšne cene so tile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ----••.........$ 1.90 50 lir ...................$ 2.90 1,000 kron .............. 3.60 100 lir .................. 5.30 5.000 kron .............. 17.50 500 lir ................... 25.00 10.000 kron ..............34.00 1000 lir ................... 50.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West aand Stfeet Chicago, I1L & B i l AMERIŠKA SLOVENKA.« krompirjeva jedila kot prikuha. Krompir v polivki kislih kumaric. X a prav i prežgan je v kozi iz 4 dkg masti in 3 dkg moke (ječmenove)*, razredči to z litrom vode ali juhe, pridaj na tenke zrezke narezene kisle kumarice (2 do 3), osoli in kuhaj :4 ure. Posel>ej pa kuhaj krompir kar ueolr.pl j en (3 d<> 4). Kuhanega olupi in z rež i na listke v kumarčno polivko. Ko še prevre, je jed gotova. ( Ako h>'češ, daj v mast, preden prideneš moko, par koscev čebule j tla se v njej zarumeni.) Krompir v polivki svežih kumar. Olupi srednje veliko kumaro, nakrh-ljaj jo ali zreži na listke, deni jo v skledo, polij s par žlicami kisa in malo osoli. Tako pripravljeno kumare) pokrij in postavi 1 uro v stran; da zvodeni. Medtem napravi prežganje iz 4 dkg masti in 3 dkg (za eno žlico) ječmenove moke, ki mu pridaj drobno zrezanega peteršilja in čebule. Nato kumaro ožini in jo stresi v prežganje. da se duši 10 minut. Nato potresi s poprom in zalij 2 '4 litrom juhe ter kuhaj še četrt ure. Pridaj še žlico kisle smetane in zreži v to polivko 3 do 4 kuhane in olupljene ter na listke narezane krompirje. Ko krompir v tej polivki prevre, je jed gotova. Novi krompir. Ostrgaj krompir, °peri ga ter kuhaj v osoljeni vodi z vejico peteršilja in nekoliko kumne. Kuhanega odcedi ter ga stresi na razbeljeno mast, potresi ga z drobno /rezanim zelenim peteršiljem ter r^a postavi za par minut v pečico, da se zarumeni. Ko se peče, ga enkrat obrni. S tem krompirjem lahko obložiš kislo zelje ali meso. Krompir v prežganju. Krompir olupi, operi, zreži na kocke ter skuhaj v toliko slani vodi. da je popolnoma pokrit. Posebej pa napravi prežganje iz masti in moke (vsakega za eno žlico), ga razredči s par žlicami vore. to prežgan ie zlij v krompir. Pridaj tudi vejico majorona in lov« rjev list. Ko še nekoliko povre.! dni kisa p<» okusu. Krompir v drobnjakovi polivki. Napravi bledorumeno prežganje iz ene žlice masti in pičle žlice moke; ko se bledo zrumeni, pridaj eno žlico drobno zrazanega drobnjaka, zalij jo s pičlim 34 litrom juhe ter osoli. Ko nekoliko povre, mu pridaj še žlico kisle smetane. Posebej pa kuhaj cel neolupljen krompir; ko je kuhan, ga olupi, zreži na listke in daj v polivko. Ko še prevre, je jed gotova. (Za 2 do 4 osebe.) Krompir v mavrohovi polivki. Ma-vrahe osnaži. operi ter zreži na drobne kosce. Potem razgrej sirovega masla ali masti, pridaj zelenega peteršilja, čebule in mavrahe. Duši jih toliko časa, da popijejo vodo, ki so jo iz sebe dali; nato jih potresi z moko in drobtinami, še malo duši ter zalij z juho (l/4 litra) in par žlicami kisle smetane. Posebej pa kuhaj cel neolupljen krompir, kuhanega olupi in zreži v polivko ; ko prevre, je jed gotova. (Za 2 osebi.) Koštrun v sladkem zelju. Popari s kropom kg koštruna. Deni ga v lonec, prilij :y'A litra vode, osoli ga in prideni, ko že pol ure vre, en krožnik na debelo zrezanega, poparjenega in ožetega zelja ter par zrn kumne. zabeli ter vse skupaj kuhaj do mehkega. Zabeli z bledim prežga-njem iz ene žlice masti in pol žlice moke- Pridaj še ščep popra in ga daj na mizo. Če hočeš. lahko prideneš tudi na koščke zrezan oLupljen krompir. Koštrun v šari. Pol kg koštruna polij z vrelim kropom, deni ga v lonec ter mu prideni srednje debel, osnažen in na tanke kosce narezan koren, srednje debelo rumeno kolerabo