Trideseti rojstni dan svobode
Po vseh evropskih cestah so korakali vojaki mraka in krivice.. Zlomljena so bila kopja zastav svobode. Evropa je stokala v suženjstvu nasilnikov, ponižana, poteptana, osramočena, izdana in zavita v črnino.
To je bil za Evropo trenutek zgodovine brez perspektive; kot da so bila zaman stoletja njene visoke kulture in civilizacije, kot da nima srca in moči, kot da se je za vse čase predala in prepustila svojo usodo na milost in nemilost najbolj mračnim silam.
Toda Evropa — to je tudi ta del Balkana, del zemeljske krogle, to je majhna in hrabra dežela. Dežela, v kateri je malo tovarn in pridobitev civilizacije, pa veliko bogastva, ki ga nosijo ljudje v srcih. Odločena, da pod vodstvom Titovih komunistov začne boj za svobodo, da na vrhovih planin, v mestih in vaseh, po žitnih poljih in na obalah našega najljubšega morja, v pastirskih kolibah in predavalnicah fakultet razvija svojo drago, rdečo zastavo boja in odpora.
In dvignili smo se praznih rok, maloštevilni, odpisani, obsojeni od mnogih, toda odločeni vztrajati do konca, četudi bi se morali vsi žrtvovati za svojo svobodo in svobodo sveta.
In bojevali smo se. Štiri krvava leta. Imeli smo svoje Užice, svojo Kozam in Pohorje, svoj igmanski marš, Neretvo in Sutjesko, svojo Petrovo goro, Bihač in Jajce, Zelengoro in Drvar, svoj Vis in dolge pohode do zadnjih rafalov v bojujoči se Evropi.
Imeli smo svoje tegobe in trpljenje, borce, ki so zmrznili na gazeh, kolone ranjencev in tifusarjev, zamedena skrivališča, pokopališča in neznane grobove. Krvave reke in množična morišča, pogorišča in vojaške barake, setve in žetve med bitkami, partizanske delavnice in šole. Svoja gledališča in na stotine zbirk poezij, vojne slikarje in razstave, tečaje za nepismene in želje, da zrastemo skozi revolucijo daleč in visoko, da preskočimo neko izgubljeno obdobje in s svojimi močmi, pametjo in trudom - krenemo svobodni s hitrejšim korakom v lepši jutri.
Ko so Titove divizije, v katerih je bilo več kot osemsto tisoč borcev, razbile posadke do tedaj nepremagljivih in smo na zahodu zajeli najbolj zagrizene fašistične generale, naši deželi vrnili ugrabljene dele ter zapeli pesem miru in sreče, smo bili veliko pogorišče.
Imeli smo na tisoče porušenih mest in vasi. Ostali smo brez šol in kulturnih domov, brez fakultet in knjižnic. Nismo imeli dovolj šolanih ljudi, toda šole smo organizirali pod krošnjami dreves, v kamnolomih in na travnikih. . .
Začeli smo na pogoriščih in sanjarili o dneh, ko bomo imeli moderna mesta, napredne vasi, šolane generacije, ko bodo novi stroji peli pesem dela, ko bo človek osvobojen bremen preteklosti in bo začel lepše življenje.
Leta so minevala v zanosu in delu, v težavah in uspehih, v iskanju novega, našega, človeškega. Delali smo, kakor smo vedeli in znali. Pomagali so nam prijatelji, mi pa smo pomagali zatiranim in malim. Pogumno smo se upirali vsakemu diktatu in vsakomur smo prijateljsko ponudili roko, pripravljeni odpustiti in pozabiti.
Gradili smo svojo srečo in delček sreče sveta, v katerem smo živeli. Za njegov mir se še vedno borimo vztrajno, potrpežljivo, pogumno in nesebično.
Zato smo uspeli. Zato imamo povsod prijatelje in zaveznike. Trideseto obletnico pričakujemo vedri. Naša zastava vihra: partizanska, osvobodilna, socialistična, samoupravna. Titova zastava pravice in miru.
Pod to najbolj človekoljubno zastavo proslavljamo tudi ta rojstni dan svobode, za katero smo žrtvovali milijon sedemsto tisoč življenj.
V majski proslavi bo sodelovalo vse ljudstvo Titove Jugoslavije. Proslavljale bodo vasi, mesta, šole, fakultete in otroški vrtci, naše tovarne in garnizoni Titove vojske.
Proslavili bomo našo herojsko epopejo, naše junake, bojevnike, osvoboditelje in naša tri desetletja, v katerih smo napredovali kar za stoletje.
Ko bomo slavili svobodo, bomo slavili tudi našo trdno odločenost, da bomo na svoji poti vztrajali in znova zmagovali - za človeka, za njegovo popolno osvoboditev v svetu splošneg-in pravičnega miru.
Prosveta v boju in svobodi
Trideset let nas deli od slavnega jubilejnega leta 19-r5. Letos proslavljamo pomembno obletnico uspešnega konca štiriletnega osvobodilnega boja naših narodov in narodnosti proti osovraženemu okupatorju in njegovim hlapcem. Obenem proslavljamo tridesetletnico graditve nove, socialistične in samoupravne Jugoslavije.
Letos tudi vsi drugi miroljubni narodi proslavljajo veliko obletnico konca najbolj krvave vojne v zgodovini in zmage nad združenimi silami fašističnih držav.
Morda bomo pozneje proslavljali tudi to, 1975. leto. Ne samo zato, ker se ga bomo spominjati kot mednarodnega leta žensk ati mednarodnega leta tehnoloških novosti ali pa zato, ker se v njem v mnogih deželah začenjajo nove reforme vzgoje in izobraževanja Posebna značilnost leta 1975 je v tem, da sta vztrajni revolucionarni in osvobodilni boj številnih narodov in uspešna politika neuvrščenosti razkrinkati nosilce in zaščitnike izkoriščanja, zasužnjevanja in mračnjaštva. Dosegli smo, da jih "večina narodov na vzhodu in zahodu obsoja, se jim upira in išče lastne poti socialističnega razvoja. Za nas, Jugoslovane, pa pomeni letošnje leto tudi velike ušpehe pri krepitvi socialističnega samoupravljanja in doseženih rezultatih v družbenoekonomskem in kulturnem razvoju.
Živimo v miru in socializmu, bolj ati manj upravičeno se jezimo na različne težave in napake, pa zato velikokrat pozabljamo, kako je bilo še pred nedavnim in kaj vse smo dosegi.
USPEHE LAHKO MERIMO Z VEČKRATNIKI
- NE SAMO Z ODSTOTKI
Vsakdo, ki je obiskal našo deželo pred vojno, jo videl ali slišal o njej tedaj, ko je večina Evrope ječala pod hitlerjevskim škornjem — pa jo spoznava sedaj , bo pričal o velikanskih pozitivnih spremembah. Drugačna so naša mesta in vasi, viden je napredek na različnih področjih, posebno glede .položaja delovnih ljudi, glede odnosov med njimi, ki temelje na socialističnem samoupravljanju. V zapleteni večnacionalni jugoslovanski skupnosti so interesi vseh resnično usklajeni do zelo visoke stopnje.
Zaradi ponazoritve bomo navedli samo nekaj količinskih kazalcev o dosežkih Jugoslavije ter vseh njenih republik in pokrajin. Pri tem se bomo omejili na področje vzgoje in izobraževanja. Povedali bomo, kolikokrat (torej ne: za koliko odstotkov) se je pri nas v primerjavi s predvojnim obdobjem povečalo število otrok, učencev in študentov v predšolskih zavodih, osnovnih, srednjih in visokih šolah. Čeprav ponavadi rečemo, da smo glede predšolske vzgoje še na zelo nizki ravni, moramo ugotoviti, da se je število otrok v predšolskih ustanovah šestkrat povečalo (za 600 %). Osnovnošolcev je skoraj dvainpolkrat več kot pred vojno, v višjih razredih pa celo desetkrat več. V šolah za kvalificirane delavce je štirikrat več mladine, čeprav se danes vanje vpisujejo učenci po končanem osmem letu šolanja, prej pa so se po četrtem. V gimnazijah je šestkrat več učencev kot v zadnjem letu pred vojno, v umetniških šolah 10-krat več, v tehniških in drugih strokovnih šolah pa celo 18-krat več. V šolah za moteno mladino se je v tem času število učencev 9-krat povečalo.
V šolah za posamezne narodnosti je 8-krat več učencev. Pripadniki albanske, turške in bolgarske narodnosti so po osvoboditvi dobili osnovne in srednje šole v lastnem jeziku. Tudi na univerzah ni več pouk samo v jezikih jugoslovanskih narodov, temveč tudi v jezikih albanske, madžarske in drugih narodnosti. Največji uspehi v razvoju izobraževanja narod-- nosti so bili doseženi na Kosovu.
Danes je pri nas štirikrat več fakultet, umetniških akademij in višjih šol, kot jih je bilo pred vojno. Rednih in izrednih študentov pa je celo 20-krat več kot leta 1945. Armada vzgojiteljev in učiteljev v vzgojno-izobraževalnih zavodih — od predšolskih do visokošolskih — šteje sedaj več kot 200.000 ljudi in je 4-krat močnejša kot pred vojno.
Zelo se je povečalo tudi število odraslih, ki so deležni različnih oblik šolanja in strokovnega izpopolnjevanja - čeprav imamo žal tudi še danes ne-
pismene. Zaradi posebne skrbi, ki smo jo posvečali izobraževalcu, so se zelo povečali kvalifikacijski sestav zaposlenih ter raven njihovega znanja, spretnosti in poklicne zavesti. Izboljšala se je kakovost pouka, razvili so se novi samoupravni odnosi, v katerih imajo tudi učenci pomembno mesto. Razumljivo je, da se to pozitivno zrcali v povečani produktivnosti, višji življenjski ravni, bolj
pri reformnih prizadevanjih, v boju za socialistično samoupravno šolo in v iskanj u novih poti za povezavo izobraževanja in dela.
Makedonija ob osvoboditvi sploh ni imela šolstva v materinem jeziku. Danes je njeno šolstvo, vključno s šolstvom albanske, turške in drugih narodnosti, zelo razvito — od predšolske vzgoje do visokega šolstva. Ker niso bili obremenjeni z negativno tradicijo, so bili prosvetni organi, prosvemi delavci in širša j avnost v tej republiki vedno pripravljeni iskati nove poti pri posodabljanju šolstva.
V Sloveniji ni več nepismenih, vsej mladini je zagotovljeno osemletno šolanje. Prizadevanja, da čimveč otrok uspešno konča osnovno šolanje, da se jim zagotove enake možnosti za šolanje, povezovanje šole z okoljem, zelo razvita „mala šola“, čedalje uspešnejša bitka za marksistično in samoupravno usmeijenost mladih, uvedba petdnevnega delovnega tedna, šiijenje celodnevne osnovne šole — to je samo nekaj značilnosti uspešnega razvoja šolstva v tej republiki.
Tudi Srbija z obema socialističnima avtonomnima pokrajinama je v preteklih letih dosegla precejšnje uspehe. Ne gre samo za hitro kvantitativno rast
GLOBOKE REVOLUCIONARNE KORENINE SODOBNIH GIBANJ
Sodobno stanje in razvoj, kot tudi družbenoekonomska in pedagoška usmeritev, nikakor niso naključje. Korenine za to so v delu naprednih učiteljev in profesoijev, ki so bili že pred vojno povezani z ZKJ.
Temelji socialističnega šolstva so bili postavljeni med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo v letih 1941 do 1945. Na okupiranem ozemlju so mnogi učitelji skupaj z učenci delovali kot ilegalci ter se upirali okupatorju in njegovim hlapcem. Veliko učiteljev in profesoijev so zaprli in odgnali v zloglasne ječe in taborišča. Dolg je spisek tistih, ki so dali svoje življenje kot borci in oficirji narodnoosvobodilne vojske, kot ilegalci in obveščevalci, partizanski učitelji, kurirji ali odborniki. Šestdeset prosvetnih in kulturnih delavcev je bilo proglašenih za narodne heroje Jugoslavije.
Nikdar ne Smemo pozabiti profesoijev kragujevške gimnazije, ki so šli v smrt skupaj s svojimi dijaki.
Bogato kulturno življenje je potekalo povsod, kjer so bile enote NOV in POJ ali poznejše jugoslovanske armade. Prosvetno delo v vojski: tečaji za opismenjevanje, politična predavanja, stenski in ustni časo-
Šola je porušena — pouk je na prostem med skalami
razvitem kulturnem življenju in samoupravnih odnosih ter v pripravljenosti za obrambo dežele.
VSAKDO JE
PONOSEN TUDI NA SVOJE POSEBNE USPEHE
Dosegli smo skupne uspehe, vsaka republika in pokrajina, narod in narodnost pa se lahko ponašajo tudi s posebnimi uspehi, doseženimi na ožjih področjih. Naštejmo nekaj značilnih zgledov za to — čeprav vemo, da ne bomo mogli biti enako pravični do vseh.
Omeniti moramo npr. izredno povečanje števila šol in učencev v osnovnih in srednjih šolah, številne nove šolske zgradbe, uspešno skupno izobraževanje otrok muslimanske, hrvaške in srbske narodnosti ter prve obetajoče korake pri reformi visokega šolstva v Bosni in Hercegovini. Ne moremo prezreti povečanja števila učencev na vseh stopnjah šolstva v Črni gori, njihovih reformnih prizadevanjih ter uspešnega začetka dela na njihovi univerzi, ki združuje več fakultet, višjih in visokih šol.
Utemeljeno lahko poudarimo, da je v SR Hrvatski že veliki večini otrok zagotovljeno obvezno šolanje, da se je zelo okrepilo srednje šolstvo in da ta republika velikokrat prednjači
predšolskega, osnovnega, srednjega in visokega izobraževanja, za odpiranje novih šol, fakultet, pa tudi univerz. Značilneje, da se je zelo povečala tudi učinkovitost izobraževanja in da se je zmanjšal osip. Veliko hospi-tacijskih in drugih šol ter še več učiteljev praktično sodeluje pri uvajanju reform. V skladu s stališči kongresov ZK so ustvarjeni novi temelji osnovnega in srednjega šolstva ter marksističnega izobraževanja prihodnjih prosvetnih delavcev.
Kosovo ima sedaj razvit vzgojnoizobraževalni sistem od predšolske do visoke stopnje ter pouk v albanskem, srbohrvaškem in turškem jeziku. Nagel kvantitativni razvoj se povezuje s prizadevanji za boljšo kakovost izobraževarC a. Posebno pozornost zbuja razvoj šolstva narodnosti v Vojvodini: madžarske, romunske, rusinske, slovaške in drugih, prav tako pa tudi uspešno dvojezično šolstvo. V tej pokr^ini je predšolska vzgoja razvita bolj kot drugod, zelo razvita in učinkovita sta osnovno in srednje šolstvo,, veliko je novih visokošolskih ustanov. Med vodilnimi so tudi pri praktičnem reformiranju osnovnega in usmeijenega izobraževanja ter pri povezovanju izobraževanja z združenim delom prek interesnih skupnosti.
Iz boja v Bolmanu, linorez, 1945, Martin Sdaržik
piši, različne prireditve in svečanosti — vse to ni bilo namenjeno samo borcem, temveč tudi prebivalstvu osvobojenih* krajev.
Ze od leta 1941 so bili na osvobojenem,območju tečaji za opismenjevanje in zdravstveno vzgojo. V zelo težavnih razmerah — zgradbe so bile namreč večinoma porušene - ■ je bilo organizirano tudi delo osnovnih in drugih šol. Partizanske šole so bile povsod od Slovenije in Istre na zahodu, do Egejske Makedonije na jugu. Iz NOB je posebno znano šolstvo v območjih Bele krajine, Koroške, slovenske Primorske,Iste, Dalmacije, Like, Korduna, Bajine, Gorskega Kotaija, Podravine, Slavonije, Srema, Bosanske krajine, Hercegovine, vzhodne Bosne, v nekaterih predelih Črne gore, Sandžaka, Kosova in Metohije, Podrinja, Jablanice, Puste Reke, Lepenice, Užic, Struge in zahodne Makedonije. Partizanske šole so bile tudi v tako imenovanih prekomorskih krajih, znana je npr. tista iz El Sata.
Oglejmo si nekaj najpomembnejših odlik šolstva na osvobojenem ozemlju, bodisi da gre za odnos do izobraževanja, za organizacijo ali za način dela učiteljev in učencev. Te odlike, ki so ohranjene tudi v našem sodobnem vzgojnoizobraževal-
nem sistemu, moramo razvijati dalje.
Demokratičnost in množičnost izobraževanja. Tradicionalnega šolskega sistema nismo mogli čez noč spremeniti, pač pa smo ga hitro prilagodili potrebam za množično opismenjevanje mladine in odraslih, za osnovno enotno izobraževanje otrok, usposobitev za delo in sodelovanje v boju za svobodo. Od začetka smo poudaijab, da imrgo vsi enake pravice do izobraževanja — ne glede na njihovo socialno ali narodnostno poreklo ter da mora biti pouk v materinščini. Poleg osnovnih ' šol so začele delati tudi nekatere gimnazije (Otočac, Koprivnik in druge), organizirali smo učiteljske tečaje, delno pa se je začela uresničevati tudi rioga ljudskih univerz kot množi čnili šol za nadaljnje izobraževanje in strokovno usposabljanje. Pri šolah so bili oblikovani družbeni organi upravljanja — šolski odbori, pri narodnoosvobodilnih odborih pa oddelki ali sveti za prosveto. AVNOJ je sprejel tudi prve predpise o upravljanju šolstva. V teh je predvideno, da pri upravljanju šol sodelujejo učitelji, starši, učenci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij .
Idejna usmeijenost. V skladu z bojem za svobodo in napredek, ki ga je začela in vodila komunistična partija, sta bili vzgoja in izobraževanje namenjeni interesom in potrebam tega boja ter potrebam mladih. Izobraževalne naloge so bile pomembne, vendar pa je bilo poudaijeno> daje treba dajati in zahtevati le bistveno in da je najvažnejše doseči vzgojne smotre, kot so: pripadnost in sodelovanje v NOB, razvijanje bratstva in enotnosti, domoljubja in internacionalizma, delovna vzgoja prek različnih delovnih akcij, vzgoja za razredno skupnost, sodelovanje učencev pri pouku, boj proti neznanstvenim ^pojmovanjem, misticizmu in sovražnemu delovanju.
Socialna usmeijenost. Posebna skrb je bila posvečena otrokom padlih borcev in žrtev vojne. Odpirali smo domove za otroke, organizirali prehrano in oskrbovanje učencev z drugimi potrebščinami. Slabšim učencem so pomagali učitelji in boljši učenci (krožki).
Modernizacija. Tudi med vojno smo nenehno skrbeli za izboljšanje učnih načrtov in vzgojnoizobraževalnega dela. V zelo težkih razmerah, kakršne so bile, seveda skoraj nismo mogli pomisliti na sodobne učne pripomočke. Največ, kar je bilo mogoče, pa smo storili-za učinkovitost pouka in učenja: z zgledi iz življenjskega
okolja in NOB, z živo besedo iA dejavnostjo učencev, s pionirskimi in mladinskimi listi. Pripravili smo tudi že nekaj učbenikov.
Družbena skrb za šolo irr učitelja. V izredno težkih razmerah življenja in boja je bil° oskrbovanje šol z najpotrebnejšim ena pomembnih nalog narodnoosvobodilnih odborov, pa tudi vojaških enot. Učitelji so imeli prednost pri zagotovitvi stanovanja, hrane in drugih potrebščin. Umaknili smo jih iz enot, zato da bi lahko delaliv šoli. Organizirali smo tečaje, na katerih so se mladi usposabljali za učiteljski poklic in globlje doumeli pomen NOB.
Organiziranost pioniijev in mladine. Pri učenju in delu, še bolj pa pri razvijanju zavesti učencev sta imeli važno vlogo organizaciji zveza pioniijev in USAOJ, s katerima so učitelji tesno sodelovali. Ti organizaciji sta skrbeli tudi za kulturno življenje otrok in mladine, pripravljali delovne akcije in zbirali obveščevalne podatke.
IZOBRAŽEVANJE MED
OBNOVO IN IZGRADNJO
Lahko- rečemo, da so bile herojska tudi prva leta po osvoboditvi. Velikansko število šol je bilo med vojno pomšenih. N' bilo učbenikov in uči. Pri' manjkovalo je učiteljev. V# večjemu številu otrok pa je bfl° treba zagotoviti obvezno sedemletno šolanje; odpreti do-volj strokovnih šol in gimnazij' omogočiti pospešeno šolanj^ mladini, ki ga med vojno m imela; obnoviti visoke šole in ustanoviti nove, po hitrem p0' stopku pridobiti noVe učitelj®’ zagotoviti številne domove z® otroke brez staršev; razviti šol' st v o v jeziku vseh narodov ij11 narodnosti Jugoslavije; organi' žirafi opismenjevanje in osnovno izobraževanje odraslih.
Zaradi takšnih razmer & začetku nismo globlje posegliv j izobraževalni sistem, razen & j smo ukinili meščanske šol®-Prizadevali smo se za čimvečj0 razširitev osnovnega šolstva, ^ ustanavljanje učiteljišč in višji!1 pedagoških šol, za znanstvenost in idejnost pri pouku, za čin1' | bolj učinkovito šolanje in široko sodelovanje pionirske rij mladinske organizacije pri’ vzgojnem delu. Organizirali sm® tekmovanja, krožke za potno® učencem, delovne akcije. Uč®11' d in učitelji so z velikim p°' letom opravljali svoje naloge.
Po osvoboditvi so bili v seri , republikah sprejeti prvi zakon1 | o obveznem sedemletnem ŠO" lanju ter novi predmetniki rij učni načrti. Tiskani so nov1 učbeniki za veliko število splds' noizobraževalnih predmetov. .
V prvih letih po osvobodit'1
Prosveta v boju in svobodi
SO začeli delovati sindikati, med njimi tudi Sindikat prosvetnih delavcev Jugoslavije. Izhajati so začeli prvi prosvetni oziroma Pedagoški časopisi in revije (Prosvetni pregled, Prosvetni delavec, Savremena škola, Pedagoški rad in drugi).
Sistem upravljanja v šolstvu je bil še pretežno administrativen. Prvi poskusi, da bi se Ustanovili družbeni organi Upravljanja (šolski sveti leta 1945 v Srbiji in drugod) niso dobili širše podpore. Spopad s kominformom leta 1948 in potreba po okrepljenem . boju Proti negativnim vplivom klera sta povzročila, da smo poleg strokovnega usposabljanja zapeli posvečati večjo skrb tudi Ideološki vzgoji učiteljev. Organizirani so bili različni tečaji, seminarji, posvetovanj a in druge dejavnosti.
PRIPRAVA VELIKE REFORME
V razvoju vzgoje in izobraževanja od leta 1950 pa do sprejema prvih dokumentov znane šolske reforme leta 1958 sta imela pomembno vlogo dva družbena dokumenta. V juliju leta 1950 je zvezna skupščina sprejela temeljni zakon o uprav-Ijanju državnih gospodarskih Podjetij in gospodarskih združenj. Ustanovljeni so bili prvi delavski sveti kot organi delavskega samoupravljanja. Na vzgojnoizobraževalnem področju se je nova samoupravna socialistična usmeijenost zrcalila v večji decentralizaciji in podružbljanju upravljanja. V rnnogjh šolah so začeli delovati novi orgarii družbenega samoupravljaj a. V skladu s tem in z načeli ustavnega zakona iz leta 1953 so bili pri ljudskih odborih (občinskih, okr^nih in okrožnih) in v republikah ustanovljeni sveti za prosveto, ki so Prevzeli upravljanje šolstva. Te svete so sestavljali voljeni člani organov oblasti, družbenih organizacij ter priznani strokov-nj aki in družbeni delavci.
Po prvih izkušnjah iz dela naj višjih organov družbenega samoupravljanj a v šolah (šolskih svetov ali šolskih odborov) je zvezna skupščina leta 1955 sprejela splošni zakon o upravljanju šol,—Šolski odbor, katerega člane so volili učiteljski zbor, zbori volivcev in skupnosti učencev ali pa so jih imenovala podjetja in ljudski odbori, je postopoma postal naj-višji organ upravljanja v vseh
šolah. Oblikovane so bile tudi razredne skupnosti učencev in šole ter drugi organi samouprave učencev. S tem je bilo zagotovljeno njihovo sodelovanje pri samoupravljanju šol.
Drugi pomembni dokument je resolucija III. plenuma CK KPJ, ki je opredelila sedanje družbenopolitične poglede na vlogo vzgoje in izobraževanja ter nekatere zahteve za spremembe v sistemu, organizaciji in vsebini dela. Ta resolucija je bila pozneje uresničena prek novih republiških zakonov, predmetnikov in učnih načrtov.
Zelo pomembno je, da se je pojavila zahteva po temeljiti strokovni reformi najprej v sindikalnih organizacijah prosvetnih delavcev in v novih organih upravljanja šolstva. Predvsem velja to za Hrvaško, ožjo Srbijo in Vojvodino. Organizirana je bila izmenjava dobrih izkušenj naprednih prosvetnih delavcev, ustanovljene so bile prve hospitacijske in eksperimentalne šole. Najbolj smo spodbujali svobodne dejavnosti učencev, zadruge učencev, večjo aktivnost zveze pionirjev ter krepitev vzgojne funkcije šole.
V	republikah in pokrajinah, kjer jih še ni bilo, so začeli izhajati prosvetni in pedagoški časopisi ter revije. Ti so opravili pomembno delo pri populariziranju in spodbujanju reforme. Pridružili so se jim tudi dnevniki, radio in vsa širša javnost.
V takšnem ozračju je zvezna skupščina leta 1953 imenovala začasno, naslednje leto pa stalno komisijo za reformo šolstva.
V	komisiji so bili predstavniki vseh republik, vodil pa jo je dr. Miloš Zanko. Komisija je skupaj s tedaj ustanovljenim zveznim zavodom za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj in ob sodelovanju velikega števila strokovnjakov in družbenih delavcev pripravila analitično dokumentacijo in predloge za reformo celotnega vzgojnoizobra-ževalnega sistema, posebno pa osnovnega in srednjega šolstva.
O predlogih komisije je bila široka javna razprava. Obenem je večina .republik in pokrajin sprejela ukrepe za uresničitev nekaterih splošno sprejetih reformnih zamisli.
DOKUMENTI ZA REFORMO
IN NJENA URESNIČITEV
Najpomembnejši dokument, ki ga je v letih 1956 in 1957 pripravila komisija, sprejela pa
zvezna skupščina leta 1958, je znani „Predlog sistema vzgoje in izobraževanja v SFRJ“. Dokument vsebuje razčlenitev družbenih in pedagoških temeljev reforme, oceno preteklega obdobja, nove družbene smotre vzgoje ter razčlenitev nalog na posameznih stopnjah izobraževanja in vrstah šol (predšolska vzgoja, obvezno izobraževanje, osemletna osnovna šola, šole druge stopnje, posebno šolstvo, izobraževanje odraslih, usposabljanje učiteljev). Poleg tega obravnava dokument temeljna načela za delo in življenje šol, načelo o družbenem upravljanju na prosvetnem področju, načela za povezavo šole z okoljem ter delo otroških in mladinskih organizacij ter prosvet-nopedagoške službe. Zvezna skupščina je temeljna stališča tega dokumenta uzakonila s splošnim zakonom o šolstvu iz leta 1958. Na VII. kongresu je tudi Zveza komunistov Jugoslavije prek svojega programa in kongresnih resolucij podprla izhodišča za reformo. V naslednjih letih so republike sprejele zakone za posamezne stopnje izobraževanja ter uveljavile nove predmetnike in učne načrte. Prosvetni svet Jugoslavije' pa je leta 1959 sprejel enotne osnove predmetnikov in učnih načrtov za osnovno šolo ., in gimnazij o. Pri uresničevanju reforme so pomembne naloge sprejeli tedaj ustanovljeni republiški zavodi za napredek šolstva.
Kljub temu da je bila predvidena reforma v glavnem uresničena, pa se je v naslednjem obdobju pojavila resna kriza v razvoju vzgoje in izobraževanja. Za to je bilo več razlogov. Ker je bilo tudi zanimanje širše javnosti usmeijeno predvsem k reševanju gospodarske problematike, je še oslabela že prej prešibka povezanost izobraževanja z delovnimi ljudmi. V vzgojnoizobraževalnem procesu so bile preveč poudaijene formalne in kognitativne vrednote. Ocenjevati smo začeli aktivnost učencev, oslabeli sta vzgojna in in socialna funkcija šole. Tudi osnovna šola je postala selektivna, kar se je pokazalo v več kot 360.000 ponavljavcih na leto in tudi drugače. Del srednjega šolstva in visoko šolstvo sta zašla v ekspanzijo, ki ni bila usklajena s kadrovskimi potrebami, niti ni zagotavljala potrebne učinkovitosti sistema. Zamiralo je delo šolskih odborov, zapostavljeno pa je bilo tudi sodelovanje učencev v samoupravljanj u.
Talci 1944, Dušan Vlajič (Muzej sodobne umetnosti Beograd)
RESOLUCIJA IZ LETA 1970 IN POSEG ZVEZE KOMUNISTOV
Zaradi kritike omenjenih problemov je zvezna skupščina ob pomoči strokovnih služb in podpori družbenopolitičnih dejavnikov leta 1968 razčlenila nezadovoljive razmere na vzgojnoizobraževalnem področju. Republikam in pokrajinam je predlagala ustrezne ukrepe, s katerimi naj bi razvoj tega področja uskladili s socialističnim samoupravnim sistemom in novimi družbenoekonomskimi odnosi.
Leta 1970 je zvezna skupščina sprejela resolucijo o razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravnih temeljih. V njej je predviden nov način povezovanja dela in izobraževanja prek izobraževalnih skupnosti ter najpomembnejše naloge pri preobrazbi celotnega izobraževalnega sistema — posebno srednjega šolstva. Razčlenjene so tudi naloge pri posodabljanju pouka in pri usposabljanju učiteljev. Na nadaljnji razvoj izobraževanja pa so vplivala tudi ustavna dopolnila o ustanavljanju organizacij združenega dela.
V vseh republikah in pokrajinah so poskušali uresničiti stališča resolucije, predvsem s sprejemanjem novih zakonov, učnih načrtov in smernic ter s
Punt, 1966, Stane Jagodič
krepitvijo matehtnega temelja za izobraževanje. Vendar pa so bile sprejete različne rešitve, tako da so se spet povečale razlike med posameznimi republikami. Znana negativna politična gjbanja (povečan nacionalizem, prodor liberalističnih in tehnokratskih pojmovanj) so se namreč zrcalila tudi na vzgojnoizobraževalnem področju.
Dve težnji sta bili posebno škodljivi: ločevanje izobraževanja od drugih področij dela ter zanemarjanje razvojne in vzgojne funkcije šole na račun pozitivistične usmeritve, ki je zapostavljala marksistično vzgojo in socialne prvine v izobraževanju. Obenem so se pojavljale dogmatske opredelitve ter pretiran normativizem, kar je dušilo ustvarjalnost šol in učiteljev.
Vzporedno z znano družbenopolitično akcijo Zveze komunistov,-s katero so bile razbite negativne težnje na idejnem in družbenoekonomskem področju (Pismo in z njim povezane akcije, sklepi vodstev ZK), so tudi potekala prizadevanja za to, da se ugotove vzroki za negativne pojave v vzgoji in izobraževanju ter določijo idejni temelji za korenito reformo tega področja (Resolucija IH. konference ZKJ o mladini, Idejni temelji za samoupravno socialistično preobrazbo vzgoje in izobraževanja).
Prosvetni delavci, interesne skupnosti in širša javnost — spodbujali sojih predvsem zveza komunistov, sindikati, socialistična zveza in drugi dejavniki - začenjajo vztrajno bitko za odpravljanje negativnih pojavov, za krepitev vezi med delom in izobraževanjem, za marksistično in samoupravno vzgojo mladih in zmanjševanje socialnih razlik.
JASNE
NOVE PERSPEKTIVE
Za sklep lahko rečemo, da smo dosegli v dosedanjem razvoju vzgoje in izobraževanja v svobodi, v socialistični samoupravni skupnosti velikanske uspehe, ki jih nihče ne more zanikati, da pa so bile tudi napake in pomanjkljivosti, ki jih ne bi smeli več ponoviti.
Preteklih trideset let nas uči in nam vliva pogum. Nedvomno bomo imeli tudi v prihodnje težave pri uresničevanju tega, kar smo si zamislili. Bomo pa bolje pripravljeni nanje, kot smo bili doslej, laže jih bomo prebrodili in bolj uspešno reševali nove naloge.
