SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 44
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 5 de noviembre - 5. novembra 2015
PRELOM, KI GA NI BILO
Tako ne bo šlo
ALES MAVER
Ob slovesu dr. Franceta Bučarja le stežka ostane suho oko kogarkoli, ki je z navdušenjem spremljal rojevanje in prve korake slovenske države. Orosilo se je tudi moje. Spomnil sem se blaženega, skoraj otroškega smehljaja pokojnega prvega predsednika svobodno izvoljene slovenske skupščine, s katerim je 26. decembra 1990 razglasil rezultat plebiscita. Malo je bilo ljudi, ki bi tako zelo verjeli v idejo samostojne Slovenije in ki bi s tolikšno predanostjo delali zanjo. Da, dr. Bučar je bil eden poglavitnih slovenskih domoljubov, celo nacionalistov v najimenitnejšem pomenu te besede na ne preveč dobrem glasu.
A če sem zapisal to, moram zapisati tudi, da je moj osebni spomin na Bučarja ob neumornem delu za samostojno državo ravno tako zaznamoval njegov politični cikcak vse od leta 1991 naprej. Ker pri njem ni šlo preprosto za to, da Bučar ni bil »ne lev ne desen«, kot smo lahko prebrali v prenekateri hvalnici iz zadnjih dni, marveč za neki tragični nesporazum, ki ga ni zmogel razrešiti vse do konca. Slednji mu je preprečeval, da bi se zares lahko postavil ob bok kolegom disidentom iz vzhodnega bloka ali premočrtni in jasni viziji slovenskega sopotnika Jožeta Pučnika. Čeprav je nedvomno imel potencial, da bi postal resnična moralna avtoriteta, se je ta v veliki meri razbil ob številnih čudaških izbirah v političnem vsakdanu. Že spomladi leta 1992 je tako najprej, tedaj še skupaj z Janšo in Pučnikom, ploskal zamenjavi Lojzeta Peterleta z izbrancem nosilcev oblasti v celotnem povojnem obdobju Drnovškom in se ob ključnih (in v tem smislu premalo upoštevanih) parlamentarnih in predsedniških volitvah pozimi istega leta že znašel v kolesju propagandnega stroja Milana Kučana. Krajši izlet nazaj na drugo stran se je z neuspešno kandidaturo za ljubljanskega župana leta 1994 razmeroma kmalu končal. V naslednjem desetletju je sicer Bučar še znal presenetiti z jedko, nemara najsočnejšo kritiko počasnosti in nezadostnosti slovenskega prehoda v nove okvire, a je v glavnem kljub vsemu posta(ja)l eden ključnih stebrov in javnih oznanjevalcev proslule ideologije in koalicije »nacionalnega interesa« kot instrumenta ohranjanja statusa quo. In če bi bil na kakšni točki samoumevna izbira za šefa slovenske države, je ob svojem edinem naskoku na ta položaj leta 2002, ko je cikcak trajal že dobro desetletje, vknjižil pičle tri odstotke glasov.
Na vprašanje, zakaj je bilo tako, ni preprostega odgovora. Sam domnevam, da se skriva v razdvojenosti Franceta Bučarja kot bolj ali manj dejavnega udeleženca dveh slovenskih revolucij. Pri drugi bi besedo zaradi njene obremenjenosti sicer raje dal v oklepaj. Nedvomno je bil pomemben sopotnik prve revolucije iz časa druge svetovne vojne. Prav tako je, in v tem je njegova zasluga, kot že rečeno, nesporna, odločilno pomagal pri drugi, ki je prinesla samostojno državo in demokratizacijo. Toda revoluciji imata veliko manj skupnega, kot se rado misli. Med njima ni tolikokrat razglašane kontinuitete, demokratična Slovenija ni zrasla iz porevolucionar-ne in iz nje zrasti tudi ni mogla, pač pa je lahko nastala le kot prelom z njo. Ne vem, kaj se bo s Slovenijo dogajalo v prihodnje in kakšne ustanovitvene mite ji bodo pripisali vladajoči, toda tudi Bučarjev cikcak bo jasno pričeval o tem preprostem dejstvu. Kajti prva revolucija je bila nasilna in posesivno kolektivistična, druga pa nenasilna in usmerjena v demokratično uveljavitev posameznika.
Bučar se je pod bremenom očitnega neskladja med obema svojima bojema, ki ju je oba bil srčno, po vsem videzu sesedel. In na koncu je prednost v odločilnih trenutkih vselej dal tisti revoluciji, ki se je je udeležil kot mladenič. Zatorej bo, skoraj enako močno kot v prešernem trenutku rojstva slovenske države, pokojnik ostal v mojem spominu kot domala enako navdušeni udeleženec sramotnega romanja na ljubljanski magistrat. Danes se zdi tisto pomenljivo dejanje za Slovenijo še bolj bistveno, kot je bilo videti pozimi 2011. In prvi predsednik skupščine demokratične Slovenije se je v njem znašel na strani zaviralcev vsake bistvene spremembe na Slovenskem. Ni mi znano, da bi se od svoje udeležbe kdaj oddaljil, niti po polomu projekta Jankovic ne.
Seveda bom, ne le zaradi starodavne modrosti, da se je potrebno mrtvih spominjati po dobrem, dajal njegovi otroški razigranosti iz leta 1990 vselej prednost. Toda da bi razumeli Slovenijo, kakršna pač je, je nujno imeti v mislih tudi somrak ostarelega očaka slovenskega osamosvojitve, ki je postal skoraj simbol nedokončanosti slovenskega preloma.
(Časnik.si)
Množični vstopi beguncev v Slovenijo se nadaljujejo. Ob tem pa vsem, ki sodelujejo pri njihovi oskrbi, pojenjajo moči. Vlada bo zato v oskrbo vključila tudi brezposelne, finančno upravo in zasebne varnostne službe. Skupno število beguncev, ki so v drugem valu prispeli v državo, je do tega torka preseglo 134 tisoč. Od teh je zapustilo državo in prešlo v Avstrijo 115 tisoč. Najbolj obremenjena ostaja zelena meja na območju Rigonc.
Policija je v Posavju uvedla jasna pravila in omejitve gibanja, da bi njihovo premeščanje potekalo čim bolj nemoteno. Domačini medtem čakajo, kdaj bodo odgovorni v Sloveniji in Evropi našli skupne rešitve in ustrezen dogovor tudi s Hrvaško in Srbijo. Po besedah predsednika odbora za obrambo Žana Mahniča bodo na predlog odbora odločali o tem, da vlada začne s postavljanjem ograje na meji s Hrvaško.
Voditelji enajstih držav Evropske unije in Zahodnega Balkana so se zavezali h krepitvi sprejemnih zmogljivosti na balkanski migracijski poti, nadzorovanju toka ter krepitvi nadzora na zunanji meji Unije. Premier Miro Cerar je poudaril, da je ključno spoštovati sprejete zaveze, ki so močne in pomenijo korak naprej. V kolikor ne bo tako, bo prišlo do »rahljanja vezi med vsemi državami. V tem primeru bo morala tudi Slovenija narediti vse za svojo varnost. Upam tudi, da se bodo sosednje države, predvsem Hrvaška, držali danih zavez.« Slovenska vlada se o dvostranski pomoči že pogovarja z Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Češko.
Brežiški župan Ivan Molan je povedal, da skupaj z vsemi, ki pomagajo beguncem na terenu, skrbijo za to, da bi razmer ne zaostrovali. Prepričan je, da mora
vlada dodatno zaposliti profesionalne ljudi. Policisti situacijo še obvladujejo. Ob množičnem prihodu tujcev se trudijo, da jih čim prej namestijo v sprejemne centre. Tam jih registrirajo, nudijo zdravstveno in humanitarno oskrbo. Od tam jih v spremstvu policistov z vlaki in avtobusi pošljejo do nastanitvenih in sprejemnih centrov v notranjosti države ter na mejne prehode Šentilj, Gornja Radgona in Jesenice.
