25. štev,
V Kranju, dne 22. junija 1912.
XIII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarsig lisi
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril" Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila te plačuje za petit-vrsto 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Na trizno!
Dne 7. julija bodo slovenski liberalci prišli v Ljubljano na trizno. Stari Slovenci so trizno imenovali boj na čast umrlemu človeku. Na trizni ni smelo manjkati. pijače, kakor dandanes na sedmini. To šego starih poganskih Slovencev hočejo obnoviti liberalci, ko bodo napravili shod zaupnikov takozvane narodno - napredne, pravzaprav pa le svobodomiselne stranke. Umrli mož je Aškerc, prorok svobodne misli, njemu na Čast bo boj zoper .temo", to je boj z vestjo in Bogom in z načeli starega strankinega programa. Požrtvovavne narodne dame bodo priredile junakom velikansko veselico, na kateri bodo pum-pale denar za strankine namene, ki se bodo začeli izvrševati na licu mesta z obilnim popivanjem. Na koncu se bodo pa do tal priklanjali manom neumrlega pesnika svobodne misli.
Glavna točka shoda bo poleg pijače revizija strankinega programa. Pregledalo se bo, kako gre stranka korak za korakom navzdol in koliko je še ostalo od sklepov prejšnjih zaupnih shodov.
Naj mi liberalni gospodi nekoliko pomagamo osvežiti spomin.
.Dne 29.1istopada 1894. leta je bil v Ljubljani shod slovenskih in istrsko-hrvaških zaupnih mož. Na posebno vabilo so se bili zbrali sami taki možje, ki so že javno delovali za splošni blagor slovenskega naroda. Bilo jih je skoro pol tisoč delavnih rodoljubov iz raznih slovenskih pokrajin. Izjavili so na kratko v resolucijah svoja načela in najpotrebnejše težnje slovenske politike. Enoglasno so izrekli, da hočejo zanaprej skupno delovati v smislu resolucij pod starim imenom slovenskih rodoljubov kot .narodna stranka". Izvolili so si 15 rodoljubov, bivajočih v Ljubljani, ki bodo kot izvrševalni odbor narodne stranke stalno morali delovati za izpolnitev resolucij, sklepov in želja zbora zaupnih mož." — Tako
pripoveduje knjiž;ca, katero je kot ponatis iz .Slov. Naroda" natisnila in založila .Narodna tiskarna". V tej knjižici so natisnjeni tudi govori, ki so se govorili na shodu, in resolucije, katere je tedanja narodna stranka z navdušenjem sprejela.
.Bog in narod!" to je bilo geslo shoda. O krščanskem Bogu in od njega nam razodeti resnici je shod soglasno sklenil te-le resolucije, ki govore o veri: .Priznavajo se načela katoliške vere kot trden temelj razvoju slovenskega naroda ter se izreka želja, da bi na tej in na narodni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za narodov obstanek." V drugi resoluciji se je obžalovalo, da .ljudska šola še vedno ni vrejena na podlagi verskega izpovedanja", in povdarjalo se je, .da smo Slovenci in Hrvati versko-nravstveno čuteč narod."
Te resolucije niso bile sklenjene anno .4000", ampak bo letos o sv. Andreju preteklo šele 18 let, in letošnji zaupniki gotovo še pomnijo kot značaji, kako so takrat pritrjevali prvaku Luki Svetcu, ki je na shodu krščansko načelo resolucij pojasnil takole: .Pri vsaki priložnosti, ko je narodna stranka očitno nastopala, bilo je prvo, izkazati svoji veri spoštovanje, svojim duhovnikom čast. Kadarkoli je nastopilo pri katerikoli slavnosti kako naroforo društvo očitno med narod, prva pot je bila v cerkev in na prvo mesto smo posajali svoje duhovne pastirje. Ljubezen do naroda obsega vse, kar je narodnega, torej tudi njegovo vero, in naš narod je živoveren, zatorej bo vsak pravi narodnjak to vero narodovo visoko cenil in spoštoval." — Dr. Karol Triller je govoril na shodu o socijalnem in gospodarskem programu stranke in izustil tole: .Narodna stranka, združena na današnjem shodu, smatra krščanski ekonomični program, razglašen na različnih katoliških shodih, kot najpoštenejši program. Na zadnjem nižjeavstrijskem shodu so od-
ločevali krščanski socijalisti, ta edina nam simpatična nemška stranka."
Ali je kaj čudnega, če so na shodu tako živovernih mož kot govorniki nastopali tudi duhovniki? Kurat Anton Kobb- Nt svoj govor pričel z besedami Slomškovimi: ,uve reči sta Slovencem dragi kot oči v glavi: vera katoliška in beseda materina. Ko je govor končal z opominom : .Slovenska jagnjeta, ne družite se s požrešno nemško liberalno stranko, ampak s svojim slovenskim rodom!" — je sledilo, kakor trdi dr. Karol vitez Bleivveis Trsteniški v omenjeni knjižici: .Burno, več minut trajajoče ploskanje."
Eden je pa bil, ki je že pri snovanju resolucij onemel, pokazal hrbet in gledal skozi okno ter pri sklepanju resolucij razjarjen hodil po hodniku pred dvoiano in koval svoj program, to je bil — dr. Ivan Tavčar. Študiral je najbrže že # takrat načrt, kako bo polagoma neljube mu resolucije razveljavil in kako bo kot neomejeni vladar .Slovenskega Naroda" s pomočjo Malovrha prekucnil sklepe shoda zaupnih mož, katere je pozneje v deželnem zboru imenoval: .Koblarjev program". Ni minulo dve leti in skovala sta s Hribarjem, ne da bi bila vprašala zaupnike, zvezo z Nemci, ki je trajala dobro desetletje. Slovenska jagnjeta so se družila s požrešno nemško liberalno stranko. Komaj je bila ta zveza šiloma pretrgana, že so se zvezali kristalno-čisti narodnjaki z rdečo inter-nacijonalo in ta zveza traja še danes. O drugem delu gesla: .Bog in narod!" danes ne govorimo več, poglejmo le še .trdni temelj razvoju slovenskega naroda", to je, kakšna načela katoliške vere ima danes ta stranka.
Pred nami zija grozovit prepad. Zona mora izpreleteti može, ki niso bili navzoči kot hinavci na takratnem shodu, ako pogledajo verska načela, ki leže stranki zdrobljena na dnu propada. Me-rodajna za prihodnji shod naprednih mož so veroizpovedanja njihovih glasil,  namreč „Slo-
PODLISTEK.
Za poklicem.
Spisal Peter Bohinjec. Prvi del.
I.
.Kakov je svet, vi še ne veste, Poznajo te, potem te sodi vsak; Po tem, kar si, nobeden.*
Cegnar: Marija Stuart.
V pritlični dvorani v gradu na Raki je sedela na mehkem naslonjaču grofica Katarina Kajze-lova. Mračno je gledala na črni marmornati kamin, pri katerem se je sukala hišna Anka. Troje pozlačenih lestencev je viselo izpod lesenega, lepo izrezljanega stropa, na sredi dvorane je stala velika črešnjeva miza, vdelana z raznimi kosi lesa, v kotu je visel delfin, iz katerega je curljala studenčna voda, tla pa so bila potlakana s sivimi, marmornatimi ploščami.
Gospoda je prihajala k zajtrku. .Dobro jutro želim, mama!" pozdravi grofico sin Rudolff mladenič pri 24. letih. Poljubi ji roko in pričakuje materinega odzdrava.
.Saj sem vedela, da boš ti prvi pokoncu, ljubo dete! Ali Regina, ta ti je prava zaspanka!"
Vstopi zelo poštama gospa s črnim pajčo-lanom. .Blagoslovi nas, stara majčica!" pozdravi jo sinaha v naslonjaču.
.Bog vas vse blagoslovi, deca moja!" odvrne stara mati grofica Sidonija.
Sedejo k mizi. Anka postavlja skudelice in krožnike na mizo.
Kar se odpro vrata. Poznalo se je, da ni človek pritisnil na kljuko. V dvorano priskače velik pes bernardinec in se laska hišni Anki.
»Solidon, lezi!" oglasi se za psom gospodična z belim pajčolanom. Na lahno je prihitela v dvorano in pozdravlja svojce. Bilo je dekle pri 25. letih, prikupnega obraza, gibčnega života, ravnodušnega kretanja. Rmeno-črna barva se je vrstila na njenem krilu, črn moderc ji je pokrival prsi, izpod belega pajčdlana so se usipali gosti kostanjevi lasje, podolgasti obraz ji je kazil top nos. Jutranja rosa se je še svitala na rmeni vrtnici, ki jo je ravnokar utrgala na vrtu".
.Ti si vedno zadnja pri hiši, Regina!" oglasi se grofica.
.In prva pri delu, mamica!" odvrne urno kontesa Regina.
.Najbrže je bila že v hlevu. Konjski znoj mi tišči v nos," reče brat Rudolf.
.Veselo je biti pri konjičih, ki tako radi ubogajo, rajši kakor ljudje," odvrne kontesa.
.Regina, tebi se ne pozna, da si grofica. Celo roke imaš drugačne, krajše prste, kakor mi," izpregovori stara Sidonija.
.Nič ne dene, babička! Vsi smo otroci taistega Boga, graščaki in kmetje," deje in vstane kontesa Regina.
.Zakaj ne greš na tlako, ker ti kmečki slan tako ugaja?" zbode jo Rudolf.
.In kaj bi bilo, ako bi šla! Vse se lahko pripeti. Stric Danijel drugače misli, kakor ti, Rudolf!"
„Solidon se je dvignil in začel režati.
.Solidon, hajdl Na srečno svidenje pri večerji, marncat Moram na pristavo na Hudenje. Oskrbnik Tomaž Kinski se pritožuje, da kmetje delajo škodo na polju," reče Regina in se poslovi.
Isker vranec je topotal pred hlevom. Kontesa zajaše osedlanega konjiča in kmalu izgine v daljavi.
.Kaj da je Regina tako vezana na tega Čeha 1 Saj so še drugi oskrbniki, pa le za tega ima toliko skrbi," izpregovori zopet grofica Sidonija.
.Pa res! Saj so še druge pristave in gradiči naši, pa le na Hudenje vleče Regino," pristavi Rudolf.
.Vstanimo pa pojdimo po delu!" pravi grofica Katarina. .Naš oče je previden mož in ne uide mu nobena skrivnost, tudi ženske skrivnosti ne. Počakajmo!"
II.
.Meni je ime Reginica, Reginica mi je ime. Zdaj ml pa, mladenič, ti povej, Kako je tebi ime?"
Narodna pesem.
Tomaž Kinski, oskrbnik kontese Regine Kordule Kajzelove . . . Rokopis iz 1. i76i.
Majhen je bil gradiček Regine Kordule, pa prijazen. Velika pristava je bila polna življenja.
venskega Naroda« in .Dana-. V četrtek po Aškerčevem pogrebu je razglasil .Slovenski Narod" evangelij narodno-napredne stranke, ki se glasi: .Smrt ni nič druzega, kakor povratek v naročje prirode. Ko pride poslednja ura, človek pade v nič. Umstveno višje stoječ človek ne more slepo verjeti, kar cerkev uči." — Tako daleč je prijadral tedaj dr. Tavčar, ki se je večkrat nasitil pri mizah svojih stricev-duhovnikov, in njegova soproga bo stregla na veselici kot voditeljica narodnih dam možem tiste stranke, ki je zavrgla krščanstvo in sprejela moderno pogansko vero. Načela liberalnih učiteljev, žalibog še vedno vzgojiteljev naše mladine, se pa zrcalijo v besni podivjanosti, s katero so se vrgli v .Danu" učitelji v boj zoper križ, ki ga je dala usmiljenka v roke umirajočemu Aškercu. Po njih nazorih bi bil Aškerc moral proč vreči križ, ker je 1. 1908. sam pisal na Rusko pismo, v katerem pravi: .Odpovedal sem se duhovskemu poklicu, zakaj moja pesniška dela so s svojimi idejami nasprotovala načelom katoliške cerkve." — Prežalostna oporoka!
.Dan" pravi, da je bil Aškerc iskavec Boga. Da, iskal je Boga, pa zadnji čas ne tistega, kateremu je v prejšnjih letih večkrat pred altarjem govoril: »Čredo in unum Deum". Iskal je po Masarvkovih naukih Boga, pa bežal pred pravim Bogom, s katerim sta po krščanskih nazorih skupaj prišla po smrti.
O zmedenih Masarvkovih iskavcih Boga, ki so danes jedro narodno-napredne stranke, več prihodnjič.
Gospodarski del.
LetoSnja letina. Po zadnjem poročilu poljedelskega ministrstva smemo pričakovati sledečo •letino: žito 2*1, rž 23, ječmen 2-3, oves 2-4, koruza 203, krompir 25, sladkorna pesa 2*8, navadna pesa 2-6. (1 pomeni zelo dobro, 2 nad srednjo mero, 3 srednje, 4 slabo, 5 zelo slabo.) Kakor se torej razvidi iz sedanjih poročil, obeta biti letina še dosti dobra.
Zavarovanje proti požaru. V dunajski zbornici je vložen predlog, da se zavarovanje proti požaru izreče za obvezno. Utemeljen je predlog takole: Leto za letom uničijo požari veliko število hiš ter naredijo za več milijonov škode, posebno na kmetih, kjer radi visoke zavarovnine in ker se premalo brigajo za koristi zavarovanja, gospodarji ne zavarujejo svojih poslopij. Raditega bi bilo želeti, da se uvede splošno zavarovanje, ker bi bilo vsled tega cenejše ter bi tudi manjši gospodarji zmogli zavarovnino. — Kakšnega pomena bi to bilo, naj pojasni vzgled iz zadnjih dnij. Ko je v preteklem mesecu gorelo v Toma-čevem pri Ljubljani, je ogenj napravil za 300.000 K škode, zavarovani so bili pa posestniki samo za 72.000 K, vse drugo je izgubljeno. Enako je bilo tudi v Šenčurju.
Znižanje obrestne mere. Nemška državna banka je sedaj vendarle po daljšem pripravljanju
znižala svojo obrestno mero od 5 na 4 f/, %>• Ker je avstrijski denarni trg še vedno zelo napet, ni sedaj še pričakovati pri Avstrijski banki enakega znižanja, še manj pa na jesen, ko bo potreba po denarju še večja, kakor sedaj. Ostanemo toraj pri 5%.
NaSim izseljencem. Ogrska poštna hranilnica je vpeljala novost, ki je za izseljence posebnega pomena ter znatno poceni pošiljanje denarja v domovino. Hranilnica je namreč sklenila pogodbo z ameriško velebanko Transatlantic Trust Company in morejo sedaj lastniki čekovnega računa pri ogrski poštni hranilnici potom prej omenjene banke v Ameriki svoj denar domov pošiljati. Pošiljatve iz Amerike stanejo sedaj potom privatnih podjetij Vi odstotka cele svote, potom poštne hranilnice je pa pošiljanje desetkrat cenejše. Za 2000 K, ki jih pošlje kdo iz Amerike, se plača na pristojbinah 5 K; ako se bo pa kdo poslužil poštne hranilnice, ga bo to stalo sedaj samo 50 vinarjev. Potrebno bi bilo, da ukrene avstrijska poštna hranilnica isto, kakor ogrska, da ne bo treba našim ljudem pošiljati denarja preko Budimpešte, ako nočejo visoko preplačevati svojih pošiljatev.
Rusko zadružništvo. Lansko leto so našteli v Rusiji okrog 5000 različnih zadrug, ki so imele nad 1 milijon članov, od katerih je 90 od 100 kmetov. Poljedelskih zadrug, ki se pečajo kakor pri nas s skupnim nakupovanjem semen in strojev, je blizu 2500 z nad 300.000 člani; mnogo je tudi mlekarskih zadrug, tako samo v Sibiriji nad 1400, ki delajo za izvoz surovega masla večinoma na Nemško in Angleško. Promet mlekarskih zadrug presega veliko nad 12 milijonov kron. Rajfajznovk so našteli v začetku leta 1911. nad 4000 ter so znašale vloge članov nad 160 milijonov kron.
Draginja na Laškem. V Rimu so sledeče cene živilom: goveje meso (srednje) stane kg 3 K 20 v; teletina 5 K 80 v; kava 5 K; sladkor 1 K 70 v; moka 60 v; beli kruh 48 v; sol 78 v; surovo maslo 4 K; maslo 4 K; riž 62 v; makaroni 62 v; gres 74 v; leča 74 v; liter mleka 38 v; finoolje 2 K; eno jajce 10 v. To so zares visoke cene. Na Laškem so bili že poprej visoki davki; po začetku vojske je pa vlada priklade na indirektne davke še povišala, tako da je nastala velika draginja. Res je sicer, da kaže državni proračun 60 milijonov lir prebitka, pa to je le mogoče vsled silno visokih davkov. Na Laškem namreč vsi uslužbenci, tudi oni nižje vrste in delavci, še celo brusači in zidarji, ki so v inozemstvu zaposljeni, plačujejo prihodninski davek od svojega zaslužka.
DOPISI.
Iz Šenčurja. O požaru v Šenčurju naj dodamo še tole: Pol ure po izbruhu požara je prihitelo v pomoč že gasivno društvo iz Vogelj z vsem potrebnim orodjem in dvajsetimi gasivci. Delovalo je do 5. ure zjutraj na dve cevi nepretrgoma, omejilo ogenj pri skladiščih g. Gašper-lina in vokuljski g. nadučitelj Mahkota je s čudovito hrabrostjo pomagal rešiti bencin. Vogljanca Andrej Osel in Ivan Nahtigal sta pa rešila iz kleti ženo Ivana Zamika, jo prinesla nezavestno
na dvorišče, kjer so jo z raznimi pripomočki spravili k zavesti. Možje, ki tako požrtvovavno kažejo ljubezen do bližnjega, zaslužijo pohvalo.
Iz Križa pri Tržiču. Natančen izid občinskih volitev dne 13. t. m. je sledeči: Kandidatje S. L. S. so dobili: v I. razredu skupaj 465 glasov, nasprotni 322 glasov, torej je povprečno razmerje za enega kandidata 66 proti 46; v II. razredu skupaj 1168, nasprotni 755, dva kandidata S. L. S. so volili tudi nasprotniki, zato vpoštevamo razmerje samo med ostalimi petimi, ki jih je 747 proti 334, oziroma 150 proti 67; v III. razredu skupaj 1909 proti 1080, razmerje za enega 273 proti 154. V podobčini Križe kandidat S. L. S. 51, nasprotni 40. v podobčini Duplje 60 proti 44, v podobčini Žfganja Vas 63 proti 14, v podobčini Snično so volili tudi nasprotniki kandidata S. L. S., ki je dobil 46 glasov, sodeč po 6 glasovih, ki jih je dobil nasprotni namestnik, je dobil kandidat S. L. S. tudi za odbornika 6 nasprotnih glasov, 40 pa od pristašev S. L. S. V vseh 4 podobčinah, kjer volijo samo davkopla-čevavci, so dobili kandidati S. L. S. skupaj po odštetih 6 nasprotnih glasovih v podobčini Snično 214 glasov, nasprotniki pa z vštetimi 6 glasovi v podobčini Snično 104 glasove. Če primerjamo to razmerje 214 proti 104 s številkami 273 proti 154 v III. razredu, kjer volijo vsi, vidimo, da je bilo v III. razredu izmed onih volivcev, ki ne plačujejo davka, na strani S L. S. 59, na nasprotni pa 50. Socijalni demokrati so vsi volili z liberalnimi kapitalisti in pokazali, kakor povsod, tudi pri nas, da so delavski prijatelji le z jezikom. „V boj proti far"u" 1 Ta klic jim je ljubši in vabljivejši, kakor klic: .Na delo za blagor ljudstva!"
