Ste v. 59. Trst, v petek 28. februarja 1913 Tedaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN && ak nedeljah Is praznikih ah 5., ab ponedeljkih ah 9. ijotraj. ^OMuaičiie Bter. se prodaj njo po S nv6. (6 stoi.) v mnogik . obskarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, St. Petra, fttttojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdov-SOsi, Dornbergu itd. Zastarele BteT. po 5 nvfc. (10 stoi.) 9«t»A8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI T Hrokosti 1 -zatone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. -~vsrtniee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka jndiljna vrsta £ 2. Mali oglasi po « stok beseda, naj- 3SŽ.5 " »anj pa 40 stok Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprava aorti". — Plačuje se izključno le upravi »Edinosti". CPINOST Glasilo poUkLIntga društva ,Idlno«l* n Mnonka Plati j Ivo In toZljivo v Trstu. NAROČNINA ZNAŠA m neto Leto 14 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0R;um ročk* kres dopoalane naročnine, se nprava ne m!ii> mm azijska Isteaj« JB>IIO«Tr ■>■■« i m ••le toto Krn H«, m fJuU Ena MO ▼si 4of»» aaj se podajo na aredniAtv* Uafta N< aa aa a»re)e«a]e la rskeplaJ aa aa Seročel^oglMe tn reklamacije j* podati aa sprave UREDNIŠTVO t aflaa M si |li Satotd 2f (BarsM | to odgovorni urednik &TBTA.H G«»IIi. tisto .Edinost". - Natisnila Tiskaj a a omejestm poroMvoaa • fiHorgio GaUttl Kev 3Ql rafam Rev. Ml-652- TSLFTOfl sat BRZOJAVNE VESTI. Prochazka na potu v Ameriko. DUNAJ 27. (Izv.) Dosedanji mnogoletni avstrijski konzul v Prlzrenu, proslull Oskar Prochazka, je prestavljen v Rio de Janelro v Brazilijo. Črnagora in Skader, LONDON 27. (Izv.) Črnogorski delegat Popović je danes zunanjemu ministru Greyju v imenu svoje vlade izjavil sledeče o črnogorskem stališču napram skaderskemu vprašanju : Moja vlada nima nobenega povoda, da bi sedaj nenadoma odstopila od svoje prvotne zahteve po Skadru. Skader je bil clt) črnogorsko-turške vojne. Posest te trdnjave je naravnost življensko vprašanje za Črno-goro. To je pripoznala že berlinska konferenca, ko je v pogodbi ugotovila, četudi s precej nepraktično in slabo formulirano klavzulo, da mora Turčija preskrbeti Črni-gori pot do morja preko svojega ozemlja. Diplomacija velesil lahko odloči kar boče glede Skadra, vendar pa je treba počakati, da vidimo, če bodo tudi evropske narodnosti dopustile, da nas kar tako zaduši. Jasno je, da mi ne bi bili . nikomur nevarni, četudi bi razširili svoje meje. Zahtevamo le življenske pogoje za Črnogoro in ničesar drugega. Z drugimi besedami: Črnagora mora dobiti Skader. To svojo zahtevo bo Crnagora energično branila tudi še v naprej. Čudno je, da hoče evropska diplomacija, ravno ob črnogorskih mejah, ki so polite s potoki krvi, ustanoviti novo državo, ki sama ni ničesar storila za svojo eksistenco. Naša zahteva je pravična in vse balkanske države sto|e na naši strani. Črnagora že 200 let preliva svojo kri za Skader in je vedno dokazala junaštvo in sposobnost za življenje. Če pa že Je usojeno, da mora umreti, bo tudi ta udarec Junaško prenesla. 30 000 Srbov na potu proti Skadru. DUNAJ 27. (Izv.) Iz zanesljivega vira iz Belgrada se poroča, da je srbska vlada sklenila, odposlati močen oddelek, obstoječ Iz 30 000 mož \z artilerijo preko Soluna na pomoč Črnogorcem pod Skader. Srbska armada se bo vkrcaia v Solunu na 50 grških parnikov in izkrcala v Drćču, Baru in Ms-dovi. Namen te ekspedicije je, čimprej mogoče izsiliti padec Skadra. Nova mirovna pogajanja. PETROORAD 27. (Izv.) Tukajšnji bolgarski poslanik je izjavil, da bi se Bolgari, če odstopijo Turki Drinopolje, zadovoljili s svojimi prejšnjimi zahtevami in ne bi stavili nobenih novih mirovnih pogojev. Na vsak način pa se morajo vršiti nova mirovna pogajanja na bojišču in ne več v Lon donu. LONDON 27. (Izv.) Carigrajska poročila zatrJuje|o, da se Turčija še vedno trudi, da bi velesile sprejele posredovanje in dovolile za bazo novim mirovnim pogajanjem turški odgovor na kolektivno noto. Kljub temu, da se gotovi časopisi in mladoturki Še sedaj zelo navdušujejo za vojno, vendar dobiva mirovna ideja vedno več tal. BELORAD 27. (Izv.) Semka| je dospel srbski poslanik na bolgarskem dvoru, Spa-lajković, da poroča svoji vladi podrobno o mirovnih pogojih, katere namerava staviti Bolgarska Turčiji, če bi se hotela resno pogajati. Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri je bilo konstatirano, da se srbska vlada popolnoma strinja z bolgarskim stališčem glede vojne odškodnine in zvišanja teritorijalnih zahtev. Bolgarsko-rumunskl konflikt. SOFIJA 27. (Kor ) Rumunski poslanik princ Ghika je odpotoval danes v Bukarešt da poroča osebno ustmeno o toku pogajanj z Bolgarsko. Bolgarska armada. SOFIJA 27. (Izv.) Po zanesljivih informacijah imajo sedaj Bolgari na bojišču 227 000 mož infanterije, 724 topov, tri polke gorskih topničarjev in 32 polkov kavalerije. Temu številu je treba še prišteti 3 divizije in 100 topov pred Drinopoljem in posadke, ki se nahajajo po Macedoniji in Turčiji. Za topništvo primanjkuje konj, aprovizacija ni najboljša in tudi sanitetne uredbe niso ravno najboljše. Zakaj so zavezniki sklenili premirje. ATENE 27. (Izv.) Polkovnik srbskega generalnega štaba, Pavlović, ki je došel v Patras, je pripovedoval nekemu uredniku lista „Patrls", da so Bolgari sklenili zadnje premirje zgolj radi tega, ker so bili bolgarski topovi pred Čataldžo skoro neporabnl za boj. Večina topov se je namreč vsled neprestanega deževja skoro popolnoma po-greznila v blato. Zato so si tudi bolgarski delegati izbrali drugje prostor za pogajanja, da Turki ne bi opazili balgarske zadrege. Mednarodni politični položaj. PETROGRAD 27. (Izv.) Povodom jubileja dinastije Romanov dne 6. marca, poda ruski car izjavo, v kateri bo naglašal svojo miroljubnost. Demobilizacija se izvrši že prej, tako da se bodo besede strinjale tudi z dejanji. Italija ne kupuje turSkih otokov. LONDON 17. (Izv.) Vest, da se Italija pogaja s Turčijo glede nakupa otokov Rhodos, Leros in Stampallja, ne odgovarja resnici. Govorice so nastale le vsled tega, ker se Italija prgaja s Turčijo glede kapitalizacije vojno-odškodninske svote 50 milijonov, ki je bila določena v Lausanne. sednlk grof Stiirgkh deputaciji, kl je prišla k njemu radi gospodarske krize, Izjavo, ki označuje utemeljeno upanje, da se mednarodna politična situacija skoraj izboljša. Pressbureau zunanjega ministrstva je proti tej izjavi napisal v „Fremdenblattu" Članek, ki naravnost pobija Stilrgkhovo Izjavo In skuša Indirektno dokazati, da je podal grof Stiirgkh napačne Informacije. 