in srednje debelo repo. pa tudi par listov na debele rezance zrezanega zelja. Vode nalij toliko, da sta koštrun in zelenjava pokrita. Osoli, pridaj nekoliko kumne ter kuhaj 1 uro; nato prideni še enega ali dva olupi jena in na kose narezana krompirja. Ko kuhaš še pol ure. je jed gotova- Zelenjavo stresi v skled «, meso pa zreži na kose in ga položil po zelenjavi. VESTI O SEDANJIH STAVKAH. (Nadaljevanje 1. strani.) poti, po kateri se sedaj bliža k ko-nečni zmage. Premogarji junaško naprej in pomnite, da za trpljenjem pride veselje, za dežjem se jasni in tako tudi v tem Vašem boju za svoje pravice se že jasni, dan zmage se bliža. Bratje! Zora puca bit če da na! SITUACIJA ŽELEZNIČARSKE STAVKE. Washington, D. C., 28. julija. — Tudi železničarska stavka bo prišla v kratkem do poravnave, kakor razvidno iz sedajne situacije. Železniški magnatje sicer še vedno trdovratno vstrajajo v svoji aristokra-tični nadutosti, toda neomajanost železniških delavcev, jim je prizad- milijonov. Izgube v železniškem štrajku se računajo na 50. milijonov. In to vse moramo pripisati na vest kapitalistov in deloma tudi vlade, ki pusti, da se kapitalisti takole igrajo ne samo z delavstvom, ampak z vsemi državljani, ki bodo morali v kratkem občutili vse grozne posledice, ki bodo v kratkem nastale. Lahko njim, ki imajo vsega v izobilju, a gorje nam, ki smo odvisni od dneva. razne novice. (Nadaljevanje 1. strani.) zrakoplov padel in pobil dva. New York, N. Y. —- Na Brisdale avenue je te dni padel na tla nenadoma zrakoplov, zatem, ko je stroj odpovedal delovanje. V zrakoplovu sta se nahajala dva pilota, ki sta pri padcu zadobila resne poškodbe. hitrostjo v automobilu. Na križišču ju je zadel vlak in oba razkosal. sen. johnson v boju. San Francisco, Calif., 28. julija. — Senator -Hiram Johnson se nahaja jala že marsikatero grenko uro v tej zopet v vojnem metežu na polju se- MEKSIKANSKI BANDIT UBIT. Washington, D. C. — Meksikan-ski poslanik je prejel včeraj uradno vest. da se je meksikanskim zveznim četam posrečilo zalesti razupi-tega meksikanskega bandita GorD-zaneta. katerega je zvezna patrola ustrelila v njegovem skrivališču. Gorozane je tekom svojega ropanja oropal okoli 40. ameriških državljanov. borbi. Sredi tega tedna so se sešli v Wa-shingtonu načelnik Jewel stavkujo-čih reparacijskih delavcev in člani vladne komisije. Tega sestanka se je udeležil tudi predsednik Harding. O podrobnostih in zaključkih tega sestanka še ni znano, vendar časnikarji v svojih komentarjih izjavljajo cejšen korak v smer k spravi tega spora. natorskih primarnih volitev. Letos mu kandidira nasproti C .C. Moore GRAND TRUNK ŽELEZNICA BO SUSPENDIRALA IZ PROMETA 17. VLAKOV. Chicago, 111. — Železniška druž- takoimenovani "two fisted fighter." ba Grand Trunk je danes sklenila suspendirati iz svojih tirov 17. dnevnih vlakov na svoji progi med Chicago in vzhodom. Do tega kora- SIRCI PROTI FRANCOZOM. Cairo, Egipt. 28. julija. — Kakor hitro so sirci izvedeli, da so zavezniki poverili Franciji mandat nad Si- 1 - . . , .. rijo, se je občinstvo uprlo in napa- da je ta sestanek napravil pre-l ,, , . ... n . 1 (IIo francoske vojašnice. Poročila naznanjajo, da so pomorili 34. francoskih vojakov. Kakšne korake bo-j do pod vzele ondotne francoske obla- STAVKA CESTNIH ŽELEZNIČARJEV V CHICAGO. sti se ni znano. ka jo je privedlo pomanjkanje premoga. KANSAŠKEMU GOVERNERJU SE GROZI OD STRANI KLANOV. T opeka. Kans. — Kansaški governor Henrv T- Allen, je prejel te dni grozilno pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo. V pismu so bile pri-djane 3. slike maskiranih klanov. Vsi upi, da bi pomirili cestne že- ASTRONOM PREROKUJE lezničarje v Chicago, so izginili iz POTRES- obzorja. Arbitražo, ki so jo