Iz Tržiča. Krasno je uspela slavnost povodom 15 letnice društva sv. Jožefa in petletnice .Orla" minolo nedeljo. Došlo je k slavnosti lepo število telovadnih odsekov z Gorenjske in raznih društev z orlovsko godbo iz Polja. Z zastavo so prihiteli: iz Ljubljane .krščansko-socialno Zveza", glasbeno in pevsko društvo .Ljubljana", katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, izobraž. društva: iz Kranja, Križev, Podbrezja, Leš, Šmartna in mnogo drugih. Celo iz Celovca sta bila navzoča dva zastopnika .Orlov". Pred slavolokom na poti je bil glavni sprejem. Tu je pozdravil v imenu društva navzoče njega predsednik in občinski odbornik trški, g. Jožef Salberger, v imenu župnije in somišljenikov S. L. S., g. župnik Potokar, kot zastopnik okraja g. deželni poslanec Ivan Za-bret. Odgovarjali so za .krščansko socialno zvezo" stolni vikar Smolnikar, za .Ljubljano" deželni odbornik dr. Pegan, za društvo rokodelskih pomočnikov svetnik trgovske in obrtne zbornice Ložar, v imenu .Orlov" tovarnar Podlesnik. Tržiške članice ženskega odseka v krasnih narodnih nošah z belo oblečenimi deklicami so pripenjale gostom šopke. Ves izprevod se je nato pomikal v krasno ozaljšano župno cerkev, kjer je daroval sv. mašo in imel primeren nagovor g. stolni vikar Smolnikar. Po cerkvenem opravilu se je vršil obhod društev z godbo in zastavami po trgu. Raz mnogih hiš so plapolale zastave gostom v pozdrav. Popoldne se je vršila na župniškem travniku, ki je bil okrašen z venci in mlaji, ljudska veselica. Bilo je navzočih kakih 1500 oseb. Iz-borno so nastopali telovadci, zlasti .moreška"*
Konjiči so rezgetali v hlevu, goved je mukala v staji, ovce so se gnetle v kotu. Vozovi so ropotali, hlapci so klicali in kričali, peli in kleli, dekle pa so se smejale in jokale, vrtele in sedele. Kokoši so kokodajsale, race kvakale in golobje so grulili pod streho.
Izpod lesene stražnice ob grajskih'vratih se je pokazal oskrbnik Tomaž s širokim obrazom in rjavimi brkami. Bil je še mlad človek, pa zavaljen, da je bilo čudno. Močnih mišic in bistrega pogleda je bil, a govorice prikupne. Grof Danijel Kajzelski iz Škrlevega ga je bil pripeljal iz češke dežele in postavil za oskrbnika. Udan je bil svojemu gospodarju, kmetijskim strokam pa ni bil prav kos. A ravno zato je bil po godu kontesi Regini mladi oskrbnik Tomaž Kinski, ker se je vestno prizadeval, da je po kontesinih navodilih uravnal svoje delovanje. Bil je pokoren sluga svoje gospodinje, nad vse skrben in se je pošteno trudil, da prouči svoj posel. Kontesa mu je šla na roko in ga podpirala vsestranski. Ker ji je Tomaž vse zaupal, mu je tudi ona odpirala svoje srčne rane, kolikor ji je pripuščal njen stan. Doma se kontesa ni čutila posebno srečno, ker so jo vsi zbadali in prezirali, izimši očeta in strica Danijela, ki pa nista bila dosti doma. Zato je Regina rada zahajala na Hudenje, koder se je na samem, med priprostimi ljudmi, Čutila srečnejšo. Vse jo je spoštovalo in ubogalo.
Tisto jutro torej je pes Solidon prisopihal na dvorišče. Vsi so takoj vedeli, da se kontesa bliža. Vrišč na dvorišču se je polegel, le race in gosi so čebljale dalje v veliki luži. Solidon se
zakadi v lužo, ker mu je bilo silno vroče od pota, da se ohladi. Race in gosi so zbežale iz luže in z razpetimi peruti frfolele proti račnici. Dekla je zakričala nad psom, ki se je takoj spravil iz luže in tekal spet po dvorišču, da so umazane vodene kaplje letele na vse strani in begale ovce in kokoši. Vse se je smejalo Solidonu, ko je napravil tak pogon, pa zasmejalo se je vse šele potlej, ko so zagledali konteso na dvorišču in opazili, da se tudi grajska gospodična prav iz srca smeje psu in plašnim živalim.
»Solidon, primi!" zakliče kontesa, skočivši raz konja, in vrže vajeti psu, ki z zobmi drži usnjate povodce, da konj ne uide. In ko konj zagleda bližajočega se gosjaka z razprtimi peruti in gagajočim glasom, skoči v stran, da se je Solidon kar zazibal v zraku. Toda vajetov ni izpustil izmed zob.
Zopet je bilo na izobilje smeha na domačem dvorišču.
Kontesi Regini poljubi Tomaž roko in jo spremi po stopnicah do njene sobice.
Sobica je bila na vogalu gradiča in lesen pomol je bil prislonjen nanjo. Priprosta postelja, lesena zofa, miza in omara — to je bilo vse pohištvo. Tam pri durih na hodniku je čepel zelo star, lesen naslonjač, na kateiem je kontesa Regina najrajši sedela in zrla sanjavo na bližnje Gorjance ... Na tem pomolu se je zdelo Regini Korduli, da pozablja vse težave in odganja vse skrbi, ki so ji belile glavico.
Rdeč tulipan je gledal skozi lesene ograje, narcise in hijacinti pa so se družili okrog kontese
Regine. Srečna je bila v tem cvetočem gaju. Bila je zatopljeno v nemško igro: ,Des Glttckes Probierstein". Ko je zaprla knjigo in trudne oči, se je njen duh izprehajal po livadah ljubezni.
Kontesa Regina je pogledala tja v zelene gore, da najde duška svojim notranjim vprašanjem. Gledala je rogljate grebene, vitke vrhove in strme stene, zrla na zelene plasti, na pisana pobočja in na oglajene okruške. Skobljane struge se poglabljajo v dolinah, odprte globeli se naslanjajo na gorske grebene.
Kontesi Regini so jako ugajale te oddaljene gore in ti zračni pozdravi dimastih vrhov. Sivi oblački so se pomikali po zračnih višavah, pa so spet preminili za gorami. Žarki poznospomlad-nega solnca pa so žareli vedno bližje in nižje, snubili praške na rastlinah, se spet izmotali ter brezskrbno spuščali dalje poljube na rodno zemljo . ..
Ti solnčni žarki imajo samo enega gospodarja, pa se ne menijo dosti za zunanje vplive. Človek pa ima polno gospodarjev, pa še mora ljubezen vračati svojim gospodarjem .. . Kako drugače je ravnal naš božji Izveličar: bil je žrtev za vse človeštvo, gospodar življenja in smrti.
Tako je premišljala kontesa Regina in vzela v roko knjižico Valvasorjevo: »Passionsbuchlein" (1679). Brala je iz knjige trpljenja in njene težke misli so se izgubile za Gorjanci.      Dalje prih.
priloga „Goren)cu" Štev. 25 Ig I.1912.
(sabljanje) je vsem vrlo ugajala. Po telovadbi so nastopala pevska društva, splošno pohvalo je želo vrlo društvo »Ljubljana", ki je s svojim izbornim petjem kar očarala mnogobrojno občinstvo. V posamnih šotorih, katerih je bilo deset, pa so prodajala naša dekleta razne jestvine, pijačo, razglednice, slaščice, narodne kolke i. dr. Vmes je neumorno svirala godba in zvečer domača godba na lok. Bila je to res prava ljudska veselica, ena največjih, kar se jih je kdaj vršilo v Tržiču. Vreme je bilo ugodno in vse se je razvijalo v najlepšem redu. Posebni vlak je odpeljal goste iz Tržiča v Kranj. Da niso razobesili politični nasprotniki zastav, je umevno, saj jih tudi mi ne ob njihovih prireditvah. Zato se nam je zdel oni nappd v »Slovencu" neumesten._
Iz državnega zbora.
Vojaške predloge in ministrska kriza. — Konec male loterije. — Železniške Invenstlcije. — Vodne ceste. Nepričakovani preobrat na Ogrskem in naglo sprejetje brambenih predlog je vplivalo na avstrijski parlament in povzročilo skoraj krizo vsega Sltirgk-hovega ministrstva. Sliirgkhov namestnik notranji minister Heinold je zahteval od parlamenta, da mora rešiti brambeno predlogo pred 25. t. m. To pa ni bilo mogoče, ker je delo zavirala rusfnska obstrukcija. Dr. Bačinski je govoril v brambenem odseku nad 13 ur. Tu je posegel Heinold po izvanrednem sredstvu. Ne da bi bil obvestil Poljake in njihove ministre, je izposloval naravnost cesarjevo izjavo za Rusine v vseučiliškem vprašanju, v kateri se govori o cesarju vdanih in patriotičnih Rusinih. To pa je razburilo Poljake tako, da so sklenili, prekiniti občevanje z Hein-oldom. Ker ga pa Sturgkh ni pustil pasti, je bilo vse ministrstvo na tem, da odstopi. Nasprotja je pa oblažil grof Thun, ki velja mnogo pri Poljakih, in tako se bo skoraj gotovo polegel v par dneh ves umetno vzprizorjeni vihar. Med tem pa bodo tudi, kakor kaže nagli razvoj razprave v parlamentu, rešene brambene predloge. Zanje bo glasovala več kot dvetretjinska večina, namreč vsa zbornica razven socialnih demokratov, čeških- radikalcev in par manjših skupin. S tem bo pa rešeno vprašanje, ki se že vleče 10 let in ki je vsled tega jako slabo vplivalo na našo zunanjo politiko. — Za loteristovke je bil ta teden usodepoln. Odsek je sprejel zakon in zbornica ga bo sprejela še pred počitnicami, s katerim se odpravi mala loterija in uvede razredna loterija, ki bo za drage srečke nudila večje dobitke. — V železniškem odseku se razpravljajo potrebna razširjenja naših prog in kolodvorov. Ako se sklene — in to je gotovo — primerna svota v ta namen, je upati, da bo konec škandaloznih razmer po naših kolodvorih, ki jih je v seji osvetlil poslanec Jarc. — V odseku se bije hud boj za kanale. Naši poslanci jih hočejo pripustiti samo pod pogojem, ako se zaveže vlada, da bo v prihodnjih letih izdatneje podpirala zgradbe vodovodov, regulacije rek in zgradbe cest. V tem oziru se vrše pogajanja med vlado in kranjskim deželnim odborom. Posebno dobrodošla sta pa radi tega melioracijski zakon in posojilo, ki ju je sklenil deželni zbor kranjski
Brambne predloge v Avstriji niso prinesle ljudstvu tiste olajšave, kakor bi bilo želeti. Vzrok je, ker se nahaja monarhija v izrednem položaju. Poleg zunanjih sovražnikov preže na ugodno priliko notranji sovražniki miru in reda, namreč anarhistovski rdečkarji. Žrtve za vojaštvo so pri sedanjih razmerah potrebne, da rdečkarji ne napravijo revolucije. Ti lačenbergarji, ki se jim ne ljubi delati, bi radi požgali cerkve, pomorili in oropali tiste, ki še kaj imajo, pa nimajo poguma, ker se boje vojaških bajonetov.
Rusini so dosegli s svojo obstrukcijo v državnem zboru bolj trdno zagotovilo, da bodo v petih letih imeli svoje vseučilišče. Poslanec dr. Leon Bačinski, ki je govoril nad 13 ur skupaj, je že prej enkrat pokazal svojo srčnost, ko je pri neki obstrukciji vrgel desko na predsednika, pa zadel poslanca dr. Benkoviča na čelo.
Slovanski časnikarski shod v Pragi bo dne 27. t. m. Poljski časnikarji se shoda ne bodo udeležili, ker bodo navzoči Rusi.
Dr. GeBmanna je stranka kršč. socijalcev na Dunaju na strankinem shodu zopet sprejela v svojo sredo.
Gališki deželni maršal grof Stanislaj Badeni je odstopil, namesto njega je bil od cesarja imenovan Adam grof Goluchovski.
Iz Zagreba. Izzivanja Hrvatov so vedno hujša. Čuvaj je sestavil neki komisarski svet, ki naj bi nadomestoval sabor, obstoječ iz 34 članov. Štiri člane je dal stranki prava, svojih pristašev
si je pa izbral 24 v to komisijo. Stranka prava je sodelovanje odklonila. Zaprte siednješolske dijake so večinoma že izpustili; od 120 jih je ostalo v zaporu še 10. Državno pravdništvo toži Jukiča in 16 drugih mladeničev. V Dalmaciji se aretacije nadaljujejo, mladi ljudje beže v Italijo.
Kapelan Ivan Cvrkovič v Osjeku, ki je presedel v preiskovavnem zaporu že tri mesece, je bil obsojen še na tri mesece težke ječe, ker je v pridigi omenil žalostne politične razmere na Hrvaškem.
V Črni Gori je odstopilo Tomaničevo ministrstvo. Sestavo nove vlade je kralj poveril generalu Martinoviču.
Shod katoličanov je bil v Dijonu na Francoskem. Zbralo se je 1000 delegatov, ki so zastopali na shodu 14.000 organiziranih katolišk.h mož iz 25 kantonov departementa Cote d' Or. — Dne 19. junija je bila v Fontainebleau božja služba v spomin stoletnice, ko je postal papež Pij VII. jetnik.
Na Portugalskem imajo zopet novo ministrstvo; predsednik je Duarte Seite.
Italijansko-turška vojska. Zastopniki dvanajst arhipelskih otokov, katere so zasedli Italijani, so se 18. t. m. sešli na otoku Patmos, da se posvetujejo o bodočnosti. Sklenili so, da se obrnejo na generala Ameglio in zahtevajo, da se združi vseh 12 otokov s kraljestvom grškim. Ako bi bilo to nemogoče, pa postanejo otoki avtonomni. — Dne 12. t. m. je bil boj pri Lebdi v Afriki. Sprva so Turki zmagovali, potem so jih pa vrgli nazaj Italijani, ki trdijo, da so imeli le 31 mrtvih, Turki pa 420.— Začel je pa razsajati med laškimi vojaki legar. V enem polku je umrlo za legarjem že 200 vojakov.
Na Kitajskem je mnogo prostozidarjev, med katerimi je neka stranka pravih anarhistov. Tudi predsednik nove republike dr. Sun-Jat San je prostozidar. Zato ga jemljo mogočni kapitalisti v svoje varstvo. Delajo pa anarhisti to, kar znajo. Pretekli teden se je 2000 kitajskih vojakov uprlo v Tsinanfuju, mesto plenilo in ga na več krajih zažgalo.
Novičar.
Šukljejeva knjižica o deželnih financah
ni liberalcem tako všeč, kakor so pričakovali. Prej so gnali velik vrišč, da pride sodnji dan, sedaj, ko je knjiga izšla, so pa precej pohlevni. Saj tudi drugače biti ne more, kajti Šuklje govori v prvi vrsti o času, ko je bil sam deželni glavar in je sam na to delal, da se je dajalo za kmetijstvo izrednih podpor. »Narod" to povdarja pišoč: »Naravno je, da Šuklje to odobrava, saj je on sam sestavil proračun za 1. 1912 in ga je dr. Lampe samo podpisal." Šuklje bi tedaj moral samega sebe prijeti za ušesa, ako bi kaj ne bilo prav v času njegovega vladanja. Liberalci so tedaj veseli Šukljejevih predlogov le zaradi tega, ker Šuklje priporoča, da se nalože novi davki,' da se zlasti ne sme pozabiti na davek na veselice in nezadacano vino in da mora dr. Krek več govoriti, kadar je poročevavec o proračunu v deželnem zboru. Pl. Šuklje hoče tedaj pripraviti liberalce do tega, da se bodo prav _ posebno jezili, ko bi naša stranka začela izvajati Šukljejeve predloge. Okusno sicer ni, da si pl. Šuklje ni vedel drugače pomagati in dati duška svoji skrbi za deželne finance, kakor na ta način, da se vidi, kakor bi pljuval v svojo skledo. Vendar se nam zdi preostro, da bi ga zaradi tega izključevali iz stranke, ker utegne njegova brošura liberalce še popolnoma speljati na led. Dr. Lampe je svojemu bivšemu kompanjonu, s katerim sta še lani osovrej v največji edinosti kovala finančne načrte, ko sta imenitno nastopala v Krakovu, odgovoril prijazno in stvarno v »Slovencu". Škoda je le, da mora dr. Lampe, ki ima druzega posla dovolj, liberalcem na ljubo s takimi stvarmi čas tratiti in držati v eni roki kelo, v drugi pa meč. — Mandelj in Šuklje sta se spravila na deželne finance in dokazujeta, da ima dežela dolgove, da ne izhaja s svojimi dohodki, in da je treba proti temu novih naklad in davkov. Pri tem nista posebno natančna. Mandelj se je zmotil za 800.000 kron, Šuklje je pa naštel za 4,100.000 več dolgov, nego jih je v resnici. Že samo ta reč mora zadostovati za pametnega človeka. Kdor hoče zadeti kako stranko pri njenem javnem gospodarstvu, ji mora dokazati, da porablja javni denar v napačne, umazane namene. Noben človek dozdaj še ni mogel niti krajcarja očitati v tem oziru deželnemu odboru. Zanemarjena je bila naša dežela, kmet na tleh, ljudstvo brez pomena. Tu vmes je posegla naša stranka krepko in uspešno. To, kar se dela v splošno korist, in kar narejeno nosi in daje dohodkov, se ne sme naložiti samo enemu rodu, se ne sme polniti iz vsakoletnih dohodkov, marveč je prav, da se po • razdeli na daljšo dobo. Tako dela S. L. S. in tako je' prav! Liberalci, in, kakor se tu vidi, Šuklje in Mandelj ž njimi, bi radi, da bi naša stranka deželne doklade prav visoko zvišala, da bi imeli potem kaj zabavljanja in upanja, da bi se ljudstvo zbegalo. Naši poslanci pa zahtevajo
pred vsem, naj država pomaga, in dokler ne dobe od države, kar gre deželi, ne bodo vpoštevali nobenih nasvetov Mandljeve in Šukljejeve vrste, najmanj pa to, da bi uvedli davek na vino. Naši vinogradniki bi se lepo zahvaliti, ko bi jim v težkih časih prišli še z novim davkom na njihov pridelek. Bivša poslanca Dolenjske, Mandelj in Suklje, naj napravita pa sedaj račun dr. Ravni-harju, ker ju je izrabil in zajahal v državnem zboru.
Liberalci v Ljubljani so v hudih škripcih, ker je vlada predložila v najvišje potrjenje od deželnega zbora sklenjeno novelo k ljubljanskemu mestnemu statutu. Po tej noveli se bo izpremenil volivni red tudi za deželnozborske volitve, tako da bo imelo kakih 600 kmetov, ki ne stanujejo v Ljubljani, pravico voliti pri deželnozborskih volitvah. Liberalci tarnajo, da se bo z novim zakonom Ljubljana pokmetila in da bo mestno prebivavstvo obeh narodnosti (tu se liberalci vlečejo za Nemce!) iztisnjeno iz svoje postojanke. Zato je ljubljanski župan vložil na ministrstvo spomenico, v kateri milo prosi, da bi ta zakon ne dobil najvišjega po-trjenja. Nimajo pa liberalci nobenega upanja, da bi sc kdo oziral na to spomenico, ker se je z omenjenim zakonom napravilo soglasje med volitvami v Ljubljani in onimi v mestih po deželi. Ko bi liberalci imeli upanje, da bodo kmetje iz ljubljanske okolice volili na njihovo stran, bi se seveda za sestavljanje spomenice ne brigali. Tako je pa opravičen strah, da utegnejo kmečki davkoplačevavci k temu pripomoči, da se izpod-nese županski stolček dr. Tavčarju, kakor tudi obema deželnima poslancema.
Aškerc in »Svobodna Misel*. Liberalci pravijo, da ni lepo, ker katoličani napadamo mrtvega Aškerca. Na drugi strani pa pravijo, da Aškerc ni umrl, ampak da živi v svojih delih. In kakšna so ta Aškerčeva dela? V »Dan" je poslal nekdo prvo krono za sklad, iz katerega naj se izdado Aškerčeva dela. Ko bi se pa ne izdala, pravi, naj se porabi ta krona za »Svobodno Misel". Obenem »Dan" priporoča list »Svobodno Misel", o katerem nihče ne more tajit', da je popolnoma brezverski. Mi tedaj napadamo in bomo še napadali Aškerčeva dela, kakor tudi brezverske svo-bodomiselce, ki izrabljajo mrtvega Aškerca zaradi njegovih, veri sovražnih živih del v svoje nesramne namene. Najbolj osvetljujejo Aškerčev značaj svobodomiselci sami, ki prinašajo iz njegovega življenja vedno nove anekdote, katere sramote duhovnika Aškerca, češ, da ni maral pridigovati o svetnikih in Mariji i. t. d. Ime Marija namreč že speče svobodomiselca kakor živ ogenj. Vprašanje je tedaj: Ali je sploh kakšen učitelj, ki je naročen na »Dan" ali »Svobodno Misel", sposoben, da uči na katoliških šolah ? Ljudstvo, govori!
Sad «Zarje». V nedeljo, dne 16. t. m., je čevljarski pomočnik Leopold Jagodic napadel brez vsakega povoda na cesti pri kolodvoru v Kranju delavca Jožefa Grivca z Javornika z nožem. Zabodel ga je trikrat v levo roko tako močno, da mu je prerezal žilo dovodnico. Grivec je še sam šel v Kranj, a vso pot silno krvavel. Dr. Globočnik ga je obvezal, potem so ga prepeljali po železnici v ljubljansko bolnico. Napadavec Jagodic se je pred nekoliko meseci v obrtno-nadaljevavni šoli vpričo učitelja izjavil, da se je vpisal med socijalne demokrate in da dobiva vsak dan »Zarjo". Hitro so dozoreli v fantu rdečkarski nauki.
Vidmarjev zrakoplovni polet. Na vojaškem vežbaiišču pod Ljubljano je bilo zadnjo nedeljo večer okoli 10.000 ljudi iz Ljubljane in okolice, da bi videli Vidmarjev polet. Malo pred 6. uro je Vidmar sedel na aparat, zaropotal je vijak (propeler), stroj je nekaj časa tekel po travniku, potem se je pa mogočno dvignil v zrak. Vidmar je z roko pozdravil občinstvo, ki mu je burno zaploskalo. Štirikrat je zrakoploveč obkrožil vežbališče in čez 10 minut gladko pristal. Med poletom je mimo vežbališča pritekel brzo-vlak, a Vidmar ga je prehitel. Čez malo časa se je zrakoploveč drugič dvignil v zrak v veliko višavo, plul proti Posavju, potem se zasukal in letel čez ljubljanski grad in čez 20 minut se zopet jako elegantno vrnil na vežbališče. Gledava, med katerimi je bilo mnogo odličnih gospodov, so mu prisrčno čestitali. Mladeniči so ga vzeli na ramena in ga navdušeno nosili okoli, ker se mu je polet tako izvrstno posrečil. Med poletom je igrala godba. Vidmar je bil rojen v Trstu. Njegovi starši so doma iz Nabrežine in star je šele 20 let. Njegov aparat je Bleriotovega sestava in je podoben ptiču. Peruti sta po 4 m dolgi, med njima sedi zrakoploveč, ki vodi posamezne dele aparata, zvezane med seboj z žicami. Zrakoplov je 61/, m dolg, na koncu repa ima krmilo, s katerim zrakoplovu daje smer. Spredaj je 21/, m dolg vijak, katerega goni motor, ki ima 50 konjskih sil. Motor zavrti vijak v 1 minuti 1400 krat. Ves aparat tehta 300 kg. Iz Trsta v Benetke je letel Vidmar 2000 m visoko in je napravil to pot, ki ima 120 km daljave v eni uri 8 minutah. Ko se je vrnil iz Benetk, je dobil nagrado tržaškega mesta v znesku 3000 K.
Grašičeva rdeča družba bo imela jutri shod pri »Fidru" v Kranju. G. Potuček misli, da bode s tem prišel na konja, kar pa ni verjetno.
ImiaIa II nAlAMna f Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste jih nakopali na prepihu vsled prehlajenja? Poizkusite vendar t jI lajšajoči, zdravilni, krepilni Fe!ler-jev llliaifV  —   19VlUvlll9 I   fluid z znamko .ElsafluidV Ta je res dober. To ni sama reklama! Dvanajstorica za poizkušajo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v StubicJ,
Elsatrg 264 (Hrvatska).
I. 148—17
Opozarjamo, da smo danes pričeli v podlistku z lepo, daljšo Bobinjčevo povestjo. Svoje somišljenike prosimo, da sedaj uprizorijo živahno agitacijo in pridobe za drugo polletje »Gorenjcu" mnogo novih naročnikov. Kdor se precej naroči, bo dobil tudi ti dve številki.
Liberalcem groS! Dne 15. t. m. je .Slov. Narod" objavil tole zanimivo storjo: »Učitelj Jeglič je prosil za učiteljsko mesto v Ljubljani. Šel je k bivšemu županu Hribarju in mu pripovedoval, kako navdušen naprednjak je in kaka krivica bi se mu godila, ako bi se stranka ne potegnila za njega. G. župan je prosil tedanjega zastopnika dr. Tavčarja, naj ja glasuje v deželnem Šolskem svetu za Jegliča. In ravno z njegovim glasom je dobil večino, da je bil imenovan. UČiteljstvo je vedelo, da je prišel zopet klerikalec s pomočjo naprednjaka v Ljubljano, a bilo je že prepozno." — Naši Člani deželnega šolskega sveta se tedaj ravnajo Čisto po nauku Hribarja in Tavčarja, ako se pri nastavljanju učiteljev ozirajo na pristaše svoje stranke, in tako se izpolnjuje nekoliko izpremenjeni drugi del Tavčarjevega rtka: .Liberalcem knofl"
KoroSci in družba sv. Cirila in Metoda. .Dan" se jezi nad poročilom »Mira", da je dekliška Marijina družba v Št. Rupertu pri Velikovcu imela v telovadnici »Narodne šole" veselico, in pravi: »Kako pridemo do tega, da se po šoli Šopiri tercijalstvo in čukarija?" Mi pa pravimo: Kako pridemo do tega, da glasilo liberalnih ljubljanskih učiteljev zasramuje poštena slovenska koroška dekleta, ker so v Marijini družbi, in se dela za gospodarja »Narodne šole" ? Koroški duhovni, ki vodijo Marijine družbe, so za to šolo prispevali več kakor vsi liberalni učitelji skupaj.
Iz »Slovenske Matice" sta izstopila gg. odbornika dr. Aleš Ušeničnik in dr. Mihael Opeka. Njun izstop ni v zvezi z bedastim Ilešičevim govorom na Aškerčevem grobu, ampak z zadevo, s katero se bodo v kratkem pečali tudi gospodje odborniki dr. Gruden, Sušnik, Finžgar in Detela.
V Novem Mestu je bil obsojen rdečkar črkostavec Franc Blaž na 30 K globe, ker je nesramno zmerjal profesorja Maksa Severja in Franca Stoparja. Blaža je zastopal znani svobo-domlslec Lotrič iz pisarne dr. Slanci, ki je psovko .koritar" razložil, da pomeni človeka, ki je svoj značaj prodal za svoj želodec. Govornik je s tem hotel označiti gg. profesorja kot neznačajna, ker sta ostala, oziroma po njegovem mnenju zopet postala krščanska. Ta izrek ima pa veljavo le pc nazorih svobodomisleca. Krščanski človek ima pač za neznnčajncga le tistega, ki je od vere odpadel in hoče trdovratno v neveri ostati, naj ga vodi pri tem želodec, ali pulila učenost, ali pa kak nizki instinkt.
Evharistični kongres na Dunaju. Po vseh deželah se opazuje vedno večje zanimanje za kongres. Pri sveti stolici v R:mu se jc ustanovil posebni odbor, obstoječ iz najrazličnejših članov plemstva in drugih stanov, ki bo skrbel za evharistični shod na Dunaju. Škofije Zgornje Italije in Bavarske so izborno organizirane. V ljubljanski škofiji se čuti, žal, neko mrtvilo. Katoliški časniki na Kranjskem ne dobivajo ni-kakih informacij. Zglasiti se je treba do 15. julija. Najslovesnejša točka pri kongresu bo slavnostna procesija z Najsvetejšim v nedeljo, 15. septembra. Procesijo bo vodil poslanec in zastopnik papeža, kardinal van Rossum, ki bo nosil Najsvetejše. Izprevod se bo pomikal iz stolne cerkve sv. Štefana skozi ulico VVollzeile na Ring, od tu na desno naprej do zunanjega vhoda na cesarski dvor. Poseben odbor skrbi, da bodo ulice, po katerih bo šla procesija, dostojno okrašene, kakor zahteva to veličanstvo Kralja nebes in zemlje. Ker ženske ne bodo smele iti za procesijo, bodo zanje pripravljeni posebni odri, odkoder bodo gledale izprevod. Udeleženci procesije bodo dobili umetniško izdelane znake. V procesiji pojdejo moški po skupinah. Najprej Dunajčani, potem skupine po posameznih deželah Avstrije, Ogrske in Bosne in nato iz drugih držav. Nato duhovniki, opatje, škofje in kardinali. Za Najsvetejšim pojde cesar z nadvojvodi in dvorom, min stri, najvišje plemstvo, najvišji državni uradniki ter častniki in na koncu dunajske društvene organizacije. Pred vsako skupino se bo nosila posebna tabla z napisom imena skupine. Smele se bodo prinesti k procesiji tudi zastave, katerih se pričakuje veliko število. Papežev legat Rossum bo stanoval kot cesarjev gost na dvoru.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo pričeli ustni zrelostni izpiti dne 10. julija popoldne. 03tnošolcev je letos na naši gimnaziji samo 11. — Izkušnje za sprejem v I. razred se bodo vršile dne 6. julija, vpisavalo pa se bode 4. julija od 2. do 5. ure popoldne.
Mednarodna avtomobllna tekma Tek movavci so sinoči prenočili v Ljubljani. Nadvojvoda Karel Franc Jožef (bodoči prestolonaslednik) in nadvojvoda Leopold Salvator ter nrinc Lobko-wltz so ložirali v »Unionu", princ Eliji Palmski s soprogo nadvojvodinio Marijo Ano pri .Slonu", nadvojvoda Jožef Ferdinand pri baronu Ltechten-hergu. Danes zjutraj ob 8. uri so tekmovavci šli skozi Kranj na Tržič in Ljubelj v Gradec.
»Dninarji" nore! V Novem Mestu je umrl neki protestant.  .Dan" se jezi, zakaj mu po
katoliških cerkvah ni zvonilo, ko ga je k pogrebu spremljal protestantovski pastor.
Trgovska in obrtna zbornica je imela pretekli četrtek sejo, pri kateri so stavili Ogrin Fn njegovi tovarši v klubu S. L. S. sledeče nujne predloge: a) Predlog. Predsedstvu se naroča, da stopi nemudoma v zvezo z deželnim odborom v svrho premerabe stavbnega reda za vojvodino Kranjsko in za glavno mesto Ljubljana. 2.) Na-svetuje rtaj se sklicanje ankete merodajnih faktorjev, kjer naj bode zbornica primerno zastopana. 3) Predsedstvo naj pri tem zavzema stališče, da se uveljavi najmodernejši stavbni red. 4.) Predsedstvo naj uvažuje pri tem stališče, da se čim več ugodnosti%doseže z ozirom na obrtne zgradbe delavnice in manjša delavska stanovanja. —
b) Predlog. 1.) Predsedstvu se naroča, da stopi nemudoma v dogovor z deželnim odborom in drugimi merodajnimi faktorji, kakor tudi, da obvesti posestrine zbornice radi ^manjšanja opečnega formata. 2.) Velikost opečnega formata naj bi bila kot primerna za Kranjsko 250 krat 120 krat 65 m/m; lahko pa naj bi se za gotove kraje uporabljali tudi drugi, pač pa manjši formati. —
c) Predlog. 1.) Zbornici se naroča, da propagira zatem, da se naseljevanje Židov na Kranjskem kolikor mogoče omeji. 2.) Prezidiju se naroča, da potom cirkulanda, ali tudi drugače, opozori obrtnike in trgovce na razne židovske vsiljive agente in kolporterje raznih dvomljivih tvrdk, ki preplavljajo našo deželo ter izsesavajo nevedno ljudstvo. 3) Zbornica naj posveča večjo pozornost na gori omenjene ljudi, ker to je prava nesreča za marsikaterega trgovca in obrtnika. — Zborn. svetnik Ivan Podlesnik pa je interpeliral radi telefonske zveze na Gorenjskem in podržavljenja pošte v Kranju.
Propad »Čitavnice«. V novomeški Čitav-nici ima svobodomislec Lotrič svoje torišče. V ponedeljek bo imel ondi predavanje o Macharju, znanem zaničevavcu Kristusa. Nekdaj so Čitavnice imele namen izobraževati, zdaj hočejo liberalci iz njih napraviti beznice za svojo brezversko politično drajno. Ljudje, ki imajo še kaj katoliškega čuta, se morajo s studom obrniti od takih Čitavnic.
V Šmihelu pri Št Petru na Krasu je zmagala pri občinskih volitvah S. L. S.
Na Vrhniki je umrl dne 16. junija preč. g. Lovro Gantar, župnik in dekan, vitez Franc-Jožefovega reda in predsednik mnogih društev. Majhna rana mu je provzročila zastrupljenje krvi. Pogrešala bodo delavnega moža cerkev in društva. N. p. v m.!
Na Laverci je odložil županstvo liberalni pristaš g. Lenče, ki je prišel v konkurz. Županske posle je prevzel g. A. Martine, somišljenik S. L. S.
Na Breznici se bo dne 28. avgusta odkril spomenik ljubljanskemu knezofckofu Ivanu Zlato-ustu Pogačarju. Pogačar je bil rojen, kakor Prešeren, v Vrbi pri Breznici.
V Železnikih je umrl dne 17. t. m. Mattin Klopčič, predsednik krajnega šolskega sveta in bivši župan. Pokojnik je bil odločen pristaš S. L. S. in je z veseljem prihajal na razna zborovanja tudi v daljne kraje. Prepričan je bil, da mora kristjan svoje prepričanje kazati tudi v javnosti. Bog mu daj večni mir!
Prememba posesti. Hišo Ivane Zohil v Kranju je kupil g. Ivan Šipic, sedlar v Šenčurju.
Doktor vsega zdravilstva je postal včeraj na dunajskem vseučilišču g. Radivoj Pesjak iz Kamne Gorice.
Na Kokrici je v četrtek zvečer Feku pogorel hlev s podom.
Nevihta se je pridrvila v četrtek 20. t. m. ob 2. uri popoldne od Triglava in šla mimo Kranja proti Ljubljani. V kranjski okolici je veter povaljal žito, ploha zmočila mrvo in vmes padajoča toča poškodovala salato. Okoli Medvod je toča hudo pobila in v Dravljah je strela zažgala kozolec.
V Stari Loki se je dne 19. junija popoldne ob polšesti uri vnelo pri Bernaku na podu in je pogorela vsa hiša in Bindišarjeva drvarnica. Silni veter je zanesel ogenj na Jamnikov pod, ki je tudi pogorel. Druga poslopja so oteli, ker so hitro začeli gasiti.
G. Ivan Šubic, ravnatelj na državni obrtni šoli v Ljubljani, je dobil naslov vladnega svetnika.
Fra Marjan Markovič, škof v Banjaluki, je umrl dne 2U. t. m.
Na Rudnem se je ponesrečila Angela Lotrič. Valjar na žagi jo je zgrabil za obleko in jo zavrtel parkrat naokoli, da si je zlomila obe nogi in levo roko. Nezavestno so odpeljali v bolnico.
V Dravljah je Martin Sirnik storil strašno hudodelstvo in ubil svojega očeta.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (23.) sv. Eberhard, šk.; ponedeljek (24.) sv. Janez
Krstnik; torek (25.) sv. Viljem, opat; sreda (26.) sv. Janez in Pavel, mm.; četrtek (¿7.) sv. Ladislav in sv. Hema; petek (28.) sv. Leon II., p.; sobota (29.) sv. Peter in Pavel, ap.
Na tedenski semenj v Kranju dne 17. t. m. je bilo prignanih: 118 glav domače govedi (za mesarja 45), 9 telet, 16 glav bosenske govedi hrvaške govedi 0 in 252 domačih prešičev ter 0 domačih koz in 0 domačih ovac. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 92 v, za srednje pitane vole 82 do 86 v, za nepitane 76 do 80 v, za bosansko goved 84 v, za teleta 1 K 12 v, za pitane prešiče 1 K 40 v, prešiči za rejo 1 K 20 v. — Za 100 kg pšenice 25 K; rž 23 K; ječmen 21 K; oves 23 K; koruza 22—24 K. ajda 24—28K, proso 22 K; krompir 12 K — v, fižol (rdeč) 36 K, koks 40 K, detelja 160 K, slanina 1*80 do 1-90 K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 3 K, jajce 6 v, seno 6 K, pšenična moka 37 v, kaša 32 v, ješprenj 32 v.
*   * *
Na Goriškem je padel liberalni ljudsko-šolski nadzornik Finžgar. Na njegovo mesto pride dr. Josip Pavlin.
V visokih Turah se je ponesrečil praški profesor Franc Gregorič.
V Krakovem je v neki kleti eksplodiral gazolin. Gospodar in dekla, ki sta imela tam opraviti, sta obležala na mestu mrtva.
Šole na prostem. V Čikagu otvorijo letos pet šol pod milim nebom za otroke, na pljučih obolele.
Razsvetljava v cerkvi. Katedralo sv. Janeza v Novem Yorku, ki bo največja cerkev sveta, bodo razsvetlili z nove vrste razsvetljavo. Pred svetilkami bodo postavili posebna stekla, ki bodo dajala milim solnčnim žarkom podobno luč.
V južni Ameriki imajo nenavadno hud mraz. Sneg je potrgal brzojavne napeljave.
Na Švedskem je brzovlak butil ob tovorni vlak. Mrtvih je 20 oseb in 16 težko ranjenih. Med mrtvimi je tudi hči pokojnega pisatelja Strindberga. Pri trčenju so eksplodirali plini, vžgali se vozovi in več trupel ponesrečencev je zgorelo.
Podmorski čoln „Glaukou v Benetkah je prebil 22 ur nepretrgoma pod vodo. Ko se je vrnil z moštvom od poizkusa, je konštatiral zdravnik, da je moštvo popolnoma zdravo.
Sanitetni svetnik dr. Kunze, Halle na S., sporoča: Ženskam, ki že leta trpe na težkem odvajanju, predpisujem zjutraj in zvečer vsakokrat kako V4 kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice, kar ima izvrsten uspeh in brez bolečin. Vsakokrat se pojavi zboljšanje teka, ki je v vseh slučajih še v zvezi s splošnim zboljšanjem po-čutnosti.
DRUŠTVA.
Kmečka  zveza za Kranj in okolico
sklicuje odborovo sejo za prihodnji ponedeljek ob 1. uri v »Ljudskem domu" v Kranju.
«Orel» v Naklem priredi jutri ob V, 4. uri v »stari šoli" igro: »Turki pred Dunajem", katere čisti dobiček je namenjen domačemu gasivnemu društvu. Igra se ne ponovi.
Kat. slov. izobraževavno društvo v Po d brezj ah priredi dne 29. junija 1912 ob treh popoldne v društvenem prostoru in na društvenem vrtu veselico s temle sporedom: 1.) Zabavno-poučni govor g. prof. dr. Karola Capudra; 2.) tombola (sto lepih dobitkov); 3.) prosta zabava. Čisti dobiček je namenjen za nakup gospodarskih strojev za župnijo Podbrezje.
Slovenski otroški vrtec v Tržiču priredi jutri v gostilni pri Bastelju ob štirih popoldne malo predstavico, pri kateri bodo otroci igrali sledeče igrice: 1. »Angelj varuh", 2. »Mladi Slovenec", 3. »V Ameriko", 4. »Veseli cigani".
Mlekarske vrče in vse druge potrebščine za mlekarne in sirarne iz prvih tovarn priporoča »Slovenska Straža", ki prosi za naročila posebno naše zadružne mlekarne. Že en sam poizkus bo zadostil, da bodo postali stalni naročniki. Naročila prejema in ponudbe pošilja za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana. 212 1
ZobozdraunlShl in zobo-::     tehniški atelje ::
Dr« Edv. Glolbočnilt, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik
V KRANJU
v HlebSevi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago.   183 25
Trgovina z železnino
ica Frane Dolenz v
priporoča:
Nosivce, šine, štorje za strop, najbolj*! dalmatinski Portland-cement, pocinkane železne cevi, stebre, bodečo žico in mrežo za ograjo, vse potrebščine za vodovode in stavbe, orodje za vrt, škropivnike, otroško vrtno orodje i.t. d. Popolne kuhinjske oprave. — Poje-deleki etsoji In orodja. &L,- f& 133 15
Smartln pri Kranju.
Spfsal Fr. Pokorn. Dalje. 3) Podružnica Matere Božje na Bregu.
Na desnem bregu Save nad pečinami stoji sredi gozda cerkev Matere božje na Bregu. Nekdaj je bila tu božja pot, kar nam pričajo votivne table v cerkvi. Dandanes prihajajo priporočat se varstvu M. B. na Bregu župljani iz Mavčič na velikonočni torek in na sv. Lovrenca dan. Shod pa je ondi 6. ned. po Veliki noči in cerkveno žegnanje je v nedeljo pred Vsemi Sveti.
Ni nam znano, kdaj so zgradili to svetišče, a sklepati se da, da je videlo že več stoletij. Izrecno se omenja 1. 1560 v pismih. Češčenje M. B. je bilo po šmartinski župniji zelo razširjeno že v davnih časih. Že 1. 1445. je šmartinski župnik Žiga pl. Lamberg, ki je pozneje postal ljubljanski škof, ustanovil v župniji bratovščino Matere božje, katero je papež Evgenij IV., ki jo je potrdil, obdaroval z odpustki.
Cerkev ima tri altarje: Matere božje, sv. Ahacija in sv. Lovrenca. Ob vizitaciji 1. 1631. so bili altarji prav slabo oskrbljeni in tudi cerkvi je manjkalo primerne svetlobe, zato so se morala okna prestroj ti in streha prenoviti. L. 1687. so bili pa vsi trije altarji novi, izdelani v bogato okrašenem baročnem slogu, 1. 1891. pa prav lično prenovljeni. Ladja z ravnim stropom pa je I 1874. dobila zidan obok. Cerkev so precej prezidavah tudi 1. 1762. in jo primerno olepšali.
Na steni ladje je zanimiva slika, ki nam predstavlja vas Breg v ognju, iz vasi pa gre ljudstvo s procesijo v cerkev. Bilo je v nedeljo po prazniku presv. ReS. Telesa 1. 1717., ko so obhajali Brežanje cerkveno žegnanje. V vaški gostivni je bila mladina zidane volje pri pijači in plesu. Strela udari v hišo, vse beži na prosto, ogenj se širi dalje in kmalu je vsa vas v plamenu. Vsled te nesreče, ki so jo smatrali kot kazen božjo za onečaščenje Gospodovega dne, so zaobljubili, da ne bode nikdar plesali v nedeljo cerkvenega posvečenja. Obljube jih spominja nap's na sliki, ki slove:
„Voto In DeDICatlone non saLtanDI ple Vos obLIgastls Ranenses!" = 1717.
V prostornem zvoniku poveličujejo čast božjo štirje zvonovi s premerom 141 : 101 : 86 : 64 cm. Veliki zvon ima mogočni cis, ostali trije so me-lodiško ubrani v zaporedni vrsti g — a — h. Veliki tehta 2580 stotov, drugi 10"56 stotov, tretji ima 6*13 stotov, četrti zvon pa malo nad tri stote.
Veliki zvon so kupili 1. 1897. od cerkve sv. Jakoba v Ljubljani. Večino stroškov so prevzeli Brežanje, nekoliko so jim pomagali pa okoličani, ki so zdaj zelo ponosni, da imajo tako imeniten zvon v bližini. Sv. Jakobu v Ljubljani sta 1. 1788. ob požaru darovali ta zvon Rozalija Kariš in Marija Rosenkranz, posvetil ga je pa nadškof Mihael baron Brigida. To je bilo njegovo prvo škofovsko opravilo v Ljubljani.
Drugi zvon je bil vlit 1. 1867., tretji 1. 1870., oba iz livarne Alberta Samasse v Ljubljani. Zgodovinsko važen je četrti podolgovati zvon, ki ga je, kakor kaže napis ob klobuku, Franciscus Patavinus vlil 1. 1530. Pod napisom je majhna okroglasta podoba, ki predstavlja sv. tri kralje, nesoče darove Odrešeniku. Na drugi strani je
škof z mitro in s pastirsko palico. Ta zvon ima iz iste livarne štiri leta mlajšega brata, s katerim zvonijo romarji na Blejskem otoku.     Dalje prlh.
noueiie ufcsti.
Hrvaško-slovenski klub se ni razbil, kakor žele liberalci, ampak je storil v včerajšnji seji soglasne sklepe o postopanju ter se med drugim izjavil z dr. Žitnikom vred za trializem v avstrijskem smislu.
Okrajne šolske nadzornike na Kranjskem je prevzela vlada dne 21. t. m. v državno službo.
Kje je davčna moč prebivavstva? Na postajo v Kranj se je ta teden pripeljalo 26.100 1. špirita z Ogrskega . . .
Za pogorevce v Šenčurju je daroval cesar 3000 K-
Smlednik bo dobil zopet poštni urad. Služba poštnega uradnika je razpisana.
Slovesna otvoritev »Društvenega Doma« v Cerkljah bo dne 7. julija. Spored svečanosti se bo pravočasno razglasil. Prijateljska društva se s tem prosijo, da bi blagovolila svoje prireditve preložiti na kak drug dan in pripraviti se za pohod v Cerklje.
Proti Ribnikarju je drž. pravdništvo vložilo obtožnico zaradi hudodelstva javne nasilnosti.
Na mednarodni avtomobilni tekmi se je včeraj zaletel na Učki v Istri avtomobil št. 5 v skalo. Bogatin Fischer iz Berolina in soproga sta se ubila, neki ritmojster seje zelo potolkel, šoferju se pa ni nič zgodilo. — Pozneje je umrl tudi ritmojster VValzel. Zaradi nesreče na Učki Sinoči pri družabnem večeru v »Unionu" v Ljubljani, kjer so bili zbrani visoki gostje, ni igrala vojaška godba in ni bilo napitnic.
Nesreče. Pri Kolinu je skočil s tira tovomi vlak. Poškodovanih }e veliko konj, ki so bili v vozovih. — V reki Padu je utonilo 17 kmetic. — Na parniku »Kraljica Elizabeta" na Donavi se je vnelo. Strojevodja in kurjač sta zgorela, 20 oseb je utonilo.
M rt« a c far a Izkušnja me uči in drži, da mujd dUlia za odpravo IzpusUjajev, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd liHjino mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijali. parfimerijah i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod.  147 50—13
Sprejme se veö gospodov
na hrano
215 3-2
in odda
stanovanje.
Več pove upravništvo .Gorenjca".
^ Proda se ceno ~w
v Šenčurja pri Kranju
zidana, z opeko krita, z dvema sked-njema, enim podom In hlevom, drvarnico, stoječa ob centi, pripravna tudi za gostivno, trgovino ali drago obrt in kmetijo, dalje dva gozda, dve njivi in en travnik- 219 3-1
Naslov pove uprava tega lista.
Straži
prineso obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaju bogastvo. Nihče
naj ne zamudi
žtobanja turških srečk dne 1. avgfusta t. L,
pri katerem bo vzdignjen glavni dobitek čistih 400.0Č0  zlatih IrankOV. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" gosp. Valentin Urbančlč, Ljubljana
Kongresni trg št. 19.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju
se bodo vršile
Vzarejen« iz((«$nj<»P^i «*w*
1 srtott, te 6. julija 1912 ol t. in uirtj.
Učenol, ki žele biti aprejeti v prvi razred, naj se javijo v spremstvu svojih staršev'ali njih odgovornih namestnikov dne 4. julija od 2 do 5. ure popoldne prt gimnazijskem ravnateljstvu ter
seboj prinesejo krstni (rojstni) list in obiskovavno izpričevalo. Vnanjl učenol se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo zgoraj omenjeni listini
pravočasno po pošti.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije.
Kranj, dne 20. junija 1912.__
221 2-1
Zidarji, pozor!!
Porfland-cement najboljše Dalmatlnsfce znamke za izdelovanje strešne opeke, za zidanje zelo priljubljen, traiffeTZe, Elerilit ter druge stavbinske  potrebščine priporoča po
zelo ugodnih cenah 2ie 2
veletrgovina „Merkur"
Peter Majdič, Kranj.
Velika izber zajamčeno
clotorlH travnih kos lastnih znamk ter bergamskih brusilnih kamnov.
Gnojnične sesalke, porablj i ve za
poljubne globočine.
Rasnovrstno gospodarsko in poljedelsko orodje.
Jzncd dobrega »ajbotjSe!
Siigcr Ko., delnica dražba SiVataln strojev, Kranj 56.
Poslano.
Preteklo leto smo napravili v Zgornjem Brniku pri Kranju vodovod v obsegu približno 1500 metrov. Cevi in potrebni materijal dobavila nam je po nizkih cenah občeznana tvrdka in edini založnik svetovnih kcillnlh strojev .Deerina* Fr. Stopica v Ljnbljan?. Čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki tem potom za točno in kulantno postrežbo vse priznanje.
Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovode ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajočega, da se obrnejo zaupno na označeno tvrdko. 126 8-8
Zfl. Bralk pri Kranju, dne 3. februvarja 1912.
Zorman in drugi.
Proda se poceni še skoraj
novo kolo
najnovejšega sistema s štirikratno prestavo.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*1. 210 3
Bartuličeva zdravilska mast
se priporoča kot izvrstno in preizkušeno domače sredstvo za zdravljenje in celjenje ran, poškodbe in bolečine na koži, ker ublažuje bol in vnetje na rani, ozeblino in opeklino vsake vrste, zdravi kraste, srbečico, izpustljaje po licu in telesu, rane od potu po nogah in telesu, pik od ose, bučele ali komarja, predvsem pri otrocih, kraste in izpustljaje vsake vrste. Cena škatlje 50 vin., kdor pošlje 70 vin. v znamkah za eno ali 6 K za 12 vnaprej, dobi povsod poštnine prosto. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovatelju, lekarniku Vladku Bar tuli ču v Zagrebu.       161 20-12
Jakob Košmerll
edina slovenska tvrdka te vrste v Trstu, ulica St. Martici 11.
Telefon 49 VIII. — Čekovni račun c. kr. pošt. hran. št. 121.805.
Priporočam slavnemu občinstvu veliko sa-logo kave, čaja, južnega sadja i. t. d.
Postrežba točna in solidna. 11311
Na deželo pošiljam prosto vožnje po povzetju po železnici in v zavitkih po polti.
Cenik izhaja štirikrat na leto.
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi Upe, vaze In drage glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne In ceno priporoča
170 52-9
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
Najprimernejša birmanska darila po zelo znižanih cenah! 74 52 25 Prva delavnica ur ter trgovina z zlatnino in srebrnino
luan Leuičnik
iirar In trgouec u Kranju
Cenejše kakor po cenikih!     Ne kupujem od preknpcev!
Sprejmem ln lavriim vsa popravila natančno, solidno In po najnižjih cenah. — Ittotako sprejmem vsakovrstno zlatnino ln srebrnino v popravilo. — Posebno se priporočam v nakup ženinom ln nevestam. — Priložnostni nakup 1
♦ ♦
Šivalni stroji in kolesa
J. ^wk>ibi^
J. Spreitzerjev nasled. LJOblJEttE (Slomikovn    tiUoa mt.
Stavseso-soietio li koistrnicijsko tMiiML
Zidno omrežje na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 195 52-6
valjidni zastori (Kollbalken).
154 52—12
Tovarniška zaloga
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča •▼oje najbolj priznan*
šivalne stroje ln kolesa.
Caniki na sahtevanje uulonj.
FRANC OMERSA nasledolk FRANC RERJAK V KRANJU
priporoča: Zanesljivo žaljiva semena, peso, pravo ..Lucerno" ln domače deteljno seme, vsakovrstne trave. Poljedelsko orodje, pluge, brane 1.1, d. Zaloga železnlne, kuhinjske posode, porcelana, stekla, šip, stavbenih potrebščin, Portland- cementa, oljnate In suhe barve, lakov ln flrneža. Vedno sveže špecerijsko blago, špirit, raznovrstno 94 26-22 žganje ln deželni pridelki.
Prodaja na drobno in debelo!
Sioalnl stroji
najnouejše ursfe, najboljši In zelo ceno se dobe tndl na mesečne obrobe o oellbl Izberi, nadalje ose potrebSCIne h strojem In bolesom9 kakor tndl oozna kolesa pri domači tordkl
156 11
L Rebolj, Kranj
Kokrsbo predmestje, o hiši, kjer je spodaj trgoolna Feliks Urbane.
i:'M-i?mKiii;.lH :cm!..iM; m r. in:;t.k>gi'j v'MW\ vj\ HJti iti n
Kmetje!   mlinarji!   Kolarjl! mizarji! « Kljnčaonlčarjl!
Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze 1 Naprava takega motorja z montažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev.
Kmetje! proč ac gepeljni, živina pri njih veliko trpi ln so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje.
TI neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri
KRAIM 25EiVlAIV   :: LJUBLJANA
Dunajska cesta ,,prl Flgovcu". 37
It ■ l:'l;i:i ; V: lil i.);'): j j V. \\ Viti V 15) i: )' m): i; V liliji )! iKiiJH.K OTlMi^):.!! V. lil; i
SKK3S
Kranjska deželna banka u Ljubljani iSnssJf^Sfi
Obrestni« brsnilne vloge po 4y4°/o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.	Dsfe komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim od-boro m ter zdravstvenim zastopom v 4«/2o/o komunalnih zadolžnicah.	Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4>/2°/o 128 52-15	Eskomptnje menice denarnih zavodov in daje lom-bardna posojila. Prodaja last ae pupilarao vame ko monalne zadolznice in zastavne liste.	Banka je pupilarno varen zavod ter jamči zanjo dežela Kranjska.
				Uradne are za stranke vsak delavnik od pol 9. are dopoldne de 1. nre popoldne.
0Z
Nooa
moderno urejena mannfakturna In galanterijska trgovina
u Radooljlcl
VINKO S A V Nt K
se slaunemu obCInstuu najtopleje prlporoCa u nakup raznega blaga.
208 10—3
Rs3
1912    Modni cefiri 1912
lancni in bombažasti kanafasi, inleti, platno, rjuhe, da-masti, krisctl, brisače, robci, za poletno sezono batisti, atlasi, deleni, svila, višnjeva tkanina, blago za damske in moške obleke, kupite najceneje pri izdeiovavcu
Jaroslav Marek
V Bistri it. 45 url fOVim Jftijt« ti % i<^>;
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto!
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefirja, kanafasa, delena i. t. d. in razpošiljam v zavojih po 45 m za 16 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo.
218 8 — 1       Dopisuje se slovensko. V enem letu nad 300 prlznavnic iz Slovenije.
Dolinska kisla voda
Grajski studenec (Thalheim).
Čisto naravni alkalijski.     HF"  Priznano najboljša
zdravilna in namizna voda.
Ta kisla voda, pometava z vinom, ne izpremeni vinu prvotne barve, aatorej zahtevajte po vseh goativnah to vodo, katero priporočajo zdravniki pri raznih notranjih boleznih. — Dobiva se v vseh večjih prodajavnah in boljših gcstivnah.
Glavno zastopstvo in.zaloga: E. Booss, Kranj. — Zaloga v LJubljani: Ant. Krisper, skladišče, Ljubljana.
I
Ji
priporoča
svoje priljubljeno pivo kakor marčno
pivo
I. In II. vrste, bavarsko vležano v sodčkih In steklenicah pričakujoč
obilnih naročil.
Ustanovljeno lota 1818.
88 26—23
Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.
TI
19