7 a konflikt med zunanjim ministrom in grofom StUrgkhom je prišel v parlamentu v razpravo v narodno gospodarskem odseku, kjer so se vse politične stranke brez Izjeme odločno izrekle proti praktik!, katera vlada v Pressbureau u, ki ogroža ugled avstrijske politike. Sprejeta je bila tozadevna posebna resolucija, ki v ostrih besedah opozarja vse merodajne kroge, da tako ne gre ved naprej. Narodno-gospodarski odsek, katerega naloga je, da se peča z gospodarskimi razmerami v državi, je jasno in odkrito Izjavil, da mora prenehati to nesigurno stanje. Teh razmer ne vzdržlmo več, kajti s politiko brezumnostl in hujskanjem na vojno, se tira življenje tolikih in tolikih naravnost v pogubo in propast. Sklepi odseka morajo biti vsem mero -dajnim faktorjem resen opomin v tem kritičnem času. V političnih krogih se sicer zatrjuje, da solidarnojnazlranje vseh strank ne bo ostalo brez posledic. m s * PODLISTEK. DRŽAVNI ZBOR. PARLAMENTARNA SITUACIJA. Ogorčenje nad dvobojem Bere* told—Stiirgkh. — Proti vojnemu hujskanju. — Poljsko rusinska pogajanja razbita. DUNAJ 27. (Izv.) V parlamentu je vladalo danes silno neprijetno razpoloženje. Parlamentarni Krogi so bili naravnost razkačeni nad javnim dvobojem med ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom in tiskovnim uradom zunanjega ministrstva. Kakor znano, je podal ministrski pred- AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. 8pisal Aleksander Dumus. — Prevel F. P. Begunki sta molče plavali proti obrežju, dočlm je menil Anicet, da Je izvršil svoj naročeni umor, in je Jadral zopet v Baoli, kjer ga je pričakoval cesar. Nebo je bilo jasno, morje se Je zopet pomirilo; toda mesto, kjer sta Akta in Agripina planili v morje, Je bilo od obrežja tako oddaljeno, da sta morali preplavati še pol milje, dočim sta že plavali pol ure. Razuntega se je bila Agripina pri skoku v morje ranila ramo. Čutila |e, da jI omaguje desna roka, tako, da se je zdelo, da ji grozi še večja nevarnost, nego ona, iz katere se je biia komaj rešila. Akta je kmalu opazila, da plava le s težavo; četudi niso njene ustnice izdajale ničesar, je vendar iz njenih hropečih prs spoznala njen ubupen položaj. Akta je plavala zato na drugo stran, prijela za ranjeno roko in ji ponudila svoj zatilnik v oporo; tako je prodirala polagoma, podpirajoč utrujeno Agripino, ki jo je zaman pros la, naj se reši sama in naj jo prepusti usodi. * * Medtem se je vrnil Neron v svojo palačo v Baoli. Zopet je sedel za mizo, ki jo je bil pred kratkim zapustil; dal je poklicati nove kurtizane in glumače in velel, da se nadaljuje slavnost; prinesli so mu njegovo liro, in jel Je opevati obleganje Troje. Toda vsakotoliko je vztrepetal, groza je preštnjala njegove žile in mrzel pot se mu je pojavljal na čelu. Časih se mu je dozdevalo, kakor da čuje poslednji vzklik materin; nato je videl v svoji domišljiji, kako stopa angelj smrti po tem toplem, razkošno dišečem vzduhu, in kako se s perutmi dotika njegovega čela. Slednjič je vstopil po dveh dolgih, v mrzlici prebitih urah suženj, se približal Neronu ter mu šepnil nekoliko besed, ki jih drugi niso čuli. Cesar je naenkrat obledel. Izpustil je liro, si strgal venec z glave, planil iz slavnostne dvorane, ne da bi bil komu razodel vzroka svojega hipnega strahu, In prepustil gostom, da-11 bi hoteli oditi ali pa nadaljevati orgije. Toda cesarjevo razburjenje je bilo preočivldno in njegov odhod prenagel; zato so bili dvorjani prepričani, da se je moralo pripetiti nekaj strašnega. Urno so vsi sledili zgledu svojega gospodarja, in po par minutah je bila dvorana, v kateri je ravnokar vladal tak hrup in tako življenje, prazna in molčeča fcaknr grob. Neron se je umaknil v svojo sobo in e dai poklicati Aniceta. Ta je bil po svojem povratku poročal cesarju o vspehusvo- Med strankami so se danes tudi nadaljevala pogajanja glede preodkazov dohodkov Iz novih davkov. Pogajan|a so imela vspeh in dobe tako Goriška, Dalmacija In Istrlja svoj praecipuum In sicer Goriška 200.000 K, Dalmacija 200 000 K in Istra 100.000 K. Posameznim političnim skupinam se Je danes tudi predstavila deputacija državno-uradniških društev, ki je urgirala rešitev fi-nančno-reformnega načrta, da se uveljavi službena pragmatika, ki je odvisna od zvišanja dohodkov. Zastopniki strank so obljubili, da se bodo potrudili spraviti službeno pragmatiko še pred Veliko nočjo pod streho, če pa to ne bo mogoče, bo zbornica zborovala tudi Še po Veliki noči. A zvečer so se Izgledi za rešitev finančne reforme nenadoma zopet poslabšali. Iz Lvova je namreč došla vest, da je na poljsko-rusinskih spravnih pogajanjih izbruhnila kriza. Pogajanja so razbita in Rusini so zapustili konferenco. Rusinski delegati v finančnem odseku so še tekom današnjega dne dobili iz Lvova tel grafično obvestilo In poziv, naj takoj v prihodnji seji prično zopet z obstrukcljo. S tem je rešitev finančne reforme zopet zelo otežkočena in ne ve se, kako jo bo mogoče rešiti v pravem času. ZBOROVANJE ODSEKOV. Proračunski odsek. DUNAJ 27. (Kor.) Na današnji seji proračunskega pododseka za preiskavo oddaje mornariških dobav, je načelnik Maš-talka pozdravil zastopnike Cantlere Navale, zastopnike rudekopne in fužinske družbe v Vitkovicah in odposlance tvrdke L Petrovič & Co. jega poslanstva, in cesar, prepričan o njegovi zvestobi, ni niti najmanje dvomil na resničnosti njegovih besed. Kako veliko je bilo raditega Anicetovo presenečenje, ko mu je planil Neron nasproti in vzkliknil: „Čemu si mi vendar dejal, da je mrtva? Zdolaj je sel, ki mi ga je poslala." »Torej je moral priti iz pekla," je odgovoril Anicet; „kajd videl sem, kako se je podrl strop in kako je ladja izginila v valovih; čul sem tudi glas: „Jaz sem Agripina, cesarjeva mati," in videl sem, kako jI je nekdo z veslom razčesnil glavo." „No, motil si se. Mrtva je Aceronija, a moja mati je rešena." „Kdo pravi to?" „Osvobojenec Agerin." „Ali si ga videl?" »Ne še." „Kaj misli ukreniti božanstveni cesar?" „Alt smem računati nate?" „Življenje žrtvujem za cesarja." „No, dobro I pojdi v sosednjo sobo, in čim za kličem na pomoč, vstopi naglo, zagrabi Agerina in reci, da si ga videl, kako je dvignil bodalo proti meni." „Tvoja želja ml je ukaz," je odvrnil Anicet, se poklonil ter vstopil v poleg na-hajajočo se sobo. Neron je ostal sam, vzel v roke ogledalo, in ker je videl, da ima spačen obraz, si ga je pobarval z rdečo barvo, da bi skril bledico. Nato si je uredil Predsednik poslanske zbornice je sporočil v posebnem pismu, da deželnobrambnl minister nikakor ne more ugoditi prošnji za vpogled aktov o oddaji del za ladjenlco. Poslanec GlOckl je predlagal, naf cdsek odločno zahteva od mornariškega poveljnika, da ustreže njegovi želji. Sprejet |e bil predlog poslanca Stančka, naj se debata o tem vprašanju odgodi in zasliši najprej izvedence, kar se je tudi zgodilo. Izvedenci so odgovarjali na razna vprašanja poslancev Friedmanna, Kolischerja, GlGckla, Maštalka, Stančka, Nemca, Teufla in TreŠić-PdvIč ča. Po zaslišanju izvedencev so poslanci ponovno ponovili svojo zahtevo po vpogledu aktov mornariške uprave. Glasovanje o tem predlogu se vrši Jutri ob 10 dopoldne. Finančni odsek. DUNAJ 27. (Kor.) Finančni odsek |e nadaljeval razpravo o predlogi glede davka na totalizatorske nagrade. Predloga Je bila v bistvu sprejeta v smislu vladnih zahtev, toda z dodatnim predlogom poslanca Lu-kaszievica, naj se zviša davek na dobiček na 50%. Odsek je odklonil predlog socijalnih demokratov, naj se najprej razpravlja o predodkazih deželnim blagajnam, oziroma o ureditvi učiteljskih plač, ker se izvrši povišanje davkov v korist uradnikov in učiteljev, prede d kazi pa po poročilu referenta v svrho asanacije deželnih blagajn. Prihodnja seja jutri. Narodno gospodarski odsek. DUNAJ 27. (Kor.) Narodno-gospodarskl odsek se je danes pečal predsem s