Na begunsko-migracijsko krizo se je odzvala tudi Slovenska škofovska konferenca. Njen predsednik, škof Andrej Glavan, se je za dosedanje delo in zavzetost zahvalil vsem policistom, vojakom, pripadnikom civilne zaščite in številnim prostovoljcem dobrodelnih organizacij. Spomnil se je sodelavcev Slovenske Karitas in številnih župnij, ki so vključene v pomoč. Državljane vabi, naj bodo v času te preizkušnje, kljub nekaterim zaskrbljujočim pojavom, enotni in mirni, prav tako naj begunce in migrante po najboljših močeh sprejemamo kot brate in sestre.
Kako se Slovenija spopada z begunsko krizo, sta si že prejšnji ponedeljek na terenu ogle-
dala tudi novomeški škof Andrej Glavan in celjski škof Stanislav Lipovšek. Obisk sta začela v vojašnici v Cerkljah ob Krki, nato pa sta v spremstvu predstavnikov celjske in novomeške Karitas obiskala begunske zbirne centre v Brežicah, Dobovi in Rigoncah. Škofa sta ob obisku za Radio Ognjišče omenila precejšnje razlike med begunci in migranti.
»Kot smo dobili podatke, je samo 20 odstotkov tistih pravih beguncev, 80 odstotkov je ekonomskih migrantov, med katerimi so nekateri celo nasilni in tudi nehvaležni,« je dejal Glavan in dodal, da so med njimi pa tudi resnični reveži, ki so potrebni pomoči.
Celjskega škofa pa predvsem skrbi, ker ni neke jasne slike konca tega stanja. »Številni govorijo, da v Turčiji in Grčiji čaka še na milijone teh beguncev. Treba bo nekaj rešiti, tako ne bo šlo,« je dejal.
O krizi je spregovoril tudi škof Štumpf, preko čigar škofije poteka glavni tok migrantov. Njegove izjave so povzročile pravi vihar v medijih, ki mu je napravil konec s prozornim in odločnim pojasnilom (glej stran 2).
Na poti do referenduma
Predstavniki Koalicije »Za otroke gre« so v državni zbor v petek vložili zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. S podpisi jo je podprlo več kot 48 tisoč državljanov. V koaliciji pričakujejo, da bodo o sporni noveli volivci odločali na eno od decembrskih nedelj. Glavna pobudnika Metka Zevnik in Aleš Primc sta ob tem povedala: »Danes je dan ponosa za družino in slovensko demokracijo. Za družinski referendum, na katerem bomo zaščitili naše otroke, naše družine in svobodo, prinašamo več kot 48 tisoč podpisov. DZ je Koaliciji Za otroke gre postavil veliko ovir, a mi se nismo ustrašili in gremo naprej. Mi smo ponosni na naše delo, družine in narodne korenine.«
V koaliciji pričakujejo, da bo predsednik parlamenta referendum razpisal za eno od decembrskih nedelj, a še pred božičem. »Naredili bomo vse, kar je v naši moči, a rezultat je v Božjih rokah,« je na vprašanje, kakšen bo rezultat, odgovoril Primc. Ob tem je napovedal strpno kampanjo. »To bo kampanja o ljubezni mame in očeta, o ljubezni otrok do mame in očeta, o čudoviti dopolnjujoči se naravi moškega in ženske, o čudoviti spolnosti moškega in ženske.« Zevnikova je bistvo kampanje opisala kot povezavo med koreninami starega starševstva, iz katerih kipijo
cvetovi staršev in otrok. »Poslanstvo naše koalicije, ki jo predstavljajo mladi in starejši, je v tem, da bomo varovali most med koreninami in cvetovi, da bo še naprej mogoče zgolj spočetje otroka iz ljubezni med možem in ženo.«
Zevnikova je omenila tudi besede papeža Frančiška, ki je dejal, da družino varujemo, ker je naša prihodnost. »Ponosni smo na svoje delo, na naše družine, na narodne korenine. Že v preteklosti je bilo dano sporočilo, ki je zelo pomembno tudi za današnji trenutek: Stati in obstati,« je še dodala Zevnikova.
Predsednica stranke Nova Slovenija, Ljudmila Novak, je ob tem izjavila: »Prepričani smo, da bo referendum uspešen, obžalujemo pa, da v slovenski zakonodaji nimamo predvidenega postopka, da bi lahko zakon umaknili v dogovoru s predlagatelji in bi se na ta način referendumu izognili.«
Spomnimo, da je eden od glavnih namenov novele, ki jo je Državni zbor potrdil pred dobrega pol leta, ukinitev veljavne definicije zakonske zveze moža in žene in jo spremeniti v zvezo dveh oseb, kar med drugim vodi tudi v pravice istospolnih parov do posvojitev otrok. Poleg Koalicije Za otroke gre bodo državljane in državljanke h udeležbi na referendumu in glasovanju proti noveli pozivali tudi v NSi.
Stran 2
100. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
v	v
Skof Stumpf o migrantih
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Na prihod množice beguncev in migrantov, s katerimi se soočajo Slovenija, njene sosednje države in tudi vsa Evropska unija, se je pisno odzval murskosoboški škof Peter Štumpf. Njegovo razmišljanje objavljamo v celoti:
Čez soboško škofijo sedaj vstopajo v Avstrijo množice migrantov. Prej so prihajali preko Madžarske, ki pa je zaprla svoje meje. Sedaj prihajajo s Hrvaške. Človekoljubne organizacije so utrujene. Slovenska država pa brez pravih rešitev.
Že letos spomladi sem v škofijskem pastoralnem glasilu Poti k Bogu napovedal, da se islamiza-cija Evrope lahko zgodi čez noč. Takrat tega nihče ni resno jemal.
Izpolnjuje se moja slutnja! Avstrija in Nemčija grozita, da bosta zaprli meje, Slovenija pa nič! Mencavost je nelogična, razen če nekdo ponuja slovenski državi ogromno denarja, samo da sprejema migrante, tudi če jih druge evropske države več ne bodo. Migranti se bodo na koncu ustavili pri nas, tukaj zaživeli v vsem, kar nam bodo vsiljevali - od verskih do povsem nam nesprejemljivih življenjskih navad. Lahko se sicer tolažimo, da bi to za nas tudi pomenilo versko prebujenje, večjo odgovornost do lastne tradicije in še kaj. Vendar ko te več ni, se nimaš v kaj prebujati!
Karitativnost na način, kot jo peljemo sedaj, je kanal za naše samouničenje. Pred kratkim sem voditeljema soboške škofijske Karitas dejal, naj pomoč migrantom sodelavci Karitas uravnovesijo tako, da ne bodo zanemarili domačih ljudi, ki so tudi potrebni pomoči. Karita-tivnost kot prosta pot v Evropo za tiste, ki prihajajo samo zato, da bi uničili krščanstvo? Prosim vas lepo! To ni karitativnost, ampak naivnost. Prostovoljci Karitas mi pravijo, da med migranti vidijo mnogo takih, ki imajo ogromno denarja in z njim ravnajo povsem neodgovorno. Kdo je potreben karitativne pomoči?
Bogati in sumljivi neidentificirani neznanci, za katere ne veš, kakšne cilje imajo, ali pa domači ljudje, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec?
Madžarski kolega v škofovstvu mi je dejal: »Pri nas sprejemamo samo tiste, ki nam z dokumenti dokažejo, kdo so. Če ne vemo, kdo so, ker nam nočejo povedati, naj izvolijo nazaj, od koder so prišli. Večina jih pred mejo uničuje dokumente, da mi ne bi vedeli, kdo so. Kdo so torej ti ljudje, kakšne namene imajo?«
Ne moremo soditi, kdo je vreden pomoči in kdo ni vreden. Če je človek enkrat pred mano in prosi, mu dam - ne kače, ampak kruha. Če pa to zavrača, ker je na tem kruhu križ, pa premislim, kako bom ravnal z drugimi, ki bodo še prišli. Temu se reče strategija ali načrt. Če ni strategije, je ni zaradi naivnosti ali pa zato, ker je kaos strategija nekoga, ki si od tega obeta zelo podle koristi. V takem kaosu pa tudi za karitativnost ne more biti več prostora. Zakaj? Ker je povsem brez smiselna, brez navdiha in tudi brez sporočila.
Ali se voditelji naše države zavedajo odgovornosti do Republike Slovenije in njenih državljanov? Če ne, je »lažje biti prekmurski Slovenec na Madžarskem kot pa v skrajno islamistični Sloveniji«.