Danes smo bolj enotni v pojmovanju tega, kar hočemo doseči, o tem, kaj in koliko zmoremo, in o tem, kaj je treba ukreniti v vzgoji in izobraževanju. Z ustavo SFRJ in z ustavami republik in pokrajin so
jasno opredeljeni značaj naše skupnosti, odnosi v njej ter položaj vzgoje in izobraževanja v združenem delu in v samoupravnem sistemu.
Resolucija X. kongresa ZKJ o njenih nalogah pri socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja ter ustrezni dokumenti republiških kongresov in pokrajinskih konferenc zveze komunistov dajejo zanesljive smernice za nadaljnje reformno delo.
Doseženi so že .prvi uspehi pri delovanju novih interesnih skupnosti za izobraževanje. Zaživelo je tudi medrepubliško dogovaganje o poteh reforme celotnega vzgojnoizobraževal-nega sistema. Ponekod, kot npr. v Vojvodini, so že začeli spreminjati ta sistem.
Nekatere strateške naloge, navedene v resoluciji X. kongresa ZKJ, bodo v prihodnje vsekakor v središču pozornosti.
Predvsem je treba prek samoupravnih interesnih skupnosti, delegacij v skupščinah, svetov šol in drugih oblik samoupravnega organiziranja dograditi in okrepiti svobodno menjavo dela in zagotoviti delavskemu razredu in .delovnim ljudem odločilno vlogo pri vodenju politike na izobraževalnem področju. Preobrazba sistema usmerjenega izobraževanja bo omogočila tesnejšo povezavo dela in izobraževanja. Zato je treba tudi delavcem bolje pojasniti smeri začete reforme in potrebe po izobraževanju.
Še bolj je treba v skladu z družbenimi cilji okrepiti vzgojno dejavnost vseh dejavnikov, posebno šol. Pri tem gre predvsem za marksistično in samoupravno vzgojo, razvijanje delovne ustvarjalnosti ter za humanistično, obrambno in telesno vzgojo.
Treba je pospešiti modernizacijo sistema, vsebine in metod dela — vse to z vidika možnosti in potreb permanentnega izobraževanj a. Razbremeniti in posodobiti moramo učne programe in uvajati takšne oblike, metode in pripomočke, ki omogočajo največjo aktivnost uččncev in učinkovitost vzgoj-noizobraževalnega dela.
Treba je sprejeti sistemske, socialno-pedagoške in druge ukrepe, s katerimi bomo. vsaj
omilili negativne vplive socialnih razlik v izobraževanju.
Okrepiti moramo medrepubliško sodelovanje v reformi. V njej morajo prevzeti še večjo vlogo strokovnopedagoške in znanstvene ustanove, organizacije prosvetnih delavcev ter prosvetni in drugi tisk.
Zato da bomo uresničili stališča zveze komunistov, bo treba veliko več skrbi kot do sedaj posvetiti učiteljem in vzgojiteljem, njihovemu usposabljanju, strokovnemu, pedagoškemu in ideološkemu usposabljanju, prav tako pa tudi ustreznemu nagrajevanju njihovega dela.
MIHAJLO JUHAS
Nove kali vzgoje in izobraževanja
Hrvoje Ištuk, sekretar izvršnega komiteja CK ZK Bosne in Hercegovine
Poudarjeno marksistično načelo
Zveza komunistov Bosne in Hercegovine in vse organizirane socialistične sile v tej republiki so posvetile veliko pozornost temeljni določbi resolucije desetega kongresa ZKJ o socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja: spremembi družbenega položaja tega področja v sistemu združenega dela.
Sistem vzgoje in izobraževanja v republiki uravnavajo
sedaj samoupravni sporazumi o oblikovanju in delovanju interesnih skupnosti. Dosedanji napori, da odpravimo proračunsko miselnost in dosežemo, da bodo o vzgoji in izobraževanju odločali tisti, ki ustvarjajo dohodek, so bili sicer začetni, toda pomembni. Tako so menili udeleženci seje centralnega komiteja.
Razumljivo je, da samo številčni kazalci ne morejo prikazati zanesljive slike stanja na področju izobraževanja in vpliva združenega dela. Vsebinska sprememba družbenih odnosov je proces, ki ga ne moremo zreducirati zgolj na formalno ustanavljanje interesnih skupnosti. V tem primeru bi bil tako zelo osiromašen, saj ne bi bil prikazan njegov resnični pomen — da ne bi vplival tudi na posameznika, na ravnanje vsakega izmed nas ter na spremembe nazorov in odnosov na tem področju. Ti
ponekod še vedno zrcalijo miselnost, ki ni združljiva s stopnjo razvoja socialističnih samoupravnih odnosov.
Kongres ZKJ je potrdil naše prejšnje izkušnje. Posebno zanimivo bo preverjanje splošnih stališč pri reformi visokega šolstva. Mislimo na dolgotrajna in nenehna prizadevanja zveze komunistov za napredek tega zelo občutljivega področja in na dosedanje rezultate. Študij je že precej bolj učinkovit: učni uspeh se je zvišal od nekdanjih katastrofalnih 12 % na 50 %; večina visokega šolstva je povezana . z gospodarstvom in si prizadeva, da bi bilo to sodelovanje čim boljše. Kljub odporom uradniško-meščanske miselnosti se tudi na visokih šolah uveljavlja marksistična vzgoja študentov. V akcijskem programu komunistov Bosne in Hercegovine za reformo visokega šolstva je zapisano, da je hitrejši in popolnejši razvoj samoupravljanja v visokošolskih zavodih temeljni pogoj za njegovo vključevanje v združeno samoupravljanje. Tako bo uresničena tudi zahteva resolucije, „da morajo delavci v združenem delu načrtno skrbeti tudi za reprodukcijo kadrov“ in „prevzeti neposredno odgovornost za politiko v vzgoji in izobraževanju". Univerza je v Bosni in Hercegovini svobodno združenje fakultet in drugih organizacij združenega dela (inštitutov, klinik idr.). To se zrcali tudi pri pripravah za ustanavljanje novih univerz. Treba je poudariti, da so organizirane socialistične sile v republiki zagotovile tudi materialni temelj za družbene spremembe v visokem šolstvu. V zadnjih treh letih je bilo na primer v Bosni in Hercegovini zgrajenih več objektov, namenjenih študentom, kot v vsem prejšnjem obdobju.
Zagotovitev materialnega temelja za ustrezno vzgojo in izobraževanje je ena izmed pomembnih prvin skupne razvojne politike v Bosni in Hercegovini. Lani so dali v tej republiki za izobraževanje pri-
bližno 8 % celotnega narodnega dohodka. Izdelan je program za gradnjo “1000 šol. S tem bo za vse otroke zagotovljeno osemletno šolanje (sedaj le 90 %).
Akcija „tisoč šol“ je hkrati tudi uresničitev sklepov desetega kongresa, da je treba v vzgoji in izobraževanju dosledno izpeljati načelo socialistične solidarnosti. Največ šol bo zgrajenih v najmanj razvitih predelih republike. To je zelo pomembno, tudi za celoten razvoj teh območij.
Hkrati s tem poteka tudi,druga, zelo obsežna akcija: z njo uresničujemo zahteve iz resolucije, ki so idejno-vzgojne narave. V dveh letih je izšlo v republiki 73 novih učbenikov za osnovne in srednje šole, odločno pa je postavljena zahteva, da je treba pripraviti ustrezne učbenike tudi za visoke šole.
Novi učbeniki so v skladu z okrepljenimi prizadevanji zveze komunistov za čim popolnejšo uresničitev načela, da mora imeti delavski razred odločilno vlogo v družbi. V nekaterih občinah Bosne in Hercegovine že dobiva del učencev brezplačne učbenike, drugod pa bo to kmalu uresničeno. Pripravlja o tudi 240 učbenikov in priročnikov za učitelje.
Analize akcijskih programov občinskih konferenc in nekaj sto osnovnih organizacij zveze komunistov so pokazale, da se široko uresničuje resolucija, posebno pa stališče o vzgoji in izobraževanju ob delu in za delo. Permanentnemu izobraževanju, ki je eden izmed pomembnih dejavnikov za odpravo premajhne gospodaric razvitosti, posvečajo posebno po-' zomost tudi pri pripravi programa razvoja organizacij združenega dela v Bosni in Hercegovini.
Če povzamemo dosedanje rezultate pri uresničevanju resolucije, moramo poudariti, da je za vso dejavnost značilno maiksistično ravnanje. To zagotavlja, da bo tudi na področju vzgoje in izobraževanja uresničena politika Zveze komunistov.
Dr. Radovan Radonjič, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Črne gore
Zavzeto sodelovanje ____________________
Pri akciji za uresničevanje kongresnih resolucij o socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanj a zavzeto sodelujejo vsi družbeni dejavniki v republiki. Zaustaviti je niso mogle niti pomanjkljivosti niti odpori niti mnenja, češ da je ta zelo pomembna in zaple-
tena naloga drugorazrednega pomena in da so za njeno uresničitev odgovorne samo vzgojno izobraževalne ustanove in prosvetni organi. Doseženih je že nekaj uspehov:
Končane so že nekatere priprave za uspešno uresničevanje reforme. Tako so bili na primer
prakso našega samoupravnega socialističnega sistema. Hkrati s tem pripravljamo nove, izboljšane učbenike, prilagojene novim potrebam in spremembam vzgojnoizobraževalnih vsebin. Do konca letošnjega šolskega leta bo izšlo 18 učbenikov za osnovne šole, pripravljamo pa tudi veliko šolskih beril. Poudariti je treba, da se komunisti in drugi delavci v založbah, zavodu za napredek šolstva, pedagoškem svetu in drugih ustanovah odločno prizadevajo, da bodo učbeniki zasnovani na marksističnih načelih in- da bodo zrcalo prakse našega samoupravnega razvoja. Priprave učbenikov, posebno njihove znanstvene in idejne zasnove se lotevamo zelo resno in odgovorno. Zato pričakujemo, kljub velikim materialnim in kadrovskim težavam, dobre uspehe.
Pripravljen je zakon o srednjem izobraževanju, ki je usklajen s težnjami resolucij 10. kongresa ZKJ in 6. kongresa ZK Črne gore. Zakon bo odpravil številne sedanje slabosti v srednješolskem izobraževanju. Pri tem mislimo predvsem na dualizem pri vzgoji in izobraževanju mladih generacij, in na to, da mora vzgojnoizobraževalni proces oblikovati popolne in vsestransko razvite osebnosti, ki se bodo lahko vključile v naš samoupravni sistem in prevzele odgovorne naloge pri nadaljnji izgradnji naše socialistične skupnosti.
Za uspešno reformo izobraževanja, usklajeno z načeli nove ustave in kongresnih resolucij, so najpomembnejši dobri učitelji. Zato smo se najprej lotili njihovega usposabljanja in iz-
popolnjevanja. V zadnjem času je bilo organiziranih več semi-naijev za učitelje raznih strok in ravnatelje šol, na katerih so obravnavali najbolj aktualna družbenopolitična in strokovno pedagoška vprašanja. Poleg tega smo sprejeli program za obvezno marksistično izobraževanje učiteljev, ki je bilo več let zanemarjeno. S tem bomo zagotovili, da bo ves učni proces bolj prežet z marksističnimi pogledi in opredelitvami.
Dosegli smo tudi že nekatere rezultate v preobrazbi visokošolskega izo braževanj a; uč vrstili smo visokošolske ustanove, ki sestavljajo pred nedavnim ustanovljeno univerzo v Titogradu.
Kljub težavam, ki jih ima ta mlada izobraževalna ustanova (pomanjkanje strokovnjakov, nerešena materialna in stanovanjska vprašanja, slabe delovne razmere), lahko rečemo, da napreduje. Veliko je že storila za posodabljanje pouka in se prilagodila potrebam razveja naše družbe. Na fakultetah in višjih šolah so odprli več novih študijskih smeri, posodobili predmetnike in učne načrte, prizadevajo si za povezavo učnega procesa z znanstvenim delom, kar je bilo doslej šibka točka nj ihovega dela. Univerza je bila ustanovljena v skladu z načeli nove ustave.
V samoupravnih organih na njenih višjih šolah in fakultetah so ustrezno zastopani študenti, družbene skupnosti in organizacije združenega dela. Pripravljen je tudi predlog zakona o visokem šolstvu, ki bo bolj natančno uredil nekatera pomembna vprašanja tega področja. Mislimo tudi na probleme študentov. Sprejeti so ukrepi za izboljšanje njihovih stanovanjskih vprašanj, najemanje posojil in štipendije. V ospredju je tudi odgovornost študentov in učiteljev za učinkovit študij, ker dosedanji učni uspehi niso bili najboljši.
To so samo nekatera vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja,- ki so bila in so še v središču pozornosti zveze komunistov in drugih dejavnikov v republiki.
Dr. Zdravko Malič, predsednik komisije za idejna vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture CK ZK Hrvaške
Jasno opredeljeni
lani izpopolnjeni predmetniki in učni načrti za srednje šole, zmanjšana je bila tudi časovna obremenitev učencev., Prizadevali smo si, da bi osvobodili pouk nepotrebne navlake in historicizma ter da bi posodobili učne načrte in jih obogatili z marksistično filozofi o in
V izgnanstvu, Djuro Tfljak
Na naše vprašanje, kako ocenjuje sedanji trenutek reforme vzgoje in izobraževanja na Hrvaškem s stališča sklepov 38. seje CK ZKH, posvečene izobraževanju, sedmega kongresa ZKH, desetega kongresa ZKJ, njihovih resolucij in novih ustav - to je temeljnih dokumentov za preobrazbo vzgoje in izobraževanja, je dr. Malič v pogovoru povedal tole:
Navedeni dokumenti vsebujejo idejno zasnovo, ki kritično povzema naše dosedanje izkušnje v izobraževanju in izobraževalni politiki in — kar je še pomembnejše — zasnovo, ki je temelj za nadaljnje spreminjanje izobraževanja in njegovo močnejše vključevanje v dinamiko družbenega razvoja. Razumljivo je, da ti dokumenti ne vsebujejo že izdelanih, določnih reatev, odgovarjajo pa na vprašanje, kje je mesto izobraževanja v samoupravni socialistični družbi in v nadaljnjem razvoju te družbe. -Naloge, zapisane v teh dokumentih, niso niti majhne niti delne. Za razliko od dosedanjih delnih reform teh ali drugih šol obravnava zasnova izobraževanje kot celoto.
V zadnjih tridesetih letih se je izobraževanje pri nas izredno naglo razvijalo, za tak razvoj pa so značlne tudi nekatere slabosti. Nismo skrbeli za celoten sistem, temveč samo za njegove posamezne dele. Nismo ga dopolnjevali s pomembnimi novostmi, zato se sistem v svoji institucionalni strukturi ni spremenil. Na primer: imeli smo delavske in ljudske univerze kot neke dodatne ustanove, toda tudi te so se čedalje bolj zapirale vase. V novem sistemu, ki ga gradimo, prav gotovo stari problemi ne bodo povsem izginili, omogočil pa bo, da bomo reševali vprašanja izobraževanja celostno, ne pa posamično, kot doslej. Gotovo je, da v novih razmerah vsaka revna šola ne bo naenkrat obogatela, toda posamezni deli izobraževalnega sistema bodo izgubili svojo privilegiranost.
38. seja CK ZKH je sprejela zelo jasna stališča o permanent-nosti izobraževanja, o izobraževanju ob delu in za delo, o
močnejši idejnomarksistični usmerjenosti vzgojnoizobraže-valnega procesa, o socialnih razlikah in o tem, kako se te zrcalijo v šolstvu. O takem izobraževanju, ki se ne konča niti na pragu šole niti pri vratih tovarne, temveč zajema celotno družbeno delo. Ta idejna zasnova je skladna z zasnovo ustavne preobrazbe družbe; zato so načela novih ustav bi-
stveno merilo pri preobrazbi izobraževalnega sistema. In kaj smo doslej dosegli?
Ne glede na 'takšne ali drugačne pomisleke je treba poudariti predvsem tole: skoraj na vseh področjih izobraževanja je prevladalo mnenje, da je nadaljnji razvoj možen le tedaj, če se vsaka šola od osnovne do univerze vključi v svoje resnično družbeno okolje. Prosvetni delavci so dojeli, da preobrazba reforme ni možna brez trdne povezanosti z združenim delom in z neposrednim družbenim okoljem šole.
In drugič: prosvetni delavci vedno bolj razumejo, dasistem-ske preobrazbe izobraževanja ne bo mogoče uresničiti zgolj z izvajanjem sistemskih ukrepov. Nenehno smo poudaijali, daje treba pazitTpredvsem na bistvo sprememb — to pa je v vsebinski reformi. Glede tega pa še vedno ne moremo biti zadovoljni z doseženim. Še vedno je namreč uveljavljeno mnenje, da je v reformi najpomembnejši finančni vidik. Zato se vsa vprašanja sučejo okrog denaija. Gotovo pa je, da so pomembnejši izobraževalni programi in čim ustreznejši sestav samoupravnih interesnih skupnosti.
Od samoupravnih interesnih skupnosti ne smemo takoj pričakovati preveč. Ni dvoma, da
gjede na območja ne bodo idealno razporejene; njihovo razporeditev bomo v praksi sproti p reve ij ali in spreminjali-Prvi koraki interesnih skupnosti bodo težki, toda to je edina pot povezovanja izobraževanja 1 združenim delom. Preprečili smo eno bistvenih negativnih teženj pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti: da bi jih ustanovili preveč-Ustanovljene so po tehtnem preudarku. Vprašanj izobraževanja ni mogoče reševati v nekakšnih mikrosistemih; zato bodo morebitni „ozki prostori4 bolj izjeme kot pravilo.
S samoupravno preobrazbo izobraževanja so se doslej ukvarjale predvsem upravne strukture v prosveti, družbenopolitične skupnosti in organizacije. Toda s tem je treba prekiniti in pridobiti za sodelovanje vse prosvetne delavce. P** tem imajo pomembno vlog0 zveza komunistov, sindikat, zveza socialistične mladine itn-Ta mobilizacija bo dala izobra ževanju tisti pomen v družbi,ki mu gre: šola bo postala dejaven kulturni subjekt v neposrednem družbenem okolju. Pred nami je torej velika naloga: okrepiti j6 treba partij dre organizacije v vzgojnoizobraževalni dejavnosti. V zadnjih dveh letih sejo povečalo število članov zveze komunistov med prosvetnim1 delavci. Lahko smo zadovoljni-Pridobiti pa moramo tudi mladino. Zveza komunistov bo -postala privlačna za mladino le tedaj, če bo znala reševati pr®' bleme svojega okolja, ki jih mladi kaj hitro opazijo. Zveza komunistov ima pri izobraževanju še posebno vlogo p ra' zato, ker je v nenehnem stiku z mladimi. Prizadevati si moramo torej, da bo odločilno vplivala na njihovo idejno oblikovanje-
Ob tej prložnosti bi rad p0' vedal tudi to - je dejal oh koncu dr. Malič — da se morajo pri uresničevanju teh daleko-sežnih nalog naše republike h1 pokrajine še tesneje povezah zato, da ne bomo po nepotrebnem trošili moči in da b° tudi medsebojno obveščauje boljše.
Pogovor je vodil:
ANTE BEŽEN
Nove kali vzgoje in izobraževanja
France Popit, predsednik predsedstva CK ZK Slovenije
Dejavnost komunistov na področju vzgoje in izobraževanja	______________________
Sutjeska, Peter Lubarda
Duško Popovski, sekretar izvršnega komiteja CK ZK Makedonije
Uresničimo sklepe partijskih kongresov o reformi izobraževanja	_______
Povod za ta pogovor je refor-nia izobraževanja v SR Makedo-^ji, ki temelji na resoluciji o Preobrazbi vzgoje in izobraževanja, sprejeti na 10. kongresu ZKJ in na sklepih 6. kongresa ZK Makedonije. V tej republiki že dalj časa poteka reforma osnovnega izobraževanja, v letošnjem šolskem letu pa so za-
čeli reformirati tudi srednje in visoko šolstvo. Kaj nam je o tem povedal DUŠKO POPOVSKI?
- Kongresi zveze komunistov so posvetili vzgoji in izobraževanju veliko pozornost. Zavzeto sodelovanje zveze ko-niunistov na tem področju ima Predvsem dva smotra:
Treba je nadaljevati, razširiti ni poglobiti reforme, ki smo jih začeli v začetku šestdesetih let. Veliko nalog - tako organiza-tijskih, metodoloških, kot vse-bin&ih in pedagoških nas pri tem še čaka. Zaradi naše odprtosti so prosvetni delavci sponah različne vzgojnoizobraže-valne teorije in šolsko, prakso v marsikateri deželi: v drugih socialističnih državah, v zahodni Evropi in v deželah v razvoju. Sodelujemo z mnogimi državami in smo zelo aktivni v mednarodnih	organizacijah:
PNESCO, OECD, 1BE. Vse to je potrebno - pa tudi koristno. Ob sodelovanju z drugimi smo spoznali sedanje razmere v izobraževanju, probleme, ki jih ima sodobni svet na tem tako Pomembnem področju. Lahko Primeijamo, kako je pri nas in Eako drugod.
Razumljivo je, da so ti stiki Pripomogli, da smo začeli dru-Sače ocenjevati naš vzgojnoizo-nmževalni sistem in nas spodbu-mii k hitrejši reformi. Res pa je mdi, da smo nekritično sprejemali nekatere tuje koncepte; '-mo so naša prizadevanja za oblikovanje "lastne pedagoške teorije in prakse ostala na pol P°ti. Sedaj je torej temeljna na-°ga oblikovati sistem, pri kate-fom bomo uporabili dobre tuje ^Eušnje in izločili negativne ^PEve. Tak sistem torej ne more biti kopija. Zrasti mora iz naših Potreb, želja, teženj, miselnosti, tmdicije; biti mora uddajeh z Oašhni materialnimi možnostmi
in temeljiti na socialističnem samoupravljanju. Za to smo že veliko naredili. Narediti pa moramo še en pogumen korak. Vzgojnoizobraževalne ustanove moramo usposobiti za razvoj naše pedagoške znanosti in za kritično analizo sedanje vzgojnoizobraževalne prakse, ki je bila v zadnjem desetletju precej zanemaijena. Ta naloga združuje tele prvine: splošne in posebne smotre vzgojnoizobraže-valnega procesa pri nas, korenito spremembo predmetnikov in učnih načrtov, usposabljanje učiteljev, zagotovitev ustreznih učbenikov in drugih učnih pripomočkov; povezovanje vzgoje in izobraževanja z drugimi področji družbenega dela; razvoj socialističnih in samoupravnih odnosov na tem področju, krepitev materialnih temeljev ter smotrno izrabo sredstev in človekove energije. S tako usmeritvijo in širino smo začeli v naši republiki reformirati visoko šolstvo. Enako moramo ravnati pri reformi vsega vzgojnoizobraže-valnega procesa. Vsakdo, ki posredno ali neposredno dela na vzgojnoizobraževalnem področju, mora po svojih močeh prispevati k uresničitvi stališč, sprejetih na partijskih kon-gresih.“
- Že leto dni delujejo v naši republiki interesne skupnosti za izobraževanje. Kako se prek njih uresničuje ustavno načelo o vraščanju izobraževanja v združeno delo?
„Pri ustanavljanju in pri delu izobraževalnih skupnosti se pojavljajo slabosti - in sicer prav take, kakršne smo hoteli pre-
prečiti s sprejetjem novih ustav. Najpomembnejše je, da vsi dejavniki, ki oblikujejo politiko vzgojnoizobraževalnega področja, uveljavijo nove družbene odnose: izobraževalne organizacije kot izvajalci storitev, organizacije združenega dela in občani kot porabniki teh storitev; učenci in študenti kot udeleženci v izobraževalnem procesu in samoupravne interesne skupnosti, v katerih se kažejo in soočajo različni interesi partnerjev v izobraževalnem procesu. Od tega, kako so interesi predstavljeni in kako jih obravnavamo, je odvisno, ali bodo interesne skupnosti v resnici postale ustvarjalen dejavnik pri oblikovanju materialnih, družbenih in pedagoških pogojev za razvoj izobraževanja. Od tega je odvisno, kdaj bomo prenehali na silo reševati nasprotja, kdaj bo konec meščanske, cehovske miselnosti in etatistično biro-kratdcega skrbništva nad tem področjem. Šele tedaj bomo lahko zagotovili pravo socialistično samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja. Načela so sprejeta, uresničiti pa jih je treba v praksi. Temeljni subjekti samoupravnega interesnega združevanja imajo veliko možnosti, da ugotove posamezne interese, jih soočijo in jim zadostijo. Uresničitev zamisli o samoupravnem interesnem združevanju je odvisna predvsem od uspešnega delovanja delegatskega sistema na tem področju in od sistemskih rešitev.
Pogovor je vodil: MIŠO KITANOSKI
Črnogorec, Branko Šotra
Korenita preosnova vzgoje in izobraževanja ter hitrejši znan-stveno-tehnični in splošni kulturni napredek sta nedvomno izredno pomembni vprašanji za nadaljnji razvoj naše socialistične samoupravne skupnosti. Od tega, kakšno mesto in vlogo bodo imeli izobraževanje, znanost in kultura v združenem delu pri pospeševanju razvoja socialističnega samoupravljanja, proizvajalnih sil družbenega dela ter sposobnosti in ustvarjalnih možnosti delovnega človeka — je bistveno odvisna tudi stopnja revolucionarne preobrazbe naše družbe. Tudi v Zvezi komunistov Slovenije se zavedamo, da vsako zaostajanje na teh področjih vodi k zaostajanju v gospodarskem in družbenem razvoju, načinu proizvodnje in načinu življenja. Izobraževanje, znanost in kultura so torej zelo pomembna področja razrednega idejnopolitičnega boja zveze komunistov in drugih organiziranih socialističnih sil.
Vse doslej je bil velik del preseženega dela in sredstev druž-' bene akumulacije ločen in odtujen od delavskega razreda, vključno s sredstvi, ki so bila pretežno administrativno, s posredovanjem države izločena in razporejena za izobraževanje, znanost in kulturo. Delavski razred torej ni mogel v celoti vplivati na usmerjenost in razvoj izobraževanja, znanosti in kulture; doživljati in prenašati je moral vse posledice oddvo-jenosti teh področij družbenega dela od materialne proizvodnje in svojih interesov. Nova ustava SFRJ in kongresni dokumenti ZK, na podlagi katerih poteka sedanja politična akcija za preobrazbo vzgojnoizobraževalnega dela, pa uveljavljajo tudi na tem področju nove oblike in načine ne le delavskega nadzorstva, temveč tudi neposrednega samoupravljanja vseh delavcev.
Z reformo vzgoje in izobraževanja, ki smo se je lotili po X kongresu ZKJ, si prizadevamo celotni vzgojnoizobraževalni proces in sistem prežeti z marksizmom.
Ustvariti nameravamo takšen vzgojnoizobraževalni sistem, da bo človeku v vsej delovni dobi — in ne le v mladosti — omogočal nenehno izobraževanje; celotna vzgojnoizobraževalna dejavnost brez izjeme naj bi se usmerila v usposabljanje za delo in ob delu. Da bi uresničili ta fcilj, moramo zagotoviti čimbolj popolno povezanost vzgojnoizobraževalnega procesa s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom, z življenjem, s samoupravno prakso, skratka z delom in bojem delavskega razreda. Zato si prizadevamo, da bi samoupravljanje postalo prevladujoč družbenoekonomski odnos tudi na področju vzgoje in izobraževanja in hkrati pomembno načelo vzgoje mladine. Zato se trudimo, da bi vsej mladini in vsem delovnim ljudem zagotovili čimbolj enake možnosti za vzgojo in izobraževanje. S sedanjo reformo želimo, da bi človek postal vsestransko razvita socialistično samoupravna osebnost. Zato se trudimo, da bi vsaj mladini in vsem delovnim ljudem zagotovili čimbolj enake možnosti za vzgojo in izobraževanje.
Zveza komunistov Slovenije odločno podpira znanstveno, teoretično, umetniško in splošno kulturno ustvaijalnost. Pri tem sodimo, da ustvaijalne svoboščine niso posebna pravica ali privilegij tako imenovane vrhunske ustvarjalnosti, da niso samo v interesu umetnikov, znanstvenih, teoretičnih in kulturnih delavcev, ampak so neizogibna potreba vseh, ki delajo
na različnih področjih družbenega dela in ustvarjanja; zato morajo ustrezati najglobljim interesom delavskega razreda. Zveza komunistov vztrajno razvija takšno družbeno ozračje, razmerja in prakso, ki spodbu-
jajo in opogumljajo vsa tista smela in kritična raziskovanja v umetnosti, kulturnem življenju, znanosti in teoriji, ki se gibljejo v obzorju naše revolucije, samoupravnega socializma in socialističnega humanizma.
Samo v razmerah združitve znanstvenega in tehničnega napredka z razvojem samoupravnih socialističnih družbenih odnosov lahko postanejo znanost in njeni dosežki moč delavskega razreda in sredstvo njegovega samoosvobajanja. Odtod tudi odločno nasprotovanje zveze komunistov tehno-kratskim nazorom in praksi, ki vrednotijo znanost kot avtonomno družbeno moč, odtujeno od delavskega razreda in perečih vprašanj družbenega razvoja.
šenj naše samoupravne socialistične prakse v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja.
V kratkem bodo učni načrti v višjem šolstvu dopolnjeni s tremi temeljnimi družboslovnimi predmeti: osnovami marksistične filozofije, osnovami marksistične sociologije in osnovami marksistične politične ekonomije. Izdelan je tudi študijski program za predmeta: zgodovina marksizma in metodologija, ki ju bodo poleg drugih predmetov predavali v nanovo ustanovljenem, štiri semestre trajajočem interdisciplinarnem podiplomskem štu-diju teorije marksizma in samoupravljanja
Po dolgotrajnih pripravah in razpravi o osnutku zakona o visokem šolstvu smo maja dobili predlog zakona, ki ga mora obravnavati in sprejeti skupščina SR Slovenije.
Zakon prinaša v naš sistem visokega šolstva več novosti in zagotavlja dokončno konstituiranje visokega šolstva po ustavnih načelih in hitrejše spreminjanje in reformiranje dela v visokošolskih organizacijah. Visokošolske organizacije se bodo bolj povezale s temeljnimi organizacijami združenega dela. Po tem zakonu se bo visoko šolstvo ustvarjalno vključilo v celotni sistem usmerjenega izobraževanja ter postalo odprto širokemu krogu študirajočih: omogočalo bo študij ob delu in druge oblike stalnega izobraževanja. Pomembno vlogo bodo imeli po določilih zakona tudi marksistični centri.
Marksistični center pri CK ZKS bo programiral, organiziral in sodeloval pri programih izobraževanja in raziskovalnega dela v visokem šolstvu na področju teorije in prakse marksizma in samoupravljanja.
Marsikaj bi lahko še povedali o dejavnosti komunistov. V naši republiki smo v zadnjem letu dosegli bistven napredek na
Učiteljica iz otroškega doma, Peter Šimaga
Pri uresničevanju politike ZK na področju vzgoje in izobraževanja smo v naši republiki dosegli že veliko vidnih uspehov. Ob organizirani pomoči in usmerjanju zveze komunistov smo dopolnili in izpopolnili učne načrte za osnovne in srednje šole. Hkrati z izpopolnjevanjem koncepta usmerjenega izobraževanja teko priprave za uvedbo temeljnih marksističnih predmetov na vse stopnje šolstva.
V letu 1974 smo v vse srednje šde uvedb predmet samoupravljanje s temelji marksizma. Organizirab smo akcijo za doslednejšo in širšo uporabo marksistične znanosti in izku-
idejnem, kulturnem in izobraževalnem področju. Zlasti se je (krepila sposobnost in pripravljenost organizacij ZK in posameznikov, da se z naprednih izhodišč učinkovito spopadajo z negativnimi težnjami in tokovi.
Še večjo idejnopobtično učinkovitost na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture pa bodo napredni socialistični dejavniki dosegi, če se bodo bolje organizirab ter hitreje in dogovomeje krepili za zdaj še številčno šibko marksistično kadrovsko jedro, in to predvsem na tistih točkah, kjer so idejni spopadi z nasprotnimi težnjami najbolj izraziti.
Nove kali vzgoje in izobraževanja
Milomir Petrovič, član komiteja CK ZK Srbije o izvajanju preobrazbe vzgoje in izobraževanja
Samo ena zasnova reforme
— Tovariš Petrovič, prosimo, povejte nam, koliko smo v Srbiji že uresničili resolucijo 10. kongresa ZKJ o vzgoji in izobraževanju ...?
poudariti želim, da so kongresne pobude prerasle v stalno politično akcij o ; zato smo tudi dosegli v enem letjr izvajanja kongresnih sklepov tako po-
membne rezultate. Ni težko našteti prepričljivih zgledov. Prvi koraki pomembnih sprememb vzgojnoizobraževalne dejavnosti in drugih so se začeli s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. S politiko interesnih skupnosti bodo — hitreje ali počasneje — odvisno od tega, kako bo akcija potekala — odstranjene številne slabosti, ki smo jih podedovali iz preteklosti.
Šole na vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema postajajo pomemben vzgojni dejavnik in idejni usmerjevalec mladih generacij. Idejno nevtralna šola je stvar preteklosti. V vseh ' vzgojnoizobraževalnih ustanovah nastajajo pomembne spremembe. S posodabljanjem' učnovzgojnih vsebin in z novimi predmeti prihajata v naše šole marksistična teorija in naša samoupravna praksa, toda še ne tako, kot bi bilo treba. Postavljeni smoter, naj vsako obliko vzgojnoizobraževalne ga dela prevevajo ideje marksizma in ,samoupravne prakse, se sicer uresničuje. Glede na potrebe in prejšnje pomanjkljivosti pa je treba reči, da poteka ta proces še vedno prepočasi. Uvedeni so novi predmeti, sedanji pa deloma posodobljeni. Izšlo je na stotine dopolnjenih izdaj učbenikov in priročnikov. Jez med učno teorijo in prakso se vedno bolj zmanjšuje. Začeta je akcija za organizirano maiksistično vzgojo in izobraževanje vseh prosvetnih delavcev, posebno komunistov; to mora postati stalna praksa.
Z zakonom je določeno, da morajo imeti kadri v vzgojnoizobraževalnih ustanovah
ustrezno strokovno izobrazbo, da morajo sprejeti politiko zveze komunistov in naše samoupravne družbe ter se boriti, da se uresniči. Kljub nekaterim odporom ti procesi dobro potekajo.
Ob podpori širše družbene skupnosti so bile izboljšane možnosti za izobraževanje otrok in mladine v nerazvitih predelih. Nasprotniki naše poli tke še niso doumeli velikega pomena, ki ga ima načelo solidarnosti — še posebno v izobraževanju. Letos smo skoraj vsem otrokom zagotovili štiriletno "šolanje, ne pa še osemletnega, čeprav smo tudi glede tega precej napredovali. Še vedno se torej pojavljajo novi nepismeni. Skrajni čas je, da se to konča. Pri opismenjevanju odraslih se rezpltati zelo razlikujejo, ker nekateri podcenjujejo to nalogo. Sprejeli smo družbeni dogovor o kadrovski poti tiki, ki omogoča razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta. Z zakonom je omogočeno, da si tisti, ki so končali šole za delavske poklice, lahko pridobijo tudi najvišjo izobrazbo. Na ožjem območju republike bo kmalu začelo delati 7 višjih šol za izobraževanje delavcev. V njih si bodo lahko absolventi šol za kvalificirane delavce pridobili višjo izobrazbo v svojem poklicu. Niso pa še izdelane metode za izobraževanje ob delu, čeprav so razčiščena temeljna stališča. Imamo težave z denarjem, vendar že sedaj več kot
20.000	študentov dobiva štipendijo in kredite, več kot 1000 jih je tudi štipendistov Titovega sklada.
V javni razpravi je predlog dokumenta „Enotni temelji osnovnega izobraževanja41, kmalu pa bomo dali v razpravo tudi dokumenta o skupnih temeljih srednjega izobraževanja ter o ustanavljanju in delovanju interesnih skupnosti za usmerjeno izobraževanje. Tako začenjamo preobrazbo vZgojno-izobraževalnega področja.44
— Pred kratkim je bila raz-šiijena seja komisije CK ZKS Srbije za idejno delovanje zveze komunistov na področju izobraževanja, , znanosti in kulture. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih za uresničitev reforme vzgoje in izobraževanja. Ali nam lahko poveste, kakšne ocene in katera, za nadaljnjo akcijo pomembna stališča so bila sprejeta?
„Razšiijena seja te komisije pomeni enega od konkretnih dogovorov za skupno prizadevanje vseh dejavnikov. Šprejete so bile širše politične opredelitve nalog. Del teh bodo morale uresničiti različne struk-
ture ; družbenopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti, strokovne, znanstvene in vzgojnoizobraževalne ustanove, organizacije združenega dela s področja gospodarstva in drugi. Akcijski načrt za uresničitev reforme je sestavljen iz raznolikih obveznosti. Natančna opredelitev le-teh, delitev in koordinacija dela so pogoj za uspešno akcijo. To je bilo temeljno spoznanje na tej seji komisije.
Z dosedanjimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, nismo še dobro organizirani. Na vseh frontah moramo biti enako aktivni, vendar tega še nismo dosegli. Čutimo nasprotovanja. V akcijah, ki jih začenjamo, ne smemo na to pozabiti. Ponujajo nam različne zasnove reforme, vemo pa, da je pravilna samo ena — tista, za katero se je odločila zveza komunistov. Zagotoviti moramo vztrajno in organizirano delo za njeno uresničitev. Navedel sem samo nekatere ocene, ki določajo smer našega delovanja. Lahko sklenem s tem, da pomeni dogovor, sprejet v komisiji, kakovostno izboljšanje v organizaciji in osmislitvi akcije za uresničitev reforme vzgojnoizobraževalnega sistema.44
— Ker gre za temeljito reformo izobraževanja v vsej Jugoslaviji, je nujno potrebno dogovarjanje vseh republik. Kako ocenjujete dosedanje sodelovanje med republikami in katera vprašanja je treba po vašem mnenju uskladiti?
„Dogovaijanje je potrebno piri našem političnem kot tudi vsakem drugem delovanju. Ni pa še dovolj razvito. Temeljna opredelitev zveze komunistov je bila vedno v tem, da je treba enako skrbeti za to, kar nas druži, kot spoštovati posebnosti pri vseh naših narodih in narodnostih. To moramo zagotoviti tudi pri vzgoji in izobraževanju naše mlade generacije, ki mora nadaljevati revolucijo; v tem je njena najpomembnejša naloga. Tako bomo izpolnili svoj dolg do naše revolucije in to naj bo naša obljuba ob letošnjem pomembnem jubileju.
Za vsako stopnjo vzgoje in izobraževanja morajo biti skupni temelji tako široki, da bodo mladi lahko spoznali kulturne in znanstvene dosežke vseh naših narodov in narodnosti. Le tako bomo še vnaprej razvijali bratstvo in enotnost med njimi. Bolj kot dosedaj moramo tudi združevati naše znanstvene in strokovne zmogljivosti in tako doseči večjo kakovost vzgojnoizobraževalnega dela.44
M. KNEŽE VIČ
Sveta Stajic, član sekretariata predsedstva PK SZDL Vojvodine
Demokratizacija izobraževanja, znanosti in kulture ter njihova revolucionarna preobrazba
Na uresničevalcu stališč in sklepov X. kongresa ZKJ temelji idejna in družbenopolitična dejavnost na vseh področjih družbenega življenja v SAP Vojvodini. Kongresna stališča spodbujajo nadaljnjo de- • mokratizacijo izobraževanja, znanosti in kulture ter revolucionarne spremembe teh področij, ki temeljijo na samoupravljanju.
Za sedanje procese je najbolj značilno to, da se lomijo tradi-'donalna pojmovanja o izobraževalni in znanstveni dejavnosti, o kulturnem in umetniškem ustvarjanju — tako glede njiho-
vega družbenega pomena kot njihovih nosilcev. Z ustanavalja-njem temeljnih organizacij združenega dela, z uveljavljanjem novih odnosov med delovnimi ljudmi in z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti prevzema delavski razred pravico in dolžnost, da ureja tudi odnose v družbeni reprodukciji; del te so izobraževanje, znanost in kultura. S tem se na teh področjih končujejo odnosi, za katere je Mara že v tridesetih letih preteklega stoletja dejal: intelektualec in delavec v proizvodnji sta se že tako oddaljila drug od drugega, daje
postala znanost skoraj povsod nasprotnica delavca, namesto da bi povečala delavčevo proizvodno moč v njegovo korist. Tako se je znanje ločilo od dela in mu nasprotuje.44
Kako pa so se v zadnjih tridesetih letih spremenili odnosi v SAP Vojvodini? Pred vojno je bila le približno polovica otrok deležna osnovnega šolanja — in to štiriletnega ali petletnega. Sedaj ima 98 % vojvodinskih otrok osemletno osnovno šolo. V 55 srednjih šolah je bilo pred vojno samo 11.000 učencev. V šolskem letu 1974/ 75 pa smo v prvi razred osnovne šole vpisali
23.000	otrok, v prve razrede 169 srednjih šol pa skoraj
26.000	učencev! Pred vojno je imela Vojvodina samo eno fakulteto, sedaj pa je na naših 12 fakultetah 37.000 rednih in izrednih študentov. V 25 raziskovalnih ustanovah dela okrog 1000 znanstvenikov. V 18 muzejih imamo okrog 700.000 eksponatov, razstavljenih pa jih je več kot 13.000. V Vojvodini izhaja več kot 140 revij in 64 časopisov v jezikih vseh naših narodov in narodnosti. V 80 znanstvenih in strokovnih knjižnicah imamo nad milijon, v več kot tisoč ljudskih in šolskih knjižnicah pa več kot 3,5 milijona knjig . . .
Vse to smo dosegli v narodnostno mešani Vojvodini — ob nenehni skrbi, da zagotovimo možnosti za čimbolj usklajen napredek vseh narodov in narodnosti. To, karustvaijamo, je res velikansko bogastvo socialističnega razvoja naše samoupravne skupnosti. Zato mi nikar ne zamerite, če ne govorim o gledališki umetnosti, arhivski dejavnosti, o razvitem radijskem omregu, prek katerega gredo oddaje v jezikih vseh vojvodinskih narodov in narodnosti, o televiziji, ki nastaja.
No, poleg vseh uspehov so bile tudi pri nas pomanjklji-
vosti, idejne zablode in odpori proti politiki zveze komunistov in razvoju samoupravnih odnosov. Tudi sedaj ne gre brez težav.
Deseti kongres ZKJ je delovnim ljudem jasno pokazal smer idejnopolitične bitke za humanizacijo vseh področij družbenih dejavnosti, ki se morajo bolj prilagoditi samoupravnemu socialističnemu razvoju naše družbe. Komunistom pa je kon-
gres naložil, da vodijo to bitko. Dragocene so dosedanje izkušnje, dosedanji rezultati. Ustvaijeni so potrebni temelji za razvoj vseh dejavnosti. Sedaj se je treba bojevati za kakovost dela in odnosov v izobraže-
vanju, znanosti in kulturi, v katerih morajo dosledno odsevati zgodovinski interesi delavskega razreda v boju za njegovo osvoboditev. Z reformo izobraževanja, ki šele sedaj dobiva jasno podobo, bo prek samoupravnih interesnih skupnosti omogočeno, da se-ti interesi ugotove in uresničijo. Politiko razvoja raziskovalne dejavnosti in povezavo znanosti z drugimi področji določajo delovni ljudje prek svojih samoupravnih organizacij ki delegatskega sistema v vseh samoupravno organiziranih družbenih strukturah. O razvoju kulturnega in umetniškega dela in ustvaijanju je že letos široka javna razprava v vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah. Vse te pozitivne družbene spremembe določajo tudijasno perspektivo za prihodnost. Tonam zagotavljajo uspehi v preteklem obdobju pa tudi odločna revolucionarna prizadevanja zveze komunistov v boju za nadaljnji socialistični razvoj naše druž; bene skupnosti.
Dejavnost komunistov in vseh drugih naprednih sil v SAP Vojvodini, organiziranih v socialistični zvezi, spreminja našo pokrajino. S tem prispevamo svoj delež k razvoju vse našo dežele, enakopravne skupnosti vseh narodov in narodnosti.
Zgodba o prijatelju______________________________________________________________________
Gledam svojega prijatelja Stepana Andrejeviča Mihljajeva, vedno polnega veselja do življenja, osredotočenega na svoj cilj in odločnega. Vedno se zanima za novosti v vzgoji in izobraževanju otrok, za vse, kar se dogaja okrog njega, in ne morem razumeti, da ima za seboj 55 let težkega življenja.
Šestnajst let je bil ravnatelj vaške srednje tobačne šole v Baškirski ASSR. O takih ljudeh bi
Arkadij Gajdar rekel: navaden življenjepis ob nenavadnem času.
Stepan Mihljajev se je rodil v revni vaški družini v Baškiriji. Ko je postal učitelj, je delal v šoli le nekaj mesecev, nato pa so ga leta 1939 poklicali v vojsko.
Vest o začetku velike domovinske vojne je dohitela Stepana Mihljajeva na vlaku, kije vozil veliko skupino mladih vojakov z vzhoda na zahod. Mlajši politični komisar Mihljajev je postal sekretar komsomolske organizacije 425. topniškega polka 132. strelske divizije.
Poleti in jeseni leta 1941 je lahko občutil vso grenkobo poraza in izčrpavajočih bojev s sovražnikom, ki jih je obkoljeval. Neke mračne oktobrske noči je skupina vojakov napadla sovražnike, presekala njihov obroč in prinesla na rokah težko ranjenega komandanta generala Sergeja Birjuzova, ki je s komaj slišnim glasom dejal: „Mladeniči, prvi težak izpit ste prestali. Prišel bo čas, ko bomo fašistom pokazali svojo moč . . .“
V	ognju težkih bojev s fašističnimi zavojevalci se je kalila in rasla vojaška spretnost sovjetskih vojakov in oficirjev. Nekdanji vaški učitelj je postal komandir topniškega diviziona.
Zgodaj spomladi leta 1944 so se hitlerjevci razjarjeni umikali; na desetine svojih tankov so spravili v malo ukrajinsko mesto Brodi. O tem, kako seje končala ta bitka, je pisal nekdanji komandant divizije, upokojeni general, heroj Sovjetske zveze T. Vehin: ,,Zelo dobro se vas spominjam, komandir 2. diviziona, major Mihljajev. Prvič sem vas spoznal v boju pod mestom Brodi, ko sO sovražniki prodirali proti štabu korpusa. Prijezdil sem na vaše položaje zato, da bi odbili sovražnikov napad. To se vam je mojstrsko posrečilo. Ogenj, ki je plamtel ob robu armad, ki so prihajale, je bil tako zelo učinkovit, da je nasprotnik pustil 17 zažganih tankov in
zbežal ...“	-
Nekaj dni zatem je na istem območju skozi marčevsko snežno zaveso eden od vodnikov diviziona Mihljajeva opazil hitlerjevce. Sovražnikova četa se je približala komandirjevi opazovalnici.
Major Mihljajev je bil v komandnem štabu s petimi vojaki obkoljen in ločen od svojih borcev. Diviziji je sporočil, naj začne streljati na območje, na katerem so bili tudi sami. Tudi major in pet borcev so začeli streljati iz opazovalnice proti sovražniku; tako se je sovražnikova četa znašla med dvema ognjema. Nemci niso mogli vzdržati navzkrižnega ognja;zbežali so, na visoki planoti pa zapustili več kot 80 mrtvih in ranjenih vojakov. Po tem boju so tovariši dejali majorju in njegovi peterici: „Če vas niso dosegle in zadele naše krogle, vas tudi sovražnikove ne bodo. Lahko greste do Bedina.44
Za izjemno hrabrost in vzdržljivost je prejel S. Mihljajev kar šestnajst odlikovanj, 23. septembra 1944 pa je bil z ukazom prezidija vrhovnega sovjeta SSSR proglašen za heroja Sovjetske zveze.
Ta pogumni topničar se je bojeval po vsej Poljdti. Njegovo ime in slavna dela te artilerijske divizije žive v spominu mnogih generalov veteranov velike domovinske vojne, opisana pa so tudi v prvem delu knjige „Slavni sinovi Baškirije44, ki jo je izdala baškirska državna založba. Jeseni leta 1945 seje bojevnik — pedagog vrnil k svojemu najljubšemu delu — učiteljevanju. Ždel je končati naravoslovno-geografsko fakulteto baškirskega državnega pedagoškega inštituta. Že trideset let posveča Stepan Andrejevič svoje organizatorske sposobnosti, odločnost, vztrajnost, bogate življenj&e izkušnje in znanje otrokom kolhoznikov in delavcev v sovhozu svoje rojstne vasi. Za izjemne zasluge na področju ljudskega prosvedje vanja mu je poddil prezidij vrhovnega sovjeta ruske federacije časten naziv „zadužni učitelj44. Nagradili so ga z jubilejno Leninovo medaljo, zmagal pa je tudi na socialističnem tekmovanju leta 1973 in 1974.
Ko je bil direktor vaške srednje šole, je Stepan Andrejevič oblikoval izreden pedagoški kolektivov katerem je delalo deset zaslužnih učiteljev. To so bili ljudje, ki so svoje izkušnje in dragoceno znanje, pa tudi tradicijo neutrudnega dela prenesli na mlajše kolege. Složni kolektiv učiteljev je spremenil to šolo v izobraževalni center, znan po vsej republiki. Iz te šole je priSo mnogo znanstvenikov in na stotine inženirjev ...
Miren in odločen pri svojem delu, vztrajen pri uresničevanju ciljev, skromen in zadržan v življenju... Stepan Andrejevič je postal zgled učiteljskemu kolektivu in učencem. Imel je pomembne družbenopolitične funkcije: hO je delegat rajonskega in vaškega sovjeta delavcev, član rajonskega komiteja KPSS, propagandist in vodja seminarjev na temo „Ideološki boj v sedanjem obdobju in nekatera vprašanja komunistične vzgoje delavcev44.
V	šolskem muzeju je veliko nagrad in pohval, ki jih je prejel kolektiv Stepana Andrejeviča. Skoraj 40 let so delali v šestih majhnih lesenih hišicah. Že prihodnje leto pa bodo začeli pouk v novi zgradbi.
Ob 30-letnici velite zmage sovjetskega naroda nad fašisti zaželimo Stepanu Andrejeviču, našemu tovarišu, prijatelju in sobojevniku veliko uspeha pri pedagoškem delu in veliko sreče!
V. LIPIN,
docent na katedri za zgodovino KPSS magnitogorskega pedagoškega inštituta
V	_____________,______________________________________________J
g^maja 1975 — St. 9  - •   '   PROSVETNI DELAVEC _■       '	■ .. ..	_STRAN 7
Predlog samoupravnega sporazuma za osnovne šole za leto 1975
Objavljamo predlog samoupravnega sporazuma za osnovne šde, analitično oceno in prilogi II. in IH.
Kar smo pripravili, je v skladu s priporočili zadnjega zbora delegatov in komisij sindikata, komisije za presojo in v sporazumu s jtomitejem za vzgojo in izobraževanje, zavodom SRS za šolstvo in
Tako smo pri popravljanju sporazuma upoštevali mnenja zgoraj Oštetih inštitucij, pa tudi mnenja šol, ki so nam poslale svoje Pripombe. Mislimo, da smo iz vsega, kar je bilo rečeno, napisano in predlagano, sestavili sporazum, kije dosti blizu željam in zahtevam prosvetnih delavcev, čeprav se seveda zavedamo, daje to, kar pokljamo kot predlog, vendarle samo kompromis med željami in Možnostmi. Mislimo, da je treba nastajanje sporazuma in tudi spo-fazum jemati kot vmesno stopnjo nastajanja novih odnosov na pod-r°čju delitve.
Kot vidite, nazivov letos nismo mogli uveljaviti. Prav. Naredili Pa smo pomemben korak naprej. Komite za vzgojo in izobražene se je obvezal, da bo do decembra 1975 uredil vse potrebno, da bi nazivi dobili svoje msto v šolskem sistemu.
Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki republiške zveze kndikatov Slovenjje, zavoda SRS za šolstvo, RIS, naše skupne komisije in republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, smo Se sporazumeli v naslednjem:
1-	Skupaj z zavodom SRS za šolstvo in pedagoškim inštitutom izdela republiški zavod za zaposlovanje nomenklaturo pedagoškihpoklicev.
2. Pedagoici inštitut pripravi do septembra 1975 predlog delovnih nazivov.
2-	Republiški svet Zveze sindikatov pripravi v sodelovanju z republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje predlog častnih nazivov za zaslužne delavce.
4- Ustanovi se delovna skupina, ki bo sodelovala s komisijo za pripravo samoupravnega sporazuma in do 15. maja uskladila in pripravila predlog samoupravnega sporazuma, ki bo temeljil na primerjanju značilnih delovnih mest, vendar brez uporabe nazivov.
Rezultat je torej očiten in 4. točka tega sporazuma je že uresničena v novem predlogu sporazuma (82. člen).
Kot vidite, so torej prizadevanja usmerjena k cilju, ki smo si ga ^stavili na obeh zborih. Komisija meni, da ni več nobenega razloga 23 čakanje in da lahko šolam poijemo soglaša v podpis.
Danes objavljamo v prosvetnem delavcu" besedilo sporazuma, no 20. maja naj bi šde poslale soglasja, hkrati pa bomo začeli Postopek pri komisiji za presojo.
Tako rešitev smo našli v sporazumu s sindikatom in na njegov predlog.
In sedaj k sporazumu:
1-	Sporazum je očiščen večine elementov pravilnika o delitvi OD. Uporablja se torej lahko samo kot instrument za dogovarjanje o merilih za razporejanje dohodka za delitev sredstev za osebne dohodke.
2-	Izdelati bo treba torej še poseben pravilnik o delitvi OD in det o sistemizaciji za vsako šolo posebej, ali pa sporazumno za več šol v okviru skupnosti osnovnih šol v občini, regiji ali republiki.
■ Kar se na osnovi sporazuma izračuna, je masa sredstev za OD. Iz te mase se izloči:
a) 2% za nagrajevanje nadpoprečnih delovnih uspehov (čl. 18) h) 12 % za minulo delo (člen 32) c) 8 % po členu 82, če se šda za to odloči in č) 5 % za stalnost (33. člen)
Tako zmanjšana masa OD predstavlja osnovo za delitev. Posamezni delavec pa na osnovi pravilnika o delitvi OD pridobiva pravice do dohodkov a), b), c) ali č), oziroma dodatkov iz členov 30,31, 34 (g)ej obseg dela v AODM), 35, 36 in 38.
Kot vidite, smo pri učiteljskem poklicu opustili pripravnica in uvedli 3 stopnje do poklica učitelj (čl. 25). Pravinik o delitvi OD naj bi določil, koliko manjši OD naj ima učitelj začetnik brez strokovnega izpita od drugega oziroma tretjega.
26. člen pušča odprta vrata za nazive. y 27. in 29. člen postavljata specializante na svoje mesto.
'■ 34. člen določa normative, ki pravzaprav ne sodijo v sporazum in jih bomo v nadaljnjem poteku sporazumevanja prepustili drugim aktom. Ker pa teh zaenkrat ni, skušamo s tem, kar je v splošni rabi, doseči nekakšno poenotenje pogledov na te pro-s bleme.
•	Skupna komisija se zaveda, da bo treba šolam pri sestavljanju pravilnikov o delitvi OD pomagati in že pripravlja vzorčni osnutek.
Na prvem zboru delegatov (do 15. maja) bo najbrž že pri-q Pmvljen.
•	Vrednost točke se izračuna iz 20. člena in 22. člena, upošte-vajoč 19. člen, ki govori o limitu sredstev. Žal je tako, da ustavne pravice o svobodni merjavi ne moremo v celoti uresničiti. Boriti se bomo morali za uveljavljanje 7. in 8. člena, ki nakazujeta, kako naprej. Menimo, da je v sporazumu zastavljena usmeritev k temu, da nas bo končno družba začela upoštevati kot ustvarjalce in realizatorje programov izobraževanja in da bo končno spoznala, daje treba programe plačati, ali pa reči, da se naj zmanjšujejo. Tega nam ne bo mogla dopustiti in bo morala pristati na prerazporeditev narodnega dohodka v korist izobraževanja in prekiniti s sedanjim odnosom do našega področja delovanja. Zagotoviti bo morala poleg resolucij in novih zahtev tudi sredstva za njihovo realizacijo, vendar ne na račun zastoja osebnih dohodkov v izobraževanju. Končno jo bo k temu prisilila tudi kadrovska situacija, ki je prav gotovo nismo zakrivili prosvetni delavci.
Za sedaj menimo, da bi vrednost točke izračunali po novem jP0,,azumu bruto 15,90 din. To pomeni neto 11,20 din. Dobro, to t Predpostavka. Imamo izračune, ki kažejo, da bi bilo to realno. °*no videli, kako se bodo naša predvidevanja potrdila, ko bomo ^ RlS izračunali maso.
JKUpna KOMISU A UDELEŽENCEV ^MoUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA
osnovne šole
-•UBLJANA, Trg 9. maja 1, p. p. 10
PREDLOG APRIL 1975
Delavci v združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v osnovnih šolah
SKLENEJO
na podlagi zakona o samoupravnem sporazumevanju irt dmžbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev (Ur. 1. SRS 26-234/73)
Samoupravni
sporazum
o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev v združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v osnovnih šolah.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v osnovnih šolah (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazumevanja) določajo in urejajo s tem samoupravnim sporazumom - v skladu z načeli samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja — osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v skladu z načelom delitve po delu, v skladu z rastjo produktivnosti dela ter v skladu z načelom solidarnosti.
2.	člen
Ta samoupravni sporazum je dogovor med udeleženci, ki se s podpisom tega sporazuma zavezujejo, da se bodo dosledno ravnali po splošnih in posebnih določilih, sprejetih s tem sporazumom.
3.	člen	1
Udeleženci sporazumevanja bodo pri delitvi dohodka upoštevali, da delijo rezultate svojega in družbenega dela.
S sporazumom bodo zagotovili, da bo razmerje razporeditve dohodka na del za razrešitev, materialne osnove združenega dela in na del za osebno in skupno porabo ustrezalo družbenoekonomskim normam in rezultatom dela. Ravnali bodo tako, da bodo čimbolj i dosledno uresničevali načelo delitve po delu in zagotavljali tako delitev osebnih dohodkov, ki bo ustrezala rezultatom dela in poslovnim uspehom združenega dela in vsakega posameznega delavca.
4.	člen
Pri ocenjevanju dela in poslovnih uspehov ter pri zagotavljanju pogojev, ki vplivajo na doseženi dohodek, bodo udeleženci sporazumevanja upoštevali:
-	resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije;
-	posebno družbenopolitično odgovornost delavcev pri vzgojnoizobraže-valnem delu;
-	enakopravnost delavcev v skladu z načelom delitve po delu;
■ - odpravljanje razlik v osebnih dohodkih delavcev na delovnih mestih, ki niso rezultat dela;
-	da sc sredstva za osebno in skupno porabo lahko povišujejo samo v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma in v sorazmerju s povečanjem doseženega dohodka ter večjimi delovnimi in poslovnimi rezultati.
II.	OSNOVE IN MERILA ZA UGOTAVLJANJE IN RAZPOREJANJE CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA
5.	člen
Udeleženci sporazumevanja ustvarjajo celotni dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo. Svobodna menjava dela se opravlja neposredno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti.
6.	člen
V skladu z določbami prejšnjega člena ter veljavnimi predpisi s področja ugotavljanja in razporejanja dohodka predstavljajo celotni dohodek posameznega udeleženca sporazumevanja:
-	sredstva, za katera so se udeleženci sporazumevanja dogovorili z delovnimi ljudmi, organizacijami združenega dela in interesnimi skupnostmi za realizacijo vzgojnoizobraževalnega programa;
-	sredstva, ki jih udeleženci sporazumevanja ustvarijo, če šola ali njeni deli poslujejo na enak ali podoben način kot delovne organizacije na področju proizvodnih dejavnosti, kot so npr.: kuhinje, delavnice, internati, šolske-proizvodne zadruge ipd. upoštevajoč specifičnost šolskega proizvodnega dela in uslug, kijih nudijo. Podrobnejša merila za delitev osebnih dohodkov delavcev, ki so zaposleni v teh dejavnostih, določajo pravilniki o delitvi OD šol ali zavodov, ki se ukvarjajo z naštetimi dejavnostmi.
7.	člen
Celotni dohodek zajema finančno ovrednoten delovni program šole, pri čemer se upoštevajo naslednji kalkulativni elementi cene izobraževanja:
-	sredstva za materialno poslovanje šole v višini, ki zagotavlja izvajanje
materialne osnove izobraževanja;
-	amortizacija - najmanj v višini predpisanih stopenj;
-	sredstva rezervnega sklada;
-	sredstva za zakonske obveznosti in samoupravno dogovorjene obveznosti;
-	sredstva za osebni dohodek delavcev;
-	sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev — sklad skupne porabe.
Na podlagi kalkulativnih elementov cene izobraževanja ovrednoten delovni program v zbirnem obrazcu predstavlja celoto (100%). Notranja struktura elementov je za posameznega udeleženca sporazuma v obdobju, za katerega je program sprejet, obvezna.
8.	člen
Celotni dohodek ustvarjen z delom se šteje za družbeno upravičen, če šola izpolni dogovorjeni program dela.
1) Šola mora izdelati delovni program, iz katerega morata biti razvidna obseg in kakovost opravljenih nalog, tako da je moči na osnovi delovnega načrta izračunati višino potrebnih sredstev za opravljeno delo upoštevajoč kalkulativne elemente iz 7. člena.
b)	Če je šola opravila delovni program tako po količini kot po kakovosti, imajo delavci šole pravico do dogovorjenih (enakih) osebnih dohodkov ne glede na to, ali je dohodek večji, manjši ah enak.
c)	Če je šola presegla program dela, imajo delavci šole pravico do sorazmerno večjih osebnih dohodkov, če je temu ustrezno večji tudi dohodek.
Kadar delavci v šoli ne izpolnijo delovnega programa ali če delovni program upravičeno presežejo, je to razlog za spremembo višine dogovorjenega dohodka.
Šteje se, daje bil dogovorjeni program dela izpolnjen v predvidenem času, obsegu in kakovosti, če pristojna izobraževalna skupnost in šola ne ugotovita drugače.
obsega in kakovosti delovnega programa;
- sredstva za modernizacijo in razširitev
9.	člen
Udeleženci sporazumevanja namenijo za materialne stroške poslovanja najmanj tolikšen del doseženega celotnega dohodka, da zagotove obseg in kakovost poslovanja, ki ju narekujejo vzgojnoizobražcvalni programi in delovni načrti v skladu 's pedagoškimi načeli vzgojnoizobraževalnega procesa, načela smotrnega poslovanja, predpisi, sklenjeni dogovori ipd. S pravilnikom o vodenju knjigovodstva se določi, kateri stroški posameznih udeležencev sporazumevanja se štejejo za materialne stroške poslovanja.
Dohodek šolskih kuhinj, šolskih proizvodnih zadrug, šolskih delavnic, šolskih internatov in dnigih obšolskih dejavnosti se obravnava ločeno od sredstev za redno dejavnost šole. Za te dejavnosti se vodi v knjigovodstvu posebna evidenca dohodkov in izdatkov.
Glede določanja osebnih prejemkov oziroma izdatkov, ki se štejejo za materialne stroške poslovanja, udeleženci sporazumevanja upoštevajo v tem sporazumu določena merila in kriterije.
10.	člen
Doseženi dohodek udeleženca sporazumevanja je celotni dohodek zmanjšan za:
-	materialne stroške poslovanja,
-	amortizacijo po predpisanih stopnjah,
-	pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti.
11.	člen
Udeleženci Sporazumevanja razdelijo doseženi dohodek za:
-	osebne dohodke,
-	za sklade: rezervni sklad, poslovni sklad, sklad skupne porabe.
12.	člen
Doseženi dohodek razdelijo udeleženci sporazumevanja vsako leto z zaključnim računom, delitev med letom pa usmerjajo s finančnim načrtom.
Izplačila osebnih dohodkov se med letom obračunavajo kot akontacije, dokončno pa z zaključnim računom.
Udeleženci sporazumevanja se obvezujejo, da bodo del dohodka, ki ga bodo ustvarili neodvisno od rezultatov dela in svojega-poslovanja, razporejali v pretežni meri za razširitev materialne osnove združenega dela in za družbeni standard, ne pa za osebne dohodke.
13.	člen
Zaradi racionalnega trošenja sredstev udeleženci sporazumevanja izdelajo finančni načrt, s katerim zagotavljajo normalno obnavljanje sredstev združenega dela (amortizacija zgradb in opreme), sredstva za materialne izdatke in sredstva za rezerve, sredstva za dvig delovne storilnosti ter sredstva za svojo osebno in skupno porabo.
S takim razporejanjem dohodka delavci zagotavljajo:
-	izvajanje delovnega programa po obsegu,
-	dogovorjeno kvaliteto vzgojnoizobraževalna dela,
-	razširjanje in bogatitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja,
-	ekonomske in druge pogoje, ki spodbujajo interese delavcev za dobro gospodarjenje, za racionalno organizacijo in izvajanje učno vzgojnega programa,
-	materialne pogoje, ki bodo omogočili uresničevanje socialne varnosti in stabilnosti delavcev.
S finančnim načrtom določena strukturna razmerja iz 7. člen so obvezna. Korektura se lahko izvede le ob upoštevanju določil 8. lena sporazuma.
14.	člen
Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke se v tem sporazumu določajo in usklajajo tako, da se z njimi zagotovi:
-	dosledno uveljavljanje načela nagrajevanja po delu,
-	da je delitev osebnih dohodkov urejena tako, da spodbuja neposredni interes delavcev za uspešno delo,
-	da se sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delijo v sklade z načelom vzajemnosti in solidarnosti.
15.	člen
Da bi se uresničila načela in določila iz 13. člena tega sporazuma, se udeleženci dogovorijo, da bodo enotno določali sredstva:
-	za oblikovanje sredstev za osebne dohodke v skladu z uspešnostjo dela,
-	,za oblikovanje sredstev za skupne potrebe delavcev,
-	za določanje osebnih prejemkov, ki bremenijo sredstva za materialne izdatke.
III.	OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
16.	člen
Sredstva za osebne dohodke se razdelijo s finančnim načrtom:
-	na sredstva za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov, .
-	na sredstva za nagrajevanje nadpoprečnih delovnih uspehov delavcev.
17.	člen
Letni bruto znesek za osebne dohodke se oblikuje tako, da se seštevajo tele dogovorjene osnove:	.	v
-	vrednosti delovnih mest, ki so določene na osnovi analitične ocene delovnih mest;
-	minulo delo;
-	dodatek za stalnost;
-	dodatek za delo v kombiniranih oddelkih;
-	dodatek za delo na oddaljenih in višinskih šolah;
-	dodatek na hospitacijskih in eksperimentalnih šolah;
-	dodatek za uvajanje pedagoških inovacij;
-	dodatek za šole z italijanskim učnim jezikom;
-	dodatek za dvojezične šole;
-	dodatki za podaljšan delovni čas;
-	dodatki za nočno delo;
-	dodatki za nedeljsko delo;
-	.dodatki za delo ob zveznih in republiških praznikih;
-	dodatki za deljen delovni čas;
-	osebni dohodki in prejemki po pogodbah o delu (civilno-pravna razmerja).
18.	člen
Udeleženci se sporazumejo, da bodo iz sredstev za osebne dohodke s finančnim načrtom izločili najmanj 2 % sredstev za nagrajevanje nadpoprečnih delovnih uspehov.
Sredstva iz prejšnjega odstavka razdelijo podpisniki sporazuma samo tistim delavcem, za katere na podlagi kriterijev, ki so določeni v njihovem splošnem aktu, ugotovijo, da njihovi delovni uspehi pomembno odstopajo od izpolnjevanja delovnih nalog glede na obseg in kakovost opravljenega dela. Udeleženci sc dogovorijo, da bodo izdelali za nagrajevanje nadpoprečnih delovnih uspehov kriterije, ki jih bodo upoštevali pri izdelavi samoupravnih aktov o delitvi osebnega dohodka šole.
19.	člen
Pri določanju vsakoletnega zneska dogovorjenih sredstev za osebno in skupno porabo podpisniki upoštevajo splošna razmerja v delitvi družbenega proizvoda, ki so predvidena v družbenem planu SR Slovenije in določena v vsakoletni resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije.
20.	člen
Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas v normalnih razmerah ter dosega normalen delovni
uspeh, mora znašati najmanj 60 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko.
Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen 100% individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem osnovnem uspehu udeleženca samoupravnega sporazuma.
60 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu je tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljujeta samoupravni sporazum za najmanj zahtevno tipično delovno mesto.
Najnižji .osebni dohodek se med letom usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov.
Najvišji osebni dohodek
Najvišji osebni dohodek je določen z največjim številom točk po AODM, ki je osnova za določanje vrednosti vseh delovnih mest na šoli in z drugimi določili tega sporazuma.
Življenjski stroški in osebni dohodki
Pri usklajevanju osebnih dohodkov zaradi rasti življenjskih stroškov je potrebno ob razpoložljivem dohodku upoštevati:
-	uresničevanje družbenoekonomske politike tekočega leta;
-	vpliv gibanja življenjskih stroškov za realne osebne dohodke;
-	že doseženo rav^n poprečnega osebnega dohodka pri udeležencu samoupravnega sporazuma;
-	delovanje samoupravnega sporazuma dejavnosti glede možnosti povečanja osebnih dohodkov.
21.	člen
Vrednotenje delovnega mesta obsega:
vm. SKUPINA
POKLICI V R.ANGU INŽENIRJA
Poklici, za katere se zahteva izobrazba višjih šol in prvostopenjskega študija na fakulteti.
POKLICI, KOT SO NA PRIMER:
sekretar šole, vodja računovodstva,
vodja tehničnih služb, vodja pisarne,
višja medicinska sestra, predrftetni
učitelj, defektolog, logoped, knjižničar,	Predmetni
socialni delavec in drugi	učitelj	420	2,80
IX. SKUPINA
POKLICI V RANGU DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA
Poklici, za katere se zahteva izobrazba visokih šol in fakultet.
POKLICI, KOT SO NA PRIMER: dipl. ing., zdravniki, pravniki, ekonomisti in drugi, ki ne opravljajo pedagoškega poklica, profesor, šolski pedagog, šolski psiholog, šolski knjižničar ter vse vrste šolskih defektologov po istih nazivih kot
profesor	Profesor	480	3,20
v samoupravnem sporazumu dejavnosti. in svojem samoupravnem aktu vendar naj ta dodatek ne presega 5 % osebnega dohodka delavca.
34.	člen	j
Za šole, ki imajo 16 oddelkov, se šteje, da imajo normalen obseg dela. ' j šolah, ki imajo manj kot 16 oddelkov, se upoštevajo pri strokovnih, vodilu''1 in vodstvenih delavcih naslednji normativi:
-	strokovne službe: na 600 učencev 1 strokovni delavec, na 800 učencev 2 strokovna delavca, nad 800 učencev 3 strokovni delavci.
Gornjo mejo števila učencev določajo merila TIS pristojne občine.
-	Vodje podružničnih šol, pomočniki ravnateljev in ravnatelji imaj° naslednjo učno obveznost:
-	vodja podružnične šole poučuje v svojem razredu in ima polno učne obveznost, če ima podružnična šola 8 oddelkov. Učna obveznost se n"1 zniža za 1 učno uro za vsak nadaljnji oddelek.
-	Pomočnik ravnatelja poučuje, če ima šola 22 oddelkov, 10 učnih niza vsak nadaljnji oddelek se mu zniža učna obveznost za 1 učno uro. Pri 3_-oddelkih pomočnik ravnatelja nima učne obveznosti. Šola ima dva pomoč' nika ravnatelja, če ima več kot 42 oddelkov.
-	Ravnatelju osnovne šole, ki ima 6 oddelkov, se zniža učna obvezno*1 za 8 učnih ur, za vsak nadaljnji oddelek se mu učna obveznost zniža na 2 učni uri. Pri 12 oddelkih ravnatelj nima učne obveznosti.
V šolah, ki imajo več kot 16 oddelkov, in šolah, ki imajo podružničn6 šole, male šole, priključene oddelke VVZ, POŠ, večerne šole, šolske kuhinj6 in podobno, zaradi česar imajo posamezni delavci večji obseg dela, je treba pri nagrajevanju teh delavcev upoštevati zlasti večje znanje in sposobnost dodatno odgovornost, polivalentnost, posebne delovne pogoje, ki mora]0 biti upoštevani, ko se določa vrednost delovnih mest teh delavcev na osno'1 kriterija: obsega dela v AODM.
Taka delovna mesta so: tajnik, računovodja, vodja podružnične šok' pomočnik ravnatelja in ravnatelj.
1.	ZNANJE
1.	1. poklic in poklicno izobrazbo
1.	2. dodatno funkcionalno znanje
1.3.	delovne izkušnje
2.	ODGOVORNOST
2.	1. odgovornost za opravljeno delo
2.	2. odgovornost za delo drugih
3.	NAPOR
3.	1. umski napor
3.	2. napor pri delu z ljudmi
3.	3. fizični napor
4.	DELOVNI POGOJI
4.	1. nevarnost nezgod in obolenj
4.	2. mikroklima
4. 3. ropot
4. 4. povečana raznovrstnost in zahtevnost dela 4. 5. povečani obseg dela
Osnove in merila za vrednotenje posameznih zahtev in pogojev delovnih mest so opisane v analitični oceni delovnih mest, ki je sestavni del tega člena (Priloga L).
22.	člen
V letu 1975 se lahko uporabijo indeksi, ki so usklajeni z Resolucijo o ekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1975.
Vrste poklicev in delovnih nazivov ter določitev poprečnih razmerij med vrstami poklicev z ozirom na poklic, odgovornost, napor in delovne pogoje so določeni kot sledi:
L SKUPINA
NAJOŽJE USMERJENI POKLICI
Poklici za dela ah delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnega usposabljanja, oziroma za katera se je mogoče usposobiti v zelo kratkem času na delovnem mestu. Priučeni delavci z nepopolno osnovno šolo.
POKLICI KOT SO NA PRIMER: nepriučeni delavec, pomivalka, perica itd.
Tipičen poklic kot primer:
Popr.
točkovna
vrednost
VODSTVENA IN VODILNA DELOVNA MESTA
Delovna mesta, za katera se zahteva pedagoška izobrazba in praksa, strokovno organizacijske sposobnosti in široka družbenopolitična angažiranost.
POKLICI, KOT SO NA PRIMER: ravnatelj in pomočnik ravnatelja
Ravnatelj do 625
4,17
Index
Pomivalka 150
1,00
23.	člen
Za delavce, ki so končali visoko, višjo ali srednjo šolo in ki prvič nastopijo delo, šola uredi pripravništvo z namenom, da si pridobijo delovne izkušnje s praktičnim delom v svoji stroki.
Pripravniška doba traja 6 mesecev do dve leti.
Usposabljanje pripravnikov ureja samoupravni akt šole.
24.	člen
Ko diplomant pedagoške kadrovske šole prvič nastopi delo v delovni organizaciji, se ga lahko razporedi na delovno mesto učitelja začetnika brez strokovnega izpita. Strokovni izpit mora kandidat opraviti najkasneje v 5 letih. Po opravljenem strokovnem izpitu se šteje, kot da je opravil izpit po preteku dveh let in se ga razporedi na delovno mesto učitelja začetnika.
Pedagoškim delavcem, za katere ni predpisan strokovni izpit, še šteje, kot da so opravili strokovni izpit po dveh letih dela.
25.	člen
Pedagoški delavci so lahko razvrščeni na naslednja delovna mesta:
-	učitelj začetnik .brez strokovnega izpita praviloma od 0 db 2 let delovne dobe,
-	učitelj začetnik s strokovnim izpitom praviloma nad 2 do 5 let delovne dobe,
-	učitelj od 5 let delovne dobe dalje.
26.	člen
Delavcu, ki je s pedagoškim delom dosegel z zakonom ali družbenim dogovorom priznan naziv, se osebni dohodek poveča v skladu s pogoji za pridobitev naziva in z delom, ki ga opravlja.
27.	člen
Delavcu, ki je po končani visoki šoli ali fakulteti dosegel javno priznano specializacijo, se lahko število točk za delovno mesto poveča, če je specializacija pogoj za zasedbo delovnega mesta. Tako delovno mesto mora biti utemeljeno in sistemizirano v aktu o sistemizaciji delovnih mest šole.
H. SKUPINA
OZKO USMERJENI POKLICI
Zahtevajo določeno organizirano usposabljanje. Zadošča nedokončnana osnovna šola in dodatni tečaji za priučite v. Potrebna je krajša priučitev do 6 mesecev.
°OKLICI, KOT SO NA PRIMER: nažilke, kuh. pomočnice, likarice, vratar, kurir, telefonist itd.	Snažilka 190
III. SKUPINA
SPECIALIZIRANI POKLICI
Poklici ozke usmeritve, za katere se zahteva dokončana osnovna šola in dokončano organizirano usposabljanje po zakonu o poklicnem izobraževanju učnih razmerij in dopolnilni tečaji za priučitev.
POKLICI, KOT SO NA PRIMER: varuška otrok, otroška negovalka,
-pisarniški delavec, kurjač, bolničarka	Pisarniški
td.	delavec	260	1,70
V.	SKUPINA
POKLICI ŠIROKEGA PROFILA
Poklici širše usmerjenosti, za katere se zahteva izobrazba poklicne šole.
POKLICI, KOT SO NA PRIMER: hišnik, glavna kuharica v šolah in
domovih, strojepiska, kuharica, itd.	Hišnik	300	2,00
V. SKUPINA SPECIALISTI
V osnovnih šolah jih ni.
28.	člen
Stopnjo izobrazbe za delovna mesta pedagoških delavcev določa zakon o osnovni šoli, podrobneje pa akt o sistemizaciji delovnih mest doma, šole in drugih.
29.	člen
Če ima delavec na delovnem mestu višjo strokovno izobrazbo, kot se zahteva za delovno mesto, na katerem dela, se tak delavec razporedi po delovnem mestu in v značilno skupino po strokovni izobrazbi, ki jo zahteva sistemizirano delovno mesto. s
30.	člen
Delavcu, ki ima nižjo strokovno izobrazbo ali strokovno usposobljenost, 1,30 kot se zahteva na delovnem mestu, na katerem dela oziroma dela na delovnem mestu, kjer se zahteva izobrazba alternativno, delo pa uspešno opravlja, se odbija določen odstotek od razlike med številom točk med zahtevano in njegovo dejansko izobrazbo.
Odbitki so naslednji:
-	70 % razlike,	če ima delavec vec kot	15	let delovne dobe	v	stroki
—	50 % razlike,	če ima delavec več kot	20	let delovne dobe	v	stroki
-	30 % razlike,	če ima delavec več kot	25	let delovne dobe	v	stroki
Ko delavec izpolni 30 let delovne dobe	v stroki, se šteje,	kot da ima
zahtevano strokovno izobrazbo. Kriterij znanje se tako lahko popravi le za eno stopnjo.
31.	člen
Osebni dohodek delavcev — pripravnikov
Delavcu - pripravniku gre akontacija-osebnega dohodka v višini:
-	pripravniku s srednjo izobrazbo največ 70 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu;
—	pripravniku z višjo izobrazbo največ 90 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu;
—	pripravniku z visoko izobrazbo največ 105 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pripravnikova akontacija osebnega dohodka je lahko do 20 % višja od dogovorjene v prejšnjem odstavku, če ima udeleženec samoupravnega sporazuma izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha, ali če je njegov pripravniški staž daljši kot eno leto. Tako določena akontacija osebnega dohodka se poveča za dodatke za težje delovne razmere skladno z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
35.	člen
Gsebni dohodek izračunan po analitični oceni delovnih mest se poveča;
-	učiteljem, ki poučujejo v oddelkih za usposabljanje otrok z motnja!"1 v telesnem in duševnem razvoju, šol z italijanskim učnim jezikom, do 15 f<\ učiteljem z dvojezičnim poukom do 20 %; če je pouk v treh oddelk"1 kombiniran, znaša lahko skupno povečanje največ 20 %, oziroma 25 % na dvojezičnih šolah;
-	učiteljem, ki poučujejo v kombiniranih oddelkih z 2 razredor"3 osnovne šole, do 15 %, v kombiniranih oddelkih z več razredi do 20 %.
Dodatke določijo pristojne TIS oziroma RIS skladno'z regionalni"11 sporazumi.
36.	člen
Hospitacijske šole oziroma učitelji, ki opravljajo na teh šolah poseb"6 naloge, dajejo hospitacije, uvajajo nove oblike dela imajo pravico 4° povečanega OD do 20 %.
Učiteljem na šolah, ki uvajajo pedagoške inovacije do 25 % na OE' izračunan po AODM.
Eksperimentalne šole, oziroma učitelji, ki sodelujejo pri eksperim""' talnem delu, imajo pravico do povečanega OD do 30 %.
O tem, katera šola šteje v gornji kategoriji, oziroma kateri učitelji imaj0 pravico do dodatkov iz tega člena, določa ZŠ SRS sporazumno s šol" oziroma učiteljem in pristojno TIS, oziroma RIS.
37.	člen	|
Težja delovna mesta v osnovnih šolah se vrednotijo tako, da se vredno*'
izračuna po kriterijih analitične ocene delovnih mest za dodatek, ki določi šola sporazumno s temeljno izobraževalno skupnostjo.
Dodatki za težja delovna mesta se izračunavajo po kriterijih kategod' zacije težjih delovnih mest pristojne temeljne izobraževalne skupnosti.
38.	člen
Učiteljem, ki kvalitetno delajo ter so družbenopolitično aktivni 111 vztrajajo na težkih mestih in oddaljenih delovnih mestih dalj časa, se priz"3 dodatek na stalnost.
Dodatek na stalnost se dodaj,a v višini od 30 do 100 % na doseženi osebi" dohodek učitelja na takem delovnem mestu.
O višini dodatka odloči pristaja temeljna izobraževalna skupnost sklad"" z regionalnim sporazumom in v sporazumu z republiško izobraževal"" skupnostjo.
IV.	IZPLAČILA
) KI BREMENIJO OSEBNE DOHODKE
39.	člen
Za delo v nočnem delovnem času zagotovijo delavcu udeleženci sp"' razuma dodatek v višini 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije OE na redni delovni čas.
Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. ure do 5. ure, oz. do 6. urt’ naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno.
40.	člen
Za delo na dan nedelje zagotovijo delavcem udeleženci sporazui"11 dodatek v višini 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije oseb""?9, dohodka za redni delovni čas.
41.	člen
Za delo na dan zveznega ali republiškega praznika zagotovijo delavce"1 udeleženci sporazuma poleg zakonsko določenega nadomestila oz. doseže"0 akontacije osebnega dohodka še dodatek v višini 50 % obračunske osnov"' oziroma dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas.
42.	člen
Udeleženci sporazuma lahko določijo za deljen delovni čas dodat"*1 delavcu, če traja prekinitev delovnega časa med dopoldansko in pop"1' dansko izmeno:
Dodatek za deljen delovni čas znaša največ 300 dinarjev (bruto) i"° sečno, če traja prekinitev delovnega časa več kot eno uro, in največ 60' dinarjev (bruto) mesečno, če ta prekinitev traja dve uri ali več.
Udeleženci sporazuma se bodo posebej sporazumeli, kaj se šteje Pr pedagoškem delu kot deljen delovni čas.
43.	člen	.
Znesek nadomestila za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižji od 90 *
mesečnega neto osebnega dohodka delavcev, izplačanega v preteklem ko*0' darskem letu.
Tako določeno nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje, kot " ga dosegel delavec, če bi delal.
44.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole udeležencev sporazumevanja f dolžan poimensko obravnavati izplačila iz naslova civilnopravnih razmerij ^ presojati upravičenost sklenjenih pogodb.
V PREJEMKI IN IZDATKI,
KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE
VI. SKUPINA DELOVODJE
V osnovnih šolah jih ni.
VIL SKUPINA POKLICI TEHNIKA
Poklici tehnika in temu podobni poklici, za katere se zahteva izobrazba štiriletnih srednjih šol.
POKLICI, KOT SO NA PRIMER:
knjigovodja, blagajnik, ekonom,
statistik, analitik, stenodaktilograf,
laborant, medicinska sestra, tajnik,
računovodja, učitelj, strokovni učitelj,
rčitelj praktičnega pouka, vzgojitelj itd. Učitelj 360
2,40
32. člen
Nagrajevanje po minulem delu
Podpisniki se dogovorijo, da bodo minulo delo obračunavali glede na
delovno dobo:
-	delavcem	nad	1 do	5	let del. dobe	1 %
-	delavcem	nad	5 do	10	let del. dobe	2 %
-	delavcem	nad	10 do	15	let del. dobe	4 %	.
-	delavcem	nad	15 do	20	let del. dobe	6 %	-
-	delavcem nad 20 do 25 let del. dobe	--	8 %
-	delavcem nad 25 do 30 let del. dobe	10%
. - delavcem nad 30 let delovne dobe	12 %
33. člen
Ovrednotenje stalnosti
Udeleženci samoupravnega sporazuma dejavnosti, ki zaradi prekomerne fluktuacije delavcev uvajajo posebno stimulacijo stalnosti, lahko to določijo
45. člen
Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja znašaj"' - za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur največ 90 dinarjev;
- - za čas odsotnosti več kot 12 ur največ 140 dinarjev;
Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 160 dinarj"'1' V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre ^ prenočevanje največ 70 dinarjev.
Dnevnice so za vse delavce enake.
Dnevnice in stroški prenočevanja gredo pod enakimi pogoji tudi učence"1 v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.
46. člen
Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini,' ki velja Z9 republiške upravne organe.
Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki so pri svojem p"5*0 vanju vezani tudi na maloobmejni promet, določijo v svojem samouprav"""1
sporazumu ali v družbenem dogovoru za območje višino dnevnice potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur.
■1>
47.	člen
Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene znaša ■fcjveč 1,50 din za prevoženi kilometer.
48.	člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ 1200 din.
Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni Primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za ločeno Oljenje in višino nadomestila določijo samoupravni sporazumi dejavnosti P° merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ier interni akti organizacij združenega dela.
Nadomestilo za ločeno življenje in terenski dodatek se med seboj Vključujeta.
49.	člen
Delavcu se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določeni relaciji s tem, da sami krijejo tajmanj 30 dinaijev. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,50 dinarja za kilometer.
Upravičenost do povračila izdatkov za prevoz na delo in z dela ter konkretno višino teh povračil določajo splošni akti organizacij združenega dela.
50.	člen
Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če s® preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, uPokojitve ah smrti delavca in če je presehtev v interesu temeljne ah druge 0rganizacije združenega dela. Sehtveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem kraju, če izpraznijo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v najem pri delovni organizaciji, kjer so bili zaposleni in je za izpraznitev tega stanovanja zainteresirana delovna organizacija.
Sehtveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih tačunih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških. Če je presehtev v 'nteresu delovne organizacije, se lahko delavcu in družinskim članom, ki 'dvijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi.
51.	člen
Regres za prehrano med delom znaša mesečno na delavca: do 200 din, če ima organizacija združenega dela organizirano prehrano nied delom;
po 100 din, če nimajo organizirane prehrane iz prve alinee.
Regres za prehrano se ne sme izplačati v gotovini. Veljavnost regresa za Prehrano v obliki vrednostnih bonov mora biti omejena na tekoči mesec, pravico do regresa za prehrano imajo tudi učenci v gospodarstvu, dijaki in ^udenti na praksi.
52.	člen
Udeleženci sporazuma bodo v samoupravnih splošnih aktih opredelili P°goje, ki bodo kar najbolj spodbujali ustvarjalnost delavcev ter merila za Pravične odškodnine in nagrade izumiteljem, racionalizatorjem in nova-torjem.
VI.	NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN IZOBRAŽEVANJE
53.	člen
Namenski znesek za stanovanjsko gradnjo znaša toliko, kot je sklenjeno v ^moupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj, kot znaša 6 odstotkov bruto osebnih dohodkov.
54.	člen
Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 odstotka bruto 0sebnih dohodkov.
VII.	PREJEMKI
IN IZDATKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE
55.	člen
Udeleženci sporazuma oblikujejo sklad skupne porabe tako, da le-ta ne Presega 70 % višine poprečnega mesečnega (bruto) osebnega dohodka na ^poštenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s poprečnim številom delavcev ah po stanju ob koncu minulega leta v delovni organizaciji, Pri čemer bodo zagotovili, da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela. Povečan za obračunano amortizacijo.
V	tako obhkovana sredstva niso všteta namenska sredstva za:
-	regres za letni dopust učencev v gospodarstvu:
-	stanovanjsko gradnjo;
-	za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo ^ drže vanje najmanj v višini 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu;
-	preventivno zdravstveno varstvo;
-	odpravnine;
-	otroško varstvo;
-	humanitarne organizacije;
-	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu.
56.	člen
Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v ^išini najmanj 900 dinarjev in največ 100 dinarjev na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih.
Tako obhkovana sredstva se povečajo s prispevnimi stopnjami, določenimi z zakonom ah samoupravnimi sporazumi.
Družbeni dogovor za območja ali interni akti udeležencev sporazuma določijo konkretno višino 'tegresa iz omenjenega razpona. Pri določanju | konkretne višine regresa na delavca morajo udeleženci upoštevati socialni in I ždravstveni položaj delavca po vnaprej določenih merilih in kriterijih.
V	regres za letni dopust na delavca je všteto tudi regresiranje oskrbnega čne v počitniškem domu.
Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do
dopusta.
Regres za letni dopust bremeni sredstva prvega odstavka 53. člena, razen tegresa za učence v gospodarstvu.
57.	člen
Za solidarnostne pomoči se štejejo:
a) pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu v 'dšini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije;
h) ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca lahko znaša denarna pomoč- največ en poprečni neto mesečni osebni dohodek zaposlenih v delovni organizaciji v preteklem letu;
c)	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino;
č) enkratne letne obdaritve upokojencev;
d)	enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti;
e)	druge sohdarnostne pomoči.
Predlog za te solidarnostne pomoči — razen pod. točko a) — poda I °snovna organizacija sindikata, bremenijo pa sredstva iz prvega odstavka 55. člena.
V	58. člen
Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj dva in največ tri hcprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v Preteklem letu, zmanjšane za prispevke iz osebnih dohodkov. Enak znesek &c ob smrti delavca najožjim članom družine.
59. člen
Nagrade ob delovnih jubilejih znašajo:
-	za 10 let delovne dobe v delovni organizaciji 2300 dinarjev,
-	za 20 let delovne dobe v delovni organizaciji 3450 dinarjev;
-	za več kot 30 let delovne dobe v delovni organizaciji 4600 dinarjev.
„ Tako oblikovana sredstva se povečajo s prispevnimi stopnjami, določenimi z zakonom ali samoupravnim sporazumom.
Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se lahko Cpošteva tudi delavca, ki je že prekoračil enega takih jubilejev. V tem Primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej.
|	, Katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja, in
^°nkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje, določi
udeleženec v svojem splošnem aktu. Te nagrade bremenijo sredstva iz prvega odstavka 55. člena.
VIR. ORGANI UDELEŽENCEV ZA IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
Zbor udeležencev	£jgn
Zbor udeležencev je samoupravni organ, Id ga sestavljajo delegati konferenc občinskih delegacij vseh udeležencev.
Vsaka občinska konferenca delegira v zbor po enega delegata, ki ga izvoli občinska konferenca delegatov udeležencev za dobo največ 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.
Vsak delegat ima en glas.
Zbor udeležencev veljavno sklepa, če so prisotni delegati večine občinskih konferenc udeležencev. Zbor udeležencev se skliče, če to zahteva skupna komisija, ena tretjina občinskih konferenc udeležencev ali republiški odbor pristojnega sindikata.
61.	člen
Zbor udeležencev zlasti:
-	zavzame stališča do osnutka samoupravnega sporazuma oziroma sprememb in dopolnitev;
-	zavzema na predlog skupne komisije stališča o posameznih vprašanjih, o katerih se skupna komisija ni sama odločila;
-	sprejema splošne akte za izvajanje samoupravnega sporazuma;
-	obravnava poročilo skupne komisije o izvajanju sporazuma;
-	izreče ukrep črtanja iz kroga udeležencev sporazuma;
-	po potrebi konkretizira določila sindikalne liste;
-	odloča o pritožbah udeležencev zoper odločitve skupne komisije;
-	izvoli skupno komisijo izmed delegatov zbora ali drugih delegiranih delavcev udeležencev sporazuma;
-	izvoh svojega predsednika in namestnika.
Sklepi zbora udeležencev so obvezni za vse udeležence sporazuma in skupno komisijo.
Skupna komisija
62.	člen
Skupna komisija šteje najmanj 15 članov, Id se volijo na 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni. Sestav skupne komisije mora zagotavljati enakomerno zastopanost vseh vrst šol.
Skupna komisija je sklepčna, če je na seji vsaj polovica njenih članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica članov skupne komisije.
63.	člen
Pristojnosti skupne komisije:
-	skrb za organiziran in usklajen potek sporazumevanja ter pripravljanje
zasnov sporazuma ter spremembe in dopolnitve;	'
-	skrb za izvajanje sporazuma. Pri tem sprejema vse odločitve, ki niso v izrecni pristojnosti zbora udeležencev;
-	presoja utemeljenost pristopa novih udeležencev k sporazumu;
-	vodenje postopka, ugotavljanje kršitev ter izrek ukrepa za kršitve sporazuma, razen ukrepa črtanja iz kroga udeležencev;
-	daje avtentična tolmačenja sporazuma;
-	določi merila za kritje skupnih stroškov komisije za presojo in skupne komisije;
-	voh predsednika in namestnika ter določi tajnika komisije;
-	izvoli svojega delegata v komisijo za presojo izmed delegatov zbora udeležencev.
64.	člen
Predsednik skupne komisije vodi delo komisije.
65.	člen
Tajnik skupne komisije pripravlja gradiva za seje zbora udeležencev in skupne komisije, strokovno pomaga predsedniku pri vodenju sej zborov udeležencev in skupne komisije, vodi zapisnike sej, skrbi za uresničitev sklepov in opravlja druge strokovne naloge, potrebne za nemoteno delovanje obeh organov po sporazumu ter sklepih organov.
66.	člen
Strokovne in administrativne posle za skupno komisijo opravlja skupna služba.
67.	člen
Sedež skupne komisije je na osnovni šoli dr. Vita Kraigherja v Ljubljani.
68.	člen
Skupna komisija za svoje delo odgovarja zboru udeležencev ter mu poroča o svojem delu.
Skupna komisija opravlja svojo funkcijo na sejah.
„ 69. člen
Ukrepi proti kršiteljem.
Kot kršitev sporazuma se šteje vsako ravnanje udeležencev sporazuma, ki je v nasprotju z določbami samoupravnega sporazuma, zlasti pa:
-	neredno ugotavljanje dohodkpo merihh sporazuma;
-	neizpolnjevanje meril o razporejanju dohodka;
-	dajanje napačnih poročil o izpolnjevanju tega sporazuma;
-	nepravočasno dajanje podatkov;
-	izplačevanje najnižjega osebnega dohodka izpod družbeno dogovorjenega limita oziroma najvišjega osebnega dohodka iznad dogovorjenih meril;
-	,neizpolnjevanje določil samoupravnega sporazuma glede uveljavitve sindikalne liste.
70.	člen
Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka ugotavljanja kršitve sporazuma.
Postopek ugotavljanja kršitve se začne na pismeno prijavo o kršitvi:
-	delegata zbora udeležencev
-	člana skupne komisije
-	organa upravljanja udeležencev sporazuma
-	organa samoupravne delavske kontrole
sindikalne organizacije udeleženca sporazuma oz. republiškega odbora sindikata
-	komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije
-	SDK.
Po zakonu je skupna komisija dolžna obravnavati vsak primer, ko je pri razporeditvi dohodka udeleženec sporazuma presegel obseg sredstev za osebno in skupno porabo delavcev in odločil, ali je podana kršitev sporazuma ah ne, kot tudi, ali so podani razlogi za uporabo ukrepov po sporazumu.
71.	člen
Prijavo o kršitvi sporazuma je potrebno vložiti na sedež skupne komisije najkasneje v 3 mesecih po ugotovitvi kršitev, najkasneje pa v 2 letih od nastanka kršitve.
Ko pripravi skupna komisija potrebno gradivo, se skliče seja, ki je najkasneje v 30 dneh po prejemu prijave.
72.	člen
Skupna komisija ugotovi, ali je podana kršitev, kakšna jc, njeno težo in odloči o ukrepih. Če meni, da so razlogi za izrek ukrepa o črtanju iz kroga udeležencev, tak ukrep predlaga v odločitev zboru udeležencev.
Ob ugotovljenih kršitvah manjšega pomena in kadar se tudi brez uporabe ukrepa zagotovi pravilna uporaba določb sporazuma, lahko skupna komisija postopek ustavi.
73.	člen
Skupna komisija vabi na sejo, na kateri odloča o kršitvi sporazuma, predstavnika udeleženca sporazuma, ki je kršil sporazum. Predstavnik ima pravico dati dodatna pojasnila.
Delegat prizadetega udeleženca nima pravice odločati o postopku ugotavljanja kršitve.
Sklepi sc sprejmejo z dvotretjinsko večino članov komisije, ki lahko veljavno odločajo.
74.	člen ■
Ukrepi za kršitev samoupravnega sporazuma so:
-	opomin, ki sc pošlje vsem udeležencem sporazuma
-	javni opomin, ki se objavi v glasilu ZSS Delavska enotnost.
Ukrep se izreče udeležencu, navede pa se tudi odgovorna oseba. Stroški postopka zaradi obravnavanja kršitve in objava bremene udeleženca sporazuma, ki je kršil sporazum.
‘	75. člen
Predlog ukrepa za črtanje iz kroga udeležencev sprejme skupna komisija. Predlog jc skupna komisija dolžna posredovati udeležencu sporazuma, ki je kršil sporazum, njegovemu organu upravljanja in organu samoupravne delavske kontrole in sindikalni organizaciji. Udeleženec sporazuma, ki je kršil sporazum, jc dolžan v 30 dneh od sprejema predloga obvestiti skupno komisijo o podvzetih ukrepih za saniranje stanja in o uvedbi postopka proti odgovornim osebam.
Skupna komisija posreduje predlog skupaj s poročilom udeleženca sporazuma, ki je kršil sporazum, zboru udeležencev v sklepanje.
Sklep na zboru udeležencev se sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh članov zbora, ki lahko veljavno odločajo.
Odločitev zbora udeležencev je v tem postopku določena. Črtanje iz kroga udeležencev velja le za leto, v katerem je ukrep izrečen.
Če je udeleženec sporazuma črtan iz kroga udeležencev sporazuma, se šteje, da po pravnomočno izrečenem ukrepu nima sklenjenega sporazuma. Sklep o črtanju sc pošlje republiškemu sekretariatu za delo, da ga vpiše v razvid samoupravnih sporazumov.
76.	člen
Proti sklepu skupne komisije o izreku opomina in javnega opomina se udeleženec sporazuma, ki je kršil sporazum, lahko pritoži na zbor udeležencev v roku 30 dni od dneva sprejema sklepa o izreku ukrepa.
Zbor udeležencev sklepa o pritožbi z večino glasov prisotnih delegatov, ki lahko veljavno odločajo (torej brez delegata kršilca). Pritožbi lahko ugodi in zniža ukrep oziroma vrne zadevo v ponoven postopek ali pa pritožbo zavrne kot neutemeljeno.
77.	člen
O sprejetem ukrepu skupna komisija oziroma zbor udeležencev takoj obvesti udeleženca sporazuma, ki je kršil sporazum, njegovega predsednika sveta vzgojnoizobraževalne organizacije oz. drugega ustreznega organa upravljanja, predsednika organa samoupravne delavske kontrole, organizacije sindikata; prav tako se o tem obvesti pristojno enoto SDK, komisijo za presojo in republiški odbor pristojnega sindikata.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
78.	člen
Kot udeleženec sporazuma se šteje OZD, TOZD, oziroma organizacija skupne službe. TOZD oziroma OSS iz iste delovne organizacije nastopajo v tem sporazumu enotno kot delovna organizacija, če je tako določeno s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo ah s sklepom ustreznega zbora delovne skupnosti, če to ni v nasprotju s sporazumom o združevanju.
79.	člen
Udeleženci sporazuma se zavezujejo, da bodo določbe svojih samoupravnih splošnih aktov uskladili z določih tega sporazuma v roku treh mesecev od dneva njegove sklenitve, če ni za posamezne določbe določen drugačen rok. Kohkor samoupravni splošni akti ne bodo usklajeni s spredaj postavljenim rokom in so določbe tega splošnega akta udeleženca sporazuma v nasprotju z določbami sporazuma, se neposredno uporabljajo določbe tega sporazuma.
80.	člen
Opis in analitično oceno delovnih mest je posamezni udeleženec tega sporazuma dolžan izvesti do 31. 12. 1975.
81.	člen
Posamezni udeleženec sme uporabiti tudi drugo metodo AODM, kot je sporazumu priložena, če z njo bistveno ne spremeni relativnih razmerij, ki so za tipična delovna mesta določena s tem sporazumom. Dokončno oceno o tem daje skupna komisija udeležencev.
82.	člen
Dokler se z zakonom ali družbenim dogovorom ne uvedejo nazivi iz 26. člena tega sporazuma, se udeleženci sporazumevanja dogovorijo, da se pedagoškim delavcem lahko povečajo osebni dohodki po AODM v skladu z
delovnimi izkušnjami, in sicer:
-	delavcu	od 5 do 10 let izkušenj	do	2	%
-	delavcu	nad	10	do	15 let izkušenj	do	4	%
-	delavcu	nad	15	do	20 let izkušenj	do	6	%
-	delavcu	nad	20	let	izkušenj	do	8	%
83.	člen
Samoupravni sporazum, njegove spremembe in dopolnitve se javno objavijo tako, da je dosegljivo vsakemu delavcu. V ustreznem številu se pošlje tudi komisiji za presojo samoupravnih sporazumov.
84.	člen
Za udeleženca sporazuma, ki sprejme družbeni dogovor za območje, prenehajo veljati določbe tega sporazuma, ki so v nasprotju z določbami družbenega dogovora za območje.
85.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati dosedanji sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in OD za osnovno šolstvo.
86.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga po zakonsko določenem postopku sprejmejo v postavljenem roku delavci večine udeležencev sporazuma in podpiše za podpis pooblaščeni delavec, kar ugotovi skupna komisija s sklepom. Sporazum velja samo za tiste udeležence, ki ga sklenejo. Po enakem postopku se sprejmejo tudi spremembe in dopolnitve sporazuma.
87.	člen
Samoupravni sporazum velja od dneva, ko skupna komisija ugotovi, daje večina udeležencev sprejela samoupravni sporazum v enakem besedilu, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
Ljubljana, v aprilu 1975
PRILOGA I
METODA VREDNOTENJA DELOVNIH MEST
Udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev v osnovnih šolah bodo vrednotili zahteve in pogoje dela na delovnih mestih po izdelanih opisih sistemi-ziranih delovnih mest z uporabo te metode.
ELEMENTI VREDNOTENJA DELOVNIH MEST SO:
1.	ZNANJE, ki se zahteva za delo na delovnem mestu;
2.	ODGOVORNOST, ki jo nalaga delo na delovnem mestu;
3.	NAPOR, ki ga zahteva delo na delovnem mestu;
4.	DELOVNI POGOJI.
KRITERIJI ZA VREDNOTENJE POSAMEZNIH ELEMENTOV SO:
1.	ZNANJE:
1.1.	poklic, izobrazba;
1.2.	dodatno funkcionalno znanje;
2.3.	delovne izkušnje.
2.	ODGOVORNOST:
2.1,	odgovornost za opravljeno delo;
2.2.	odgovornost za delo drugih.
3.	NAPOR:
3.1.	umski napor;
3.2.	napor pri delu z ljudmi;
3.3.	fizični napor.
S*-.Vi	- * r ,' ■{ i ^ .t S «	f.	r- ,.. »J S
STRAKKT-------^	:	_	_________ PROSVETNI DELAVEC________________________________________________________9. maja 1975 — St-J '
4. DELOVNI POGOJI:
4.1.	nevarnost nezgod in obolenj;
4.2.	mikroklima;
4.3.. ropot;
4.4.	povečan obseg dela;
4.5.	povečana zahtevnost dela in raznovrstnost dela.
POSAMEZNI ELEMENTI OZIROMA KRITERIJI SE OPREDELJUJEJO DM VREDNOTIJO TAKOLE:
1. ZNANJE:
1.1. poklic
Poklic, ki se zahteva za delovno mesto, se vrednoti po stopnji izobrazbe in vrsti poklica.
Vrste poklicev se opredeljujejo in vrednotijo takole:
30 točk
60 točk
100 točk
100 točk
130 točk
1.1.8.	POKLICI V RANGU INŽENIRJA (VIII. SKUPINA)
Poklici, za katere se zahteva izobrazba višjih šol in prvostopenjskega študija na fakulteti	190 točk
1.1.9.	POKLICI V RANGU DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA (IX. SKUPINA)
Poklici, za katere se zahteva izobrazba visokih šol in fakultet 250 točk
1.1.10.	VODSTVENA IN VODILNA DELOVNA MESTA (X. SKUPINA)
Delovna mesta, za katera se zahteva pedagoška izobrazba in praksa, strokovno organizacijske sposobnosti in širša družbenopolitična aktivnost
1.1.11.	SPECIAUZAaJE IN DOKTORATI
-	specializacija iz ožjega delovnega področja
-	magistratura
-	doktorat znanosti
1.2. DODATNO FUNKCIONALNO ZNANJE Dodatno funkcionalno znanje, ki se zahteva za delovno mesto, se vrednoti takole:	**
12.1.	Dodatno funkcionalno znanje, ki ga delavec pridobi na delovnem mestu z dopolnilnim samoizobraževanjem in ob izpolnjevanju nalog. Od tako pridobljenega znanja je odvisna uspešnost delavca na delovnem mestu.
1.2.1.1.	Na delovnih mestih do V. skupine	od 5 do 10 točk
1.2.1.2. Na delovnih mestih od V. do IX. skupine	od 10 do 30 točk
1.2.1.3. Na delovnih mestih X. skupine	od 30 do 40 točk
1.3.	DELOVNE IZKUŠNJE
Delovne izkušnje, ki se zahtevajo za delo na delovnem mestu, se vrednotijo
takole:
1	leto delovnih izkušenj	ID točk
2	leti delovnih izkušenj	15 točk"
3	leta delovnih izkušenj	20 točk
4	leta delovnih izkušenj	25 točk
5	let delovnih izkušenj	30 točk
250 točk
25 točk 40 točk 60 točk
1.1.1.	NAJOŽJE USMERJENI POKLICI (L SKUPINA)
Poklici za dela ali delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnega usposabljanja, oz. za katera se je mogoče usposobiti v zelo kratkem času na delovnem mestu. Priučeni delavci z nepopolno osnovno šolo.
1.1.2.	OZKO USMERJENI POKLICI (II. SKUPINA)
Zahtevajo določeno organizirano usposabljanje. Zadošča nedokončana osnovna šola in dodatni tečaji za priučitev. Potrebna je krajša priučitev do 6 mesecev
1.1.3.	SPECIALIZIRANI POKLICI (III. SKUPINA)
Poklici ozke usmeritve, za katere se zahteva dokončana osn. šola in dokončano organizirano usposabljanje po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij in dopolnilni tečaji za priučitev
1.1.4.	POKLICI ŠIROKEGA PROFILA (IV. SKUPINA)
Poklici širše usmerjenosti, za katere se zahteva izobrazba poklicne šole
1.1.5.	SPECIALISTI (V. SKUPINA)
1.1.6.	DELOVODJE (VI. SKUPINA)
1.1.7.	POKLICI TEHNIKA (VIL SKUPINA)
Poklici tehnika in temu podobni poklici, za katere se zahteva izobrazba štiriletnih srednjih šol
'2. ODGOVORNOST
2.1.	ODGOVORNOST ZA OPRAVLJENO DELO
Odgovornost za opravljeno delo se ocenjuje glede na vsebino in pomen dela ter pomen in obseg škode, ki bi nastala kot posledica nerednega, nevestnega ali netočnega opravljanja delovnih nalog. Večja ali manjša stopnja odgovornosti je odvisna od potrebne samostojnosti pri odločanju o načinu dela ter vestnosti, pazljivosti in skrbnosti, ki se zahteva za normalno opravljanje delovnih nalog, kot tudi od možnosti nastanka škode. Stopnje odgovornosti se opredeljujejo in vrednotijo takole:
2.1.1.	STOPNJA 1:
Enostavna dela, ki zahtevajo običajno pazljivost in vestnost in kjer morebitna povzročena škoda ne more biti večjega obsega in pomena. Možen je stalen nadzor pri delu. V poštev prihajajo delovna mesta skupin I. do IV.	30 do 70 točk
2.1.2.	STOPNJA 2:
Zahtevnejša dela, pri katerih je potrebna večja pazljivost, točnost in samostojnost. Delo se kontrolira občasno in po potrebi Možnost in višina škode je večja. V poštev prihajajo delovna mesta skupin V. do VIII.	70 do 90 točk
2.1.3.	STOPNJA 3:
Zahtevna strokovna dela, ki zahtevajo veliko prizadevnost, pazljivost in vestnost. Delo je le okvirno določeno in se opravlja samostojno. Kontrolira se rezultat dela. Posledice nepravilnega dela so lahko velike. V poštev prihajajo delovna mesta skupine X. ter delovno mesto računovodje	90 do 110 točk
2.2. ODGOVORNOST ZA DELO DRUGIH
Odgovornost za delo drugih pomeni odgovornost za pravilno razporejanje in koordinacijo dela ter vodenje in nadzor dela skupin delavcev, oddelkov in služb.
Glede na obseg in zahtevnost dela skupine, oddelka ali službe se odgovornost za delo drugih opredeljuje in vrednoti po naslednjih stopnjah:
2.2.1. STOPNJA 1:
Odgovornost za delo skupin delavcev, ki opravljajo pretežno enostavna opravila po ustaljenih metodah. V poštev prihajajo vodje skupin delavcev na delovnih mestih skupin I do IV 10 do 20 točk
2.2.2. STOPNJA 2:
Odgovornost za delo skupin, oddelkov in služb, ki opravljajo različna, tudi zahtevnejša opravila, ki večkrat zahtevajo tudi nove metode dela po lastnih izkušnjah. V poštev .prihajajo delovna mesta vodij skupin, oddelkov in služb, ki obsegajo poleg delovnih mest skupin I - IV tudi delovna mesta skupine
20 do 30 točk
2.2.3. STOPNJA 3
Odgovornost za delo skupin, oddelkov in služb, ki opravljajo raznovrstna, tudi zahtevna strokovna opravila po različnih metodah. V poštev prihajajo delovna mesta vodij skupin, oddelkov in služb, ki obsegajo tudi delovna mesta skupin VI do
30 do 50 točk
3. NAPOR
3.1.	UMSKI NAPOR	s
Umski napor, ki ga zahteva delo na delovnem mestu, se ugotavlja in vrednoti glede na zahtevnost opravil in potrebno samostojnost pri delu po naslednjih stopnjah:
3.1.1.	STOPNJA 1:
Delovna mesta, na katerih so opravila približno podobna in manj zahtevna, delovni postopki pa enostavni in se večkrat ponavljajo. Nadzor in nudenje pomoči sta možna tudi med delom. V poštev prihajajo delovna mesta skupin I do IV	5 do 30 točk
3.1.2. STOPNJA 2:	~	.
Delovna mesta, na katerih so opravila zahtevnejša in raznovrstna ter jih je mogoče opravljati na različne načine po po-
stopkih, ki se pridobijo z izkušnjami. Zahteva se tudi reševanje lažjih problemov. Nadzor dela in nudenje pomoči sta možna tudi med delom, vendar ne v podrobnostih. V poštev prihajajo delovna mesta skupin IV do V
30 do 50 točk
3.1.3. STOPNJA 3:
Delovna mesta, na katerih so različna tudi zahtevna opravila in različne metode dela, ki jih delavec sam določa. Delo zahteva tudi samostojnbst in iniciativnost pri reševanju problemov. Pomoč pri delu se daje v obliki načelnih navodil, nadzoruje se praviloma le dokončano delo. V poštev prihajajo
delovna mesta skupin V do IX
50 do 80 točk
3.1.4. STOPNJA 4:
Delovna mesta z zelo zahtevnimi raznovrstnimi opravili, pri katerih mora delavec popolnoma obvladati stroko in metodologijo stroke. Metode dela določa delavec sam, tudi originalne. Opravila zahtevajo popolno samostojnost, razmišljanje in ustvarjalnost ter iniciativnost pri reševanju problemov ter koordinacijo pri iskanju rešitev. Možnost nadzora je omejena na dokončno delo. V poštev prihajajo delovna mesta sku-
pine X
80 do 120 točk
3.2.1. STOPNJA 1:
Informativni stiki približno polovico delovnega časa ali občasni svetovalni stiki
3.2.2. STOPNJA 2:
Informativni stiki ves delovni čas ali pogosti svetovalni stiki
3.2.3. STOPNJA 3:
Svetovalni stiki približno polovico delovnega časa
3.2.4. STOPNJA 4:
Svetovalni stiki ves delovni čas ali pogosti anamnestično-sve-
tovalni stiki
(Pri vrednotenju napora dela z ljudmi se ne upošteva napor pri vodenju, 1 je že zajet v zahtevah vodenja.)	*
3.2. NAPOR PRI DELU Z LJUDMI
Stopnja napora pri delu z ljudmi je odvisna od vsebinske vrste stikov in
intenzivnosti dela z ljudmi.
Ločimo:
a)	informativne stike - to je dajanje brezosebnih informacij strankam (npr. vratar, telefonist ipd.);
b)	svetovalne stike - to je dajanje informacij in nasvetov, združeno z globljim spoznavanjem želja stranke (npr. strokovno svetovanje);
c)	anamnestično-svetovalne stike - to je poglobljeno delo z ljudmi zaradi odkrivanja človeške osebnosti in vzgojnega vplivanja (npr. socialni delavec).
Stopnje napora pri delu z ljudmi se opredeljujejo in vrednotijo takole:
10 do 15 točk
15 do 20 točk
20 do 30 točk
3.3. FIZIČNI NAPOR
Fizični napor se ugotavlja in vrednoti po naslednjih stopnjah:
3.3.1. STOPNJA 1:
-	sedeče delo za strojem ah z orodjem;
-	hitrejši delovni ritem;
. - občasno prenašanje bremen do 20 kg teže
5 do 15 točk
3.3.2. STOPNJA 2 - srednji fizični napor:
-	delo v prostem ritmu
-	prenašanje bremen do 50 kg teže
-	uporaba različnih vrst ročnega orodja
15 do 35 točk 11
4. DELOVNI POGOJI
4.1. Nevarnost nezgod in obolenj:
V poštev prihajajo samo manjše nevarnosti, kot:
-	manjša nezgoda, prakse, poškodbe prstov in rok;
-	lažji prehladi in obolenja;
-	pretežno terensko delo
5 do 30 točk č
4.2. Mikroklima:
V poštev prihaja samo manj neugodna klima, kot:
-	plini in prah, ki še ne zahtevajo zaščitnih sredstev;
-	smrad, ki še ne zahteva zaščitnih sredstev;
-	umazanija, ki dela še ne ovira
4.3. Ropot:
V poštev prihaja samo manjši ropot do 50 fonov
n
l
£
k
5 do 10 točk t,
h
k
5 do 10 točk ; v
5
K
4.4. Povečan obseg dela:
Povečan obseg dela se vrednoti kot dodaten kriterij na tistih šolah, ki ima)0 u več kot 16 oddelkov. Dodatek se prizna:	p
4.4.1.	Ravnatelju šole:
-	za vsak oddelek nad 16 do 42 oddelkov po
-	za vsak oddelek nad 42 po
4.4.2.	Pomočniku ravnatelja:
-	za vsak oddelek nad 32 oddelkov do 42 oddelkov po
1,5 točk« 0,5 točk«
4.4.3. Računovodji šole:
-	za šolo od 17 do 24 oddelkov
-	za šolo od 25 do 35 oddelkov
-	za šolo, ki ima več kot 35 oddelkov
4.4.4. Tajniku šole:
-	za šolo od 17 do 24 oddelkov
-	za šolo od 25 do 35 oddelkov
-	za šolo nad 35 oddelkov
1 točko
o
‘n
io točk d
15 točk n
20 točk p
u
. S
5 točk
Hit
4.4.5.	Delavcem, ki imajo povečan obseg dela in večjo odgovornost zaradi organizacije in poslovanja šolskih kuhinj, se doda:
na vsakih začetih 100 obrokov	't
(če kosila pripravljajo) po	5 točk
na vsakih začetih 100 malic	. a
(če malico pripravljajo) po	2 točki u
na vsakih začetih 150 obrokov	, 0
(če obroke samo delijo) po	2 točk1 ^
Sredstva za plačilo povečanega dela iz tega odstavka se zagotovijo iz do' ]); hodka kuhinje.	k
h
4.5.	POVEČANA ZAHTEVNOST IN RAZNOVRSTNOST DELA
4.4.4.1.
4.4.4.2.
4.4.4.3.
5 do 10 točk
Povečana zahtevnost in raznovrstnost dela se vrednoti na delovnih mestih' ^ na katerih strokovno delo in zahtevnost in raznovrstnost odstopajo od nof 0 male
4.5.1.	STOPNJA 1
Raznovrstnost dela tajnika in razrednika
4.5.2.	STOPNJA 2
Zahtevnost in raznovrstnost dela računovodje
4.5.3.	' STOPNJA 3
Zahtevnost in raznovrstnost dela vodstvenih in vodilnih delavcev (vodja podružnične šole, pomočnik ravnatelja, ravnatelj)
P
!A
5 točk
io točk
20 točk
PRIMER VREDNOTENJA NEKATERIH .ZNACIUJIH DELOVNIH MEST V OSNOVNIH ŠOLAH.
SE NE SME UPORABLJATI KOT INSTRUMENT ZA DELITEV "OD"
Funkcionalne skupine.		Značilni poklici in delovni nazivi, •kot so:	Znanje			Odgovor- nost		Napor			«> I: G-r Is	Indeksno razmerje	Delovni pogoji					Skupaj pogoji (od 14 do 18)	«0 u M ® 1! M G	! cr> t?'"' 13	i ss If ii
			Poklic izobrazba	uoaatno-funkcionalno znanje	Ji O N P-H	i f-, 0) D.-d o 31?	Za delo drugih	•H (h 24 o 2 O. la	h”1 ss	1. •H O N O. ti			Nevarnost nezgod in obolenj	ji r-t ! g	I	60 0) 0 ■g g XJ 1 P-	i c +> n n <§§				
1	2	3	4	5	6	7	8	9	lo	'11	12	13	14	15	16	17	18	19	2o	21	22^
r	Najoij^ usmerjeni poklici	lepriucem d^iavAc pomivalka	3o		lo	3o	-	5	-	35	llo	3,00	3o	5	5	-	-	4o	0,4	15o	jjZi
ii	OzkO UdnierJ^ril poklici	mučeni	 delavec	6o		2o	35	-	15	-	3o	16o	l,5o	2o	lo	-	-	-	3o	o,3	19o	1-3-
m	Specializirani	PisarniSki	loo	5	25	65	-	4o	-	15	25o	2,3o	lo	-	-	-	-	lo	°.l	26o	1.3
IV	Široko usmerjeni poklici	HiSnik	3*°	5	25	6o	lo	3o	5	3o	265	2,4o	25	lo	-	-	-	35	0,3	3 oo	2,_3
VII	Tehniki	Tajnik	13o	15	3o	. 9o	-	5o	15	lo	335	3,oo	-	-	-	15	5	2o	0,2	355	
		Računovodja	Ho	3o	3o	lo5	-	6o	-	-	355	3,2o	-	-	-	2o	lo	3o	0.3	385	
		Učitelj	^3o	2o	3o	9o	-	6o	3o	-	36o	3,3o								36o	2,4"
VIII	Inženirji	Predmetni učitel.1	/	19o	2o	3o	9o	-	6o	30.,	-	42o	3,82								42o	2,3
IX	Diplomirani inženirji	Profesor	25o	2o	3o	9o	-	6o	3o	-	48o	4,36								48o	
X	Vodstveni in vodilni delavci	romoeniic ravnatelja	25o	3o	3o	lo5	15	8o	lo	-	52o	4,73	-	-	-	-	lo	lo	o.l	53o	
		Ravnatelj	25o	4o	3o	llo.	35	8o	lo	-	555	5,o5	-	-	-	5o	2o	7o	0,2 o,5	do 625	4^
TABELARIČNI PREGLED TOČKOVNIH VREDNOSTI POSAMEZNIH IN SKUPNIH ZAHTEV	PRILOGA III (k AGDM)
SISTEMIZIRANIH DELOVI'!IH MEST PO AODM
Z A			Točkovne vrednosti zahtev delovnih mest										Najvišje možno število točk	Skupaj zahteva
			skupina											
			I	II	III	IV	V	VI	VII	VIII	IX	X	elementa zahtev	
Znanje	1.1.	Poklic - izobrazba	3o	60	loo	loo	-	-	13o	19o	25o	25o	25o	32°
	1.2*	Dodatno funkcionalno znanje	-	-	5	5	-	-	3o	3o	3o	4o	4o	
	1.3.	Delovne izkušnje	lo	2o	25	25	-	-	3o	3o	3o	3o	3o	
0 1 +» fcOfc w Sgg	2.1.	Odgovornost za ooravlJanje dela	3o	35	65	60	-	-	9o	9o	9o	llo	llo	145
	2.2.	Odgovornost za delo drugih	-	-	-	lo	-	-	-	-	-	35	35	
Napor	3.1.	Umski napor	5	15	4o	3o	-	-	60	60	60	80	80	145	^
	3.2.	Napor pil delu z ljudmi	-	-	-	5	-	-	3o	3o	3o	lo	3o	
	3.3.	Fizični napor	35	3o	15	3o	-	-	lo	-	-	-	35	
Delovni pogoji	4.1.	Nevarnost nezgod in obolenj	3o	2o	lo	25	-	-	-	-	-	-	3o	115 ^
	4.2.	Mikroklima	5	lo	-	lo	-	-	-	-	-	-	lo	
	4.3.	Ropot	5										s	
	4.4.	Povečan obseg dela	-	-	-	. -	-	-	2o	-	-	5o	50	
	4.5.	Zahtevnost in raznovrstnost	-		-	-	-		lo	-	-	2o	2o	
			15o	19o	26o	3oo	-	-	41o	43o	490	625	725	725
0
h
h
S
k
it
\ »> k
l>
h
\
A
S
H
j
»Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!«
Bosna in Hercegovina
»Pod zemljo — mi ali fašisti!«
Hosan Kikič
Če bi v svojem kratkem živ-tenju napisal samo ,,Provinco v Zaledju“ (beletristični ciklus iz Voine), romane „Ho-ruk“, "8ukve“ ter „Lole in tatovi" 'odlomki iz zgodovine neke °e-Ha čaršije), bi ostal učitelj čsan Kikič pomembno, bleste-Ce ime naše socialne književ-n°sti med dvema vojnama. Nje-®l’o življenjsko in ustvarjalno Vodilo je bilo, „da pomeni na-fredno pisati tudi napredno de-in napredno vzgajati". Zvest načelu je Hasan Kikič ^mti s svojim prosvetnim de-0lrt v Hajdarevičih in v Rogatici ^ Bosni, kasneje pa v Gornjem ^kničaku in Pisarovini v Hr-^ki, s strastjo in ognjem ne-Utfudnega borca sodeloval tudi t: družbenem življenju kot ne-Usmiljen kritik negativnih po-hvov; prve dni okupacije se je aktivno vključil v NOB, leta ^42 pa v grmečki partizanski °dred.
Kikičevo književno delo je obširno obdelano in predstavljeni V knjižnici ,,Kulturna de-0'Ščina" v Sarajevu so objavlje-^ Kikičeva izbrana dela v treh. Pomembnih knjigah z izčrpnim Uv°dom in bibliografijo. Nje-: %°va revolucionarna dejavnost ^ še vedno čaka na dostojno in kostno obdelavo. Ker nimamo ^ke monografije o Hasanu Ki-' smo poiskali podatke o ^egovi revolucionarni poti v f°minih njegovega brata, pol-
■	^nika Mustafe Kikiča iz Gra-
^ ^čca, žene Anke, ki živi kot 1 uPokojena učiteljica v Sarajevu, i	spominih njegovih tovarišev
Nfiiževnikov Skendera Kuleno-dča in Riže Ramiča ter v raztre-'ffiih zapisih ob raznih izdajah mkičevih del.
J Kikičev brat Mustafa se spo-
■	^nja, kako si je Hasan kot 'fden prvih učiteljev Gradačcu ^zadeval za gradnjo šole v vasi konica pri Gradačcu.
Anka Kikič, Hasanova žena, k°ve v poplavi razburljivih spominov veliko dragocenih podat-r>v' o njegovem revolucionarji delu. Iz Gornjega Sjeni-Caka pri Vrginmostu, kjer sta jčevala, je Hasan Kikič več-odhajal v Zagreb k dok-'fiu Benu Stajnu, pri katerem
pripravljali kulturne sporede, Omenjene španskim revolu-^ nar jem. Ker je bil Hasan Ki-Jb zelo muzikaličen (lepo je Pd in igral na violino) je sodelo-na teh prireditvah. V Za-je bil v stikih z Mirosla-Krležo, Avgustom Cesar-Q>n, Ognjenom Pričo in Vasom
Hrvaška
Bogdanovim. Partijske sestanke so imeli tudi v Gornjem Sjeni-čaku, kamor sta prihajala v goste Avgust Cesarec in akademski slikar Vilko Šeferov. Kikič je imel tudi bogato marksistično knjižnico. Že te-
daj je bil pod policijskim nadzorstvom; žandarji so velikokrat vdrli v njegovo stanovanje in naredili preiskavo.
V Pisarovini — tako se spominja Kikičeva žena - se je Hasan še bolj zavzeto lotil revolucionarne dejavnosti. Zato sta oba z ženo izgubila službo. Med državljansko vojno v Španiji je izdal Kikič pod psevdonimom Alija Korjenič brošuro „Kaj se dogaja v Španiji".
Ker je medtem diplomiral kot izredni študent pravne fakultete v Beogradu, je, potem ko so ga premestili v Zagreb, dobil službo v prosvetnem oddelku Banovine Hrvatske. Kot aktiven družbenopolitični delavec je postal predsednik Društva hrvaških muslimanov. Od leta 1937 do 1939 je urejal in izdajal časopis ,,Putokaz“, revolucionarno usmerjeno glasilo. Zaradi ilegalne komunistične dejavnosti se je po odloku banske oblasti znova moral zaposliti kot učitelj v šoli na Šavski cesti v Zagrebu. (Sedaj se imenuje ta zagrebška šola po njem.) 9. aprila leta 1941 so ga mobilizirali domobranci, po nalogu partije pa je opravljal pomembne naloge. O tem je zapustil Skender Kulenovič neposredna pričevanja. „Veselje ga je bilo gledati v Zagrebu, posebno po 22. juniju. Prekipeval je od strastnega sovraštva, bil je ves prežet z vero in pogumom, ka-
kršnega dotlej pri njem še nisem poznal. Kovčke sanitetnega materiala je prenašal iz Zagreba v Sanski most, kamor je bil premeščen, iz Sanskega mosta pa je pošiljal partizanom zaboje municije, jih obveščal o premikih Italijanov in ustašev... “
O Kikičevi zreli revolucionarni zavesti pričajo tudi spomini Riže Ramiča na zadnje srečanje z njim. Junija leta 1941 se je Kikič pri državni banki v Sarajevu srečal z Rižo Ramičem. Tedaj je sarajevskim piscem namenil tole sporočilo: „Reci, prosim, našim tukajšnjim tovarišem literatom, naj takoj pustijo vse in gredo v gozd. Naj pustijo - za vraga - peresa in knjige! Žene in otroke. Službo in hišno udobje. Fantje naj pustijo svoja dekleta. Cas je tak! Vse moramo preboleti. Čisto vse. Povej jim, da ne smejo imeti nikakršnih iluzij o tem, da bi karkoli drugega lahko odločilo o naši usodi in o usodi človeštva, kot samo boj. Boj do uničenja. Pod zemljo mi ali fašisti. Če pa ne greste takoj v gozd, se vam lahko zgodi, da vas fašisti polove in v tej luknji podavijo kot podgane. Žato pamet v glavo, literati!" Ob slovesu je s tihim glasom odločno dodal: „ V gozd, prijatelj! Mitraljez v roke!"
Februarja leta 1942 se je Hasan Kikič prek Sane prebil na osvobojeno ozemlje in se ves srečen priključil grmečkemu partizanskemu odredu. S kra-jiškimi proleteri se je bojeval proti četnikom. Na planini Ce-mernici je vodil gradnjo partizanske bolnišnice. V Skender-Vakufu je v enem popoldnevu napisal agitko „Partizani gredo". Predvajali so jo 1. maja leta 1942, pet dni pozneje pa je Kikiča ubila četniška zaseda pri vasi Rapta pod planino Cemer-nico. Pokopan je na partizanskem pokopališču v Skender-Vakufu.
V spomin na naprednega pisatelja in borca Hasana Kikiča nosi več šol in kulturnih ustanov v SR Bosni in Hercegovini njegovo ime. V njegovo čast prirejajo v Gradačcu „Kikičeva srečanja književnikov", na katerih podelijo vsako' leto najzaslužnejšim prosvetnim delavcem in vzgojnoizobraževalnim ustanovam SR BiH največje republiško priznanje - nagrado „Hasan Kikič". Vse to pa je le del našega trajnega dolga temu velikemu revolucionarju. MILANR. MARKOVIČ
Duša upora
Marinkovič
bva meseca so v ustaških fPorih v Zagrebu zverinsko Topili, nato pa 21. aprila 1943 Mi profesorja IVA MARINKOVIČA, enega od. vodij in fSanizatorjev ljudske vstaje na Maškem, revolucionarja in Mnunista, člana CK KP Hrva-l0e: Njegova hrabrost in od-čnost sta lahko in morata biti Šled novim rodovom.
Mav ko — to je bilo ilegalno n*e Ive Marinkoviča - je bil ‘•uša organiziranja in vodenja eora. Njegov lik je bil mnogim poštenja in skromnosti, Mfištva, poguma in človeko-/yia". Tako pišeta o njem Zatezalo in Tomislav Metič v dokumentarni mono-Mfi „Profesor Ivo Marinko-l	ki jo je pred nedavnim
/o	zgodovinski arhiv v Kar-
.Vcu. Spomini žive: j ‘iŽnal je ohrabriti in usmeriti j ki so omahovali, oče-
tovsko svetovati in mirno pokarati neposlušne. Iz zapletenih situacij je našel najustreznejše rešitve. Kadar je ocenjeval človekovo ravnanje in napake, je bil taktičen in preudaren, pazil je, da ni človeka užalil. Vedno si je prizadeval, da bi razumel njegovo stisko in mu pomagal. “ (Veljko Kovačevič)
,JVanj si se lahko povsem zanesel." (Kosta Nad j)
„0 njem bi rekel tole: če so angeli, potem je bil to on. Kadar govorim o njem, ne morem najti dovolj besed, s katerimi bi predstavil njegovo človečnost. .. Bil je hraber, preudaren in odločen."-(Rank o Mitič) ,,Druga liška okrožna partijska konferenca ... to je bila manifestacija zmage in širjenja upora in revolucije... Sedemdeset delegatov je vznemirjenih, zavedajoč se svoje odgovornosti pred ljudstvom in partijo, raz-
pravljalo o svojem delu in poslušalo delegata CK KPH Iva Marinkoviča, ki je s svojim umirjenim in samozavestnim nastopom sodeloval na tej konferenci ..." (Jakov Blaževič) ,Jvo je napravil name, pa tudi na druge, izreden vtis kot človek in revolucionar. Odkrit, komunikativen, široko izobražen, izredno hraber in dinamičen; zanimal se je za vse, za vsakega aktivista, kaj dela in kako živi. O partiji je govoril z veliko ljubeznijo in ognjem." (Lutro Ahmetovič)
„Vedela sem, da so mojega očeta velikokrat odpeljali orožniki. Ker so bili ti v moji otroški zavesti jugoslovanske, sem mu — ko sem zagledala jugoslovanske zastave - rekla, da imam raje ono drugo - hrvaško zastavo. Odgovoril mi je: Ne, tudi ta, jugoslovanska, je naša. Tvoj oče in njegovi tovariši se
bodo potrudili, da bodo vse, kar ti na njej ni všeč, vse, kar je umazano, izprali." (Marija, hči prof. Marinkoviča)
In izprali so - s svoja krvjo.
Marinkovičeva vloga v revolucionarnem gibanju Hrvaške in Jugoslavije je zelo pomembna. Njegovo politično in revolucionarno delo je potekalo v viharnih predvojnih letih, nadaljevalo pa se je med vojno, dokler ni padel sovražniku v past, dokler ga niso zverinsko mučili in ubili.
Rodil se je leta 1905 v Su-tivanu na otoku Braču. Po končani gimnaziji je študiral v Zagrebu klasično filologijo. Mladi profesor grščine in latinščine se je zaposlil najprej v Sinju. Njegovo komunistično prepričanje so takoj opazile tedanje pro-sveme oblasti; ta napredni profesor je bil preveč nevaren! Zato so ga poslali v Srbijo, misleč, da se kot Hrvat ne bo mogel zbližati s tamkajšnjim prebivalstvom. Toda zgodilo se je prav nasprotno: tako v Poža-revcukotv Valjevu, kjer je služboval,- so poštenega in skromnega Iva Marinkoviča vzljubili in spoštovali. V Valjevu se je spoprijateljil z Milojem Pavlovičem: oba- sta čutila, da je treba ustvariti novo, boljšo, bolj humano in pravičnejšo družbo. Premestili so ga v koprivniško gimnazijo. Tam se je družil z Mihovilom Pavlekom Miškinem.
V Marinkoviču, mirnem, tihem, inteligenmem in skrom-
nem profesoiju se je skrival prepričan in vztrajen revolucionar - komunist. Ustanavljal je ilegalne krožke m postal član KP. Eden prvih naših bojevnikov za uveljavitev komunističnega pogleda na svet in predan borec za socializem.
Sledijo aretacije, preiskave, zapor - Lepoglava, Sremska Mitroviča. To je samo nadaljnja šola revolucije. Ne odreče se svojemu marksističnemu prepričanju. Z njim so: Pijade, Pucar, Keršovani, Kraigher, Veselinov. Po težki ječi in potem, ko je bil dalj časa brez dela, se je temu intelektualci^ širokih nazorov posrečilo dobiti mesto knjigovodje v tovarni kože v Karlovcu (ki jo danes ponosno imenujejo po njem). Nadaljeval je revolucionarno delo: Kordun, Prokuplje, Lika, Banija, Gorski ko tar, Hrvatsko Primorje. Organizira ilegalno
partijsko dejavnost — predano, neutrudno, z izjemnim ognjem, izredno inteligentno, domiselno, ustvarjalno* Ustanovi partijsko vodstvo za mesto in okrožje Karlovac, je sekretar mesmega komiteja, kasneje pa tudi član CK KPH. Sestaja se s številnimi znanimi revolucionarji, je eden izmed prvakov in vodij tedaj še ilegalne dejavnosti komunistov. Po okupaciji pospešeno organizira upor, utrjuje partijske vrste, kot član vojnega komiteja v Karlovcu organizira vstajo na Kordunu, v Banji in Gorskem kotam, ustanavlja udarne diverzantske skupine... odhaja na osvobojeno ozemlje in se spet vrača... dela pospešeno, ne-utmdno.
To so najlepše strani njegove biografije. Odide na legendarno Kozam. Nato v Moslavino. In v Zagreb. Tu postane sekretar komisije CK ZKH za severno H iraško. Medtem se vtihotapi v partijske vrste ovaduh Rendu-lič. Ta opazi, da ima tovariš Slavko pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem boju, v razširjanju in idejnem usmerjanju ljudskega upora. Hrabri in neutmdni bojevnik je zašel v past. Toda nikogar ni izdal — niti sebe!
Takoj po osvoboditvi so gaa proglasili za narodnega heroja naše revolucije. Bil je vzor.
Tudi danes je vzor - nam in novim rodovom.
STIJEPO
MIJO VIČ-KOČAN
Makedonija
Svetli učiteljski liki iz l\10B
Todor Angelevski-Strogov (1909-1943)
O junakih pojejo narodne pesmi. Junaki ne umirajo. Gi-nejo in izgorevajo na barikadah svojih idealov. Eden od njih je tudi Todor Angelevski, učitelj iz vasi Lavci pri .Bitoli, ki so ga ljudje iz ljubezni preprosto imenovali Toša Daskalot.
Se kot otrok je od svojih someščanov zvedel resnico o usodi izmučenega makedonskega naroda; o njegovih odprtih ranah in razkosanosti, o njegovi revščini in odhajanju v daljne dežele, da bi služil tujcu. Kot dijak učiteljišča v Prilepu pa je že povsem dmgače dojel vzroke muk in trpljenja, ne samo svojega naroda, temveč tudi drugim narodov, ki niso imeli narodnostne in socialne svobode. In prav zato se je mladi učitelj Toša že v svoji prvi učiteljski službi odločil, da bo služil narodu v njegovem boju za narodnostno in socialno svobodo. Pri tem mu je veliko pomagalo branje marksistične in druge napredne literature. In le malokdaj, če si šel po bitolskih ulicah, nisi srečal Toša z velikim svežnjem knjig pod levo pazduho. Toda mi, njegovi tovariši, smo se norčevali in pripominjali, da ima prav zato levo ramo nižjo od desne.
Marksistične skupine, pedagoške nedelje, učiteljske konference in kongresi so bili tribune, kjer so v resnici prišli do izraza Toševa vsestranska izobrazba, umirjenost, takt in idejna usmerjenost. Bil je starejši od svojih naprednih ko-
legov, pa vendarle je rad „na-bral" nekaj od vsakega, če je spoznal, da bi to lahko koristilo skupnemu delu. Toša se je znal približati revnemu kmetu, mu prodreti v globino duše in mu pokazati pot k boju in svobodi. Zato so tudi kmetje brez pomisleka govorili: če se Toša bori za nas, reveže — njemu pa je mnogo bolje kot nam - zakaj ga ne bi posnemali?
Za učence je bil Toša pravi ljudski učitelj. Z očetovsko dobrotljivostjo je že v nižjih razredih osnovne šole v mladih Makedoncih budil občutek in zavest o narodnostni pripadnosti. Pri tem si je pomagal predvsem z narodnimi pesmimi, kasneje pa tudi s socialnimi pesmimi Koste Racina, objavljenimi v zbirki „Beti mugri" („Svitanja“).
Ko so fašisti okupirali staro Jugoslavijo, je Toša takoj stopil pred svoje kmete in jim povedal, da bo kmalu organizirana .nova jugoslovanska vojska pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije, ki bo izgnala okupatorja iz dežele. In tako se je tudi zgodilo.
Tudi Toša je sprejel leta 1941 poziv KPJ za organiziran boj proti okupatorju. Poziv je poslal mesmi komite KPJ v Bitoli, , katerega sekretar je bil Stiv Naumov. Glavna Toševa naloga je bila organizirati partizanske odrede v bitoljskem območju. Toša jo je s tovariši tudi uspešno izpeljal. Organizirani so bili: pelis terski partizanski odred, nato odreda „Dame Gruev" in ,,Goce Del-čev", pa tudi partizanska četa „Jane Sandanski".
Po neki izdaji leta 1942 je bilo videti, da bodo Toša ujeli. To je bil vzrok, da je tudi Toša odšel v partizane kot politični komisar okrožnega vojnega štaba v Bitoli, kasneje, leta 1943, pa je napredoval v komandanta druge operativne cone, ki so jo sestavljali bi-toljski, prespanski in ohridski okraj z Debarcom. Na tem položaju je bil Toša strah in trepet sovražnikov, od si’ojih sobojevnikov pa je zahteval strogo
disciplino in samoodrekanje. Prav zaradi tega je dobil tudi partizanski psevdonim „Stro-gov".
V zgodovini bo z zlatimi črkami zapisan govor Strogova v okraju Smilev pri Bitoli, kjer se je 2. avgusta leta 1903 makedonski narod uprl Turkom. V resnici bi moral na isti dan v isti vasi leta 1942 govoriti bolgarski minister za notranje zadeve Gabrovski; prehitel ga je komandant Strogov, ki je ljudstvu pojasnil, kakšno „svobodo"mu prinašajo Bolgari.
Ko so Bolgari sredi leta 1943 pripravljali množično interniranje partizanskih družin, je štab druge cone odločil, da je treba ustanoviti nekoliko partizanskih skupin, ki bodo s kmeti pripravile beg. 20. junija istega leta je ena izmed skupin s Strogovim na čelu prišla v okraj Lavci. Ker jih je Dime Pav tar iz iste vasi tdal, so sovražniki obkolili hlev, v katerem je bil skrit Strogov. Začel se je neenak boj, v katerem je Strogov ubil dva bolgarska policijska vodnika, z zadnjo bombo pa se je usmrtil sam, še preden so ga dosegli ognjeni zublji zažganega hleva.
Življenj e piše c komandanta Strogova, književnik Pande Taškoski je takole opisal smrt tega neustrašnega učitelja, borca in komunista:
,,Iz žepa je potegnil defenzivno bombo „kragujevko“. Povsem mirno in počasi je odvil varovalko in v desni roki stisnil bombo. Z levo roko je snel z gjave kučmo, na kateri se je svetila velika- rdeča peterokraka, simbol zmage in svobode. Pogledal jo je in jo nekajkrat poljubil. Prepričan je bil, da bo njena rdeča barva po zmagi krasila vse radosti in uspehe našega naroda. Nato je na vso moč zaklical: ,Naj živi Komunistična partija Jugoslavije! Živela svobodna Makedonija! Smrt Fašizmu! ’ Močno je udaril z bombo ob zid in legel nanjo. Čez nekaj sekund je odjeknila eksplozija".
BLAGO J KOND ARKO
y>Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!«
Slovenija
Silvira Tomasini — »Slovenka«
Silvina Tomasini se je rodila leta 1913 v Trstu. Ko je po prvi svetovni vojni pripadla Primorska s Trstom in Gorico Italiji, se je njen oče z družino preselil v Jugoslavijo in se naselil v Mariboru, kamor se je po letu 1918 zateklo mnogo Primorcev.
Tudi Silvira si je v Mariboru v vzhodnem delu mesta našla mlade vrstnike. Kmalu je začela telovaditi pri Sokolu. Toda že zelo zgodaj je opazila nasprotja, ki so se začela porajati med klerikalnimi Orli in liberalnimi Sokoli. Včasih so se zaradi tega prepirali tudi otroci. Silvira je znala že tedaj ostro zastopati svoje stališče.
Ko se je Silvirina starejša sestra vpisala na učiteljišče, je tudi Silvira želela postati učiteljica. Obiskovala je meščansko šolo in zato je morala opraviti sprejemni izpit. Toda na sprejemnem, izpitu se je pokazalo, da nima dovolj posluha in je Ma zavrnjena Ni kazalo drugega; morala je opraviti prehodni izpit za gimnazijo.
Učila se je dobro in večina profesorjev je cenila njeno bistrost, delavnost in razgledanost. Med poukom je budno spremljala vse profesorjeve besede in kmalu se je začela uporno postavljati po robu trditvam, ki so se ji zdele nepravilne in krivične.
Silvira je iskala stike z mladimi ljudmi. Živo se je zanimala za zgodovino delavskega gibanja. Tako je zgodaj prerasla meje meščanskega liberalizma. Kot dijakinja je postala članica dijaškega društva, obiskovala je predavanja ljudske univerze in delavskega društva Svoboda.
Leta 1933 je maturirala in se kljub težkim gmotnim razmeram odločila za študij na univerzi. Izbrala si je nemški in francoski jezik. Toda študij v Ljubljani je bil drag. Štipendije ni dobila, zato se je večinoma
Srbija
preživljala z inštrukcijami. Nekoliko laže je bilo, ko so zgrar dili dom visokošolk, kjer je bila Silvira med prvimi stanovalkami. Akademskos društvo „Dom visokošolk" je s svojimi dvesto članicami omogočalo študentkam poceni oskrbo.
Na univerzi je našla Silvira stik s študenti levičarji in tudi kmalu s člani partije. V Ljubljani je naglo dozorevala v komunistko in začela s predanim, tihim in vztrajnim partijskim delom, ki mu je ostala zvesta vse življenje.
Leta 1936 se je Silv ta srečala, s komunistom Tonetom Čufarjem. Med njima se je spletla prisrčna in trdna vez, ki je trajala vse do smrti.
Ko je Silvira leta 1938 diplo-mtala, zaradi svojega političnega prepričanja ni dobila zaposlitve, čeprav bi bila pripravljena sprejeti službo in iti kamorkoli. Sele oktobra leta 1940 je postala profesorica v Kosovski Mitroviči.
Čeprav je bila daleč od doma, je bila Silvira vesela, da bo končno lahko učila. Preprosta in prisrčna kot je bila, se je takoj prikupila vsem, ki so jo spoznali, posebno revnim domačinom. Z vnemo se je lotila svojega poklica. Posebno pri srcu so ji bili revni učenci. Zahtevala je, da zanje ustanovijo dijaško kuhinjo, sama pa jih je inštruirala, sklicevala sestanke, jih obiskovala na domu in jim odkrito govorila o komunistični vzgoji Vojna je bila že na pragu, Silvta je pripravljala nanjo tudi žene: organizirala je sanitetne tečaje. Takoj se je vživela v politično življenje krega in prevzela razne partijske naloge.
Kapitulacija je povzročila v narodnostno mešanem kr egu, kakršna je bila Kosovska Mitroviča, veliko zmedo. Za SU-viro je bilo veliko dela. V, njenem stanovanju so se stekale mnoge niti odpora. Jeseni leta 1941 so pričeli ustanavljati narodnoosvobodilne odbore. Tudi Silvira je postala članica enega takih odborov. Dobila je nalogo, naj ustanavlja odbore žena. Glavno zbirališče teh žena je bilo pri Silviri.
Ko pa je Mitroviča postala gestapovska postojanka, se je Silvira čutila zelo ogroženo. Njeno partijsko delo je bilo doslej javno, mnogi so vedeli zanj. Zbala se je, da bodo za to kmalu zvedeli tudi gestapovci.
V mlade skojevske vrste je prišel provokator in ob prvomajski trosilni akciji so aretirali
več mladincev. Nemci so besneli, začeli so z množičnimi aretacijami, med njimi so 19. maja aretirali tudi Silviro.
S Silviro so gestapovci poskusili najprej zlepa. Ko so ugotovili, da je po dedu nemškega rodu, so še bolj silili vanjo in jo skušali pridobiti za sodelovanje. Toda vse je bilo zaman. Pričeli so jo neusmiljeno pretepati, s tem pa so dosegli prav nasprotno: njena močna narava je na tako ravnanje odgovorila s silovito odpornostjo. Vedela je, da je že obsojena na smrt, zato je hotela okupatorjem dokazati, da niso vsemogočni in da ne premorejo sredstev, ki bi jo zdrobila. Ne samo, da ni ničesar priznala, tudi rogala se jim je in jih glasno zmerjala, da so jo slišali jetniki v sosednjih celicah. In spet so jo suvali in pretepali. Gestapovcem je zabrusila v obraz: „Vedite, da sem komunistka. Vse vem, kar bi radi zvedeli, toda ničesar vam ne bom povedala. “ Silvirina veličina je bila v tem, daje zmogla ob tuji bolečini pozabiti nase, postaviti se po robu zlu, pa čeprav za ceno svojega življenja. V, zaporu je uporno vzklikala in nalašč kričala, hotela je, da vsi slišijo njene besede in dobijo v njih moč in oporo. Ves zapor in vse mesto je govorilo o njeni hrabrosti.
13. avgusta leta 1942 so jo peljali na postajo. Z večjo skupino jetnikov so jo hoteli poslati v Beograd. Na postaji je bilo tedaj veliko delavcev in rudarjev, ki so se vračali z dela. Silvira je pričela vzklikati partiji, borbi in svobodi. Gestapovci so osupnili nad tolikšno drznostjo, potem pa so jo ločili od drugih. Ko je vlak z ujemiki odpeljal, so Silviro odpeljali nazaj v zapor. Še isti dan popoldne je bodrila sojetnice. V noči od 13. na 14. avgust so jo ustrelili na jetniškem dvorišču.
Silvirin preprost, prisrčen nastop, skromna zunanjost in splošna široka razgledanost, poznavanje marksizma, njena izredna razumnost in topla človečnost bodo ostali trajno v zavesti vseh, ki so z njo delali v času pred in med vojno. Iz hvaležnosti so Mitrovčani nadeli gimnaziji, na kateri je poučevala, njeno ime.
Silvira Tomasini, z ilegalnim imenom Slovenka, je bila z ukazom predsedstva FLRS dne 27. novembra 1953, št 139/53, odlikovana z redom narodnega heroja.
SLA VICA PA VLIC
Učitelj Luka Spasojevič - narodni heroj
V Ljigu in skoraj vsej Valjev-ski Kolubari živi še danes, skoraj po 34 letih, zgodba o smrti matere narodnega heroja LUKE SPASOJEVIČA, učitelja iz Gornje Toplice pri Mionici.
-	Hej, stara, ne hodi tja! Mar ne slišiš, doli je pekel, so klicali ljudje, ki so tistega dne -bilo je 10. septembra 1941 -videli žensko, ki je na vso moč hitela po vaški poti od Babejiča proti Ljigu. Tam se je tedaj bil boj na življenje in smrt. Borci kolubarskega bataljona valjev-skega partizanskega odreda so se spopadli s kolono; v kateri je bilo okrog 300 Nemcev, ki so prihajali iz Mionice.
-	Doli je moj sin Luka! -jim je odgovarjala starka in hitela v ogenj, da bi našla sina, da bi bila pri roki njemu in njegovim tovarišem, če bi jo potrebovali. Brž ko se je pojavila na Babejiča Kosi, nedaleč od Ljiga,
jo je pričakala sovražnikov# krogla. Padla je. Ni se ji posrečilo videti sina in mu obvezati ran, ki jih je dobil tistega dne pri jurišu na razjarjene frice.
Kronisti tega tež aga in neenakopravnega boja med sedemdesetimi bojevniki kolubarskega bataljona in štirikrat številnejšim sovražnikom — neprimerno bolje oboroženim in opremljenim, soglašajo, da je Luka Spasojevič s svojim vodom prvi planil iz grape, v kateri je bil bataljon, in da je s Čota, ki je prav nad Ljigom, zasul nemške kamione in vojake z bombami ter jih pričakal z nenadnim ognjem iz pušk in mitraljezov. Ta hrabri podvig Luke Spasojeviča in njegovih borcev/ki so se jim pridružili tudi drugi borci bataljona, je bil odločilen za izid tega slavnega boja v zgodovini valjevskega partizanskega odreda.
Luka, sin Jevrema Spasojeviča - kmeta, in Zagorke - gospodinje, se je rodil 21. novembra leta 1916 v vasi Babe-jevič pri Ljigu v Srbiji. Osnovno šolo je obiskoval v Ljigu, nižjo gimnazijo v Gornjem Milanov-cu, učiteljišče pa je končal ju-
nija leta 1937 v Jagodini (danes Svetozarevo). Vojaški rok je služil v Sarajevu, v šoli za rezervne oficirje, in sicer od novembra 1937 do avgusta 1938. Že septembra istega leta je dobil učiteljsko službo v vasi Ko-žince pri Prokuplju, na svojo prošnjo pa je bil leta 1940 premeščen v vas Gornja Toplica pri Mionici. Tam je ostal do svojega odhoda v odred — julija 1941. Ni čakal, da bi mu kvislinško prosvetno ministrstvo sporočilo, daje „odpuščen iz državne službe po paragrafu 104, točka 9 zakona o uradnikih".
Luka Spasojevič je postal v Ljigu leta 1940 član SKOJ, v začetku leta 1941 pa je kandidiral za člana KPJ. Po bitki v Ljigu so ga takoj sprejeli v partijo.
Kot rezervnega oficirja so ga aprila 1941 ujeli v Čačku, toda posrečilo se mu je zbežati iz taborišča v Kolubaro. Med pripravami za vstajo — po nalogu rajonske partijske vojaške komisije - je Luka poučeval mlar dino in jo vadil ravnati z orožjem v gozdu pri potoku Godje-vac v vasi Babejič. Tu, v svoji vasi je neutrudno pripravljal vstajo, vse do ustanovitve kolubarskega bataljona julija 1941. Tedaj je postal Luka eden njegovih prvih bojevnikov. Zaradi znane hrabrosti in pre-skušene zanesljivosti so ga postavili na čelo enega njegovih vodov.
Kmalu zatem je postal Luka
Kosovo
komandant mesta Ljiga. Tam je ostal do 7. novembra leta 1941, ko so se partizani zaradi izdaje četnikov morali umakniti. Najprej je šel v Belanovico, kjer je vodil četo kolubarskega odreda. Med prvo sovražnikovo ofenzivo je tudi njegova enota z drugimi partizanskimi enotami krenila proti Rudniku, v. smeri Užic in Zlatibora. Po odloku vrhovnega štaba so se deli valjevskega, kolubarskega, kosmajskega in drugega šuma-dijskega odreda vrnili v okolico Valjeva. Z njimi je bil tudi Luka Spasojevič. Z enoto, ki so jo sovražniki nenehno zasledovali, je prišel do Drine in prek Šar-gana pod Moljen. Iz preostalih bojevnikov so v maljenskih kolibah, sredi februarja 1941 sestavili suvoborski partizanski odred, v katerem je bil Luka Spasojevič najprej komandir II. čete, nekoliko kasneje pa politični komisar VI. čete. Po dolgem in težkem boju, ki ga je bil odred šest dni v Mravinjcih in imel velike izgube, je Luka v imenu vodstva odreda sporočil borcem, da se morajo v majhnih skupinah prebiti iz obroča. Luka se je prebil v okolico Ljiga. Tam je nadaljeval živahno politično dejavnost. Z nekaterimi člani okrožnega komiteja KPJ za Valjevo se je sestajal in dogovarjal o akcijah.
*
Mobiliziral je nove borce. Nekoliko kasneje je prešel v prvi šumadijski partizanski odred ./Milan Blagojevič", ki je
v izjemno težkih okoliščinah -ob strahovladi četnikov in ob nenehnem preganjanju uspešno izvedel veliko akcij v Šumadiji, Kačem, valjevski in beograjski Kolubari in prodrl celo do Vinče. Pri tem je tesno sodeloval z valjevskim, posavskim in kosmajskim odredom. Prvi šumadijski odred, katerega komandant je postal Luka Spasojevič, je sodeloval pri uničenju železniških postaj v Banji, Umčarih, Mali Ivanči; pri m- I šenju. in miniranju ozkotirne \ proge Boegrad—Užicg. napadal j je mdnike v Misači in Rudov- \ ■ cih. V teh težkih akcijah, v najbolj usodnih trenutkih, ki jih ni bilo malo, je pokazal Luka izjemno hrabrost in iznajdlji- j vost ter vlival borcem vero vase in v zmago. To je tudi pripomoglo, da se je dmgi šumadijski odred v še teko težkih razmerah ne samo obdržal, temveč je tudi številčno rasel in dosegel uspe- \ he v mnogih akcijah. O teh govore ne samo poročila vrhovnega štaba NOV in POJ, pač pa tudi okupatorjevi uradni dokumenti. V eni izmed teh akcij — v spopadu s četniki v vasi Brajkovec pri Lazarevcu je bil i 7. junija 1943 Luka Spasojevič težko ranjen. Naslednji dan, 8. junija, je umrl v vasi Trebušni-ca, kamor so ga prenesli.
Za narodnega heroja je bil proglašen 8. oktobra leta 1953.
RADE VUKOVIČ
Žrtev »vivi eksperimentov«
Zgodba o narodnem heroju učitelju Dževdet Dodi je boleča, grozljiva, hkrati pa tudi svetla. Učiteljeve ideje so postale vir navdihov za generacije, ki so poznale heroja, in za prihodnje rodove.
Rodil se je v Prizrenu leta 1904. Učiteljišče je končal v Elbasanu leta 1932 in tedaj je dobil svojo prvo učiteljsko službo v Tirani. Tam je poučeval tudi v šoli rezervnih oficirjev. Spoznal se je s Hasanom Reči jem in z mnogimi drugimi naprednjaki. Že v tistem času se je navduševal za novi sistem, za sistem, v katerem ne bo izkoriščevalcev in izkoriščanih. V tem obdobju je spoznal tudi druge svobodomislece; z njihovo krvjo je napisana zgodovina albanskega naroda. To so: A. Vokši, V. Kuši, P. Pelister, Č Staja, S. Stavileci in mnogi drugi. Skupaj z njimi se je začel ilegalno bojevati za svobodno družbo - brez gospodarjev. Ovaduhi so ga kmalu opazili. Premestili so ga na Brač in . ga ločili od družine. Prav tedaj so na Braču izbirali na občinskih zborih delegate: na pobudo učitelja Dževdet Dode in M. Uljčinjakija so prvikrat izbirali delegate iz vrst kmetov. Proletariat je triumfiral. Kraljevi krogi so proglasili to za škandal in ustrezno ukrepali. Zaradi vsega tega součitelja Dževdeta Doda: premestili v vas Ljuz pri Kavaji. In tukaj je učitelj, navdušen nad komunizmom, pridobival ljudske množice, pa tudi orožnike. Znova so ga premestili iz Ljuza v Šeštavec, v
osamljeno planinsko vas, daleč od idej naprednega gibanja. Učitelj je povsod živahno deloval. Pridobil je tudi župana. Revolucionarni duh se je začel širiti tudi po odmaknjenih vaseh. Zaradi te dejavnosti ga je začelo zasledovati ministrstvo za prosveto. Premestili so ga v vas Milot blizu Skodra, kjer je imela glavno besedo katoliška cerkev. Vsi učenci so hodili k verouku. Ljudski učitelj Dževdet Doda si je zadal nalogo, da ho napravil temu konec. Prvič v tem kraju je ustanovil športne organizacije, v katerih so se otroci udeleževali raznih iger. Nekega dne so se tako zavzeto igrali, da so preslišali zvenenje zvonov, ki so vabili k
maši Duhovščina je bila ogor- \ čena. Toda, kakšna ironija: \ ministrstvo za prosveto je pohvalilo učitelja vasi Milot za njegovo dejavnost. Vse je dobilo večje razsežnosti. Obvestili so celo Vatikan. Papež je odločno zahteval, naj kralj razreši učitelja Dževdeta Dodo in ga obsodi. Ministrstvo ni vedelo, kaj storiti. Kralj je ukazal, neg učitelja premestijo v Tirano in ga najostreje nadzorujejo kot nezaželeno osebo. Toda Dževdet Doda tudi v Tirani ni miroval. OEočno je nadaljeval svojo revolucionarno dejavnost, zato da bi osvobodil ljudstvo izpod monarhije in revščine.
Leta 1936 je nameraval učitelj Dževdet Doda oditi po po-
»Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!«
Vedo za svoj dolg
teh Pireneja s številnimi prostovoljci v boj za svobodo španskega ljudstva. Toda čeprav k imel dokumente pripravljene, se je ločil od tovarišev. Ostal je zato, ker je ladja odplula uro Prej, preden je prišel v pristanišče. Moral je namreč peljati v bolnišnico svojo mater, ki je nenadoma hudo zbolela. Čas je ntineval. Učiteljeva dejavnost je Postajala vedno bolj živahna. Leto 1939 je bilo za albansko ljudstvo zelo težko. Italijanska vojska se je pripravljala na izkrcanje v Albaniji. Kot nasprotna utež se je’ razraščala revolucija. V kinematografu Diana so pripravili gledališko delo, ki ga je napisala maturantka šole „Mati kraljica1' pod naslovom „Med trdnjavske zidove je po sijal žarek". Ko je bila predstava končana, je Dževdet Doda vstal in zavpil: •<Dol s fašistično Italijo ... Dol z nacistično Nemčijo ... Dol z klusolinijem ... Dol s Hitler-iefn... Živela oktobrska revo-Dcija... Živel Lenin!" Ljudje s° šli na ulice Tirane. Vzplam-tele so prve demonstracije, kralj je pozival demonstrante. Dna izmed skupin, ki jo je vodil učitelj, je šla h kralju in zahteva, naj odpre skladišča in iz-f°či orožje ljudstvu. Kljub temu jih je kralj izdal.
Dževdet Doda in njegovi napredni tovariši so zgrabili puške in odšli z Drača v boj. Pri tem so nastale težave. Učitelj je zapustil mesto in odšel prek Šar ' planine v Tetovo, kjer ga je kraljeva vlada za nekaj časa zaprla v džamijo. Posrečilo se mu je zbežati in se vrniti v Tirano, kjer je nadaljeval svojo podtalno dejavnost. Ko je Jugoslavija kapitulirala, se je vrnil v rojstno mesto Prizren. Organiziral je ljudske množice in jim odkril resnične načrte j'ašis tov. Odprl je nočno šolo v prizrenski mestni četrti Rahline. Zbral je vajence, da bi jih naučil abecede, hkrati pa je ustanavljal celice in krožke ter narodnoosvobodilne odbore in govoril o nastalih razmerah. Agenti so ga odkrili in aretirali. Toda v Prizrenu so vzplamtele demonstracije. Demonstranti so zahtevali, naj izpuste priljubljenega učitelja in njegove tovariše. Toda, namesto da bi ga osvobodili, so ga internirali v zloglasno taborišče Porto Romano blizu Drača. Tudi tam je učitelj uspešno nadaljeval svojo dejavnost: ognjevito je govoril zapornikom, hkrati pa ustanovil prve celice.
Ko je Italija kapitulirala, je zbežal iz Porto Romana v Debor, kjer je postal komisar
znane makedonsko-kosovske brigade. S Petrom Brajevičem (generalpolkovnik v pokoju) in z drugimi se je 'bojeval proti fašizmu in njegovim privržencem. Leta 1943 je bil v Bunjaj Male-siju predsednik prve konference narodnoosvobodilnega odbora za Kosovo. Ko se je vračal, je dobil ozebline tretje stopnje. Zdravila ga je mati Fetija Dode. Zato ker je bil ilegalec, namreč niso smeli poklicati zdravnika. Medtem je sporočil svojim tovarišem v planini, naj vzpostavijo zvezo, da se bo lahko vrnil k njim. Toda gestapo ga je odkril. Zaprli so ga. Nekaj časa je bil zaprt v Prizrenu, potem pa so ga premestili v Banjico blizu Beograda Kasneje je moral v zloglasno nacistično taborišče v Mathausen, oddelek - 1, kjer so do zadnjega opmdjali z njim poskuse - ,,vivieksperimente". Dan prej, preden so prišle v taborišče ameriške čete, so mu dali smrtno injekcijo.
Zastrupili so našega priljubljenega, neutrudnega učitelja narodnega heroja, ki je vse do danes ostal v spominu sto in tisoč učencev, ki jih' je naučil abecede, oborožil z znanjem in orožjem, jih seznanil s proletariatom, komunizmom, zmago in svobodo.
HASAN HASANI
Vojvodina
Politični lik Žarka Zrenjanina
Življenjska pot narodnega Woja ŽARKA ZRENJANI-^A-UČE (11. septembra 1902 " 4. novembra 1942) je najtesneje povezana z odločilnimi °bdobji razrednih bojev v naši 'teželi in akcij KPJ za uveljavitev in zmago revolucionarnega te demokratične^ gibanja, j^arko Zrenj anin — neutrudni ! judski prosvetitelj in predan tevolucionar, predvojni in medeni politični sekretar pokrajinskega komiteja KPJ za Voj-v°dino in član CK KPJ - je Prav gotovo ena najvidnejših ^sebnosti usodne bitke za osvoboditev delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, vseh narodov in narodnosti naše de-tele, ki jo je vodila obnovljena r^J pod Titovim vodstvom.
Na težki poti od vaškega učitelja do poklicnega revolu-cronarja, ob odgovornih nalo-fteh se je Uča oblikoval v ne-'teiajnega bojevnika in vodi-.telja, tribuna in političnega de-avca, tovariša in človekoljuba.
Poučeval je v vasi Busor v °kraju Mlavci, nato tri leta v !asi Kanatlarci v Makedoniji in test let v rojstnem mestu Iz-bistu v Banatu. Prosvetiteljsko ^javnost je vedno povezoval z ?lvljenj em in bojem brezpravnih te izkoriščanih.
Pil je izreden pedagog, ne-huden pri delu v šoli in zunaj bje. Organiziral je tečaje za nepismene, imel popularna preganja, obnovil je ljudsko terjižnico, sodeloval pri ljudski rTriverzi, gasilskem društvu, tenečki zadrugi in učiteljskem ruštvu, včasih pa je pisal tudi v jtehagoške in druge časopise. Razširjal je marksistični pogled a svet, nasprotoval zastarele-u pouku in se zavzemal za Rajanje sodobnih metod in Prernembo predmetnikov in enih načrtov.
^ tem obdobju je bil Učo ,el° dejaven družbenopolitični rjavec. Od leta 1927 je bil an ilegalne KPJ, od leta 1930 Jrretar okrajnega komiteja cPH v Vršcu, od leta 1932 pa t5retar okrožnega komiteja ^■1 za južni Banat.
Njegovo uspešno družbeno-Nitično delo je bilo kmalu Ukinjeno. Žarko Zrenjanin je jteN leta 1933 izdajati ilegalno jjasilo „Lenjinist“. Ko je izšla [■elja številka, gaje odkrila po-jteja. Zaprli so ga, državno so-Q,sče za zaščito države pa gaje s°dilo na „tri leta zapora, na
izgubo časti in pravic za pet let in izgubo državne službe11.
Tri leta je bil Ž. Zrenjanin v težki ječi v Sremski Mitroviči in Lepoglavi. Zapor je kar najbolj izkoristil za svoje idejnopolitično izpopolnjevanje. Bojeval se je za boljše razmere in milejši režim v kaznilnici. Sodeloval je v velikih gladovnih stavkah 117 političnih zapornikov v Sremski Mitroviči - oktobra 1933 in spomladi 1934, pa tudi v uporu političnih zapornikov avgusta leta 1935 v Lepoglavi.
Ko se je 6. aprila leta 1936 vrnil iz ječe — idejnopolitično še močnejši — je Ž. Zrenjanin z novim ognjem in navdušenjem neutrudnega revolucionaija sprejel nove naloge. V izredno težkih razmerah, ki so nastale v partijski organizaciji Vojvodine po množični izdaji in aretacijah leta 1936', je Žarko kmalu postal vodilna osebnost v vrstah KPJ v Vojvodini. Pod njegovim vodstvom je bila leta 1938 obnovljena partijska organizacija Vojvodine.
Poleg organizacijsko političnega delaje uspešno uresničeval dolgoročne naloge za krepitev partije, uveljavitev njenih političnih načel in za ideološko politično vzgojo članstva. K temu so veliko prispevali Zre-njaninovi ideološko politični referati, v katerih je obravnaval vojvodinske družbenoekonomske, agrarnolastniške, narodnostne in politične posebnosti. Kljub temu da je bil izpostavljen hudemu terorju, večkrat so ga tudi aretirali in zasliševah,je Uča sodeloval povsod, kjer so se reševala bistvena vprašanja in začenjale akcije revolucionarno demokratičnega in protifašistične^ gibanja v Vojvodini. Zato so veliki uspehi, kijih je v tistem času dosegla tamkajšnja
partija tesno povezani z osebnostjo Ž. Zrenjanina.
Za svoje uspešno delo je dobil Ž. Zrenjanin najvišje priznanje na peti državni konferenci KPJ v Zagrebu oktobra leta. 1940, ko so ga izbrali za člana centralnega komiteja KPJ.
Pomembni dogodki in splošna manifestacija proti fašistom, ki se je razširila 26. in 27. marca po vsej naši državi, pa tudi po Vojvodini, so dokazali, daje bila vojvodinska partija pod Zrenj aninovim vodstvom dobro pripravljena. Tedaj je bilo v Vojvodini okrog 1200 članov partije in 3000 članov SKOJ.
Ob zlomu in razkosanju stare Jugoslavije je partijska organizacija Vojvodine ostala enotna in dobro organizirana. Zato se je lahko na Titov poziv odzvala in vodila vse narode in narodnosti Vojvodine v težkem in neenakopravnem boju.
Pod vodstvom partijske organizacije Vojvodine in njenega političnega sekretarja, ki je hodil iz mesta v mesto, iz Banata v Bačko in Srem, so se partizanski odredi, udarne in diverzantske skupine bojevale v izredno težkih razmerah. Kljub temu da so izgubile veliko bojevnikov, so leta 1941 izvedle okrog 200 akcij. v
Leta 1942 so bile bojne razmere še tege. Ker so bile prekinjene zveze med središči odpora in partijskim vodstvom, je Uča obšel mnoga mesta v južnem Banatu: obnavljal in krepil je organizacije, da bi ustvaril boljše možnosti za nadaljnji raz-voj narodnoosvobodilnega gibanja. Zato je imel avgusta 1942 v Deliblatski peščari ideo-loškopolitični tečaj za mlade aktiviste južnega Banata. Ko se je pripravljal, da bo v začetku novembra 1942 odšel v Srem, je bil Zrenjanin izdan. Okrog sto fašističnih vojakov in gestapovcev gaje obkolilo v neki hiši v Pavlišu, kjer je bil skupaj s Strahinjem Stefanovičem, sekretarjem okrožnega komiteja KPJ za južni Banat. V tem neenakopravnem bojuje padel ob zori 4. novembra leta 1942.
Mesto, kjer je bil Zrenjanin pred vojno zaprt, in od koder je vodil narode in narodnosti Vojvodine v osvobodilni boj in socialistično revolucijo, nosi danes njegovo ime.
Dr. DANILO KEClC
Bosna in Hercegovina
Na vsakem spomeniku — učiteljevo ime
Rodil se je leta 1915, politični delavec, generalpodpol-kovnk JLA. Ker je bil aktivist naprednega mladinskega gibanja, so ga izključili leta 1935 iz učiteljišč v Banjaluki in Karlovcu. Član KPJ od leta 1940. Od januarja leta 1941 sekretar okrajnega komiteja KPJ v Bosanski Dubici. In v NOB : eden izmed organizatorjev vstaje na Kozari, politični komisar V. kozarske NOU brigade, nato IV. krajiške divizije, od januarja leta 1944 pa politični komisar VIII. dalmatinskega korpusa. Ko je btla ustanovljena IV. armada, je postal njen politični komisar. Udeležil se je II. zasedanja AVNOJ. Po osvoboditvi so ga izbrali za zveznega poslanca. Član CK Zveze komunistov Jugoslavije.
Iz teh kratkih življenjepisnOr podatkov spoznamo tovariša BOŠKA ŠILJEGOV1ČA, ki seje odzval naši prošnji, naj nam ob izdaji skupne številke časopisa, posvečene 30-lefnici osvoboditve in zmage nad fašizmom, pove nekaj o naprednih prosvetnih delavcih — komunistih, ki so zelo veliko pomenili za našo revolucijo in narodnoosvobodilni boj.
Strinjam se s politično oceno o mestu in vlogi prosvetnih delavcev v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. Domnevam, da imajo tovariši iz uredništev prosvetnih listov na voljo podatke, na primer o tem, koliko prosvemih delavcev je sodelovalo v NOB, koliko jih je bilo pred vojno včlanjenih v KPJ, koliko jih je bilo ranjenih, koli ko j ih je padlo, koliko sojih ustrelili okupatorji, čemiki, ustaši, belogardisti, in o tem, koliko prosvetnih delavcev seje uveljavilo in si pridobilo visoke vojaške in politične funkcije. Trenutno nimam na voljo teh podatkov za Jugoslavijo, zato ne bom mogel na temelju dejstev in sklepov določno odgovoriti na vprašanje o vlogi prosvetnih delavcev v vsej Jugoslaviji. Povedal pa bom nekaj o prosvetnih delavcih, učiteljih v Bosanski krajini, predvsem po spominu in po občasnih pogovorih s tovariši, ki jih ob raznih srečanjih začnemo in navadno nikdar ne dokončamo. Pri lem ne bom uporabljal nikakršnih zapisov ali številk, objavljenih v raznih monografijah in podobnih publikacijah. Številčni statistični podatki so sicer nujni in dragoceni, nekolikanj pa so tudi bolezen našega časa. Posebno, kadar govorimo o revoluciji, narodnoosvobodilni vojni, ne bi smeli uporabljati samo številk saj z njimi ni mogoče dobiti prave slike niti o revolucionarnem boju niti o ljudeh in borcih. V revoluciji pokažejo ljudje številne moralne, narodnostne in etične vrednote, ki jih ni mogoče izraziti s številkami. Zato so napadalci skoraj vedno presenečeni. Številčni podatki, na primer o partizanih, in resnična moč, vztrajnost, učinkovitost partizanskega odpora se nikakor ne skladajo. Tako je bilo pri nas, tako v Albaniji, Vietnamu, Alžiru, Kambodži, Angoli in drugod. Zato menim, da v takih okoliščinah tudi majhni prispevki, opisi, spomini, pa tudi nekateri, na prvi pogled nepomembni podatki lahko zelo koristijo pri proučevanju ljudi in revolucije. Tudi to je eden od razlogov, ki me navaja, da vsaj delno odgovorim na postavljeno vprašanje. Naj takoj pripomnim, da je pri takem delu, ki je nujno prostorsko in časovno omejeno, vsak sogovornik v veliki moralni in politični dilemi. S tem ko se spomnimo enega ali nekaj imen padlih ali preživelilr. borcev, je vsak od nas nehote krivičen do vseh tistih, ki so dali življenje ali ki so od začetka sodelovali v boju, pa jih nismo omenili. Ne zato, ker bi jih pozabili. Vse to, se mi zdi, da moram povedati, ob tem, vsekakor skopem odgovoru.
Na banjaluškem učiteljišču so bili na primer Branko Čopič, Miloš Bajič, Miloš Popovič, Mladen Sabljič, Radenko Stojnič, Jela Perovič. Mislim, da je bil
Čopič v šolskem letu 1933/34 izključen iz učiteljišča. Ne zato, ker je tedaj zbijal šale na račun šolskih oblasti ali ker je bil marksistično in politično posebno podkovan, temveč predvsem zato, ker se je kot mlad umetnik in pesnik na svojo roko uprl tedanjim družbenim odnosom in7ih označil za nečloveške. Veliko dijakov banjaluškegg učiteljišča je že od leta 1934/35 sodelovalo v zelo dobro organiziranem naprednem mladinskem gibanju. Od tega časa naprej pa vse do vojne in revolucije so bila dijaška združenja, na primer literarna in športna ter vse dijaške manifestacije, izleti in zabave v rokah naprednih mladincev. Pred vojno je direktor šole vsak teden določil dežurnega profe-soija, ki je vodil dijake v cerkev. Zelo malo profesorjev je simpatiziralo z naprednimi političnimi gibanji med dijaki. Zdi se mi, da so bili profesorji strokovno izredno dobri. Razen profesorja Jerka Grgičeviča, ki je bil. kot sem zvedel pozneje, že.pred vojno član KPJ, in še nekaterih demokratsko usmer-jenih profesorjev, med katerimi je bil zaradi svoje strpnosti do naprednih dijakov posebno znan profesor Vlado Miloševič, so vsi drugi menili, da se spuščamo v politične avanture, ki vodijo neposredno k izdaji naroda in države. Mnogi od profesorjev so v unitaristični koncept tudi iskreno verjeli. Veliko pa je bilo takih, ki so sprejeli režimsko politiko velikosrbske hegemonije kot edino možnost za zaposlitev. Med njimi so bili tudi klerofašisti in separatisti, ki so praviloma sodelovali s po-
licijo in se ukvarjali z ovajanjem, raznimi mahinacijami in provokacijami.
Osvobodilna vojna je razbila vse utvare, snela krinke z vseh svetinj in nedotakljivih načel življenja družbe in države. Veliko banjaluških učiteljišč rukov je prek skojevske in partijske organizacije odšlo v narodnoosvobodilno vojno. Največ naših tovarišev je žrtvovalo življenja, večina na tleh Bosanske krajine, v majhnih in velikih bitkah, v bojih za svobodo in neodvisnost BiH in SFRJ. Ne vem, ali je v Bosanski krajini kak večji spomenik, na katerem ne bi bilo imen učiteljev in dijakov banjaluškega učiteljišča. Ob tej priložnosti je treba povedati, da sta domoljubno in narodnostno zavest dijakov banjaluškega učiteljišča pred voj no ustvarili predvsem banja-luška partijska in skojevska organizacija. Lahko da so bile med nami — dijaki zelo velike razlike v strokovnem in ideološkem znanju. Nekateri so bili manj, drugi bolj hrabri, malo dijakov pa je bilo nagnjenih k nacionalizmu in šovinizmu, ki sta ju netila buržoazija in cerkev.
Ti dijaki, ki so uradno veljali za najbolj predane in najbolj domoljubne, so se že prve dni okupacije znašli v okupatoge-vem taboru: šli so k četnikom ali ustašem. Med njimi so se po izdajstvu in okrutnosti posebno „izkazali“ učitelji: Lazo Teša-novič — njegovi četniki so ubili ranjenega dr. Mladena Stojanoviča, — Uroš Drenovič - razvpiti JNS-ovec, in Ijotičevec Milan Popovič, ki je bil po svojih zločinih znan po vsej Srbiji.
Pripravila:
VESNA ŠAKOTA
STRAN 14
PROSVETNI DELAVEC
9
9. maja 1975 —
Vedo za svoj dolg
črna gora
S Savo Kovačevičem na Sutjeski
V kabinetu številka 87, na elektrotehniški fakulteti v Beogradu smo srečali narodnega heroja dr. Dragišo Ivanoviča. Kabinet, velik 3x3 kvadratne metre, ki ga mora celo deliti s kolegom, miza, stola in obešalnik. Več kot skromno. In vendarle: kljub takim delovnim razmeram in nenavadno viharni preteklosti je dr. Dragiša Iva-
novič veder, preprost, odkritosrčen in gostoljuben.
Rodil se je v vasi Sjenici — Kuči leta 1914. Tako pred vojno kot sedaj je spadal med tiste izjemne, intelektualce — znanstvenike, ki imajo nenavadno prefinjen občutek in potrpljenje za vztrajno in stu-diozno raziskovalno delo.
— Za napredno gibanje in revolucijo sem se odločil iz čiste predanosti idealom revolucije. Na naše odločitve so vplivali tudi profesorji gimnazije v Podgorici, posebno Marko Biljurič, Vučeta Obradovič, Niko Pavič in celo Marko Kne-ževič, profesor verouka, ki nas je bolj učil katekizma etike, trdnosti in moralne celostnosti človeka kot pa katekizma religije.
Dr. Dragiša Ivanovič je študiral tehniko, hkrati pa je aktivno sodeloval v revolucionarnem študentskem gibanju. To sta bili „obsedenosti“, med katerima je bilo ujeto njegovo življenje. V Zvezo komunistične mladine Jugoslavije so ga sprejeli leta 1934. Sekretar aktiva SKOJ je bil Veljko Vlahovič, člani tega aktiva pa so bili med drugim tudi Vlada Aksentijevič, Milje Ivkovič, Vojo Kovačevič, Vojo Nikolič, Vojo Jovanovič in drugi.
In še ena zanimivost. Veljko Vlahovič je bil sekretar aktiva SKOJ, pa tudi sam je bil skojevec, ne pa član KPJ. Niti on niti mnogi drugi niso bili komunisti ne v Višegradu ne v bojih v Španiji. V. partijska konferenca leta 1940 v Zagrebu je sprejela sklep z retroaktivno
veljavnostjo, da se vsem skojevcem, ki so upravičili zaupanje in zaprosili za sprejem v partijo, prizna partijski staž od dneva, ko so postali člani SKOJ. Dr. Dragiša Ivanovič ni vložil take prošnje, ker je bil pri vojakih. V KPJ je bil sprejet leta 1941.
Zaradi revolucionarne dejavnosti in zato, ker je vodil univerzitetni komite naprednih študentov, so dr. Dragišo Ivanoviča skupaj z Veljkom Vlahovičem, Cvijetinom Mijato-vičem, Svetozarom Vukmano-vičem, Osmanom Sabitovičem, Mičom Zečevičem in drugimi leta 1935 poslali v taborišče v Više grad.
Aprila leta 1941 je postal dr. Dragiša Ivanovič borec 38. zet-skega polka, takoj po kapitulaciji pa je prišel v Kuče. V Kučih je bil tudi okrajni komite KPJ Za Podgorico. Ob organizaciji vstaje 13. julij je dobil dr. Ivanovič tudi prve funkcije. Postal je tretji komisar zetskega odreda, ki je deloval na območju Podgorice. Potem je postal komisar I. mladinskega črnogorskega bataljona v okolišu Nikšič — Savnik — Kolašin, nato pa spet komisar zetskega odreda.
Pred koncem leta 1941 so se črnogorski partizani razdelili v dve skupini. Ena skupina je odšla v Plevlje in nato v Rudo, v I. proletarsko brigado. Tudi enote iz okoliša Nikšič, Savnik, Piva, Mratinj in Vučevo so odšle v Bosno. Iz dela teh enot je nastala IV. črnogorska proletarska brigada, iz drugih pa so 10. junija 1942 v okolišu Vu-čeva in Pive ustanovili V. črnogorsko proletarsko brigado. Komandant brigade je postal Sava Kovačevič, dr. Dragiša Ivanovič je bil komisar IV. bataljona te brigade, komandant bataljona pa je bil Milovan Ša-ranovič.
— Šaranovič je bil eden najsvetlejših likov naše revolucije — je poudaril dr. Dragiša Ivanovič. Padel je kot načelnik glavnega štaba Slovenije. Iz spoštovanja do tega veličastnega lika naše revolucije so ga Slovenci pokopali v grobnico narodnih herojev v Ljubljani.
Kmalu zatem je postal dr. Ivanovič politični komisar IV. kraljevskega bataljona I. proletarske brigade, v začetku novembra 1942 pa komisar V. črnogorske proletarske brigade.
— S Savom Kovačevičem sem se prebil skozi Jajce, Donji Vakuf, Prozor, Ostrožac, Konjic, Nevesinje, Javorak in Bioče ter sodeloval v peti ofenzivi. 4. junija 1943 je Sava Kovačevič prevzel poveljstvo nad III. divizijo. Iz pete brigade je odšel 6. junija; 8. junija smo se
ponovno sestali na Sutjeski. Sava Kovačevič kot komandant III. divizije (čeprav te funkcije niti ni utegnil prevzeti, ker je padel 13. junija) in jaz kot komisar pete brigade sva podpisovala vse vojne ukaze na bojišču Sutjeske.
Danes lahko ponosno povem, da se je glavnina V. črnogorske proletarske brigade prebila na Sutjeski. V vasi Bogdanoviči v Bosni smo poročali vrhovnemu komandantu Josipu Brozu Titu o položaju na Sutjeski.
Novembra leta 1943 je postal dr. Dragiša Ivanovič komisar 29. hercegovske udarne divizije, julija leta 1944 pa komisar jugoslovanske vojne mornarice. Leta 1946 je zaprosil za demobilizacijo in postal docent na tehniški fakulteti v Beogradu.
Poleg spomenice in reda narodnega heroja iz leta 1953 je dr. Dragiša Ivanovič prejel: odlikovanje domovinske vojne I. stopnje, red zaslug za narod z zlatim vencem, red partizanske zvezde s srebrnim vencem, red bratstva in enotnosti s srebrnim in zlatim vencem, red zaslug za narod z zlatim vencem, red za hrabrost, red dela z rdečo zastavo in red republike z zlatim vencem.
- Dve rani iz vojne me še sedaj pečeta: prva — množična izdaja in druga - bolnišnica na Sutjeski.
Nisem profesor družboslovnih, temveč eksaktnih znanosti — poudarj a dr. Ivanovič — toda zame ostaja zgodovinsko nepojmljiva množična izdaja dela našega naroda, naroda s svetlo in borbeno zgodovinsko tradicijo.
Dr. Dragiša Ivanovič je sedaj redni profesor tehniške fakultete v Beogradu. Doktoriral je leta 1955 na temo: Teorija in gibanje nevtronov skozi zmes elementov". Njegova disertacija je bila objavljena. Leta 1962 je objavil tudi delo s področja nuklearne in reaktorske fizike: O teoriji relativnosti - kritično analitične raziskave. Na več kot tisoč straneh je izšla leta 1974 njegova Kvantna mehanika. Poleg tega je napisal več del s področja nuklearne fizike in problemov filozofije fizike, srednješolskih in univerzitetnih učbenikov, študij in razprav. Za nuklearno fiziko se je leto dni specializiral v SZ, dve leti pa v ZDA. Poleg tega, da dela na fakulteti, je dr. Dragiša Ivanovič tudi aktiven družbenopolitični delavec. Dvakrat so ga izbrali za dekana elektrotehniške fakultete, dvakrat za rektorja beograjske univerze. Med V. in VI. kongresom je bil član CK ZK Srbije. Prejel je oktobrsko nagrado mesta Beograd. Omenimo naj tudi to, da je dr. Dragiša Ivanovič član društva za znanost in umetnost črne gore.
RADOVAN D JUKIČ
Hrvaška
Doba skojevcev še vedno traja
Ko se je začela vojna, je bil MATE POLJIČANIN star štirinajst let. Bil je vajenec avtomehanične strdke. Želel se je posvetiti skrivnostim motorja, se naučiti, kako se odkrivajo in popravljajo okvare, kako se stroju vrača moč, da lahko spet služi človeku.
Toda prišli so fašisti. Prišli so tudi v Matejevo sončno Dalmacijo, v njegovo vas Seget pri Trogim. Prinesli so krivico, nesrečo, zlo in ponižanje. Komunisti so jim na to odgovorili. Organizirali so boj za svobodo in pravico.
Med revolucionarje se je uvrstila vsa dmžina Mateja Poljičanina: oče, mati, brat, sestre in mladi Mate , ki se je zavedal, da je treba zapustiti motorje in kreniti po poteh revolucije.
Ko mu je bilo petnajst let, je postal skojevec, že 6. februarja 1942 pa sekretar mestnega komiteja SKOJ.
Italijanski fašisti šoleta 1942 ustrelili Matejevega očeta, požgali rojstno hišo in prinesli družini žalost. Vsi Poljičaninovi
so postali bojevniki revolucije — tudi petnajstletni Mate se je znašel v vrstah trogirsko-šibe-niškega partizanskega odreda. Mate je bil kurir, bojevnik, komisar čete, sekretar občinskega komiteja SKOJ, član okrajnega odbora Združenja zveze protifašistične mladine Hrvaške, član pokrajinskega komiteja SKOJ itn.
Mladenič je postal partijski delavec, neutrudni vodja skojevcev. Leta 1943 so ga poslali iz enote na teren, da bi spodbujal k revoluciji, oživil delo organizacij in mobiliziral mlade,
f
ki so bili temeljna moč Titove vojske za svobodo.
Sledile so odgovorne dolžnosti v območnem komiteju SKOJ za Dalmacijo, v vodstvu mladinske organizacije, v partijskih komitejih ...
Prišlaje svoboda.
Mate je prišel iz vojne kot poročnik Titove armade. Bilo mu je komaj osemnajst let, toda za njim so bila zrela leta sodelovanj a v revolucij i.
Po vojni je še nadalje delal v skojevski in komunistični organizaciji. Za oddih ni bilo časa. Dokler je trajala obnova ni bilo počitka. In spet razne politične dolžnosti v Dalmaciji, v komitejih SKOJ in Komunistične partije, leta 1949 pa poklicno delo v centralnem komiteju Ljudske mladine Hrvaške v Zagrebu. Leta 195 1 se je Mate po nalogu partije vrnil v Split, kjer je postal član območnega komiteja NOJ za Dalmacijo.
Nadaljeval je uk obrti in ga uspešno končal. Delal je v splitskem podjetju Avtomehanika". Toda to mu ni bilo dovolj. Želel se je še nadalje učiti, doseči znanje in postati strokovnjak. Partija ga je spodbujala k nadaljnjemu šolanju. Ob delu je obiskoval gimnazijo — razred za razredom — v šolskem letu 1952/53 pa se je vpisal na učiteljišče v Zagrebu. Tu, v šolskih klopeh, so se srečali mnogi skojevci in partijski delavce. Čeprav je minilo že veliko let od rednega šolanja, so se mladi komunisti neutrudno učili in nadomeščali zamujeno. Mudilo se jim je.
Mate Polj ičanin konča šola z odličnim uspehom in se vpiše na filozofsko fakulteto v Zagrebu. ^-Študira zgodovino. S skojevsko vztrajnostjo posluša predavanja, uči se dan in noč, prebira na tisoče strani gradiva in v rekordnem času diplomira. Povprečna ocena: 4,8. Skojevec se ni zadovoljil s polovičnim znanjem. Dojel je nalogo, ki mu
jo je zadala njegova partija. Ni verjel v zgodbe, daje fakulteto težko končati v rednem roku. Še predenje diplomiranje začel
poučevati na XII. gimnaziji v Zagrebu.
Leta .1963 so iskali direktorja optične šole s praktičnim poukom v Zagrebu. Kadrovci so prepričevali Mateja, naj prevzame to dolžnost. In spet je poslušal partijo.
V šolo je prišel v slabih časih. Neurejena kadrovska politika, dolgovi, brezperspektivnost, apatija. V šoli je bilo 280 učencev.
Sedaj je Mate Poljičanin direktor sodobnega šolskega centra za optiko, precizno mehaniko, elektroniko in avtomatiko „Rudjer Boškovič" v Zagrebu. V centru je 1640 učencev; to so povečini otroci delavcev iz Zagreba in okolice. Poučuje jih 164 učiteljev (med temi 60 inženirjev in 8 magistrov znanosti). Center se je razvil v sodobno vzgojno-izobraževalno ustanovo, ki je že navezala neposredne stike s približno 350 jugoslovanskimi delovnimi organizacijami in z znanimi tvrdkami v Evropi, Ameriki in Aziji. To je znan center, brez katerega si težko zamišljamo naše šolstvo. Nekdaj so imeli sedem, danes pa imajo
sedemnajst učilnic. Prav sed1 gradijo še šestnajst učilnic ^ dvanajst kabinetov. Pripravi]8 je tudi načrt za gradnjo dv8 paviljonov s šestnajstimi uč> nicami, upravnim traktom,sl dobno avlo, telovadnico, 8 jaškim domom s 350 lež$ diagnostičnim centrom, s8 visnimi delavnicami itn.
Marljivi kolektiv vodi Poljičanin. Pravi, da že dvairij1 let „ni obedoval z družino", k8 traja njegov delovni dan od Zo( do mraka. Toda direktor s skc jevskim pojmovanjem in eidj ziazmom poudarja, da ima lično ekipo, da. desetina $ govih kolegov dela tako kot0" da imajo radi mladino in " zato dosegajo tako dobre 11 | zultate pri pouku, obšolskih ^ javnostih, pri političnem dehf . sodelovanju z okoljem in s št8 j vilnimi tovarnami. V centru8' , uvedli nove odnose, dosegli,81 | ni neproduktivnih vaj niti ' prvih razredih, da s svoji11 delom ustvarijo 50 % f trebnega denarja, da uči)8') redno spremljajo znanstvene jj tehnološke dosežke, da ■ hajajo na specializacijo v ^ tovno znane tovarne (stroške čaj o tuje tovarne), da jih g0 spodarstvo išče in . da njih®', učenci po končanem šolanj! ;* takoj dobe delo.
Skojevec, partizan, k) munist, revolucionar, bojeviti ; in vodja Mate je bil tudi odlictj učenec in študent, odličen pH fesor, že več kot desetletje P' je odličen direktor velikega š<tij skega kolektiva, v katerem doba skojevcev še vedno $ daljuje.	i •
V vitrinah Mateja Poljičanin-so štiri vojna odlikovanja, n/j višja republiška nagrada ,,IvS" Filipovič" in druga priznanja*] vitrinah centra pa je na stotinf priznanj, ki so jih osvojili uče) ci in učitelji kolektiva ; ta se li ; prav pod Matejevim vodstvo11] ; razvil v šolo prihodnosti.
DJORDJE DJURIC
Makedonija
Tri desetletja svobodnega makedonskega šolstva
Dosežki uspešnega dela

Letos praznuje makedonsko šolstvo tridesetletnico svojega ^ svobodnega delovanja. O njegovi razvojni poti nam je pripovedoval DIMCE MIRE, sedanji direktor arhiva SR Makedonije. Dimče Mire je sodeloval v NOB od začetka vstaje leta 1941, leta 1945 pa je prevzel organizacijo šolstva v Makedoniji. To dolžnost je opravljal več let.
Temelji svobodnega makedonskega šolstva segajo v obdobje NOB. Leta 1943 so začele delovati na svobodnem ozemlju Debarce prve osnovne šole z makedonskim jezikom. Ali natančneje: temelje je treba iskati tudi v vseh tistih tečajih za opismenjevanje borcev, ki so bili organizirani med NOB. Sklep o organiziranju makedonskega šolstva so sprejeli na zasedanju ASNOM, ki je bilo v samostanu Prohor Pčinski. Tedaj je bila sprejeta zgodovinska odločitev, da se v šole uvede makedonski jezik. Ta najvišji politični organ je ustanovil tudi komisijo za prosveto. Njen prvi predsednik je bil profesor Epa-minonda Popandonov, jaz pa sem bil njegov pomočnik. Komisija se je takoj, ko je bila ustanovljena, lotila dela. Po osvoboditvi leta 1945 so dobili narodnoosvobodilni odbori nalogo, naj organizirajo delo šol. Sklicali smo konference, ki so se jih udeležili učitelji, študentje in dijaki, ki so končali 6. razred gimnazije.
Ena takih konferenc je bila oktobra leta 1945. Na njej so dobili udeleženci navodila za organizacijo svobodnega šolstva na bitolskem območju. Delo v makedonskih šolah se je začelo brez učbenikov, uporabljali pa so list Nova Makedonija. Ko smo osvobajali republiko, smo
sproti ustanavljali šole po vaseh in mestih. Ko je bila Makedonija povsem osvobojena, smo sprejeli prve dokumente o nalogah na področju vzgoje in izobraževanja. Tedaj smo ustanovili tudi prve gimnazije, najprej v Bitoli, nato v Skopju, Štipu, Prilepu in drugod.
Poučevati smo začeli s tem, kar smo imeli. Imeli pa smo malo kvalificiranih učiteljev, premogli nismo niti enega učbenika v makedonščini, šole so bile porušene in zapuščene. Tedaj smo imeli v Makedoniji okrog 630 prosvetnih delavcev, od tega samo 123 kvalificiranih. Z njimi smo morali organizirati pouk v republiki, ustanoviti potrebne strokovne službe itn.
Problemov je bilo kar p reve1 Učitelje smo usposabljali J kratkih tečajih in seminarji To obdobje pa se je odlikoval po navdušenju ljudi, ki so 8 zaobljubili, da bodo ustvai*1 svobodno makedonsko šolsh! in vpeljali pouk v materinščiij Ne smemo namreč pozabiti, ^ so imeli makedonski otroci l8*'* 1945 prvič v zgodovini pouk • makedonskem jeziku, otroci^ ših drugih narodnosti pa albanskem in turškem jeziku-— Kako ocenjujete ta tri ^ setletja in kakšni so dosežki' Makedonski narod in nai°i nosti SR Makedonije so dobj vse, kar jim je lahko prin8S!f. svoboda. V tem obdobju se Ji izredno razvilo naše šolstvo 8 osnovnega do visokega. Dob1' smo tudi svojo univerzo. V vf: republiki imamo sedaj izobra^. valne, znanstvene in kultur1-' ustanove, ki so lahko za zgl8# tudi narodom z večletno tra8' cijo. Začeli smo tako rekoč 1; nič, zdaj pa imamo vse .. . mo univerzo, makedonsko ak11; demijo znanosti in umetno81' inštitut za zgodovino in mak] donski jezik, narodno in univ8 zitetno knjižnico, arhiv, zav8 za spomeniško varstvo in drug8! Vsi ti uspehi, vse te inštituc?. so zgovoren dosežek naših zadevanj v treh desetletjih sv8 hodnega razvoja. Tako so mak] donski narod in narodnosti republike premagali stoletno ostalost in se uveljavili tako ; naši državi kot zunaj nje111]! meja. Lahko smo ponosni ll to, kar smo dosegli v trideset J letih svobodne, samouprav8 ' socialistične Jugoslavije.
--------------
Vedo za svoj dolg
Slovenija
pQrtizansko šolstvo na Slovenskem
Učitelj mora ostati pri ljudstvu
„ .. .Šolstvo med narodnoosvobodilnim bojem je bilo del naše idejne moči, bilo je del osvobodilnega boja. Kmet ali delavec, uradnik ali študent, sleherni je vedel: v boju za osvoboditev, v boju proti fašizmu je tudi slovenstvo i’ šolah velika zadeva.
Ni bilo lahko. Partizansko šolstvo je lahko uspešno delovalo v zelo težkih 'okoliščinah samo zaradi uspešne povezanosti učiteljev, učencev in staršev otrok. Nobena šola bi ne mogla živeti, če bi jo vodili samo ,od zgoraj'. Ljudje so se zavedali, da je šola naše skupno bogastvo, naša moč, naša odgovornost...“
, Spletati besede o svojem živ-jenju? '[ud; sončni žarki ne ^jejo sonca; planejo skozi Praznino na nekaj , kar je vred-110 ogreti. Na svetu se zdi, daje i i> Prrrriembno tudi to, kje si, ko te j i P^ič obsijejo. jiH i
5
1 sve
6
. VENCESLAV WINKLER se rodil na Lokvah v Trnovskem iit Sozdu. Bilo je to v hiši, kjer je 13) Pil precej let pozneje štab de-ira Vetega korpusa. Gozd je kakor a> ^obremenjena človeška misel, iflj rudi potrpežljiv je, odkrit in ef ^rivnosten. Trnovski gozd in jj S°zdaiji. Pesem sekire je bila od Pesem dela. Skoraj vsi prebi-valci tistega območja so bili ®°zdni delavci -- tudi njegov °Pe- Pravzaprav je podedoval jj°stilno, gostilničar pa ni hotel *ri. in ;e podedoval Ven-; 06slav?
^.blajprej povejmo, da so se (l.ln^erjevr preselili v Gorico, 71 je oče postal železničarski ‘ iqavec in da se je moral leta k,.iz Gorice umakniti. Pre-J ^ .r1!^! je vse, kar je ,dišalo1 po distih. Preselil se je v Ljublja-i° — mesto svobode, mesto i ^ ePenenja. V Ljubljani je začel it Qlti Venceslav v šolo ;najprej realko, pozneje na učiteljišče. vj ro je Bii0 obdobje zgodo-“T6! ko je lahko delavski otrok 'J ^ esničil le malo svojih skromni lef ^Ija- Venceslav je maturiral j u3. 1927. Poučevati je začel v •ti	Ptuja, po končani vo-
i lj?^ini pa pri Krškem. Učitelj je ir! nj, nekoč potujoči vaški svetil-t Jr- Tisti, ki jim je bil name-lerr, so ga spoštovali, drugi, ki |r ja]. rli na oblasti, so ga uokviril „ 1 v svoj a hotenj a. Učitelj Ven-J uTav ie poučeval tudi na Blo-,1: » b in na Krki pri Stični, kjer je
Js ^i9d° začetka okupacije v
r Dr '1 ^ star* Jugoslaviji in še f rel so ocenjevali učitelja po
tem, če je bil dober vrtnar, sadjar ali pevec. Prepevati pa tudi ni smel vsega. Toje veljalo še posebno za Primorsko. Sicer pa so bili ljudje vsepovsod manj izobraženi, kakor so dandanes in tudi dogajanj v šoli niso mogli tako kritično ocenjevati.
Med vojno? Vemo, da je okupator odstranil veliko izobraženih ljudi, tudi učiteljev. Doma so ostali samo tisti, ki so se pravočasno umaknili v ilegalo. In prav med narodnoosvobodilnim bojem je bil vpliv učiteljev na prebivalstvo zelo velik. Naj omenimo samo heroja Staneta Žagarja ;vsi njegovi nekdanji učenci so bili pozneje partizani NOV. Učitelju ni bilo treba biti več samo dober-vrtnar, sadjar in pevec; najpomembnejše je postalo njegovo družbeno delo — njegova zavest in odnos do NOB. Postati je moral zgjed požrtvovalnosti in zaupnosti.
Razumljivo je, da v omenjenem obdobju na terenu ni bilo veliko posebno izobraženih učiteljev. Moški so odšli v enote NOV in tudi prenekatera ženska je postala .,aktivistka11. Izmed ljudi, ki so ostali doma, so izbirali „učitelje“. Najboljši učitelji so. bili tisti, ki so bili najbolj angažirani v našem narodnoosvobodilnem boju, pri delu v Osvobodilni fronti. Kaj je bil lahko večji ponos za vaščane kot to, da je z brigado prikorakal v vas tudi vaški učitelj!11
Kdor ga pozna, se ne bo čudil skopim podatkom, ki govorijo o njegovem življenju: Venceslav Winkler je bil aktivist, interniranec v koncentracijskem taborišču na Rabu, partizan v 15. brigadi in pozneje vodja odseka za osnovne šole pri SNOS. Odgovoren je bil za organizacijo partizanskega osnovnega šolstva na Slovenskem, za pripravo učnih programov, za organizacijo okrožnih učiteljskih zborovanj .. .
.. Partizansko šolstvo na Slovenskem se je začelo razvijati leta 1942. Neposredno pred roško ofenzivo je izdal izvršni odbor OF prvo uredbo, kako naj se šolstvo razvija. Principi omenjene uredbe so ostaU v veljavi tudi kasneje. In vendar leta 1942 organizacije šolstva na Slovenskem zaradi roške ofenzive ni bilo mogoče izpeljati.
B^-Puško, Djordje Andrejevič Kun (Muzej sodobne umetnosti
Šolstvo je zaživelo po kapitulaciji.1 talije. Po zboru v Črnomlju (februarja leta 1944) je bil ustanovljen odsek za prosveto, ki,ga je vodil tovariš Boris Ziherl praktično pa tovariš Mencej. Sledila so številna učiteljska zborovanja, na katerih je bila vedno prva točka pogovora: politični položaj doma in v svetu. Seveda smb obravnavali tudi strokovni del poučevanja.
Temeljno poslanstvo partizanskega učitelja je bilo brez dvoma izobraževanje, ki se je moralo nadaljevati tudi v naj-težjih življenjskih razmerah.. V nekaterih krajih Slovenije (Štajerska, Gorenjska in del Primorske) zaradi okupacije nekaj let niso imeli pouka. Politično oblikovanje mladine, krepitev narodne zavesti in domoljubje so bili pomemben del učiteljeve dolžnosti.
Šole so morale biti preproste. V slehernem trenutku jih je bilo mogoče spremeniti v navadno ropotarnico. Za varnost je moralo biti poskrbljeno. Zelo pomembna je bila učiteljeva iznajdljivost. Največkrat ni bilo knjig (razen morda v ljubljanski pokrajini), zvezkov in svinčnikov, celo oken v šolskih razredih včasih ni bilo. Varnost . . .? Vojna je poskrbela za kopico tragičnih koncev, za žalost mater brez otrok, za jok osirotelih, za učiteljevo nemoč... Pogosto so učenci sami postavljali straže pred šolskim .okolišem, sami so organizirali obveščevalno službo.
Večina učiteljev je.bilo mladih, brez potrebne strokovne izobrazbe. Učiteljski tečaji so se začeli šele poleti leta 1944. Na Primorskem so bili tudi učitelji z visoko izobrazbo, ki pa niso znali govoriti v slovenskem jeziku 'ker so obiskovali italijanske šole.
Trideset let in še več pozneje: Mar nismo ves ta čas nekoliko zanemarili vprašanja našega učiteljstva - naše šole? Nas je tudi v šoli pestila načelnost1? Kadar se ljudje prerekajo, ali bodo imeli sto dinaijev več ali sto dinarjev manj, tega ne moremo imenovati družbenopolitična aktivnost. Koliko dragocenega časa smo zapravili za priprave najrazličnejših pravilnikov!.
„.. . Naši učitelji so angažirani v angažirani okolici. In tudi to je treba poudariti, da apolitične šole ni. Tudi med" NOB so postali izrazito apolitični ljudje politično zelo angažirani. Šamo usmeriti jih je bilo treba, nameniti jim pozornost.
Dandanes ni več toliko idealizma, kot ga je bilo nekoč. V učiteljskem poklicu ni mogoče posebno veliko zaslužiti. Saj so bile tudi pred vojno učiteljske plače skromne, a učitelji so imeli kot državni uradniki perspektivo1. Le-ta je bila večja, kot jo je lahko dosegla okolica. Dandanes pa učitelji spoznavajo, da ljudje z manjšo izobrazbo, na delovnih mestih z manjšimi zahtevami, zaslužijo veliko več.
Tudi ukinjanje podružničnih šol je svojevrsten problem. Menda bi morali predvsem nižje razrede osnovne šole obdržati v odročnejših krajih. Učitelj bi moral ostati pri ljudstvu. Tudi cerkev ne ukinja far v oddaljnej-ših krajih in za to ima svcj vzrok. Tudi mi bi ga morali imeti, če že drugače ne, pa Vsaj takrat, kadar imamo v mislih naš koncept splošnega ljudskega odpora. Nižje razrede in potrebno kakovost pouka lahko obvlada učitelj — seveda ne prevelikega števila učencev
Iz izkušenj NOB bi se lahko marsikaj naučili!11
SILVO TERŠEK "
Srbija
Skupaj v vojni in miru
Dimitrije in Mila Bajalica
ževanje žena, tečaje za pouk mladih učiteljev. Pripravljala je kulturnoumetniške prireditve, priložnostna predavanja, tovariške večere. Leta 1943 sta sodelovala Dimitrije in Mila pri sestavi prvega 1 vojnega abecednika. Pri tem so sodelovali še: Milan Bokan, Mesud Hodžič, Ante Babič, Ante Šantič. To je bil izviren abecednik, ki je vzniknil iz vojne stvarnosti, žal pa je njegov unikat pred nedavnim izginO iz muzeja, kjer so ga hranili. Potem ko so končali abecednik, so pripravili tudi be-Dimitrije Bajalica in njegova — ljudska učitelja združujeta rilce za odrasle, žena Mileva — Mila živita sedaj	svoje moči	in hodita skupno	Cim večje je postajalo svo-
mirno, tiho, kakor v ilegali v eni	pot.	bodno ozemlje, tembolj seje
izmed navadnih beograjskih	Že prve dni vojne so zakon-	krepilo izobraževalno vzgojno
ulic, sledovi njunih stopinj pa	ski par Bajalica zaprli v tabo-	in prosvetno delo. Hkrati s tem
so še vedno vidni po Mačvi, Po-	hšče v Subotici. Ker sta bila po-	so se večale obveznosti Mile Ba-
cerim, pobočjih Zelengore,	vezana s starši učencev — ko-	jalice. Pri tem so ji prizadevno
vzdolž Bosanske krajine in Pod-	munisti sta od tod prišla v	pomagali mnogi mlajši tovariši,
grmeča.	Beograd. Iz	Beograda ju je vo-	Zdi se mi, da Dimitrije in
Ni bilo lahko iz teh zaslužnih	dila pot v Mačvo.	Mila nista vedela, kdaj se je
ljudi izvleči najbolj navadno po- V mačvanski vasi Štitar mla-	končala vojna. Tudi po osvobo-
vest o njuni življenjski poti; v	da učitelja zavzeto pripravljata	ditvi sta prav tako zagnano na-
njunem življenju pa je bilo ve-	upor. Vsako noč se njuno sta-	daljevala začeti boj. Mila je po
liko pomembnih dogodkov in	novanje spremeni v štab odpo-	vojni vodila prosvetno inšpek-
odrekanja. Vse, kar sta med voj-	ra. Pri delu jima pomagajo iz-	cijo,bilaječlanicašolskegasve-
no in po njej naredili - naredil	kušnje, pridobljene v pred-	ta.organizacijskasekretarkako-
pa je ta zakonski par zelo veliko	vojnih dneh pri delu z ljud-	munistov republiških ustanov,
- pripisujeta Partiji, narodu, so-	stvom in mladino pa tudi delo v	urednica lista Porodica i dete,
delavcem, s katerimi sta delala,	učiteljskem združenju ih nje-	svetovalka za družinske proble-
pripisujeta Revoluciji. Toda bila	govi tretji skupini, tečaji v Asa-	nie, politična delavka v central-
sta otroka te Revolucije, živela	matih in Sijerinski Banji, kjer	nem komiteju ZK Srbije, prav
sta v Revoluciji in zanjo.	so se mladi učitelji pripravljali	tako delo je opravljala tudi v
Mileva — Mila Bajalica se je za politično in revolucionarno	Sarajevu... Družina Bajalica
rodila v Bački. Učiteljišče je	delo. Zahvaljujoč takemu poli-	živi zdaj v Beogradu zdaj v Sara-
končala leta 1934 v Novem	tičnemu delu odide iz Štitara v	jevu. Njuno delo ne pozna meja
Sadu. Že kot učiteljiščmca je	boj cela četa mladih ljudi.	— Prav tako tudi njuna Ijube-
prebirala napredno literaturo. Pred prvo ofenzivo sta bila	zen, saj ne dela razlik med Srbi,
Sele dve leti po maturi je dobila	Dimitrije in Mila v mačvanskem	Hrvati, Muslimani. . .
prvo učiteljsko službo v kraju odredu na Ceru. Kot eden iz- Dimitrij je delal po vojni v Golobok v jaseniškem okraju,	med organizatorjev odreda je	politični upravi, nato je postal
Toda njeno veselje ni dolgo tra-	postal Dimitrije politični komi-	predsednik komisije za kmetij-
jalo. Svobodomiselna učiteljica,	sar. Začeli so se težki in krvavi	sko politiko in kolonizacijo
kakršna je bila Mila, ni ugajala	boji na Ceru, Maljenju, Povle-	(mimogrede povedano — ob
krajevnim oblastem; zato so jo	nu .. . Odred je bil nenehno na	tem je končal tudi ekonomsko
že po treh mesecih premestili v	pohodu, nenehno v sovražnike-	fakulteto), prizadevno je delal
Parcahe v kosmajskem okraju,	vem obroču. Toda srca mladih	Pri zadružništvu, postal je di-
Tam je ostala do januarja leta	so bila nepremagljiva.	rektor „Borbe“, naš ambasador
1940. Ker je nekaj mesecev V začetku marca leta 1942	v Etiopiji, zvezni poslanec .. .
pred tem srečala svojega živ-	so ostanki odreda prekoračili	Tudi danes je v vrstah bojevni-
Ijenjskega sopotnika Dimitrija	Drino. Dimitrije in Mila sta bila	kov za boljši jutri.
Bajalico, so ju skupaj premestili razporejena v zaščitnico vrhov- Mila je formalno upokojena, v vas Višnjevec pri Cantaviru.	nega štaba. Dimitrij je bil komi-	toda po njenem delu tega ni
Dimitrije se je rodil blizu Bo-	sar, Mila pa bolničarka. Sledil je	mogoče sklepati. Tudi ona je
sanske Dubice. Učiteljišče je	pohod: Zelengora, Kupres, Pod-	ob delu študirala jezike na filo-
končal leta 1932 v Banjaluki,	grmeč. Prihajale so nove dolž-	zofski fakulteti. V vsem je treba
Prvo učiteljsko službo je dobil v	nosti in nove naloge. Dimitrije	dajati zgled.
Rastešu v Makedoniji, kjer je je postal politični komisar I. Kadar ta učiteljski par obuja ostal dve leti. Nato je leto dni	krajiškega odreda, Mila pa poli-	spomine na prehojeno pot, lah-
delal v Romuniji. Zaradi izdaje	tična delavka na terenu. Leta	ko vsak trenutek slišite ime-
v njegovem rojstnem kraju so ga	1943 je postal Dimitrij komisar	na padlih in drugih herojev, ki
leta 1936 zaprli. Po letu dni so	X. krajiške divizije, nato pa je	jih izgovarjata z veliko hvalež-
ga izpustili, toda tedaj so ga	bil vse do osvoboditve komisar	nostjo in spoštovanjem,
tudi odpustili iz službe. Neko- IV. krajiške divizije.	Učenci Dimitrija in Mile Ba-
liko kasneje je dobil Dimitrije	jalice — od Kruševa do Subotice
znova učiteljsko službo v vasi	Kadar je bila prosta, se je	prek Mačve in Pocerine do
Žitoše pri Kruševu v Makedo-	učiteljica Mila vračala k svoje-	Grmeča in Kozare - so lahko
niji. Tam je ostal do leta 1939,	mu poklicu. Organizirala je te-	ponosni, ker so imeli take uči-
ko se je poročil z Milo. Od te-	čaje za opismenjevanje borcev	telje.
daj naprej ta dva revolucionarja	in mladine, seminarje za izobra-	MILAN ČORDAŠlC
Gradnja nove železniške postaje v Sarajevu, Hakija Kulenovič
STRAN 16'
PROSVETNI DELAVEC
9. maja 1975

Vedo za svoj dolg
lliiiiiiiiiii	XvXvXvX*Xv!vXvX\v!vXv*\v*	4X	11	lil	XvX !*X,X .y.y.	i*. X	M	>X\y	11	y	1	l
*»*##«*»*#%#t**,#*t%##**%#«*#W,***##**##**# **•**%%%•		X* .v	1!	■	11		11	:::::x:: *X*X*	11		1	1
Kosovo
Ko bojevnik pripoveduje o vojni
Bila je vojna in v tej vojni je bil med več tisoči bojevniki tudi Bardh Nitaj, mladenič dvajsetih let. Vedel je le to, da se je treba bojevati za svobodo, stoletja zaželeno. Svobodo, ki je niso imeli nikdar niti njegov oče nit- ded in nihče iz tistega kraja, čeprav so si jo tako zelo želeh. In tako se je z borci 25. brigade tudi Bardh Nitaj s puško v svojih mladih rokah bojeval proti fašizmu in njegovim hlapcem. Bil je povsod, kjer je bilo treba: v Malsiji, Plavu v Gusinju in drugod.
Odpri novo šolo v Muličih pri Djak oviti.
To je bilo za Bardha novo bojišče .. .In zelo težko.
Takrat je mislil samo na svobodo. Nekega dne je bila vojna končana. Izbojevana je bila svoboda.
Toda, kaj bi bojevnik brez boja!
Mladi Bardh Nitaj je imel veliko želja: želel je postati zdravnik, ker so zdravnike povsod potrebovalitoda tudi matematiko je imel zelo rad. In vendarle je večkrat sanjal o zdravniškem poklicu, o tem, da bo hodil od vasi do vasi in obiskoval bolnike ...
Tovarišem, s katerimi je bil v TOjni, je bilo sanjarjenje mlade-
„Spomnil sem se, kaj je delal prvo uro moj učitelj in prav tako sem začel tudi sam . .. Toda to je bil težak začetek: stara, dotrajana privatna hiša, sobica brez česarkoli. Namesto klopi hlodi. Toda brez šolske table ni bilo mogoče začeti... To sem moral priskrbeti najprej. Našel sem nekaj desk, stesal nekakšno tablo, toda problem je bil, kako in kje najti črno barvo. Znašli smo se: stepli smo dvoje jajc in ju zmešali s sajami. Tabla je bila narejena ... Tako smo začeli,“ pripoveduje Bardh Nitaj, sedaj profesor zgodovine na gimnaziji v Dečanih.
Bardh se je začel učiti, zato da bi lahko poučeval druge. Ponoči se je vzgajal sam, podnevi pa je vzgajal otroke in odrasle, ki so od svojega prvega učitelja veliko pričakovali ...
gg, Bardha kaj malo mar. Dejali so mu: Poprimi za razrednico!
„Nekega dne, ko sem pripovedoval o enem izmed vojnih herojev, sem po naključju opazil, da me otroci poslušajo še s posebnim zanimanjem. Zdi se mi, da sem se prav tedaj odločil, da bom študiral zgodovino, saj sem imel ta predmet izredno rad. S posebno ljubeznijo sem pripovedoval otrokom ne le o osvobodilni vojni, v kateri sem
	III	V.w V.V.* •::Xv :;:>>>
»l—	XvXvXv iisiiiii	•v.v* tt
presvetNi delavec

List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS iir izobraževalna skupnost SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Maijana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VIL Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in druge ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list „Prosvetni delavec" prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
sodeloval, temveč o vseh pravičnih vojnah, ki jih pozna zgodovina."
Bardh Nitaj je znal paziti na puško in z njo ravnati, ni pa vedel, kaj naj počne z razrednico, kako naj se vede pred učenci, kaj naj jim pripoveduje teh prvih 45 minut, ki so bile med najtežjimi v Bardhovem življenju.
In tako je vaški učitelj Bardh Nitaj najprej izredno končal višjo pedagoško šolo, nato pa še fakulteto ... Sedaj je namestnik direktoija in profesor na gimnaziji v Dečanih.
Ne samo o naši vojni, herojski osvobodilni vojni, marveč tudi o vseh drugili podobnih vojnah pripoveduje nekdanji bojevnik še posebno rad.
„Dvakrat se mi je zgodilo, da so otroci v razredu jokali. Prvič - ko sem pripovedoval o našein legendarnem junaku Skenderbegu. Mislil sem si: jočejo iz simpatije do svojih herojev.
Toda drugič sem govoril o perzijskih vojnah ... Tedaj sem doumel, da so mladi nasploh naklonjeni pravičnim vojnam ne glede na to, kjer so bile ...“
Tu so tudi dogodki, kijih ni mogoče pozabiti. Tista grozna noč 28. novembra leta 1942, ko so po velikih demonstracijah Italijani zaprli Bardha in tovariše, ter jih več noči mučili.^
„Tedaj sem skočil z visokega okna v globino. Še dandanes ne razumem, kako sem ostal živ ...“
Bardh Nitrg se še vedno uči.
„Žal mi je, da nimam možnosti za podiplomski študij ... Veliko stvari me zanima in b marsičem bi rad povedal zgodovinsko resnico."
O mladih in zgodovini' misli Bardh takole:
,,Mladi morajo zgodovino poznati zato, da bodo znali bolje ceniti to, kar imamo. Tudi moji kolegi, mladi učitelji, morajo vedeti, kako smo začeli, kako smo delali .... In vendarle moram reči, da zgodovino najbolj popačijo zgodovinarji, ki jo poenostavljeno opisujejo. Tudi taki so ... Naša zgodovina, zgodovina narodov in narodnosti Jugoslavije je skupna in tako naj bo predstavljena tudi vknji-
g3h“
Čeprav ima Bardh Nitaj kot borec sedaj že pravico do upokojitvene ne misli na to:
,,Delam, ker sem srečen, če sem med učenci. Srečen sem tudi zato, ker sem v ta veli- , častni mozaik prištinske univerze, kjer blesti okrog 30.000 novih upov, tudi jaz vgradil nekoliko kamenčkov."
ABDVL BUNJAKU
Vojvodina
V imenu resnice
Predvojni učitelj, bojevnik revolucije, nosilec partizanske spomenice 1941, član komunistične partije od leta 1942, priznani povojni družbenopolitični delavec ŽIVAN ŽIKA -TADIČ - partizanskikomandir Miloš, nikdar ne miruje. Tudi sedaj, ko je upokojen, pridno dela. Zbira podatke o ljudeh, ki so nas zavezali s svojo idejo in borbo, piše in rešuje pred pozabo tiste čudovite dni revolucionarnega poleta in herojskega boja naših narodov in narodnosti.
Zgodba o Žiki Tadiču se začenja v bački vasi Karadjordje-vo, v času, ko je civilizacijo tega
,,Ko sedaj poslušam, kako pripoveduje moj mlajši kolega o ustanavljanju narodnoosvobodilnih odborov in o partizanih, nenehno mislim, da to ni tisto pravo, daje to premalo in suhoparno, da je v resnici bilo drugače .. . Nato pomislim, da poznajo mladi profesorji ta del zgodovine našega boja samo iz knjig, jaz pa neposredno. In prav zato predavam o teh dneh z nekim strahom. Bojim se, da ne bi primešal tudi preveč svoje zgodovine, zgodovine svojih tovarišev — neke mladosti, ki je — tako kot druge — imela en sam cilj: boriti se za svobodo ... Bojim se pretiravanja, ker pretekle vojne gotovo nihče ne pozna tako, kot jo poznamo mi...“
stoletja že zasenčila prikazen fašizma. Učiteljski poklic mu je bil od prvega dne resnična povezava z ljudstvom, dolžnosti pa so mu bile imperativ za nenehno izpopolnjevanje in usposabljanje. Želja po znanju'ga je povezala z naprednimi študenti iz Subotice, Žednika in drugih krajev. Okrog leta 1936 je spoznal Boso Miličevič in Milutina Morača, prek Ise Njegovana in Marinka Dukiča pa je bil povezan z beograjskimi študenti, posebno z organizacijo Voj-vodjanska akademska trpeza (VAT).
Ko se Žika Tadič spominja svojega učiteljevanja v Karrj-djordjevu, poudarja, da so bile tam široke možnosti za vzgojno in drugo dejavnost med mladino. V Karadjordjevu ni bilo
niti duhovnika niti notarja, zato je lahko učitelj skupno z drugimi naprednjaki vplival na otroke, mladino in na življenje v vasi. Za delo v šoli so učitelji uporabljali napredno mladinsko literaturo; posebno priljubljen pisatelj j e bil Gorki.
Dejavnost Žike Tadiča pa se ni končala v šoli. Marljivo je sodeloval pri delu vaške čitalnice, kmečke zadruge, sokolskega društva in nogometnega kluba. Ob tem je razglašal napredne ideje. Z ženo Ružo je sodeloval tudi v 'kulturni zadrugi ,,Preporod" v Žedniku, ki je širila marksistične ideje. V tistem času je bila v Žedniku ena najmočnejših partijskih organizacij v Vojvodini. Ko govori Zika Tadič o teh časih, postavlja za zgled zdravnika Jovana Popoviča, ki je opravljal po vojvodinskih vaseh svojevrstno poslanstvo: širil je zdravstveno kulturo ter pomagal mladim materam in gospodinjam. Po mnenju Žike Tadiča je bil to zgled zdravnika nove družbe.
Tik pred vojno je Žika Tadič sodeloval na protifašističnem zborovanju na železniški postaji v Subotici tedaj, ko so šli mimo pregnani prikarpatski Rusi iz Cehoslovaške. V tistem času so nastala tudi nasprotja v sokolskem društvu, ker so se nekateri upirali delu naprednjakov. Toda kolesa zgodovine ni mogel nihče zaustaviti.
H
Dvakrat so ga ujeli. Prvič sol jeseni 1941 poslali v fašistič1* taborišče pri Šabcu. Drugič * ga mučili ustaši v zaporu Sremski Mitroviči, toda od tef' borca in vojaka niso zvedeli11 česar. „Pred nosom" jim I pobegnil in se s tovariši pre^ na Fruško goro. Tam seje ta^ vključil v odred in postal W mandir II. čete fruškogorskef odreda.
Zika Tadič se je hrabro v® skoval po Fruški gori. S tovaPj
se je bojeval proti mnogokt-
S
močnejšemu sovražniku, posebno mu je ostal v sporni111 14. oktober leta 1942, ko*1 partizani prvikrat povsem rabili neko hitlerjevsko enot1 Tedaj je bil Žika Tadič teži' ranjen. Zdravil se je, vendar
zadnjega ni odšel iz boja. n
Žika Tadič je pričakal vojno v Karadjordjevu, kjer naj bi ga vpoklicali kot rezervnega oficirja. Zlom kraljevine gp ni presenetil. Že prej je bil pravilno usmerjen, dobro je poznal razmere doma in po svetu. Preden so prišle Hortijeve enote,je zbral približno 15 mladincev prostovoljcev, 12. aprila pa je tudi sam odšel branit domovino na pobočja Fruške gore. Prišel je v vas J arak v Sremu. Tam se je hitro povezal s tovariši. Že konec avgusta leta 1941 je četa ljudi iz mačvanskega mesta Dre-novac odšla z njim v partizane.
všod, kamor ga je podala p1 tija, je širil ideje svobode, bH1 stva in enotnosti ter nove dmj be.
Po vojni je bil:	sekreb
okrajnega komiteja v Srem5 Mitroviči, glavni urednik „Slf bodne Vojvodine", direktP muzeja socialistične revolucij1 Vojvodine v Novem Sa^i glavni in odgovorni urednik 11 eden glavnih piscev publikacij* Vojvodina v boju. Povedati J* treba, da je tovariš Tito o ^ publikaciji dejal, da je pome1!' ben prispevek k proučeval' naše preteklosti. Prav tak* pomemben je prispevek žik Tadiča pri pisanju mestne kif nike in spominov udeležene^ revolucije in revolucionarnef{ delavskega gibanja.
Tudi danes, ko v zatišju svPI delovne sobe piše o ljudeh, katerimi se je bojeval, pojm1? Žika Tadič svoje delo kot Jk logo. Takole pravi: „Dolžn^ tistih, ki so preživeli revolucij* in vojno, je, da v imenu zgod? vinske resnice ohranjajo spo#; na čudovite ljudi in števil111 heroje, padle na braniku ^ bode in v žarišču boja na ^ jutrišnji dan."
DRAGAN PAVLOVIČ






Srečanje šol »Bratstvo - enotnost« v Zagrebu
Velika ura zgodovine o tovarišu Titu
Od 7. do 10. maja bo Zagreb gostitelj udeležencev VII. srečanja jugoslovanskih osnovnih šol, ki nosijo ime „Bratstvo — enotnost". V tej veliki manifestaciji, posvečeni ngjvečji pridobitvi naše revolucije, bo sodelovalo več kot petdeset šol iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Če primejjamo to srečanje z dosedanjim, je to rekordno števOo.
V osnovni šoli ,,Bratstvo-enotnost" v Zagrebu, ki je gostiteljica učencev in učiteljev iz vse države, se že več mesecev pripravljajo na to srečanje. V ta namen dela dvajset odborov in komisij. Manifestacijo so podprle družbenopolitične organizacije Trešnjevke in Zagreba, ki veliko pomagajo šoli — gostiteljici, da pripravfvse potrebno za sprejem številnih gostov.
Na tiskovni konferenci, na katero so .bili povabljeni novinarji zagrebških uredništev,
udeležili pa so se je tudi člani odbora za pripravo, predstavniki odborov, ki skrbe za financiranje, nastanitev gostov in drugo, so povedali, da so številni zagrebški delovni kolektivi že dali denar v ta namen, in da bosta precej prispevali k sofinanciranju akcije tudi republiška skupnost za financiranje osnovnega izobraževanja in zagrebška Skupnost za vzgojo in izobraževanje. Za srečanje je namreč treba zagotoviti 500.000 din.
Predstavniki osnovne šole „Bratstvo-enotnost“ iz Zagreba s posebnim zadovoljstvom poudarjajo, da so starši njihovih učencev sprejeli to manifesta-cijo za svOjo, da so zelo radi zagotovili učencem — gostom bivanje in ponudili tudi denarno pomoč. Tako bodo vsi učenci, ki ne stanujmo v Zagrebu, stanovali pri družinah svojih prijateljev, to pa daje srečanju
in medsebojnemu spoznavat!1 še posebno vrednost.
Sicer pa bodo imeli ženci srečanja bogat progU11 manifestacij v Zagrebu in zih^
njega. Na dan zmage bo ofž?
- - - •
niziran skupen izlet v Hrvati! Zagorje, kjer bodo učenci fj učitelji spoznali lepote in 1^
,s«:
turnozgodovinske znamenito-Titove^ rojstnega kraja. V ^ gorju bo Velika ura zgodovin6 tovarišu Titu.
Obisk hrvaškega narodu6^ gledališča, skupne prireditve študentskem centru, nast°' folklornih skupin, skupna tf, stava, nova izdaja ZBORNI^ z deli učencev, tovariški veti učencev in učiteljev — to je
nekaj manifestacij bogatega-*1
r«'1
Čanja, ki ni samo šolsko,
več je širšega pomena za
greb, Hrvaško in vso državo.
DJORDJE DJURIČ