peticijami centralne zveze produktivnih zadrug tkalcev na Severnem Češkem, ki apelirajo na merodajne kroge, naj se z vso odločnostjo zavzamejo za mir. Cela vrsta govornikov je naglašala, da narodno gospodarstvo vsled sedanjega političnega položaja silno trpi, posebno pa tekstilna industrija. Izrazili so sicer svojo za-dovcljnost nad zadnjo izjavo ministrskega predsednika, ki je zelo ugodno vplivala na vse gospodarske kroge, vendar pa je obžalovati, da je včerajšnji cficijozni Ust Stiirgkhovo izjavo precej poslabšal, kar vzbuja med ljudstvom le še večje n zaupanje v vladno politiko. Vsi avstrijski narodi znajo ceniti miroljubnost cesarjevo, zato pa je tembolj obžalovanja vredno, da gotovi krogi še hujskajo na vojno. Odsek je konečno po daljši debati sprejel vse predlagane resolucije. V resolucijah se poživlja vlada, naj z ozirom na krizo v narodnem gospodarstvu, ki je nastala vsled mobilizacije, odredi vse potrebno, da skupna vlada te izjemne odredbe v najkrajšem času prekliče. Dalje se poživlja vlada, naj ugodi v največji meri prošnjam družin vpoklicanih rezervistov, Industrijskim podjetjem, ki trpe vsled krize, ca vsaj nekoliko priskoči na pomoč z javnimi naročili. Konečno je bila sprejeta sledeča resolucija Langenhan Rosner-Lfcht: Narodnogospodarski odsek vzame pomirjevalno Izjavo ministrskega predsednika grofa S urgkha o mednarodnem položaju z zadovoljstvom na znanje, zato pa tem odločnejše obsoja lase in gube na svoji togi, kakor da bi imel stopiti na oder, in v tej naučeni pozi je legel na počivalnlco, kjer je pričakoval Agripininega odposlanca. Prišel je sporočat Neronu, da je njegova mati rešena; pripovedoval mu je o dvojni nesreči, ki je zadela ladjo, pri čemer je Neron poslušal, kakor da bi ne vedel ničesar; nato Je še pripomnil, da je rešil Agripino neki ribiški čoln, ravno v trenutku, ko so jo jele zapuščati moči In ko bi jI ne bil mogel nihče več pomagati, nego bogovi. Ta čoln jo je odpeljal skoz prekop cesarja Klavdija do lukrirskega jezera. Na obrežju jezera jo je pričakovala nosilnica, s katero so jo prenesli v njen dvorec. Odtu je takoj poslala sužnja k cesarju, da mu sporoči o njeni rešitvi. Zarotila ga je tudi, naj je nikar ne obišče, četudi bi si želel, kajti sedaj da potrebuje miru. Neron ga je poslušal dokonča in je hlinil zaporedoma bojazen, presenečenje ln radost. Ko je izvedel, kar Je hotel vedeti, | namreč, kje da se nahaja mati, se je takoj lotil izvršitve načrta, ki ga je bil skoval v naglici; zalučal je odposlancu meč med noge in je poklical na pomoč. Se predno je •odposlanec utegnil vtajiti dozdevni napad, j so ga že izročili pretorijanskemu stotniku, * let je bil prihitel s telesno stražo, čim e začul cesarjev glas. Planil je po hodnikih ln ; razglasil, da |e bil izvršen n3 cesarja napad t po naklepu njegove lastne matere. (Dalje.) Sfcran IL „EDINOST" Št. 59 V Trstu, due 28. februarja 1913. vesti, ki očitno prihajalo iz zunanjega ministrstva in skušajo Siiirgkhovo izjavo oslabiti. Na ta način se le še poveča razburjenje med ljudstvom in nezaupanje v odkritosrčnost vlade politike. Tekom debate je poslanec dr. Pitacco poudarjal, da gospodarsko krizo ne občuti samo tkalska industrija ampak sploh vsa trgovina. Posebno trpi Trst. Kar se tiče mobilizacije so Italijani najbolj prizadeti (?!) V samem Trstu je bilo poklicanih pod orožje 2000 rezervistov. Kaj pomeni to za trgovsko mesto, ve vsakdo. Po sprejetju vseh resolucij, je bila seja zaključena. Gosposka zbornic«. DUNAJ 27. (Kor.) Oosposka zbornica |e razpravljala danes o epidemijskem zakonu. Zakon o pupilarni varnosti morav-skega deželnega posojila je bil brez debate sprejet v drugem iu tretjem čitanju. Sprejeta |e bila tudi sprememba trgovinske pogodbe s Švedsko. Baron Parlsch Je referiral o poročilu narodno-gospodarske komisije glede spremembe § 85 in 86 obrtnega reda (odprava kazni pri prelomu pogodbe od strani delavcev), in pojasnjeval vzroke, zakaj se je komisija odločila staviti predlog, naj preide zbornica preko sklepa poslanske zbornice na dnevni red. Zakonski osnutek o spremembi §§ 85 In 86 se vrne nar.-gosp. komisiji v ponovno razpravo. Zbornica je odobrila washington-sko pogodbo o varstvenih znamkah in sprejela zakon o varstvenih znamkah v drugem in tretjem čitanju. Sprejet je bil tudi epidemijski zakon v vseh treh Čitanjlh. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Današnja seja poslanske zbornice ]e bila čisto kratka. Opozicija se |e ni vdeležila. Vladni mameluki so sprejeli svojega poglavarja Lukacsa z velikanskimi ovacljami. Na vprašanje, kako se mu je godilo na Dunaju pri cesarju, je odgovoril, da Je njegova pozicija bolj trdna ko kedaj prej. Cesar odobrava politiko sedanje vlade in tudi njeno postopanje v aferi Dery. Afera Desy Je za vlado sedaj definitivno odpravljena dnevnega reda in vladna stranka sploh ne bo reagirala na nobeno izzivanje opozicije. Kljub temu pa opozicijo-nalni krogi zatrjujejo, da Lukacseva pozicija vendar ni tako trdna kakor se govori, ampak bo Lukacs v najkrajšem času prisiljen stopiti v pogajanja z opozicijo. Grof Zihy je izjavil, da kljub svoji demisiji, ne misli stopiti iz vladne večine. Obravnava proti morilcu poslanca Schuhmeierja. DUNAJ 27. (Izv.) Obravnava proti morilcu posl. Schuhmeierja, Kunschaku, se vrši d&e 28. in 29. marca. Generalni štrajk na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Danes se Je vršila konferenca vodstva socijalne demokracije. Na seji Je bilo sklenjeno, da se proklamira za ensrat samo tridnevni generalni štrajk. Če se pa izkaže potreba, da se Štrajk nadaljuje, dobe strankine organizacije denar iz centralne blagajne. Narodna temperatura. (Dopis.) Spomin na žalostne septemberske dogodke vedno bolj bledi tam v beli Ljubljani. Res je sicer, da Čas blaži vsako bd' in celi vsako rano. Gorje Človeštvu, če bi ne bilo tako! Tcda stvar je žalostna zato, ker v tem slučaju ni sledilo bolezni — ozdravljenje! Pri nas tako radi pozabljamo prestano krivico in se nič ne učimo iz prestane nesreče. Tako zaceljenje rane je ie — nova rana. Te dni smo videli po ljubljanskih ulicah vse polno lepakov, ki so vabili na »ljudski koncert* „Slovenske filharmonije* v hotelu »Union". Da-si Je „ljudstvo" v Ljubljani Izključno slovenske narodnosti, so bili ti lepaki vendar dvojezični: gro s se s Volks-konzert der .Slovenska Filharmonija". Će ni to krvava ironija za slovensko Ljubljano — kaj je potem?! Čemu to? Cui bono? Pa to ni Še najhujše. Zadnje čase poplavlja Ljubljano vse polno samonemških lepakov. Pred leti ni bilo tega — vsaj v toliki meri ne. To ]e znak, da ne napredujemo, temveč nazadujemo v narodni zavesti — da je Šel pouk septemberskih dogodkov brez koristi mimo nas. Stvar z dvojezičnimi plakati Filharmonije se zdi morda na prvi hip malenkostna in nedolžna. Ali če pogledamo nekoliko bolj pri luči, vidimo, da |e ta dvojezičnost zvijačno preračunjena. Ena polovica lepaka je nemška, druga pa slovenska, a obe — so lahko ločujeta in sta brez podpisa. Tako ni lasno, kdo prireja: ali Filharmonija, ali hotel?! A plakaterju je dano na svobodno voljo, da more nemško polovico prelepljati pred ali nad slovensko. Tako Je vodstvo hotela zavarovano, ker se more izgovarjati na — plakaterja I Le plakater in pa slučaj sta menda kriva, da je bila skoro na vseh mestih nemščina na prvem mestu. Je že res: vodstvo mora paziti, da se podjetje rentlra. A to je ravno, kar človeka žali: ako bi vse tisto ljubljansko občinstvo, ki se sicer ponaša, da Je narodno-zavedno, Izvajalo tiste posledice, ki Jih v takih slučajih naravnost impomije narodna zavest, pa bi vodstvo hotela kmalu videlo, kako se mu — ne rentira tako nemškutarjenje ne le na lepakih, ampak tudi v vsej upravi in vsem obratu podjetja „Union". Ali, Bogu bodi potoženo, |e tako, kakor smo rekli uvodoma: naše občinstvo rado pozablja, rado odpušča in rado — greši narodno. (Tudi glede Trsta bi lahko zapeli pesem o ljudeh, ki sicer zelo visoko cenijo geslo „Svoj k svojemu", pri tem pa vendar polnijo celo lokale, ki so notorični kakor ognjišča sovraštva proti Slovencem I) Gospodarica v „Unlonu" Je stranka, ki nosi zveneči naslov „Vseslovenska ljudska stranka" in ki ima napisano na svojem praporu: vse za naše ljudstvo! To naše ljudstvo pa Je — menda slovensko ! Ia to ljudstvo ima menda poleg gospodarskih tudi etične... narodne interese, ki jih koncem koncev morajo in tudi morejo spoštovati brez vsake škode tudi taka podjetja v Ljubljani, kakoršnje je »Union". Plakati po mestnih ulicah niso taka malenkost kakor morda mislite vi, gospoda! Posebno pa ne v Ljubljani! Ni vse eno, Če tujci dobivajo povsem krive pojme o narodnem značaju mesta, ki ni le slovensko po ogromni večini prebivalstva, ampak | e tudi glavno mesto naroda slovenskega in ima kakor tako nalogo reprezentacije naroda pred vnanjim svetom! Ne dotikamo se radi ljubljanskih zaz-mer. Saj vidijo čitatelji, kako se Jih »Edinost" izogiblje, kolikor le možno. Ali, če se izvestni krogi že tako radi bavijo s tržaškimi razmerami in silijo v enomer v slovensko „temno točko* ob Adriji, potem menda ne sme biti zamere, če včasih tudi mi prihajamo k nJim v obiske. Gospoda, ki tako radi brskajo in razmetavajo prst po naših ledinah, naj bi malce gledali tudi okoli sebe; bilo bi res potrebno, da bi nekoliko oogostejŠe doma ostajali se svojimi kritikami. AU ne vidijo, kako v Ljubljani narodna temperatura pada, odkar so Nemce „zrevoiucijonirali" v občinski svet?! Tudi „revolucija" Je lahko koristna stvar, samo brezglava in herostratska ne sme biti! Tudi za razmere v LJubljani velja, žal, Ciceroaov vskUk: O tempora! O moreš! —šev. Pogovor o razdelitvi Turčije. i. Visoka politična oseba, ki ima vpogleda v ves ustroj in zgodovino balkanske zveze, Je priobčila izrednemu korespondentu za grebškega „Srbobrana" svoje misli o usodi in uspehih balkanske zveze, misli, ki so zanimive tem bolj, ako prihajajo zares iz ust aktivnega državnika. Že pokojni Milovanović je davno delal za zbližanje Srbije in Bolgarije in že pred dvema letoma Je bilo prišlo do nekega sporazuma med bolgarsko in srbsko propagando v neosvobojeaih pokrajinah. Na temelju tega sporazuma je bila dogovorjena razdelitev interesnih sfer. Početkom leta 1912. Je bil dosežen prvi oficijelni sporazum med Srbijo in Bolgarijo, temu Je sledil vojni dogovor in tema slednjič dogovor s Črno-goro in Grško. Znano pa je, da Je Srbija dogovorjena samo z Bolgarsko, ki je s svoje strani dogovorjena tudi s Crnogoro in Grško. V onem delu dogovora, ki govori o vojnem vprašanju, je razen strategičnih potez določeno, koliko armade postavi vsak zaveznik na bojišče. Glasom teh dogovorov bi morala Bolgarska operirati v Trakciji in iztočni Makedoniji, pa tudi v onem delu Južne Makedonije, ki leži pod Velesom In Solunom. Srbija ima delovati v vsej Stari Si bi ji tja do Velesa in Ovčjega polja, o katerem so mislili, da postane glavno bojišče usodne bitke, potem pa od Skoplja na zapad do morja pod Dračem. Črnagora je imela rajon, v katerem je res vojevala, to je do polovice Sandžaka, ozemlje, ki vsebuje Peć in Djakovico pa Skader in Leš. Grški so pridelili južno Albanijo do Valone, Jugozapadno Makedonijo do Soluna na iztok in do Bitolja na sever. Coločeno Je bilo nazadnje tudi, da naj armada, ki Je izvršita svoje delo, pomaga onim, ki še operirajo in rabijo najnujneje pomoči. V resnici sta dali Srbija in Grška mnogo več armade, nego sta se bili obve zali; izlasti Srbija Je dala celo polovico nad svojo obvezo. Ob enem pa je Srbija izvršila svojo nalogo najprej in najbolj točno. Zato pa Je en del armade odrinil takoj pred Drinopolie Bolgarom na pomoč, drugi del j pa je šel nad BitolJ, ker je Grkom šlo bolj | trdo na Jugu. V drugem delu dogovora |e najvažneje načelo, da mora biti med povečanimi državami razmerje glede velikosti isto, kakor je bilo pred vojno. Ni odločilno torej, koliko ozemlja je zavzela kaka država .z vojnimi operacjami, kajti razdelitev se [iiia izvršiti šele po vojni. Zato se danes tudi ne more toČao reči, da-U dobi vsak vse ono, kar mu je bilo namenjeno. Sicer pa Je med Srbijo In Bolgarijo dogovorjena skupna obramba zavzetih dežel. Če bi kateri zaveznikov ne 'dobil katerega kosa namenjene mu zemlje, mu mora drugi zaveznik odstopi ti toliko, da se doseže dogovorjeno razmerje. Istotako pa morajo vsi zavezniki pomagati onemu, ki bi bil ogrožen, ker mora zveza čuvati in braniti ono ozemlje, ki je bilo vzeto Turkom. Slednjič Je določeno, da pride pri razdelitvi v poŠtev tudi sila. s katero Je kdo sodeloval in uspehi, ki Jih ie dosegel in pa — žrtve. Će pa bi se zavezniki ne mogli sporazumeti, Je zopet določeno, da se morajo podvreči razsodbi trosporazuma, izlasti — Rusije ! _ Občni zbor tržaške podružnice „Glasbene Matice" se Je vršil dne 24. t. m. zvečer v hiši ul. Sv. Frančiška Št. 2, I. nadstr, ob navzočnosti nad 40 članov in članic. Ta občni zbor je pokazal, kako naglo in mnogoobeta|oče se ta naš mali, ali važni kulturni zavod razvija. Predsednik g. dr. E. SI a v i k Je pozdravil navzoče članice in člane in povdarjal razvoj ašega glasbenega zavoda v Trstu v poslednjem letu, iz česar sledi, kako nujno da smo ga potrebovali, ter poživljal navzoče k vstrajnemu delu za prospeh tržaške podružnice „Glasbene Matice", ki mora — primerno našemu mestu, ki je največje slovensko — postati največji in dosledao tudi najboljši glasbeni slovenski zavod. Nato Je podal svoje poročilo g. tajnik Ban del. Skrbno sestavljeno poročilo je omenjalo predvsem prireditev v preteklem letu, zlasti tri društvene koncerte, ki so i glede sestave programov i glede njih izvršitve stali umetniško zelo visoko. Nadvse zadovoljivo (e izpadla tudi Javna produkcija, ki Je z uspehi pokazala, da ima šola dobrih in sposobnih učnih moči ter nemalo nadebudnih učenk in učencev. V preteklem šolskem letu (1911—1912) je ime?a „Glasbena Matica" v Trstu ob koncu šolskega leta 85 učencev. Vspeh je bil pri učencih splošno zadovoljiv, pri tretjini celo prav dober. — V letošnjem Šolskem letu se Je vpisalo v „Glasbeno Matico* 105 učencev za klavir, vijolino in solopetje. Poleg teh se Je pa vpisalo 57 učencev za teorijo in zborovo petje (takozvani zborov naraščaj). Skupaj ima torel „Glasbena Matica" letos 162 učencev, kar Je dokaz velikega zanimanja od strani občinstva za naš glasbeni zavod. Učiteljskih moči poučuje pri „Glasbeni Matici" sedem. Artistični ravnatelj zavoda je absolvirani konservatorist g. Sonc. Važna