TONE MIZERIT
In še pojasnilo
Murskosoboški škof Peter Štumpf se je po pristranskem poročanju nekaterih medijev o njegovi izjavi v zvezi z begunsko krizo s pojasnili obrnil na javnost. »Kot škof za medije pri Slovenski škofovski konference moram odločno zavrniti pristranska poročanja nekaterih medijev o begunski krizi, ki strah med ljudmi samo še poglabljajo. Ljudje niso naivni,« je zapisal.
Pojasnila škofa objavljamo v celoti:
1)	V izjavi nisem govoril o beguncih, kot to navajajo nekateri mediji, temveč o umetno spodbujenih migrantih. Zato v izjavi nikjer ne uporabljam besede »begunci«, ampak »migranti«. Begunci so zaradi človeškega dostojanstva vredni naše pozornosti in pomoči. Karitas in druge človekoljubne organizacije se trudijo s skrajnimi napori, da jim lajšajo trpljenje. To spoštujem, cenim in tudi podpiram. Niso pa vsi, ki prihajajo k nam, begunci. Organizirano prihajajo tudi posamezniki in skupine, in ni jih malo, ki ne skrivajo islamskega ekstremizma. Večina od teh so umetno spodbujeni migranti, ki zlorabljajo begunstvo, da nemoteno pridejo k nam ali pa v Evropo. Kakšni so njihovi cilji, si lahko samo predstavljamo. V izjavi sem javnost opozoril na nevarnost teh posameznikov in skupin, ki jih je treba obravnavati drugače kot resnične begunce.
2)	Slovenski škofje smo v vsem enotni, tudi glede problematike begunstva. Sem pač prvi, ki je spregovoril o problematiki umetno spodbujenih migrantov. Nedopustno je, da nekateri osrednji slovenski mediji ne ločijo med enim in drugim. Resnične begunce in umetno spodbujene migrante obravnavati na enak način, je neodgovorno in neetično do gledalcev, poslušalcev in do bralcev. Kot škof za medije pri Slovenski škofovski konference moram odločno zavrniti pristranska poročanja nekaterih medijev o begunski krizi, ki strah med ljudmi samo še poglabljajo. Ljudje niso naivni. Resnico znajo najti tudi tam, kjer so jo mediji skrili. Zadnji čas je že, da vsi osrednji slovenski mediji k begunski problematiki pristopijo pošteno in strokovno. Drugače nima pomena, da še o tem sploh kaj poročajo.
3)	Nekateri osrednji slovenski mediji so proti meni grobo zlorabili izjave papeža Frančiška, nadškofa Stanislava Zoreta in škofa Andreja Glavana. Moje izjave v ničemer ne nasprotujejo njihovim. Moliti za odpuščanje posameznikom in ustanovam, ki tem ljudem zapirajo vrata, kot nas vabi papež, je verska dolžnost za vsakega kristjana. Moliti moramo celo za islamske ekstremiste v upanju na njihovo moralno spreobrnjenje. To pa nas ne odvezuje od previdnosti in ukrepov zavarovanja. Isto velja za človeka, ki pride na moj prag in potrebuje pomoč, ker je lačen, žejen, bos in nag. Vsakemu je treba s spoštovanjem in človeško pozornostjo dati kruha, ne glede na njegovo versko ali idejno prepričanje. To je iz moje izjave za javnost tudi razvidno. Če pa nekdo ta kruh zavrne samo zato, ker mu
ga daje krščanska roka, potem vem, da ni lačen. Na moja vrata je prišel z nameni, ki mi prebujajo dvome, nelagodje in strah. Zame je to klic k budnosti, zavarovanju in tudi k primernemu ukrepanju. Do takega ravnanja imam celo moralno dolžnost, ki me v vesti obvezuje. Kratko rečeno: Delam dobro, vendar nisem naiven. Opozarjati vernike na pretečo nevarnost je tudi škofova dolžnost. Verniki to od škofa pričakujejo.
4)	Karitativnost brez meja? Kako dolgo bodo prostovoljci Karitas in drugih človekoljubnih organizacij še pri močeh za služenje beguncem in tudi umetno spodbujenim migrantom? Kriza traja že predolgo. Moči pešajo. Kdo ima rešitve? Kaj bo, ko se bodo meje zaprle tudi v Avstriji in Nemčiji? Tukaj Cerkev ne more storiti kaj dosti. Državo sem pozval, naj ukrepa in ne zavlačuje, če ji je kaj do lastnih državljanov. Potrebno bo preiti od besed k dejanjem.
5)	Kot Prekmurec in Prlek dokaj dobro poznam svojo zgodovino. Predniki so preživeli turške vpade, različne družbene sisteme in tudi mnoge izhode v tujino. Opirali so se na krščansko vero in dedne časti. Nihče se ni odrekel samemu sebi. Zato smo v Pomurju obstali kot Slovenci, Madžari, Romi, Hrvati, nekaj pa je celo nemško govorečih prebivalcev. Dobro se razumemo in si poskušamo lajšati bremena. Ni nam vseeno, kaj se sedaj v Pomurju dogaja. Smo zaskrbljeni tudi za vso Slovenijo.
Akademik dr. Anton Trstenjak je kmalu po osamosvojitvi Slovenije v nekem intervjuju dejal, da si Slovenci ne moremo privoščiti napak, ki si jih sicer lahko privoščijo veliki evropski narodi. Velikost namreč hitreje zgladi napake. Slovenija pa je majhna, zato je zanjo že vsaka najmanjša napaka usodna - predvsem kadar gre za prepire in razdore. Še je čas. Vsak naj napravi za Slovenijo tisto, kar mora, kar more in kar zmore.
dr. Peter Štumpf soboški škof
Murska Sobota, 2. 11. 2015
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Kdor hoče biti neodvisen,
če prej ni samostojen - pade.
Kdor je krepak, sprejema rad oporo,
a šibki jo odklanja iz bojazni,
da ga močnejši ne izrabi.
Samozavesten človek,
ki stoji na lastnih nogah, ve,
da medsebojno smo odvisni vsi,
a kljub zaupanju je vendarle - previden. MK
Začelo se je. Komaj nekaj dni oddiha smo imeli takoj po prvem krogu volitev; toliko, da smo se malo odpočili. Sedaj pa se je volilna kampanja razbe-snela z vso silo, tako da normalen državljan komaj čaka 22. novembra, ko bo odločilni drugi krog.
Strah in trepet. Beseda »razbesnela« je popolnoma na mestu. Vladna stran je s tako silo začela napadati Macrija, da tudi med resnimi opazovalci povzroča skrb. Skrb pa je na mestu ne toliko, kakšen učinek bo imela ta umazana kampanja med volivci, temveč bolj, ker v zelo občutljivo ozračje zanese nov izbruh nasilja in nestrpnosti. Vladna kampanja namerava vzbuditi med prebivalstvom strah, kaj vse bi lahko storil Macri, če bi prišel na predsedniško mesto. Tako napovedujejo ukinitev socialnih podpor, odpravo planov za gradnjo socialnih stanovanj, celo ukinitev »nogometa za vse«, in še karkoli komu pade na misel. Povezujejo ga z »devetdesetimi leti«, ko je za časa predsednika Menema vladal »kruti liberalizem«. Seveda ob tem zamolčijo, da sta bila takrat zakonca Kirchner navdušena »menemista« in mu pela slavo, kar je (hvala Bogu) ostalo zapisano in registrirano tudi na filmskih posnetkih. Povezujejo ga tudi z vojaško vlado (takrat je bil skoraj še otrok) in govorijo, da bo, če pride na vlado, »izpustil iz zapora vojaške zatiralce«. Kampanja je šla tako daleč, da so v internetne medije spravili »novico«, da je Maria Eugenia Vidal, izvoljena guvernerka province Buenos Aires »odločila«, naj se ukine vrsta otroških vrtcev, in odpustila število vzgojiteljev. Kako bi mogla to storiti, če še niti ni nastopila? Vlade to ne briga. Usmerja se po pravilu: »Laži, laži, nekaj bo ostalo«.