predla-! p, , . . . , , - gali pod gotovimi pogoji cestni že- v m,aaelpnia- J a' JtS" JullJa- ~; DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K. ^tag'--" I Znameniti astronom Dr. Nobles J. V CLEVELANDU, OHIO. prerokuje velikanski strašni potres, V društvo se sprejemajo člani od 16. t^ --1 .... . ki se bo pripetil v prihodniih 10 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavaru- -Inul-c prišle v najkrajšem ca-[ ^ cJJn ^ * ^ je,e „ ??3o. Sjoo i„ ?,ooo .mrtnta«. Dru- lezničarji, je predsednik cestnih železnic Blair ošabno zavrgel. Ako ne sil z novimi predlogi, ki bi dale po vod za nadaljno poganjanje odidejo vsi cestni železničarji prihodnji torek na stavko. , , ,, • . . štvo plačuje $7 na teden bolniške pod- na in vzhodna Evropa. Dosegel bo pore. v mladinski oddelek se sprejema- pa tudi Afriko, Azijo in del Kalifor- jo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr. ni je. Nekatere kraje bo potres po-i zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau- BOJ ZA IN PROTI ANTANTI jonov liver (1920) na 1086 milijonov V ANGLIJI. liver <1921), izvoz pa je strmoglavil! —-----jod 1557 milijonov na 810 milijonov Anglija preživlja viharno borbo,' liver. Silno je padel, predvsem vsled ki j. bijeta dva tabora radi zunanje (agitacije ghanclistov. izvoz tkanin: politične smeri- Silno oster, clo-jod 295 milijonov liver (1920) na 125 slej T) 1S 1U. Mail' i' v caso- j milijonov 1 i<>2i ). nenoznan ton vlada Item ko "Times". "Daily, Beda je silno razsežna 111 trajna, oh ves takozvani North- V plavžu industriji so mezde padle KOLIKO STANEJO SEDAJNI ŠTRAJKI. Kakor so izračunali vladni uradniki v Washington!!, stane narod premogarski in železniški štrajk že skoraj eno miljardo dolarjev. Izostanek plače 680. tisočim stavkujočim premogarjem se računa na 230. milijonov dolarjev. Posestniki pre-mogorov imajo izgube na dobičku do 15. milijonov. Skoda v 'majnah in na drugem posestvu vsled izgredov in propadanja se računa na na;,n-1! polnoma uničil. Počakajmo, bomo videli koliko ta mož ve! i . LLOYD GEORGE VABI VSE MINISTRSKE PREDSEDNIKE NA SESTANEK. London, 26. julija. — Glasom poročil iz angleških državnih krogov kuje Lloyd »George načrte, s katerimi bo povabil vse ministrske predsednike na sestanek v London. Na 1 tem sestanku se bo skušalo izvedeti robno mnenje vseh držav o da-splošni evropski situaciji. protinemški tisk neprestano s 170^ temeljne plače leta 1919. na p- načrtu napada Lloyd Georgea 36^. Kot blisk nam osvetli mrač-radi politike na genoveški konferen- ,u, sliko Anglije statistika tajništva ci. ki je ogrozila zvezo s Francijo,' policijskega ravnateljstva v Londo-ta "temelj svetovnega reda in mi-j,lllt ki navaja, da je pozimi 1921 i-.!." stoji cel tisk koalicijskega cen- prenočilo na londonskih ulicah po-!:-:■. liberalnih disidentov in delav- vprečno 184.000 oseb! In to v lede-ske stranke (Labour Party) za mi- nj megli londonski! (Podatki po ob-ni~-rsk:m predsednik, .m- Za angles- zornikih "Smjena vjehi", Paris, 25. k ■ politiko je ta ^rupacija nekaj februarja 1922 in "The financial pi vnetljivega. Nič manj ne pre- Kewiew of Kewiews", London, ma--cncv globoka odločnost širokih milijonov. Izgube trgovcev v pre- ———————————_ mogorovnih krajih in drugih indu- Kdor ponižnosti ne pozna, ta ni striiskih podjetjih.# ki trpe vsled po- za v družbo. mankanja premoga se ceni na 400. ___ zic. cia i rec 1922.) je treba brzo odloČi- z vsemi silami se hoči se noče Anglija ti: ali s Francijo ali brez nje. An-i Skopati iz te gospodarske nižave. ■J /.ev se ie polastila zagrenjenost j Zunanja politika naj odpre trge, najj proti Franciji, v duši Anglije se bi- obudi mrtve zemlje — Rusijo in je težka borba med čuvstvom za- Nemčijo k življenju. S Francijo! vez ni st va in razumom gospodarjev, j \yrez Francije! to bosta bojna krika I e kdor je videl zaprte tovarne i" i strank: ob volitvah jeseni. In v tabi-: ug::sle plavže Anglije in vojske[ru? hoče za vsako ceno sporazum! brezposelnih'v industrijskih mestih, razume to mučno borbo ljudske duše. številke govorijo strahoten jezik. Leta 1913. je bilo 2. odstotka delavcev, članov strokovne zveze (Trade Uuion) brezposelnih, leta 1914. pa le 1.2%. Leta 1919. pa 3.2%, jeseni 1921. že 16.5% in januarja letos navaja uradna statistika 18.9% brezposelnih delavcev. To pomeni, da je od 12 milijonov zavarovanih delavcev dva milijona in en četrt ljudi brez dela. Najhuje zadeta je ladjedelska industrija (37-5% brezp* sel ni h)'. Tudi kovinska industrija trpi. njena proizvodnja je dosegla leta 1921- le 47% predvojne proizvodnje. Od 540 veleplavžev jih z Rusijo, bo ob strani Lloyd Georgea manehesterski mladi in stari liberalizem in pa Labour Party, kateri je bil ravno sedanji premijer zadal toliko težkih udarcev. Anglija nosi v plašču meč in oljko. Volitve pokažejo, ali bo šla zvesto ob strani sedanje Francije naprej v gospodarsko razsulo, ali bo obveljala Lloyd Georgejeva misel, da "Evropi brez Rusije ni živeti". Politicus. (S. M ). Za rojstni dan. Prijatelj vpraša svojega prijatelja : "Jožko, kaj boš dal materi od tvoje žene za njen letošnji rojstni NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelandtt in državi Ohio, ter po za-padnem delu Pennsvlvanije, naznanjamo. da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki ie pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga najtopleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste ! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred vse msi zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše po-' moči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: . JAMES A. JANDOS, PLUMBAR 2042 W. 22nd St., near Hoyne Ave Chicago, 111. Tel. Canal 4108. sovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna poiasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih. Predsednik John Widervol, 1153 Bast 61st Street. Podpredsednik Joseph Žulič. Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 61st St. Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave. Nadzorniki John Zulič. Anton Strniša n Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500. $1000, S1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden, V društvo lahko vpišete tudi otroke od i do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob I. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.: podpredsednik Toset Za-krajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E. 61st St.: zapisnikar Jos. Zaveršek m!, blagajnik A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol. Ant. Strniša in Josef Zakraj-šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliskar. Zastavonoša Fcrd. Misič, Redar John Pe-terlin. KADAR MISLITE NA STARI KRAJ, MISLITE NA SLOVENSKO BANKO ! ZAKRAJŠEK & GEŠARK j I J 70 Ninth Ave., New York, N Y. | i I Ona pošilja denar v stari kraj dan?" ie obratovalo koncem 1921 ravno še; Jožko: "Dat ji bom njeno hčer 4- _ Uvoz je padel od 1982 mili- nazaj!" GOSPODINJE POZOR! Pravkar smo prejeli nekaj knjig VARČNA KUHARICA. To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice marija remec. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trdo vezana in stane 95c. Ker jih je v zalogi .le omejeno število, pišite po njo takoj na: "ave maria", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. potom svojih lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za ve važne linije za potovanje i Evropo in o dtam sem. j izdeluje listine za dobavo oseb ) iz starega kraja in druga no-I tarska opravila. j Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA. "EDINOST" ČRTOMIR IN BOGOMILA Novela. — Spisala Lea Fatur. (Dalje.) Tačas je bila namreč že zrastla na Slovenskem četa. ki .si je bila pripravljala tla s tihim, neumornim delom. Vstala je močna in silna — da obrani "krst častni in svobodo" svoji domovini. Nanjo so predvsem letele zabavljiee in kletvine Nikovih sošolcev. « Xiko je zahajal sicer redko med te vrste tovariše. Ni ljubil praznega zabavljanja. Pač pa je sklenil z orugimi vred, da poizkusi rešiti, kar se da rešiti iz teme; njegovi somišljeniki in 011 hočejo odpirati neukemu ljudstvu oči s predavanji, knjigami in gmotnimi podporami. Toda našel je malo sodelavcev in 011 sam ni prav vedel, kako naj se razvije nameravano delo: predvsem ni bil za to. da se napada in sramoti vera. Takrat še ni sovražil glasu zvonov. Prišlo je polagoma. Mati mu je pisala večkrat z nerodno, težko roko; izpuščala je cele zloge, vsako ločilo — vendar je sin razumel materino zlato dušo, njeno skrb. Pošiljala mu je potic, domačega kruha in sebi od ust pritrganega denarja. Treba je bilo. Kajti ni se živelo na Dunaju od obljubljenih podpor in od umišljenih honorarjev. Pisateljevanje se je ustavilo ob razmotrivanju toliko drugih stvari; misel je podila misel, osnova osnovo — 111 čas je hitel. — Prihajali so skupaj ti mladi možje in se pogovarjali o položaju v domovini. Dolgolasi Pepič, ki je obetal, da postane slaven kipar, jurist la-dran, ki je govoril samo o narodnem gospodarstvu, in slikar Radovan, ki je želel prekositi Rafaela. "Kranjsko je zagrnila taka tema, da je ne razsvetli niti tvoja luč", je zbodel Pepič Nika. "Kaj bo ta", je menil malovažno Radovan; "nam je treba Črtomira, ki bi peljal pogansko vojsko nad črne roje. Toda naši Črtomirji so vsi enaki — ta za službo, ta za žensko — pa se izneveri." "Le molči", mu je oponesel Pepič, "saj se boš tudi ti: Oltarne slike so delo, ki pri nas še nekaj nese " Radovan je vzdihnil: "Ali umejeŠ ti, Jadran, kako je modernemu človeku pri duši, ko slika laž? Kajti vsi ti Kristusi in svetniki, kaj so drugega nego sama laž?" - • Resno je pokimal jurist: "Moderne slike Kristusa in svetnikov so res laž in zato ne obujajo nobenega čuvstva v preprosti narodovi duši. Vsi ti Kristusi so samo človek, Yi ne morete več ustvariti božanstvene slike, ki bi dviala duha. Ni več vere v to, kar delate, kako naj bo delo umetnina? Tudi Vi, pisatelji, ste izgubili jiolet. Materija vleče k tlom. Zdi se. da smo zapravili vsak čut za umetnost, in ravno zato ni bilo še nikdar toliko kričanja o njej kakor naše dni. Vse se prereka, kaj je lepo? Iz narodnogospodarskih ozirov moram samo obžalovati, da srtio izgubili narodni u-metniški čut, da smo nastopili pot. po kateri nam ne bo sledil narod . . "Kaj pridiguješ?" je zakričal Radovan. "Mi hočemo izobraziti narod, mi ga hočemo iztrgati iz verig mračnjaštva . . "Poderite cerkve, prebite zvonove, postavite na griče kipe svobode, ljubezni!" je deklamoval z vinjenim glasom kipar. " r "Prelijte zvonove, vlijte topoVe, da branite dom zoper nasilje moč-i nejšega! Nered požira povzročitelje nereda — kje je gospodarska modrost?" se je razburil Jadran in si popravil zapestnice, kakor da misli pomesti gospodarski nered. "Kaj govoriš, da zaostajamo pisatelji?" seje razvnel tudi Niko. "Kaj| se ni razvil naš jezik zadnje desetletje do nepričakovane višine in lepote? In kaj nas ni cela vojska mladih?" "Cela vojska vas je. da", .e povzel ironično Jadran. "To je ravno: veliko poklicanih . . . Začnete, a kje ostanete, kadar bi moglo prinašati vaše delo, oplojeno od izkušenj življenja, šele pravi sad? Ne tajim, da se je razvil jezik. Lep je. res. Lep in krasen je naš jez ik- Žal pa. da zakriva vaše melodično žuborenje nedostatek idej. Kje so naše vodilne ideje? Kje je delo, ki bi dalo narodu poleta, upanja, vztrajanja? Vi razdira- j te. Kje nam je drama? !>e je najlepša ona, katero nam je naslikal Prešeren . . "Kaj! Črtomirja? Postaviti ga v zgled? Zdaj te poznam, Jadran! Ti si reakcionar, ti boš zlezel kmalu pod klop. Prešeren je videl gotovo v duhu našo dobo in pokazal nam je žalostnega junaka. Da nam ni nikoli zapustil tega spomina sramotne slovenske upogljivosti!" Silno se je razmahnil kipar, toda prijemalo se ga je vino, napadal -gaj je spanec, uklonil je glavo. Radovan 111 Jadran sta pila pogumno dalje na slavo domovine in umetnosti, na pogin črnih vran, ki prete Kranjski pogubo. Pisatelju modroslovcu se je stožilo, molče je zapustil tovariše- Spre-i jela ga je temna ulica, sprejel vlažni vzduh jesenske noči. Redko so go- rele luči po ulici, redko so stale zvezde na nebu. Niko pisatelj se je ozrl na jug. Tam trepeče zvezdica, v njo se ozira morda materino oko. Na domovino, na skromno in ljubo, gleda ona zvezda. Da bi ji naznanjala slavo njenih sinov! Da bi izšel iz te male krpe, ki je tako borno mala na zemljevidu, da bi izšel iz tega naroda, ki nima prave zgodovine, nov rod. ki bi prekvasil vse Slovane z mislijo edinosti in bratstva, in začela bi se nova zgodovina ,nova doba . . . Hladno je zavelo od severa in opomnilo Nika, da se spušča v meglene iantazije. Toda kaj niso to lepe fantazije? Kaj bo govoričil trezni jurist, ki gleda in pozna samo številke! Duh pesnikov sluti, kaj prinese prihodnost, beseda pesnikova to prihodnost snuje, pripravlja ljudi nanjo. Seveda nani pesnik ne sme kazati Črtomirjev — Črtomirji rušijo slovanstva stebre stare, te Rimu prodane duše ne bodo razumele nikdar slovanske misli in poslanstva! Pač je Bogomila najnežnejša slika vsega pesništva. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. rdi kaj nam je hotel povedati Prešeren ž nj< Zatajevanje in uklon jen je pod križ naj rodita velikost posamniku in kraljestvu? Beži, Prešeren, tak nauk ni za našo dobo! In vendar! Kako moč ima ravno "Krst pri Savici" do mladih, dovzetnih duš! Ko ga je čital Niko prvič, so mu ostale visokopoletne besede neizbrisne v spominu. Kako ga je pretresel dušni boj junaka, ko stoji premagan, vendar ne ponižan ob slapu Savice! Ne premaga ga sovražnikovo orožje, premaga ga Bogomilina nežna ljubezen, premaga ga resnica, ki zveni iz njenih besed, premaga ga ljubezen do domovine, ki bo, pod znamenjem križa, varna tujih napadov. O, lepa je vajina ljubezen. Črtomir in Bogomila, vredna, da je nadahnila prvaka pesnikov k slavospevu, ki je postal slavolok njegovega spomina. Da bi nam postavil kdo na oder ta dva junaka . . . Kesno se je vrnil Niko tisto noč v stanovanje. Ž njim je bil boj za Karantanijo, ž njim sta bila Črtomir in Bogomila. Sledili so mu v spanje, govorili so vneto, prepričevali so drug drugega. Ko se je poslavljal premagani junak, mu je rekla bela Bogomila": "V poznih vnukih bo vstal pevec, ki bo opeval najino ljubezen, Črtomir^ . ." " 1 i ležiš, zaspana duša, ko se navdušujeva midva vso noč za umetnost? Imaš še kaj kranjskega brinjevca?" Tako sta prilomastila k Niku tisto jutro Pepič in Radovan in sta prepodila lepe slike drame, ki naj bi bila Črniču trajen spomenik slave- (Dalje prihodnjič.) Pozabljivi ljudje. Neki mlad človek je pisal neki odlični trgovski firmi, po novo britev Pismo je pisal tako-le: "Dragi gospodje :—Priložen dolar boste našli, kot za naročijo za eno britev, katere oglašate v listih. Vam udani Mike Pokljuka." Na koncu pisma pa je naredil o- pazko: "P. S.:—Pozabil sem -priložiti dolar, vendar ne dvomim, da mi bo tako prominentna tvrdka, kot je vaš i, vseeno poslala britev." Tvrdka je naslovljeno pismo prejela in tako-le odgovorila: "Dragi gospod: — Vaše "cenjeno naročilo smo prejeli in vam odgovarjamo, da smo vam naročeno britev odposlali, kot ste naročili in se nadejamo, da boste ž njo zadovoljni." Na koncu pisma pa je bila opazka: "P. S.:—Mi smo pozabili priložiti britev, ker smo prepričani, da človek: takega obraza ne potrebuje ni kake britve." K ŽENINI IN NEVESTE. Ne pozabite, da dobite pri nas raznovrstno blago, kar rabite za sebe, hišo in doni. We kar spada v Manufakturno trgovino. Z Mr. _. Robičem smo v moji trgovini ustanovila urar- sko in zlatarsko obrt* V zalogi imamo poročne in vsakovrstne druge prstane, ure in raznovrstno drugo zlatnino. Pridite si ogledati, pred-110 kupite drugje. Prihranili bodete denar. ^V .v V" vN \\ ^ "jr JOHN GOTTLIEB, Edini slovenski DRY GOODS STORE v Chicagi, in zlatnina. Pošiljamo tudi po posti. Pišite po cenik. 1821 W. 22nd Street, Chicago, 111. — ■S" V SENCI STARIH KOŠATIH DREVES. V vročem poletju vsakdo rad sedi v senci košatega drevesa. Sicer pa prav malo ljudi ve. koliko truda se potrebuje, da se varuje zdravje drevja pred boleznijo in gnilobo. Raznovrstni mrčes napada drevje, bolezen in gniloba je vedno na delu in j bolno drevje, ako se ga opusti go-i tovo iz m rje prezgodaj. Enako je s j človekom. I )obro zdravje in dolgo življenje zahteva stalno pažnjo želodca in prebavnih delov telesa ter glavni ključ do teh ugank je navadno tisto, ki vam odpira čreva* I T rinerjevo grenko vino zdravih je tisto Michael ZeJeznikar JAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI". Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "affidavite", pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. 0 KNJIGA "O LEPEM VEDENJU" JE ZLATA VREDNA. Knjiga Vam pokaže, kako se morete vesti v različnih družbah. da dosežete spoštovanje in ugled. Ker smd jih prejeli le nekaj izvodov zato pišite še danes po njo predno poide iz zaloge. Cena $1.00. "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. k i vam drži čreva odprta* pomaga prebavi in poveča slast do jedi, ter s tem vrejuje ves človeški __ llstr°j v pravem stanju, da lahko preboli mnogo številne bolečine, ki ' se pojavijo. Mr. John Skrdla nam piše iz Wilber. Neb.: "Trinerjeva zdravila so zanesljiva. Še posebno i rinerjevo grenko vino, katero meni vedno pomaga in vsled tega mora biti vedno na mojem domu pri rokah. Jaz priporočam Trinerieva zdravila vsakomur." Vstavite se pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili Še nocoj in si kupite eno steklenico tega zdravila. J. KOSMACH. i8°4 W. 22nd St., Chicago, 111. Kojakom ae priporočam pn nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA l,rfvzamfrn barvanje hiš zunaj in traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svoje«-rojaka! N emlTeeli, FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 3534. + + + + + + + + * + + + + + se naučite angleškega jezika sami ako si kupite BREZ UČITELJA SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO * katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski"Angleški Besednjak. Šesti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnino samo goc. AVE MARIA, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. + + * + * * * * * + EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Avenue, New York, N. Y. ZASTOPNIŠTVO od Slovanske banke D.D.Zagreb, Prve Hrvatske Štedionice, Zagreb, Francoske-Srbske Banke, Beograd, in od njih podružnic v Jugoslaviji. Izplačuje se gotovo amerikan-ske dolarje, dinarje in krone, potom pošte in kabla. Prodajam šifkarte za vse linije. Dobimo vam rojake iz kraja. Opravljam vsa bančna dela. Prejemamo na uloge denar in plačujemo po 4% obresti. PIŠITE PO CENIK. EMIL KISS, 133 Second Avenue, New York, N. Y.