pridobitev in izvrstna uCna moč }e g. Peter Teply, splošno poznani bUši kapelnik pri domačem pešpolku in bivš: vodja „Slovenske Filharmonije" v LJubljani. Na šoli se uči: teorijo, vijolino (8 razredov), klavir (8 razredov), solopetje (6 razredov) in zborovo petje (2 razreda). Poslednji predmet Je bil ustanovljen šele s pričetkora šolskega leta 1912—1913. Tajnfkovo poročilo omenja na koncu še dobrotnikov. Podarili so društvu tekom leta: odborniki K 31*20; „Trgovsko-obitna zadruga" K 100 — ; „Tržaška posojilnica in hranilnica" K 500*—; „Jadranska banka" K 400 —; Neimenovani K 100 — ; Dr. F. M. K 20—. V poročilu sledi končno zahvala „Edinosti", ki Je vedno rada dajala društvu na razpolago svoj prostor. Blagajnik g. Pintar je podal svoje blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da |e znašala v preteklem letu članarina K 86180, vpisnina K 88 —, ukovina K 2854 —, darila so znašala K 115120. Temu nasproti stoje stroški, ki dohodke prekašajo tako, da svršava bilanca z izgubo K 186 61. Premoženja pa ima društvo za K 628 81. Iz teh številk Je prav jasno razvidno, koliko premalo se brigamo in podpiramo ta naš tako zelo potreben zavod. Zelo zanimivo je bilo strokovno poročilo učitelja g. Šonca. Poročilo omenja predvsem obisk in vspeh ter na to nadaljuje z razlago misli, kako naj bi se šola razvijala, da postane pravo moderno in umetniško učilišče, in sicer: Če bi se oglasilo zadostno število učencev za harmonij oslov je, kontrapunkt in zgodovino, bi se poučevalo i te predmete na našem glasbenem zavodu. — Pri glavnih predmetih: vijolina, klavir, solopet{e in zbor je poleg prvotnega namena tehnične izobrazbe še drugi nič manj važen namen _ splošno razumevanje glasbene umetnosti. Glasbena šola, katere smoter bi bila le tehnična izobrazba, je gotovo na krivi poti in ne doseza pravega namena glasbenega zavoda. Namen glasbenih šol, ne sme biti vzgajanje glasbenih dreslrancev, aH glasbenih akrobatov. Princip naše „Glasbene Matice" bodi gojiti ne samo tehnični del glasbe, ampak tudi glasbeno izobraževati um inčutstvovanje. Že dozdaj se je skušalo na našem zavodu uveljaviti te principe in sicer na ta način, da se je opozarjalo posamezne učence na pomen in este-tično vrednost dotične tvarine, ki so Jo obdelovali. Velike vrednosti v tem oziru je pouk v zborovem petju, ki smo ga vpeljali letos. Ta tečaj Je namenjen širši masi (poučuje se brezplačno), tudi takim, U imajo sicer zmožnost in veselje za glasbo, a bi se je vsled slabih gmotnih razmer nikakor ne mogli glasbeno izobraževati. Ta predmet združen s splošno glasbeno teorijo in poznavanjem klavirja, nudi prilike, da si gojenci izobražujejo ne-le posluh in kolikor toliko organ, temveč tudi estetičen okus in se naučijo glasbeno misliti. Da se pa bo gojilo glasbeno pojmovanje Še bolj metodično in temeljito, zato hočemo vpeljati s prihodnjim šolskim letom nov predmet in sicer: glasbeno estetiko, ki bo za vse učence obvezen. Zavod, ki širi na taki podlagi glasbeno umetnost, odgovarja vsestransko moderni glasbeni pedagogiki in vzgaja pravo glasbeno razumništvo. Edino zavod, ki razširja tako glasbeno vzgojo, je na pravi poti, ker ravno on celi ono kulturno vrzel, ki jo tako prezirajo šolske oblasti v sedanjem socijalnem življenju. Tak zavod bodi naša „Glasbena Matica" ! * Tem poročilom menda ni treba pridejati komentarja. Dovolj označajo stališče, na katerem se nahaja naš glasbeni zavod in pot, po kateri hodi. Pri volitvah so bili enoglasno voljeni: predsednikom dosedanji zaslužni predsednik dr. Edvard Slavik ; odbornikom : dr. Abram, Joško Cvek, dr. Č3k, Dekleva, dr. Fatur, Mahkota, Modrijan, geometer Pertot. Fran Rus; preglednika: dr. Dolenc in dr. Savnik. Ni dvoma, da bo društvo tudi pod tem odborom vspevalo in napredova'o, kakor doslej. Na! raste in se razvija v večjo moč in ponos tržaškega Slovenstva 1 Domače vesti. Kako naj bi protestirali proti „poslovenjenju" tržaške porote, to je sedaj baje edina skrb in misel tržaške „cittadlnan-ze". Od prvega voditelja italijansko-liberalse stranske pa do zadnjega „Piccolovega" raznašalca in cestnega pometača, od prve tržaške laške nacijonalnoliberalne dame pa da zadnje „dame" v Starem mestu — vse ie vprašuje, kak protest bi bil najbolj primeren proti oni grozni porotni listi, ki Izroča v slovenske roke poroto „della citti*?f Uboga clttadinanza, da bi se Jej le ne zmešalo vsled tako napetega premišljevanja, ki sicer vendar ni navajena. No, pa saj je tudi poskrbel „Piccolo" za to, da cittadlnanzi ni treba preveč napenjati možganov, kajti potolažil jo Je za enkrat, da je „za moment" stvar v dobrih rokah Gusserjevih in Pitaccovih, ki opozorila |u-stlčnega ministra, dajiaj ukrene najenergič-neje vse potrebno. Če Gasser in Pitacco dosežeta razveljavljenje porotne liste in popolno zadoščeoje užaljenim čutom dttadi-nanze, potem |e nadaljnji protest odveč. Sklepanje o nadaljnjem protestiranju |e torej odvisno od Gasserjefllh in Paaccovlh uspehov. Potemtakem še ni strahu za možgane cittadinanze, kajti minister Hochenbur-ger ima gotovo tak respekt pred tržaško clttadinanzo in njenima zastopnikoma, da niti pomisliti ni mogoče, da ne bi nemudoma ustregel nleaemu in njenim zahte Temu naj bo enkrat konec. Ne za-zahtevarao, da na| redarji govore vsi pravilno slovenščino, a toliko smemo zahtevati, da poznajo vsaj najpotrebnejše izraze. Nevročljlve poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam onih navadnih In pripo ročenih poštnih pošiljatev, ki so blie v me secu Januarju v oddelku za nevročljlve poštne pošiljatve odprte, a so jim odpoši-ijatelji neznani. Ta seziam je priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem .Osservatore triestino". Posebej pa opozarjamo, da je med nevročljivimi nakaznicami ena pod naslovom: „Ciril Metoda Nabre-žlna". Iz Bazovice. Naše pevsko društvo „Lipa* Je imelo nedavno svoj občni zbor. Kraj vseh kritik in nasprotstev nas je vendar uverllo tajnlkovo poročilo, da ni nazadovalo in da je razmeroma dobro delovalo. Udeležilo se Je — bodi korporativno, bod po deputaciji — vseh slavnosti v mestu in po okolici. A tudi nam domačinom je priredilo več zabav. Pri vsem pa treba pomisliti, da temu društvu nI na razpolago razne inteligence, ampak da Je vodijo le priprosti ljudje. AU volja je dobra in zato upamo, da bo društvo nadalje ie lepš^ vspevalo. Posebno bi priporočali predsedniku, g. Vinku Skrjancu, da bi k onim .starim", ki so že toliko žrtvovali za društ/o, skušal pridobiti še novih in jih pritegniti k narodnemu delu. Marsikoga pogrešamo še, kar se nam prav čudno zdi. Naprej torej v čast sebi in Bazovici! Sankalna in smuSka tekma v Boh. Bistrici. V nedeljo, dne 23. t. m. so priredili na sankališču Belvedere v Boh. Bistrici pod pokroviteljstvom g. ravnatelja državnih železnic, dvornega svetnika A. Galambosa, san kalno In s muško tekmo. Ugodne snežne razmere in krasno solnčno vreme je pripomoglo, da se je tekma izvršila v vsestransko zadovol|nost. Posebni Športni vlald iz Trsta in Gorice so pripeljati deloma Že v soboto zvečer, deloma pa v nedeljo zjutraj mnogo športnikov v Boh. Bistrico, katerim so se pridružili še izletniki iz Ljubljane, Kranja, Tržiča in večje Število častnikov 19 pehotnega