Kako stoji stvar. Gotovo v Macrijevem volilnem štabu na ta pojav zaskrbljeno gledajo. A sklenili so, kot najboljšo strategijo, da na obtožbe ne bodo odgovarjali. Kazali bodo sicer na nasprotnika, kako izvaja najbolj umazano kampanjo v argentinski politični zgodovini, a istočasno bodo poudarjali svoje programske točke in pozitivno nagovarjali volivce. Prepričani so (in z njim kar nekaj izvedencev), da so ljudje naveličani prepirov, in da jim bo ta vladna ofenziva tako presedala, da bo njen učinek za Scio-lija negativen. A ni, da bi prezirali ta korak. Dobro obveščeni opazovalci trdijo, da ta del vladne kampanje vodi brazilski izvedenec
Joao Santana, ki je nekaj podobnega delal že med volilno kampanjo Dilme Rousseff in dosegel njeno ponovno izvolitev. Scioli sicer to zanika, a mu ne verjamejo. Macrijev krog medtem raje navezuje stike z upornim peronizmom. Massa sicer noče nobenega dogovora in De la Sota tudi ne. A njihove izjave so nenehno v prid Macriju. »Ljudje so že povedali, da nočejo kontinuitete«; »Nočem, da bi zmagal Scioli«; ... Felipe Sola, propadli kandidat za guvernerja province Buenos Aires, ki sicer trdi da bodo peronisti »težko« volili Macrija, po drugi strani izjavlja, da bo 65 odstotkov njihovih glasov šlo v žep opozicijskega kandidata. Tako Masso kot De la Soto sedaj bolj skrbi, kako se postaviti na čelo peronizma ob možnem vladnem porazu. Če Scioli ne zmaga, bo prišlo do preloma in razpršitve, ki bi Massi pomenila odskočno desko do krmila tega gibanja. Pet milijonov glasov jima daje mnogo upanja na prihodnost, medtem ko pripravljata strategijo za leto 2019.
Vsakdanje težave. Posebnost preteklega tedna je bil gotovo zadnji četrtek govor gospe predsednice. Prvič se je pokazala po volilnem presenečenju. Kot da se ni nič zgodilo. Celo čestitala je novi guvernerki province Buenos Aires. Spodbujala pa je prebivalstvo, naj voli tako, da bodo potrdili gospodarski »model«, da ne bodo zapravili vseh »dosežkov«. Imela je običajno neskončen govor samohvale, in potem krajše nagovore vsem štirim »dvoriščem« vladne palače, na katerih so se gnetli njeni mladi privrženci La Campore (»mladi Turki«?). Izražala je prepričanje v zmago - a imensko nikdar omenila Sciolija. Zanjo je le »naš kandidat«, čeprav kaže, da je prepričana, da ni povsem »naš«. Tudi drugi vladni predstavniki so zahtevali, da vsi volijo Sciolija, čeprav so glasno izjavljali, da ni vreden kandidatnega mesta. Kaj bo z vsem tem, je velika uganka. Kaj bo z vlado in državo, če zmaga Scioli, je pa še večja. Seveda tudi ni manjkalo presenečenj, kot obisk ministra Randazza v Mendozi. Objel se je z radikalom Saenzom (avtor povezave radikalov z Macrijem) in izjavil: »Scio-lija je izbrala Cristina; tako ji je šlo.« Včasih bi temu rekli: maščevanje je sladko. Ali pa morda tudi on računa na osvajanje peronizma, če bo vladi spodneslo na volitvah?
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
MENDOZA - UMRL JE DUŠNI PASTIR
Slovo od č.g. Jožeta Horna
Spremljal nas je od zibeli do groba
Poslovilne besede Staneta Grebenca
Slovo od slovenskega dušnega pastirja v Mendozi č. g. Jožeta Horna, je zahvala in poročilo o njegovem dolgoletnem življenju med nami, je pregled iskanja poti mendoške skupnosti, je iskanje versko družbenega razvoja v dobi, skoraj od našega prihoda v novo domovino Argentino, do danes.
Ljubezen je bila vodnica v tem iskanju; spoznali smo, da je bila ljubezen najvišja krepost našega skupnega ravnanja. Gospod Jože je bil tretji duhovnik slovenske skupnosti pod Andi. 60 let nas je spremljal. Hvaležni mu priznavamo neprecenljivo delo med nami, skrb in ljubezen do Boga, sorojaka in Slovenije.
Gospod Jože bi decembra dočakal svojo 90-letnico. Posledice težkega življenja so se pokazale v zadnjih letih, zdravje ga je polagoma zapuščalo. Božični in velikonočni prazniki so mu v zadnjih letih pomenili veliko breme. Nikdar jih ni opustil, niti skrajšal obredov. »Dokler morem, bom zdržal«.
Letos, 12. julija, je začelo njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Zbolel je na pljučnici. Potrebno zdravniško oskrbo je prejel v domu, v duhovniškem zavetišču »Casa del clero«. Telo je oslabelo, a s fiziotera-pijo je ponovno vstal in se z optimizmom veselil povratka k svojim ovčicam. Slab krvni obtok v možganih in seveda tudi starost, nista dopustila povratka v Slovenski dom. Pljučnica se je ponovila, zelo je slabel. Infekcijsko žarišče je napadlo vse organe. Morali smo ga preseliti v bolnico Hospital Español. Organizem ni zdržal, ozdravitev je bila nemogoča. V soboto, 24. oktobra, je mirno zaspal. Prejel je bil vse zakramente; njegovi verniki in prijatelji smo zanj molili.
Kropili smo ga v Slovenskem domu, v njegovem domu. V soboto, pozno v noč, so ga obiskali, molili in kropili rojaki in prijatelji. Tudi člani argentinske vojske in nekateri bratje mendoške nadškofije.
V nedeljo, 25. oktobra ob 11 uri, so zanj darovali sv. mašo mendoški nadškof, msgr. Carlos María Franzini, pomožni škof
služabnika. Pohvalil je zbranost navzočih in posebno lepo petje Pevskega zbora in Mendoškega okteta. »Zbrano petje je lepota, ki nas bliža božji navzočnosti, ker je Bog neskončna Lepota. Ne pozabite na svoje korenine. To je naša želja, to je želja Cerkve. Naprej Vneto gojite slovensko občestvo, po zgledu vašega gospoda Jožeta«. Za sklep je oktet zapel prelepo Ko zarja zlati nam gore. Obe pevski skupini je vodil lic. Diego Bosquet.
Množica prijateljev je spremila popoldanski sprevod do zadnje zemeljske postaje v Parque de Descanso. Vsi zbrani smo se vživeli v pogrebni dogodek s pomočjo okteta: K Tebi želim moj Bog.
msgr. Dante Braida, padre Reale in č. g. Janez Cukjati, ki ga je v zadnjih mescih nadomeščal pri slovenskih nedeljskih mašah.
Ob vstopu v dvorano je Pevski zbor zapel Vodopivčevo Najvišji, vsemogočni Bog.
Sledila je Vrabčeva peta sv. maša. Vsi navzoči smo imeli občutek pobožnega slovesa ter hvaležnosti. Oktet nam je nudil in doživeto zapel Oče naš (Rimski Korzakov).
Molitve ob krsti sta opravila msgr. Braida in g. Janez Cukjati.
Pred koncem je g. nadškof zaprosil, da smo vsi zaploskali, kot izraz hvaležnosti in čestitk za globoko doživeto poslovilno sv. mašo, darovano za zvestega božjega
Težko je bilo prikriti solze, ki so privrele iz globokega sočutja in ljubezni do pokojnika.
Pogreb je vodil č. g. Janez Cukjati. Blagoslovil je grob in se poslovil od našega rajnega g. Jožeta. G. Stane Grebenc, ki je pred 61. leti ga sprejel ob prihodu v Mendozo, je podal pregled njegovega delovanja med nami in mu želel večni pokoj (govor objavljamo posebej).
Mendoški Pevski zbor je zapel primerno Gallusovo Ecce quomodo moritur.
Božidar Bajuk je v imenu Društva Slovencev v Mendozi izrazil hvaležnost in prošnjo večnega plačila gospodu Jožetu (besede glej posebej).
Končno nas je tudi ganil trobentač vojaških prijateljev in tako naznanil vstop gospoda Jožeta v večno življenje.
Ob koncu je mogočno zado-nela Marija sko'z življenje. Z njenim blagoslovom in upanjem smo se vrnili na svoje domove z zavestjo, da smo se poslovili od rednega, stalnega slovenskega pastirja. Zavedamo se, da bomo naprej skrbeli in gradili živo slovensko skupnost in iskali, po zgledu našega pokojnega gospoda Jožeta, rast verskih in narodnih vrednot, skupno z našimi vnuki in bodočimi potomci slovenskega občestva.
Božidar Bajuk
Zbral sem nekaj besed, ki jih bom spregovoril Vam, da se poslovimo od našega dolgoletnega dušnega pastirja g. Jožeta Horna in njemu v iskreno zahvalo.
Bog mu bodi plačnik. Molimo za pokoj njegove duše in veselo združenje v nebeški slavi, kot poje pesem: »O srečni dom nad zvezdami, kjer bivajo vsi blaženi, ki Bogu so odšli z zemlje«.
Gospod Jože je prišel v Mendozo pred 61. leti, na prošnjo g. direktorja za slovensko dušno pastirstvo, msgr. Antona Oreharja. Na železniški postaji (pripeljal se je z vlakom El Cuyano), sva ga sprejela z Lojzetom Kočarjem, in smo se s taksijem zapeljali do patrov Mercedarcev na cesti Montecaseros, kjer je imel stanovanje.
Takoj po prihodu se je posvetil dušnopastirskemu delu v slovenski skupnosti. V prvih letih naše naselitve je bilo veliko organizacij in ustanov, delovanje v skupnosti zelo razgibano, mnogo sestankov in prireditev.
Gospod Jože se je po možnosti udeleževal vseh, prisostvoval delu in pomagal z nasveti.
Spremljal je življenje v skupnosti od zibeli do groba.
Začel je krščevati novorojene, pripravljal otroke za prejemanje zakramentov, spovedi, obhajila, birme, poroke in končno pokopaval umrle; prva leta ne veliko.
Osrednje opravilo je bila nedeljska sv. maša, ki smo se je prva leta vsi udeleževali. Potrebe po druženju z rojaki so to spodbujale.
Velik problem je bil najemanje prostorov za prireditve. Kmalu smo začeli misliti na lastno streho. Ko smo začeli z gradnjo slovenskega doma, našega ognjišča in svetišča, je gospod Jože z vso vnemo sodeloval in podpiral gradnjo.
Po nakupu stare stavbe je več let stanoval v Domu in tako bil bližje svojim vernikom. Tudi potem, ko smo zgradili novega, je dnevno prihajal in v atriju opravljal svoje duhovniške molitve.
Poleg dela v slovenskem občestvu je sprejel dušnopastirsko oskrbo v argentinski vojski, v 8° Brigada de Montaña. Veliko let je opravljal nočno duhovniško službo, skrbel za umirajoče in ljudi v stiski.
Več let je za Svobodno Slovenijo pripravljal podlistek »G. Jože razmišlja«, vključeval je razmišljanja in nasvete.
Vsa ta dela in mnoga, ki jih ne poznamo, so ga spremljala na poti v večnost.
Gospod Jože, člani slovenskega občestva se Vam zahvaljujemo za vse delo, ki ste ga toliko let opravljali v naše dobro; zahvala za vse milosti, ki smo jih po vaših priprošnjah prejemali. Naj vam Vsemogočni poplača in vam dodeli večni mir in pokoj.
Hvala za vztrajnost, požrtvovalnost in vse dobro
Poslovilne besede Božidarja Bajuka
Predragi gospod Jože!
Pred 70. leti ste s svojimi starši zapustili domovino.
Zvesti svojemu prepričanju, zvesti ljubezni do domovine in z zaupanjem in vero v Boga, ste pričeli svojo begunsko pot.
Jože, kot mlad fant -domobranec, ste se pridružili tisočerim Slovencem in usmerili svoje življenje iskanju »obljubljene dežele«.
Na Koroškem ste prisluhnili klicu božje Previdnosti. Pričeli ste bogoslovne študije v Briksnu.
V evangeliju sv. Janez pravi: »Niste vi mene izvolili, temveč sem jaz izvolil vas in postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane«. (Jn. 15, 16)
Gospod Jože, sprejeli ste izvolitev in se posvetili pripravi na novo življenjsko poglavje. Posvečeni ste bili in se odločili: želeli ste biti pastir svojim rojakom v Mendozi.
60 let ste bili naš pastir! Mnogo let ste se tudi posvetili pastorali argentinskih vojakov ter vzgojnim
in socialnim organizacijam.
Zavedamo se, da je duhovniško življenje posejano z odpovedmi in obteženo s križi.
Samota je hudo breme.
Gospod Jože, ko se poslavljamo od Vas, Vam želimo priznati izredno važnost slovenskega dušnega pastirja v naši skupnosti.
Kot slovenski duhovnik je Vaša skrb za redno bogoslužje omogočala združenje rojakov in prijateljev, danes že tretje generacije begunskih potomcev.
Z našimi zavednimi predniki in voditelji
Društva ste gradili zavest in ljubezen do slovenskih vrednot; s svojim požrtvovalnim delom ste skrbeli za versko rast slovenskega občestva.
V imenu Društva Slovencev v Mendozi se Vam zahvaljujemo za Vašo vztrajnost, potrpežljivost in za vse dobro, ki ste ga nam podarili v 60. letih življenja med nami.
Gospod Jože, izražamo Vam iskreno zahvalo!
Končali ste svoje zemeljsko romanje, vračate se k Očetu.
Želimo Vam: uživajte večno ljubezen pri Bogu, ki je Ljubezen!
Stran 2
102. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
NAŠ DOM SAN JUSTO
Zgodovinska razstava »Naše korenine«
DOBRI VETROVI ZA KULTURO
Leto 2015, zaznamovano s številnimi obletnicami, vezanimi na dogodke med in po drugi svetovni vojni, nas je nagnilo k razmišljanju, kako za prihajajoče rodove spremeniti boleče spomine tistih burnih časov v slike upanja.
Odgovor smo našli v lepih verzih koroškega pesnika Maksa Sorgo, ko je pesnil o narodu in ga primerjal z drevesom in prepričljivo zagotovil, da »korenine ga drže.« Korenine drže narod.
Korenine globoko črpajo sok življenja in preusmerijo pridobljeno energijo v predučudovite veje, cvetove in sadove.
Na pobudo učiteljic Balantičeve šole, smo povabili družine šolarjev, naj se pridružijo prizadevanju za dokumentarno razstavoe. Prvič se je razstava v Našem domu predstavila meseca junija za Spominsko proslavo; razširjena verzija predstavitve s sodelovanjem večjega števila družin, povezanih z našim okrajem, se je izvedla na dan 59. obletnice Našega doma, 11. oktobra.
Prvoten namen razstave je bil spomin 70-letnice konca II. svetovne vojne, obeleženje slovenske tragedije pokolov in pričetka diaspore, ko so bili tisoči pokončnih, drugih vernih Slovencev pahnjenih v svet.
Predlagali smo poglavitne točke predstavitve vsake družine, ki naj bi s plakati razložila razsežnost in posledice dogodkov -tragedije, ki po 70. letih še vedno zahtevajo razjasnilo in popravo za svež, nov začetek Slovenije. Na kožo so nam pisane besede ameriškega pesnika in filozofa Georgeja Santayane: »Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat ponovijo z vsemi napakami.«
Z razstavo je nastalo enkratno delo, kjer so dokumentirane naše korenine: prikazana je pot begunstva, taboriščno življenje, odhod v (takrat) neznani svet. V razstavi so zapisane osebne zgodbe; vključen je popis žrtev in pogrešanih svojcev.
Izredna razstava je naredila globok učinek na izvajalce, kakor tudi na obiskovalce. Prvi so se poglobili v družinsko zgodbo, drugi so pri ogledu fotografij iskali znane obraze, nekateri so izvedeli marsikaj novega ali vključeno zaokrožili kako odprto poglavje osebnega ali družinskega zaporedja zgodovine.
V fotografijah je prikazano obdobje, ki so ga slovenske družine, priseljene v naš okraj San Justo - ali so z nami povezane - ter njihovi potomci, prestali in prebrodili v času med in po II. svetovni vojni. Zasledimo tudi sporočilo upanja, vere, samozavesti in pričevanje mogočne, globoke življenjske sile, ki je omogočila obstoj.
Pozdravljamo uspešno prizadevanje in brezhibno izvedbo koncepta. Bogata, okusno pripravljena, dobro razsvetljena razstava je bila vredna obiska. Obžalujemo le, da je bila na ogled le en dan.
Izrekamo iskreno hvaležnost vsem družinam, ki so s svojimi prispevki osvetlile del temne slovenske zgodovine, se poklonile junakom, ki so si izvolili vero v Boga in življenje v svobodi ter niso klonile pritiskom. Zahvala naj gre seveda pobudnicam Ivani Tekavec, Mariji Zupanc Urbančič in Danici Malovrh ter izvajalcem, prav posebno še Ivani Tekavec, Lucijani Oblak, Mikaeli Olak in Toniju Oblaku ter številnim pomočnikom, ki so omogočili izvedbo razstave.
S.L.T.
Trpeča duša
Sel sem na slavje v San Justo, občutil sem korenine, korenine lipe zelene iz rodu begunske družine.
O, kje so že Ane in Francke, pa Andrej, Tone in France ... Kronos jih je pogoltnil, pokosil klasje, spomine.
Tu nimam več obstanka, za njimi bom šel, v neznano. Usmili se Bog bolečine, Andreja, Francke in Neže, Toneta, tete Micke: svetnikov iz naše rodbine.
Vir
Claudia Nose na veleposlaništvu
V sredo, 28. Oktobra, je na Veleposlaništvu potekala otvoritev še ene razstave. Hkrati se je tudi predsta-
reški univerzi, poleg tega pa ima tudi podiplomsko izobrazbo in več tečajev, ne samo v svoji stroki,
vila nova veleposlanica RS, Jadranka Šturm Kocjan.
Pred številnim občinstvom se je najprej v slovenščini predstavila veleposlanica, in nato podala besedo Claudiji, ki je pa v kastilj-ščini orisala razstavo, tako kot tudi svoje življenje in delo.
Med njenimi umetninami je bila tudi razstavljena »No soy de aquí ni soy de allá«, ki je sicer septembra leta 2014 prejela priznanje: prvo nagrado pri natečaju »Concurso Nacional de Dibujo y Pintura 'Nosotros, los que vinieron'«, ki ga je organizirala Dirección Nacional de Migraciones, Buenos Aires, Argentina.
Claudia je grafična oblikovalka. Doštudirala je na buenosai-
temveč tudi o zgodovini umestnosti in še druge. Sodelovala je tudi pri številnih razstavah, med njimi tudi pri skupinski razstavi slovenskih umetnikov, pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu. Poleg tega sodeluje z ilustracijami pri kulturnem oddelku publikacije, ki jo izdaja Dirección Nacional de Migraciones.
Več o njej na spletni strani: http://claudianose.wix.com/claudia
Kot omenjeno, je bil obisk izreden, in po predstavitvi smo bili navzoči, med katerimi sta bila tudi častna konzula Zupan in Bizai, povabljeni na kozarec in prigrizek in običajni klepet, tokrat obogaten s spoznanjem veleposlanice.
Rok Fink
NASA MLADINA
»Pomagati z nasmehom«
Mladi smo, na pobudo centralnega mladinskega odbora, sodelovali s solidarnim delom. V soboto, 25. julija smo darovali nekaj ur našega časa, da smo pripravili zaboje s hrano za potrebne.
pomočjo dobrosrčnih ljudi, ki darujejo hrano, s katero vsako soboto pripravijo jedi za otroke.
Udeležili smo se te dejavnosti in ob tem tudi uživali, saj je bilo delo v družbi zelo prijetno. Smejali smo se,
Že zgodaj, ob 9. uri, smo se zbrali v Našem domu v San Justu in skupaj odšli z avtobusom v otroško jedilnico Nuestra Señora de Lujan v La Tabladi.
Jedilnica deluje že od leta 2001 s
(Sanhuščanom, ob razstavi, ki je zgodovinski dokument, čestitke!)
pogovarjali in delili lepo dopoldne med prijatelji.
Ob delu smo začutili veselje do žrtvovanja za druge. Vemo, da tudi naš čas lahko koristi in olajša breme bratu, ki nima takih možnosti, kot jih imamo mi.
Okoli 20 mladih se je odzvalo povabilu centralnega odbora in upamo, da nas bo v naprej e veliko več.
Če želite še kaj izvedeti o ustanovi in njenem delovanju, lahko obiščete stran na Facebooku: »Comedor NTRA. SRA. DE LUJAN de Tablada«.
Andrej Kržišnik
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PRITISK REFORM
Po vsej Jugoslaviji še vedno odmevajo udarci zadnje jugoslovanske gospodarske reforme. Pred tremi meseci je jugoslovansko komunistično vodstvo sklenilo napraviti nov dolg korak v tržno gospodarstvo, v katerem naj velja pravilo ponudbe in povpraševanja namesto okornega centralnega planiranja. Reforma, ki je bila posledica pritiska od spodaj, iz tovarn in vztrajnih mladih gospodarstvenikov, je odpravila sistem cen, ki je bil nerealističen. ... (po The New York Times)
SLOVENCI V ARGENTINI
Praznik Kristusa Kralja v nedeljo, dne 31. oktobra, so Slovenci tudi letos lepo proslavili. Dopoldne je bila maša v slovenski kapeli, popoldne pa v ukrajinski cerkvi v bližini Slovenske hiše. Obe maši je imel g. direktor msgr. Orehar. ... Po sv. daritvi je bila v proslavo praznika Kristusa Kralje tudi uprizoritev Eliotove drame Umor v katedrali, v dvorani Slovenske hiše.
Lanús. V soboto 16. oktobra so v fari pok. msgr. Janeza Hladnika blagoslovili temeljni kamen bodoče dekliške srednje šole. Vodile jo bodo slovenske šolske sestre, ki že več kot 10 let delujejo v fari. ...
Sprejem v škofov zavod. Novi gojenci naj se priglasijo: 1) Za osnovno šolo (samo 5. in 6. razred) z osebnimi podatki do 30. novembra ali po počitnicah prve dni marca, če bo še prostor. 2) Za 1. razred gimnazije do 30. novembra. . 3) Za ostale razrede gimnazije po počitnicah prve dni marca. Naš naslov: Colegio Esloveno, Rivadavia 234, Adrogué FNGR (Bs. As.), te. 244-0996.
Počitnice v Cordobi. Počitniški dom v cordob-skih gorah bo odprt od 26. decembra do 4. marca. Kdor želi oddiha tam, naj čimprej priporočeno (certificado) javi dan prihoda in vrnitve na naslov: dr. Rudolf Hanželič, San Esteban, Sierras de Córdoba. Na izrecno željo staršev, bodo vpeljani po večerjah razgovori o vzgojnih vprašanjih. ...
(Svobodna Slovenija, 4. novembra 1965 - Št. 44)
RESUMEN DE ESTA EDICION
MIGRANTI NA TRIGLAVU
Slovenska vojaška ladja Triglav je v okviru evropske operacije Sophia uspešno izvedla prvo akcijo iskanja in reševanja na morju, v kateri je rešila 100 ljudi, od tega 71 moških, 17 žensk, 12 otrok in onesposobila tihotapsko plovilo. Glavni namen operacije Sophia je omejevanje delovanja tihotapcev z ljudmi v Sredozemlju.
SLOVENIJA V ZDRUŽENIH NARODIH
Slovenija je bila v Generalni skupščini ZN izvoljena za novo članico Sveta ZN za človekove pravice med letoma 2016 in 2018. Slovenija bo mandat članice sveta nastopila 1. januarja 2016. Svet za človekove pravice je osrednje telo ZN za obravnavo različnih vidikov človekovih pravic in stanja njihovega spoštovanja po svetu. Slovenija je že bila članica sveta med letoma 2007 in 2010.
SPOMINSKO OBELEŽJE UMORJENIM LASTNIKOM GRADU STRMOL
Na gradu Strmol so odkrili spominsko obeležje zadnjima lastnikoma gradu, zakoncema Hribar, ki so ju leta 1944 umorili pripadniki komunistične varnostno--obveščevalne službe. Predsednik republike Borut Pahor se je ob spominu na njuno tragično usodo z obžalovanjem spet spomnil vseh žrtev revolucionarnega nasilja.
JEKLENI PIŠČANCI
Slovenska industrija jekla je po pridobitvi vseh potrebnih regulatornih dovoljenj vplačala 40-milijonsko dokapitalizacijo Perutnine Ptuj, ki jo je skupščina ptujske družbe izglasovala na skupščini konec avgusta. Nameravajo oddati tudi prevzemno ponudbo za odkup vseh ostalih delnic Perutnine.
DEFLACIJA
Slovenija je oktobra na letni ravni zabeležila 0,8-odstotno deflacijo. K padcu cen so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov ter cenejše obleke in obutev. Cene življenjskih potrebščin so medtem na mesečni ravni v povprečju ostale nespremenjene.
PO SVETU
VATIKANSKA AFERA
Vatikanska žandarmerija je zaradi suma uhajanja dokumentov finančne komisije COSEA aretirala dve osebi, tajnika te komisije, 54-letnega španskega monsinjorja, Lucia Angela Valleja Balda, in članico omenjene komisije 33-letno Italijanko Francesco Immacolato Chaouqui. Slednjo so zaradi sodelovanja s preiskovalci že izpustili na prostost. Komisija COSEA, ki jo je papež Frančišek ustanovil leta 2013, je pregledala dokumente in račune vseh vatikanskih dikasterijev ter predlagala reforme za racionalizacijo stroškov in boljše upravljanje financ. Na osnovi tajnih dokumentov te komisije naj bi v prihodnjih dneh izšli dve knjigi na temo vatikanskih financ.
VOLITVE V TURČIJI
Na nedeljskih predčasnih volitvah v Turčiji je slavila Stranka za pravičnost in razvoj predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana. Po preštetih glasovnicah je prejela dobrih 49 odstotkov glasov in tako osvojila absolutno večino v parlamentu. Volilna udeležba je bila skoraj 87-odstotna. Da so volitve minile mirno in skladno z zakonodajo ter da so imeli volivci široko izbiro možnosti, so sporočili mednarodni opazovalci. A opozorili so tudi, da so nasilje in napadi na člane strank ovirali kampanjo pred tem. Veliko skrb po njihovem vzbujajo omejitve medijev. Stranka za pravičnost in razvoj bo imela 318 poslancev v 550-članskem parlamentu, kar pomeni, da bo lahko vladala sama.
LETALSKA TRAGEDIJA
Preiskava vzroka nesreče letala nad Sinajskim polotokom, v kateri je umrlo 224 ljudi, večinoma ruskih turistov, se nadaljuje. Za zdaj naj bi bilo jasno le, da je letalo razpadlo že v zraku. Iz letalske družbe Kogalimavija so sporočili, da se kaj takega ne more zgoditi zaradi tehnične ali pilotove napake in da je lahko kriv le zunanji dejavnik. Iz ruske letalske družbe so sporočili, da so dozdajšnje ugotovitve pokazale, da je bil v nesrečo vpleten mehanski učinek na letalo. Kot so dodali, ne obstaja kombinacija sistemskih napak, zaradi katere bi bilo lahko letalo uničeno v zraku. Dokler ne bodo znani podatki s črne skrinjice, ni mogoče izključiti nobenega možnega vzroka strmogla-vljenja, niti terorizma.
KITAJSKA RODNOST
Kitajska je prejšnji četrtek obelodanila konec politike enega otroka. Odslej bodo lahko imeli vsi pari dva otroka. To izhaja iz uradnega sporočila vladajoče komunistične partije. Kitajska opušča desetletja dolgo politiko, ki
je večini parov onemogočila več kot enega otroka. Oblasti so leta trdile, da je ključno prispevala h gospodarskemu razcvetu Kitajske. A po letih strogega in včasih krutega uveljavljanja te politike, nad katero je bdela posebna vladna komisija, se kitajsko prebivalstvo - največje na svetu - sedaj hitro stara. Poleg tega ga pesti velika neenakost spolov, delovna sila pa se krči.
PROTI ISLAMSKI DRŽAVI
Združene države Amerike spreminjajo svojo strategijo boja proti skrajni Islamski državi. Washington bo v Sirijo poslal do 50 pripadnikov posebnih sil v sklopu naporov za boj proti tej skupini. Pripadniki posebnih enot naj bi na severu Sirije pomagali koordinirati lokalne uporniške sile, tako sirske kot kurdske, pri boju z Islamsko državo. Ameriški predsednik Barack Obama je poleg tega odobril še napotitev več bojnih letal v letalsko oporišče Incirlik na jugu Turčije. ZDA vodi koalicijo številnih držav, ki je obljubila zajezitev napredovanja Islamske države v Siriji in Iraku ter njen poraz.
MERKLOVA NA KITAJSKEM
Nemška kanclerka Angela Merkel je skupaj z 20 vodilnimi nemškimi podjetniki in kitajskim premierjem Li Keqi-angom obiskala kitajsko provinco Anhui na vzhodu države. Ob robu obiska so podpisali 15 sporazumov, med drugim o kitajskem nakupu l0o helikopterjev evropskega proizvajalca Airbus. Kitajska bo za ta nakup odštela milijardo evrov. Prav tako je predvidena vzpostavitev proizvodnje linije za lahki helikopter H135 na Kitajskem.
¿QUE HACER?
La crisis de los migrantes, que afecta gravemente a Eslovenia, ni parece tener fin. Hasta este martes, entraron al país 134 mil personas, y lo abandonaron, rumbo a Austria, 114 mil. Los voluntarios, que los reciben y atienden en los centros de alojamiento y traslado, están al borde de sus fuerzas. Por eso se alzan voces, para que las autoridades tomen medidas y envíen al terreno servidores profesionales. Los obispos eslovenos Glavan y Lipo-všek, que visitaron varios de los centros, aseveraron que sólo el 30% de los ingresados son refugiados. Los demás son migrantes económicos, muchas veces prepotentes y desagradecidos. Por su parte el obispo Štumpf, por cuya diócesis transmurana pasa la mayor parte de esta corriente migratoria, llamó la atención, ya que por atender a los migrantes, Caritas descuida a los pobres locales. Ante los ataques que recibió de parte de los medios, hizo una firme y valiente aclaración. (Pág. 1 y 2)
ES POR LOS CHICOS
La coalición "Es por los chicos" presentó en el parlamento esloveno las firmas necesarias, para que se convoque a un referendo acerca de la nueva ley de familia. La coalición defiende el modelo tradicional y los derechos de los niños. Una de las disposiciones, por ejemplo, determina que en caso del fallecimiento de los padres los abuelos no pueden hacerse cargo de los nietos, sino que su destino sería decidido por el Estado. Los referentes Aleš Primc y Metka Zevnik se muestran confiados y anuncia una "campaña de amor". El parlamento debe ahora elegir la fecha de realización, que sería uno de los domingos del mes de diciembre. También el partido Nueva Eslovenia se involucra en la campaña y anuncia su apoyo. (Pág. 1)
MENDOZA DESPIDIÓ A SU PASTOR
El pasado 24 de octubre falleció en Mendoza el sacerdote Jože Horn, quien por más de 60 años fuera pastor de la colectividad mendocina. Querido por sus feligreses partió a la casa del Padre al borde de los 90 años. Refugiado tras la segunda guerra mundial, siguió el llamado de la vocación. En cuanto llegó a la Argentina fue designado para guiar a los eslovenos radicados bajo los Andes. La comunidad lo despidió entre lágrimas y cantos, acompañada por el obispo local y miembros del Ejército, ya que el extinto también fue capellán militar. Tras la misa de cuerpo presente, en el cementerio hablaron Stane Grebenc y Božidar Bajuk, destacando los valores y la dedicación del padre José. Los sentimientos de tristeza se entrelazaban con un profundo agradecimiento por todos los esfuerzos y sacrificios que el sacerdote brindó a la comunidad a lo largo de seis décadas. (Pág. 3)
EXPUSO CLAUDIA NOSE
Continuando con el ciclo Buenos vientos para la cultura, que organiza la embajada de Eslovenia, esta vez expuso Claudia Nose. El acto tuvo lugar el pasado miércoles 28 de octubre en instalaciones de la embajada. Fue especialmente importante también, porque sirvió de marco para la primera presentación de la nueva embajadora, Señora Jadranka Šturm Kocjan. Claudia Nose es graduada universitaria de diseño y realizó diversos estudios de posgrado. Participó en muchas exposiciones. Una de las obras expuestas, »No soy de aquí ni soy de allá«, ganó el primer premio del "Concurso Nacional de Dibujo y Pintura Nosotros, los que vinieron", organizado por la Dirección Nacional de Migraciones. Tras la inauguración se sirvió un lunch y hubo un agradable diálogo. (Pág. 4)
JÓVENES SOLIDARIOS
A instancias de la Comisión Central de los jóvenes de la colectividad, un grupo nutrido de ellos participó de la acción solidaria "Ayudar con una sonrisa". Juntaron alimentos no perecederos y los llevaron al Comedor Nuestra Señora de Luján, da la Tablada. Colaboraron en diversos trabajos y sintieron la felicidad de ayudar a los otros. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Božidar Bajuk, Stane Grebenc, Andrej Kržišnik, Rok Fink, Silvia Tekavec in Lučka Oblak. Medji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
5 de noviembre de 2015 • N° 44
mali oglasi
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-r	no sobote
* V - ¿ZiATOfXlO
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com

ZMAGA V JADRALSTVU
Mlada slovenska jadralca Peter Lin Janežič in Anže Podlogar sta zmagovalca evropskega pokala v razredu 29er. Na zadnji tekmi na Gardskem jezeru sta bila
Peter Lin Janežič in Anže Podlogar
druga, s skupno zmago pa ponovila lanski uspeh. Jadralci so v evropskem pokalu morali odjadrati 12 regat.
ŠE VEDNO V EVROAFRIŠKI SKUPINI
Slovenska teniška reprezentanca je z odliko opravila dvoboj za obstanek v prvi evroafriški skupini Davisovega pokala. Ekipo Litve, ki je v Kranj pripotovala s 75. igralcem na svetu Ricardasom Berankisom, je premagala s 5:0 in bo tako šesto leto zaporedoma igrala na tej ravni tekmovanja. Slovenija je temelje končne zmage postavila v petek oziroma že v prvem dvoboju, v katerem je Grega Zemlja suvereno s 3:0 v nizih premagal Berankisa. Sicer je slovenski kapetan imel
srečo, da je za to priliko imel na razpolago trenutno najboljše tenisače. Poleg Zemlje so uspešno nastopili še Blaž Rola, Blaž Kavčič in Tom Kočevar Dešman.
Novo priložnost za zgodovinski podvig bodo imeli slovenski tenisači v letu 2016. V začetku marca jih najprej čaka gostovanje v Romuniji, v primeru uspeha pa sijajnen obračun s petkratnimi zmagovalci Davisovega pokala Španci. Ta bi bil na sporedu sredi julija, v primeru poraza z Romunijo pa bi se Slovenija znova borila za obstanek, in sicer septembra proti poražencu dvoboja Portugalska - Avstrija.
S CARIOCO V RIO
Najboljši slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta v Portorožu splo-vili novo jadrnico Carioca, s katero bosta nastopili tudi na olimpijskih igrah prihodnje leto v Riu de Janeiru, kjer bosta letos tudi trenirali. Jadralki sta letos postali evropski prvakinji v razredu 470, na svetovnem prvenstvu pa nista bili zadovoljni s 13. mestom.
SMRT KOŠARKARJA BORISA KRISTANČIČA
V 83. letu starosti je umrl Boris Kristančič, nekdanji košarkar in trener ljubljanske Olimpije. Kristančič je bil tudi jugoslovanski predstavnik, z izbrano vrsto je nastopil na Olimpijskih igrah 1960. Bil je več kot dve desetletji predsednik strokovnega sveta Košarkarske zveze Jugoslavije, po izobrazbi pa inženir gradbeništva.
BREZPLACNO
Slovenske e-knjige in e-Slovar slovenskega knjižnega jezika (e-SSKJ)
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) želi pripadnikom slovenske skupnosti v Argentini brezplačno omogočiti izposojo e-knjig in uporabo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. V zbirki Biblos je več kot 200 izvirnih slovenskih leposlovnih in strokovnih del ter del prevedenih v slovenski jezik, ki jih lahko namestite na vaš osebni računalnik, mobilno napravo ali e-bralnik. Za prijavo v Biblos potrebujete številko članske izkaznice NUK in geslo, enako velja za dostop do SSKJ. Številko članske izkaznice dobite, ko se vpišete v NUK, kar je za vas brezplačno. Vpisnice dobite pri predsednikih domov.
Do Biblosa in SSKJ dostopate preko spletne strani http://mreznik.nuk.uni-lj.si/, kjer so tudi vsa potrebna navodila.
Veliko bralnih užitkov!
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana
OBVESTILA
SOBOTA, 7. novembra:
Igra Inšpektor na obisku, ob 20. uri na Pristavi. NEDELJA, 8. novembra: Obletnica na Pristavi. SOBOTA 14. novembra:
Zaključna prireditev tečaja RMB ob 55. obletnici, v Slovenski hiši.
Poslovilni ples Rast-i XLIV v Našem domu. NEDELJA, 15. Novembra Obletnica v Hladnikovem domu. ČETRTEK, 19. novembra:
ZSMZ San Martin vabi na mesečni sestanek v
Domu ob 16h. Govorila bo ga. Marta Škulj o potovanju v New York.
Hvala Bogu, Mariji Pomagaj in Lojzetu Grozdetu!
Iskreno sem hvaležna vam, prijateljem naše slovenske skupnosti, ki ste molili z vsem srcem in darovali maše za moje zdravje.
Hvala za obiske in molitve dr. Juretu Rodetu in duhovniku Francetu Himmelreichu.
Naj Bog blagoslovi vas in vaše družine!
Dori Heller
Dragi prijatelji Rasti XV, najlepša hvala za vse!
Ponižno se vam želim zahvaliti za molitve, obiske, klice in za darovanje krvi. Srečna in hvaležna sem za vaše prijateljstvo, ki me je stalno podpiralo, nudilo pomoč in ljubezen. Naj živi RAST XV!
Naj vas Bog in Marija Pomagaj blagoslovita!
Dori Heller
Rep. de Eslovenia 1851 CASTELAFl
I59 vabi na igro

INŠPEKTOR NA OBISKU
Seč^Söto. 7.novempra
ob 20. uri
Režija: DOMINIK OBLAK
> V nedeljo, 8. novembra, ob 48. obletnici Društva
11.15	DVIGANJE ZASTAV
11.30	SV. MAŠA
13.00	KOSILO
16.30	KULTURNI PROGRAM
J E Priestley
Slovenska kulturna akcija
vas prisrčno vabi na predstavitev knjige prof. dr. Andreja Finka
"América Latina en el mundo: seguridad y valores"
V soboto, 14. novembra ob 20. uri, v mali dvorani v Slovenski hiši. Predstavitev bo v slovenskem jeziku.
Prijave za kosilo; družina Ken d a 4627-4935
PRIČAKUJEMO VAS!
S polnim naročjem dobrih del je 11. oktobra 2015 odšla k Bogu naša zvesta članica in dolgoletna odbornica, gospa
Magda Gaser Češarek
Hvaležne za vse njeno delo, jo bomo ohranile v lepem spominu.
Zveza slovenskih mater in žena - Pristava
9.00: Sv. maša za žive in rajne Člane v cerkvi Marije Kraljice
10,15: Dviganje zastav 11.00: KULTURNI PROGRAM
Čeh ova komedija:
TraqÍK. J^i
Nedelja, 15. novembra 2015
13.OO: Kosilo
Mons. J. Hladnik3970- R. de Escalada Vsi lepo vabljeni!