polka iz Tolmina, ter zastopniki hrvatskega športnega kluba iz Zagreba. Vseh izletnikov je bilo okrog 800 po številu. Prijav za tekmo Je bilo 74. K tekmi seniorjev (1200 m, enosedežne sanke) se je priglasilo 19 oseb, od katerih je bil prvi mizarski mojster L. Logar iz Boh. Bistrice, ki je vozil 1 min. in 34 sek. ter si je s tem obdržal častni naslov „prvak Bohinja*. Temu so sledili 3 vozači in sicer Inženir Sugg iz Tržiča (1 min. in 34lf6 sek.), Alfons Mencinger 1 min. in 37 sek. in inženir Leo Mencinger | 1 min. 38 sek. K damski tekmi (800 m) Je bilo priglašenih 10 ter je dobila prvo darilo gca. Albina Bdhe iz Trsta 1 min., drugo darilo gca. Ana Mally iz Tržiča 1 min. in 4 sek, tretje gca. Ida Maily 1 min. in 6 sek. in 4 darilo gca. Jeanetta Pollak iz Tržiča 1 min. in 7 sek. lukaf Je treba omeniti, da bi bila gca. Ida Mally prva na cilju, da ni bila malo pred ciljem zadržana vsled majhnega padca. Število prijav pri tekmi Juniorjev (1200 m) je bilo 22. Darila so dobili sledeči gg.: Kari Mencinger iz Bohinjske Bistrice 1 min. 31 sek., Anton Jelene iz Tržiča 1 min. 33 sek., Ant. Vovk iz Bleda 1 min. 37 sek. in Štefan Erjavec 1 min. 41 sek. Na dvosežnih sankah Je tekmovalo 9 sankačev, arila so dobili gg.: teh. Vilfan Kari Mencinger 1 min. 328/» sek., Jelene-Saiberger iz Tržiča 1 min. 37'/» sek., Aif. Mencinger-Logar Iz Bon. Bistrice 1 min. 38 sek. in Crobath-Šumi Ljubljana 1 min. 42 sekund. Na samotežnicah za domačine (600 m) so odnesli darila gg.: Erjavec 597* sek, Logar 1 min^ in 1 sek in Ravnik 1 min. in 1 'U sek. Pri smuški tekmi (4500 m) se Je udeležilo 11 smučarjev, od katerih Je e. poročnik Šešerko od domobranskega polka št. 27 vozil 15 Vi min., nadporočnik Wailand od pehotnega polka št. 27 16Vi min. in rač. t ficljal Badiura iz Ljubljane 18 min., ter Jankovič iz Trsta 20 min. Obe tekmi sta se Končali ob V« 2 uro popoldne. Vsled previdnih varnostnih odredb se ni pripetila nobena nesreča, akoravno je bilo sankališče, po nekaterih krajih popolnoma zledeneio, i ter snežena pobočja popolnoma zamrznjena. Pri vodstvu tekme so delovali sledeči gg.: nadzornik Schiestl iz Trsta in dr. Treo, iz Gorice kot sodnika, inžener Prelovšek iz Ljubljane, stotcik Blaschke iz Gorice, avskul- j ta nt pi. Tor nago iz Ljubljane in železniški; komisar pl. Hajek iz Trsta kot startarji. Stoperji so bili gg.: dr. Praunsels, ma- j jor Hrašovec in K. Govekar iz Llubljane. Z* j red ob sankalni progi je skrbel g. ravnatelj Stricel iz Ljubljane. Posebno hvalevredna Je vztrajnost starterjev, ki so cele ure stali nepremično v snegu, ter izvrševali svoj težaven oosel. Nadalje gre zahvala povelj-ništvu 27, domobranskega polka za preskr-bitev telefona, in g. poročniku Ringlu, ki Je prireditev tako izdatno podpiral z besedo in dejanjem. Po tekmi se Je zbrala večina gostov v hotelu Triglav, katerega kuhinja in klet sta izborno poslovala. Razdelila so se tudi darila in sicer 18 srebrnih ia bronastih medajl pristnega francoskega dela. Ravnatelj drž. železnice, dvorni svetnik Galambos, je imel govor, v katerem je izražal svojo zadovolj-nost na tem, da zimski šport v Bohinju tako lepo uspeva ter da Je bila vsa ptireditev izvedena s toliko previdnostjo. G. računski svetnik Lindtner se |e v imenu Deželne Zveze za tujski promet v Ljubljani zahvalil vsem faktorjem, ki so pripomogli k prireditvi, sosebno pa g. ravnatelju drž. železnic dvornemu svetniku Galambosu za tako izdatno pospeševanje zimskega športa v Bohinju z uvedenjem zimsko-športnih vlakov ter da je blagovolil prevzeti protektorat te prireditve. _ i i • i i Hi j_l_U_!_L.i i j i M 1 j M I I _!_Li__l_l_i_!_i_j i ; : ) i 1 | : 1 ALOJZIJ TAVČAR- DOTOUUE autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. i I I I TT rrn I I I I I I M I M i i I i II III I i I I I TT Alberto Flnzi & €.0 Trst, ulica Gaetano Donlzettl 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Čreditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah: Žito TSake vrste, debele In filie otrobe, oves in socivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in nuoro' so pošiljajo na mahtei o. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. Napredek vede! Najenergičnejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom = IORUBIN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretriti9 in meh. O&Sll© katarji korenito ozdravijo s Konfeti Catiile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge), popolnoma odpravljajo in ttblafujejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna soženja (pro-Btatitis, uretritia, ciatitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost ca zadržavanje urina, sluzaste tokove itd — Žkatlja konfetijev Casile K 4*—. lornbin Casile, najboljše proti si filtiČno in poživljajoče kriCiatilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti aifilidi, anea iji, impotenci, kostoboli, lahiaa, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, Bteriliteti, neurasteniji, energičen razkrojevaler urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casiie K 3*50. VbriMganec Čamile zdravi beli tok, akutae in kronifiae katarje, vaginitis. ure-tretis, endometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgaaca Casile K 3'50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Oasile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni iz elki CASILE ae piocUjajo v vseh akreditiranih lekarnah. — ZalOia T TTStlMailO Ul£, lelaiia SlIIlTallf. r elki fl mila. Ces. kr. prlv. I&iunione Adriatioa di Siourta v Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju, streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitga. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glasnica In rezerve dne 31 decembra 19ii K 168.994.604-43. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja dražba, je bEo v vseh brana ah izplačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In važnejših krajih Avstro-Ogrske ■onarrlje. ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12 od 11 Vi do 1 Vi in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV. MT Trgovina razne PERUTNINE v bogati izberi. trst, nI. Campanile št. 15. - Jel. 759. Purani, goske, race, plščanol, Štajerski In domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajol, srne. Jerebloe, skalne Jerebice (kotornl), fazani. Čajno maslo In jajca. Vse po ceni, da Be ni bati nikake konkurence. Knjigarna in trgovina papirja E. Stadler Trst - Via Belvedere štv. 2. ima veliko Izbero vseh slovenskih, nemških in italijanskih romanov. Krojačnica Vek.Terzo Trst, ulica Fonderia 5tev. 4, I. n. Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah is najnovejšem kroju. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! Prva tržaška tovarna „Cicli Trieste" G. Mtirer, ulica Chiozza št. 18. Zaloga vseh novosti. Gumijevi plašči in cevi, pripadlci in komadi za izmeno. Absolutno konkurenčne cene. Olajšanja pri plačevanja Kolesa „Racer1* od K 130*— naprej, najboljša ljudska kolesa. Popravila se izvršujejo pod garancijo točno in po nizkih cenah. Vsem: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO js——ss edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. === v korist druZbi sv. CirHa in Metoda I Stran IV, .EDINOST" St. 59. V Trstu, dne 28. februarja 1913. Uradne ure v brzojavnem in telefonskem obratu na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Trst 5 (Piazza Giuseppina) so od 1. marca t. t. dalje ob delavnikih od 8 zjutraj do 8 zvečer, ob praznikih od 9 dopoldne do 1 popoldne in ob nedeljah od 9 dopoldne do 12 opoldne. Predavanje o kmetijstvu v Bazovici priredi „Kmetijska družba za Trst in oko Hco" v nedeljo dne 2. marca ob pol 4. popoldne v prostorih „Gosp. društva". Požar na ladji „Georgiji*. Ogenj na „Georgiji", o katerem smo že v zadnjem listu obširno poročali, še do današnjega večera ni pogašen. h skladišča pod palubo, kjer je ogenj nastal, se Še vedno po malem vali smrdeči dim. Tekom predpoldaeva so pritegnili ladjo k hangarju št. 69 v novem pristanišču Franca Jožefa I. Tam jo tudi razkrcajo. Parna sesalka pristaniške oblasti je za vsak slučaj na licu mesta. Ko razkrcajo !ad|o, jo splavijo v ladjodelnico, da popravijo kar je treba. Dva stropa se podrla. Več ranjenih. V ulici della Madonnlna št. 7., na vogalu S. Apoliinare se nahaja hiša g. Odo-rica Stua. V pritličju se nahaja mlekarna 52 let starega Bernarda Casseier. Snoči ob 7 zvečer so se nahajali v mlekarni njegova 46 letna soproga Terezija, lSietna hčerka Neža, neki 241etni Ivan Bra-tuš in 231etni Albin Bizjak. Kar naenkrat sta se zrušila stropa mlekarne in zraven se nahajajočega skladišča. Padla sta na tla in vzdignila oblake prahu. Slišalo se je splošno klicanje na pomoč, nakar so ljudje takoj prihiteli na kraj nesreče z vseh strani. Kmalu so prišli tudi ognjegascl, zdravnik rešilne postaje ln drugi. Vse zgoraj omenjene osebe so bile pr) nesreči več ali manj poškodovane, k sreči ne težko. Vse pohištvo mlekarne je bilo popolnoma razbito. Na stropu ni ostalo ničesar drugega, kakor nekoliko apna. Nad mlekarno se nahaja soba hišnega gospodarja Stua. Nesreča se najbrže pripetila radi tega, ker sta bila stropa popolnoma ravna. Slovensko gledaliSde. Snočnja repriza sicer prav zabavne francoske veseloigre .Naš dobri sodnik" bi bila uspela prav dobro, da večina igralcev ni pozabila še tistega, kar so znali pri premijeri. Poleg tega je bil g. Ljublč še tako prefclajen, da je komaj govoril. Gca. Zeleznikova, ki Je namesto obolele gce. Wintrove prevzela ulogo sodnikove soproge, je še dosti dobro izvršila svojo nalogo. V korist našemu gledališču je pač resno želeti, da bi s tako pozabljenimi stvarmi ne prihajali v bodoče več na oder. Bolje nič, nego da se na tak način vznevoljuje že itak nepreštevilno dramsko občinstvo 1 r,— * * * V nedeljo ob 3*30 popoldne se uprizori kratkočasoa in vesela „REZERVISTOVA SVATBA". Pri tej predstavi je bilo toliko prisrčnega smeha in veselega razpoloženja v gledališču, kakor malokdaj, zato jo tudi priporočamo popoldanskemu občinstvu. Sodeluje orkester c. In kr. bosenskega pešpolka. Zvečer ob 8 nastopi prvikrat na našem odru odlična pevka umetnica, naša rojakinja gospa Irma Polakova, članica kr. hrvatskega deželnega gledališča v Zagrebu. Intendanca je bila sicer postavila na repertoar za nedeljo novo opereto „Dolarsko princeso". Ker se je pa posrečilo pridobiti le za en večer tako imenitno gostlnjo, Je vodstvo izpremenilo svoj prvotni načrt in se bo namesto „Dolarske princese" pela sijajna Le h ^r jeva opereta „GROF LUKSEMBURŠKI" z gospo Irmo Polakovo v ulogi Angele Didier in z gospico Talerjevo kot Juliette Vermont. Naslovno ulogo grofa Renćeja bo pel g. llićić, ki Je že trikrat v letošnji sezoni z velikanskim uspehom gostoval v deželnem gledališču v Ljubljani in ki prišteva to partijo svojim najbol|šim. Partijo slikar|a Brissarda bo pel g. Unterweger. Kakor Je razvidno Iz sodelujočega osebja, bo „Grof Luksemburški" res umetniški užitek prve vrste. Že Ime naše čislane gostinje, gospe Irme Polakove, zadostuje, da bo nedeljska predstava do zadnjega kotička razprodana. Vstopnice se dobivajo pri dnevni bla gajni „Dramatičnega društva" v „Narodnem domu". Društvene vesti. »Pogrebno podporno društvo" pri Sv. M. Magdaleni Spodnji ln Zgornji vabi svoje cenj. ude na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9 marca ob 9 zju traj v novi dvorani gospoda Antona Ciač-a (ex Kćiču?) pri Sv. M. Magdaleni spodnji. Barkovljanski odsek Triačkega Sokola naznanja svojim članom, da je radi bolezni brata staroste prenesel svoj letni občni zbor, ki bi se imel vršiti danes petek, se vrši 7 marca. Pevski zbor „Glasbene Matice". Da Qes — petek — pevska vaja za mešani zbor. Podružnica CMD na Greti Rojan vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 2. marca ob 7. zvečer, iu ne kakor je bilo pomotoma objavljeno, ob 5 popoldne v prostorih rojanskega „Kons. društva" pri cerkvi z navadnim dnevnim redom. Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu naznanja vsem cenj. društvenlkom in prijateljem društva, da se bo vršil redni občni zbor, v nedeljo dne 2. marca t. 1. ob 4 popoldne v društvenih prostorih (na stari policiji) (nad gostilno „Jadran" pri Sv. Jakobu.) Konsumno društvo v Lonjerju sklicuje na nedeljo, dne 9. marca t. 1. svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v gostilni Kons. društva v Lon|erju. Začetek ob 10 predpoldne. Vabijo se tem potom člani, da se udeleže občnega zbora v čim večjem številu. Akad. društvo Slovenija priredi svoj IV. redni občni zbor v torek, 3. marca ob 8 zvečer v restavraciji „Gasthaus zum Magistrat" nasproti rotovža. Slovanski gostje dobrodošli! _ Nar. del. organizacija* Govorniška šola NDO. Danes, v petek ob 8 zvečer govorniška Šola. Delavce tehničnega zavoda Sv. Andreja in Sv. Marka vabimo na sestanek, ki bo v soboto ob 7 zvečer v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2. Posredovalnica dela NDO. Centralni odbor NDO razpisuje službo pomožne uradnice. Lastnoročno pisane prošnje naj se blagovolijo vložiti na naslov: centralni urad NDO v Trstu, in sicer najkasneje do 10. marca t. 1. Službe išče pekovski pomočnik. — Išče se trgovski vajenec z dežele. harodna delavska organizacija v Trstu sklicuje za nedeljo ob 10 preopoldne javen shod v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 2. Dnevni red: 1. Slovensko delavstvo v Trstu in organizacija. 2. Kongres „Nar. del. organizacije". 3. Slučajnosti. Vabimo slovensko delavstvo, da se v velikem številu udeleži tega važega shoda. Gostilniška zadruga članov NDO sklicuje za danes, v petek, ob 8 zvečer sejo v prostorih NDO, ul. sv. Franč:ška. Vabljeni so vsi odborniki, namestniki ln pregledovale! računov. Vesti iz Gorifike. Po Gorici razgraja večkrat neka Ana Batič, rojena v goriškem mestu. Tako je kričala in delala kravale zopet pred kratkim ponoči v Tržaški ulici. Zato je dobila zapora 14 dni, pa bo najbrže premalo, da bi prišla k pameti. Zopet regnicolo! Dan na dan aretacije regnicolov, dan na dan razprave pred sodišči proti regnlkolom 1 Žandarmerija v Tržiču je aretirala nekega Julija Pozzo, mehanika iz Vidma, ki ima na vesti razne pre-greške, radi katerih so ga izročili okrožnemu sodišču v Gorici. Prazno govoričenje. V Mirnu pri Gorici je umrla pred nekaj dnevi 541etna Antonija Devetakova. Po vasi so se širile vesti, da je umrla vsled tega, ker jo je mož trpinčil in je reva toliko trpela, da je umrla. Orožniki so naznanili te vesti sodišču, katero je dalo rajnko izkopati, na kar sta sodna izvedenca konstatirala, da je Devetakova umrla aaravne smrti. Vse govoričenje je bilo le zlobna izmišljotina. Požar. V Červinjanu je pogorela ena hiša in en hlev. Škode je 3000 K. K sreči so ogenj pogasili v primerno kratkem času. Groziia pa je velika nevarnost. Vojaštvo se nastani tudi v ČervinjLnu ob meji, in sicer oddeiek kavaleiije. Municipij v Črvinjanu se brani zgraditi vojašnico, trdeč, da so blagajne prazne. Aretirali so v Gorici italijanskega podanika (vedno ti podaniki.) Alojzija Bernardina iz provincije Padova, ker se je skrajno nespodobno vedei proti neki gospej in vzbujal pohu|šanje. Ajdovščina dobi tudi vojake, in sicer nekaj pešcev ter nekaj topničarjev. Kmalu ne bo več kraja na Goriškem, v katerem b: ne bilo vojaštva I Občinski tajniki in drugi občinski uslužbenci na GorISkem so si osnovali svoje društvo po uzorcu društva Iz Istre. Imeli so sestaaek v Goric?, na katerem so prerešetali svoja društvena pravila, jih sprejeli ter tako dali podlago potrebni organizaciji občinskih uradnikov In uslužbencev. Poturica hujši od Turka. V Ločniku pri Gorici živijo tudi Slovenci. Občina |e v furlanskih rokah, ker se je v ločniškl občini tekom let posrečilo v obilni meri poltalljan-čenje slovenskega življa. Ti potujčend se veda kar ne more|o slišati sloven skegu jezika. Vendar je ostalo v Ločniku ie I vedno zvestih Slovencev, ki se ne sramujejo nikjer svojega jezika. Med te spada tudi Miha Velušček, kramar po poklicu. Sedel je v gostilni In govoril po slovensko s svojim tovarišem. Nekateri navzoči so planili proti njemu, ga vrgli Iz gostilne ln mu prizadjali težko telesno poškodbo. Pred okrožnim sodiščem v Gorici so stali radi tega delikta H Perko, Just Jančič in A. Brcšan, četrti, Primožič po imenu, pa je med časom preiskave pobegnil v Ameriko. Obsojeni so biti vsi trije vsak na dva meseca težke Ječe, poslajene z jednim postom. Malo prevroč govornik je Peter Ja-chinetti iz Tržiča. Na nekem socialističnem shodu je zahteval, da vodstvo ladjedelnice mora na vsak način delavcem zvišati plače in je rekel pri tem, da, če tega ne stori, pojdimo tje in nabijmo jih M Radi takega govorjenja Je bil ovaden sodišču v Gorici, ki mu Je prisodilo 7 dni zapora; da se mu vroča kri malce pohladi, bo spal enkrat na trdem ležišču. Podružnica družbe sv. CM Devin-Mavhinje bo imela dne 2. marca t. 1. ob 3 popoldne svoj letni občni zbor v dvorani g. M. Plessa z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi najprisrčneje vse zavedne Slo vence Devina, Seljana, Vižovelj, Mavhinj in Silvnega na udeležbo v obilnem Številu. Vsak zaveden Slovenec bodi ud družbe 1 Dosti je dela, a malo je narodnih delavcev. Dne 18. t. m. je vesela družba želez ničnih uradnikov z g. načelnikom Dovganom iz Nabrežlne v gostilni g. Josipa Peric v Sllvnem nabralo svoto v nab ralnik družbe sv. CM K 12 14. Prisrčna hvala dragi gg ; le tako naprej v korist naši mili družbi. Iskreno zahvalo vam klice Podr. blagajnlštvo družbe sv. CM Devin-Mavhin|e. Iv. Pedkar, t. č. podr. blag. MALI OGLASI Hnnrinnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn pnnnnnnnnnDnDnDDDDDaDDDaDOODnPD --——--□ m MALI O O LASI m račnnajo po 4 tIo. J besedo. Maštao tUkmae besed« enkrat i vet Najmanjia pristojbina 40 vio. »| Plača H tak »J tnaeratnemn oddelka. Gospodična iSče službo kot raznaSalka računov za kako pi-arco, kot r&z-naSalka listov ali kaj Blifnega. Ponudbe pod „Marija" na inseratni oddelek „Edinosti". 437 Stalni krajevni agenti, T"' sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbo pod „Merkur", Brno, Neugasae št. 20. 324 PrflHoin T najem se dajo razne gostilne. I I ^UdJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hi^e, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavarna Corso od 9—il. 3—6, telefon St 825. 417 |XXq|m 45C0 kron na prvo vknjižbo ca petkrat ■ DvtSin toliko vrednost, kje, pove ioBeratni oddelek „Edinosti" pod Bt 429. . 429 IŽ^Om osebo, ki bi poučevala slovenščino in IOIjCIII nemščino vsak teden 4 ure. Ponudbe pod „SIovei.ec" inBerntnemu oddeliu „Edinosti". 430 Qflhn oddal po ceni o^ebi, ki bi poučevala OU1IU moje otroke slovenski in nemški. Ponudbe pod „Učitelj" inseratnemu oddelku .Eiinoati*. 431 Ženitna ponudba. star, z otroci, bi se takoj poročil z gospodično ali vdovo brez otrok, staro od 30—40 let, s primernim premoženjem. Samo resne ponudbe b sliko naj se dopošljejo inseratnemu oddelku „Edinosti" pod š fro „Resnost 1913." 434 Trgovino usnja v Sežani prpeQ pokojnem Fr&nu Macarolu, kar slavnemu občinstvu vije dno naznanjam in se najtop'rje priporočam vdani Boltežar Mihelfič, Čevljarski mojster. 435 llraHnilf Slovanskega, hrvatskega, nem U rolllllRj Škega in italijanskega jezika, išče službe v prostih urah. Ponudbe pod „A. T." na inseiatni oddelek „Edinosti". 438 Qlfl9HiČrP v hiši St' 21 ul Tcrre bi&nca, ki ORIOlIl^Ov bi se preuredilo tudi v druge namene, se odda za 24. avgust v na,em. Pojasnila tam v I. nadstr. desno. 445 — RESTAVRACIJA = ,RLLR STRZIOME' Trst, trs pred juž. kolodvorom 3 (Nuproti jmžnaga kolodverm). Ptlpmh m dmwB obfiutm m ft-mikom, ki p«toj«jo skozi Trat ca •bilen o tisk. Tali m lamti« piv* la vla« prrm mto. — BdBKl KTSUJi. CENE ZMERNE. Lastnik Anton Andrijančić, hfvti vratar kotaU „Ralkaa". 9 EMILIR CEREGflTO —m—m TRST mmmm Campo Ban Glacomo Bter. 2« PrlporoCa cenj. občinstvu svoj« trgovino pisarniških in Šolskih potrebščin. Prodaja razglednic in IgraS vseh Trst fl i ^Prodajajo se tudi molltventki v, slovenskem jeziku. ORRAJHA POSOJILNICA 0 KOMNU registrovana zadruga z neom. zavezo vabi na svoj redni občni zbor ki se bo vrSil dne 9. marca 1913 ob 4 uri popoldne v zadružni pisarni. DNEVNI BED: r. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za 1. 1912. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Opazka : Ako bi ob 4 pop. občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 5. uri popoldne drugi z istim dnevnim redom v smislu § 39 zadružnih pravil. Za okrajno posojilnico o Komnu Ant. Ravbar Fran Šuc. P Ivan Kosmerlj Ivanov Rojan, ul. Montorslno fit. 7, priporoča o. obMnatra avojo trgovino jestvinln kolonijalnega blaga. iO POZOR I POZOR I 50000 parov čevljev 4 pari za K 8 50. Zaradi poloma nekaterih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko partijo črevljev pod nabavno ceno. Prodajam vsakomur dva para moških in dva para ženskih črevljev na zavezavo, elegantne oblike, iz črnega ali rujavega usnja, z močnimi podplati, podšivani Velikost po številkah. — Štirje pari stanejo samo 8 50 kron. !. GELB, ekspedicijska hiša Novi Sandec štev. 278. Dovoljena zamena ali pa se vrne denar. Alojzij Boik Trst ul. Belvedere 3, Tel. 342 R.VIII. Trgovino delikt tes, kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — BtHgo vedno sveže In prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja na dom. Kukalne priprava is aluminija, plsniaska it* kleni c«, noti in vilice, planinska palio«, priprava x* led, telesa, snežni obroči, nahrbtailri* Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamale, čapto iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke bt mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode,