Leto LXXII., št. 261 LJubljana, četrtek le. novetnlira I930 Cena Din i.— LOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne tzvzemil ned«4)e ki praznik*. // Inserafi do 80 pen* vrst O Oin 2, do 100 vrst a Din 2-50, ad100do300vrtloOinl večji msorati petit vrsto Din 4.—^ Popust po dogovoru, tnseratni davek po—bet II »SloVonski Norod* voljo v Jugoslaviji Din 12.—^ zo inozemstvo Din 2fL— (/ ftokopist so M UREDNIŠTVO IN U«AVNISTVO LJUBLJANA. Knaetavo ueco fcov. I 31-22. 31-21 31-21 31-25 to 31-21 Podružnic« » MARIBOR. Grossto iro «. 7 // NOVO MESTO IJubljonsko cesta, t»Moi» it. 76 II CBJC ceJiske «jrednis>vo ShouifKsverievo ulico 1 telefor it 65| podružnico upravo. Koconovo al 2 toleron it 190 // JESENICE Ob kolodvori 101 // aOVENJ GRADEC flceJkoi trg 5 |f Postno Hranilnico v Ljubljani st. I(U5L Spor med Finsko in Rusijo: Ostri sovjetski napadi na Finsko hnnuunnnnnuununu^BJununnnnunnnn^ HH^^HIlIHHHHHI^HHnBHHIHIHHHl^HHHHliaHni^HIH^HIHnn^^BMHaHHB Medtem ko finski uradni krogi trdijo, da žele sporazum s Rusijo in da so pogajanja le prekinjena, pravijo v Moskvi, da to ni res, in valijo vso krivdo na angleško diplomacijo Parit, 16. nov. s. Dr. Paasikivi je Izjavil novinarjem, da rusko-Trnske razgovore nI treba smatrati za prekinjene. Finska it' vedno pokazala dobro voljo, toda v nekaterih točkah so se v teku pogajanj p~„.....e važne razlike v mišljenju. Finska pa ni hotela, da bi bila rešena samo gotov.* vprašanja, druga pa bi ostala odprta. Da bi Rusija mogla izvajati nad Finsko gospodarski pritisk, ni verjetno, ker znaša finski izvoz v Rusijo samo 1.2% celotnega finskega izvoza. Moskva, 16. nov. mp. Agencija Tas poroča iz Helsinkov: Te dni je finska policija izvršila preiskavo v uredništvu dnevnika »Seuhtu« ter je zaplenila več rokopisov in notic, ki so se zavzemali za prijateljsko sodelovanje med Finsko in Rusijo. V postopanju finskih oblasti odseva sumljiva igra angleškega imperializma. Ta korak finskih oblasti je bil ponovno potrdil pro- tisovjetsko politiko Finske. Finska sistematično in z gotovim namenom goji mržnjo proti sovjetom in žali sovjetske funkcionarje. V finski vojski sistematično goje sovražnost do »Moskovitov«, češ da nameravajo Finsko r>od jarmi ti. Finska je pri tem popolnoma pozabila, da je bila z oktobrsko revolucijo tudi ona osvobojena izpod jarma carske Rusije. Na Finskem nočejo videti nobene razlike med carsko in sovjetsko Rusijo in predvajajo filme, ki kažejo grozodejstva čeke. Vse to je načrtna gonja proti Rusiji, ki jo že 20 let podpira Anglija. Anglija tudi že 20 let vodi s Finsko trgovino, ki ji ne prinaša nobenega dobička, pač pa visoko zgubo. Angliji pri tem tudi ne gre za dobiček, temveč hoče samo preprečiti, da bi se med Finsko in Rusijo ne razvili normalni trgovinski odnosa ji. Agencija Tas pravi na koncu svojega poročila, da je vzroke v prekinitvi pogajanj med Finsko In Kosijo tekati v Angliji. Angleška diplomacija bofie pripraviti finski delegaciji časten umik z Izjavami, ki kažejo na to, da Je samo Rusija kriva, da so se pogajanja prekinila, ker je stavila nemogoče zahteve. Včerajšnji finski listi izražajo dvom, da bi se začela nova pogajanja, uradno pa finska vlada izjavlja, da so bila pogajanja samo mimogrede prekinjena. Vse te besede, pravi agencija Ta«, so samo prczoien manever, kajti povsem očitno je, da uradna Finska noče prijateljskih odnosa je v z Rusijo in da bo nadaljevala protisovjetsko politiko. Obmejni incidenti Helsinki, lb. nov. z. Veliko pozornost je vzbudilo v tukajSnjih krogih, da je ruski poslanik v Helsinkih, ki je sodeloval pri zadnjih rusko - finskih pogajanjih, sedaj ostal v Moskvi. Medtem uradni krogi potrjujejo, da je prišlo na rusko-finski meji že do več Incidentov na morjn in v zraku. Podrobnosti o njih pa nočejo objaviti. Priznavajo le, £ da je slo za Incidente, ki so se pripetili jj spričo ruskega vojaškega pritiska na Fin- B sko za časa pogajanj v Kremi ju. Finski demanti Berlin, 16. nov. mp DNB poroča iz Helsinkov: Finska uradna agencija demantira, da bi bili nad finskim ozemljem pri Viiborgu sestreljeni dve sovjetski letali od finskega protiletalskega topništva. Agencija poudarja, da nI bilo v poslednjem času nobenih vesti o kaki aktivnosti ruskih čet In da te nekaj dni ni bilo videti nobenih sovjetskih letal. Nasprotne vesti, ki so jih objavili neki angleški in ameriški Kwt1 so neresnične. V pričakovanju nemškega odgovora V Haagu in Bruslju proučujejo nemški odgovor, ki bo po belgijskih vesteb Se danes objavljen Haag, 16. nov. i. Uradno poročajo, da je holandska vlada do nemškem odgovoru, ki ga je v imenu kancelarja Hitlerja včeraj sporočil zunanji minister Ribb?n-trop. takoj proučila položaj in nato stopila v zvezo z Brusljem. London. 16. nov. s. V holandskih in bel-gijsk h vladnih krogih izjavljajo, da se bosta Holandska in Belgija kljub negativnemu nemškemu odgovoru na niuno posredovalno akcijo za mir posvetovali o možnosti novih poskusov za spravo voju-jočih se držav. Amsterdam, 16. nov. AA. (Štefani) V zvezi z nemšk m odgovorom na belgiisko-holandsko posredovanje je tu in v Haagu izšlo sporočilo, da bo ta dokument objavljen najpozneje v 3 dneh. Holandski listi se temu čudijo, ker takšen postopek ni običajen. Bruselj. 16. nov. A A. (Štefani): Nemški odsovor na beleijsk^-hniand^ko posedovanje bo najbrže objavljen danes dopoldne. Francoska kritika Pariz, 16. nov i. Današnii francoski listi ostro reagiralo proti Nemčiji zaradi odklonitve holandsko-beleiiskega predloga, češ da po omalovažujočem angleškem in francoskem odgovoru na mirovna prizadevanja zadeva nima smisla in ie brezpredmetna. Listi naelaš^io. da skuša zdaj Nemčija po stari metodi zvrniti vso krivdo za propast te akcije spet na Anglijo in Francijo. Dejstvo Je. da sta na mirovno cesto belgijskega kralla in ho^a^d^ke krnlVce takoi odgovorila angleški krali in predsednik" francoske republike osebno, do-čim je Hitler obema suveren orna odgo- voril po svojem zunaniem ministru in to dosti kasneje nego angleški krali in predsednik francoske republ ke. Nemci se tudi izgovarjajo, da ie mirovni apsl pr'šel mnogo prepozno resnica pa je. da Nemčiji nikakor ni bil po volii in da ga takoj od začetka ni resno upoštevala. Pariz, 16. nov. s. Po informaciiah tukajšnjih diplomatskih krogov je bil ust-men; odgovor, ki ga je včerai dal nemški zunanji minister Ribbentroo belgijskemu in holandskemu poslaniku, poslan med tem tudi pismeno belgijski in holandski vladi. Ta odgovor pa še ne predstavlja oficielnega nemškega odgovora na bel-gijsko-holandsko m:rovno pobudo, temveč pričakujejo tega šele v dveh ali treh dneh Tudi nemški oficielnl odgovor bo vsekakor negativen. Na drugi strani smatrajo uradni ho-'andski krogi no poročilih iz Ha?«ga. da bo prhodnje dni samo še kancelar HHler osebno odgovoril pismeno kraljici VlVie-mini in kralju Leopoldu da d*» njegova odgovora sploh ne bosta objavljena Angleško naziranje London, 16. nov. s. V angleških krogih poudarjajo, da je Nemčija holandski in belgijski vladi izročia na niuno posredovalno akcijo za mir v na«protfu z mednarodnimi običaji samo astmen odrovor mesto p:smenega. To ie temb^l čudno, ker sta začetnika Posredovalne akcije suverena Belglie in Holand^ke Nadale mislijo, da je N°rnč:ia s svr»j?m od^vorom Holandski in Belgiji zato tako dMgo odlašala, da ie mo^la angleški ln fran<» Dailv Express« v Bud m pesti Je izvedel da Je bil general von VVrede član nemškega generalnega štaba med svetovno vojno in da ga je sam Hitler po- klical v Nemčijo ter ga dodelil nemškemu generalnemu štabu na zapadni fronti, ker Je generalovo sodelovanje potrebno. Haag, 16 nov i. Holandska še vedno poplavlja po določenem načrtu razne svoje pokrajine Vsi ti ukrepi so varnostnega značaja. Na drugi strani pa je javnost pomirila vest. da je kanal Euden. ki je bil zaprt za vso plovbo, zopet otvor Jen. Bruselj. 16. nov i. List »Vingtieme Sie-clec prinaša podrobnosti o veliki tihotapski aferi holandskih uniform v Nemčijo Dozdaj Je policija zaplenila 5.000 uniform. V t botaniko afero ie zanletemh mnogo oficirjev, ni pa znano, če pripadajo orož-ništvu ali armadi. Vsega skupaj Je bilo aretiranih 50 oficirjev. Francosko vojno poročilo Pariz, 16. nov. a Jutranji 147. francoski vojni komunike pravi: Nobenih omembe vrednih novic z zapadne fronte v teku noči. Vojna na morju Razmerje med angleško in nemško vojno mornarico — Angleži potopili nemški parnik — Zvijača angleške trgovske ladje London, 16. nov. a Ena najbolj znanih knjig o vojnih mornaricah na svetu, »James Fightingships«, ki je danes izšla v novi izdaji, navaja sledeče primerjalne podatke med angleško in nemško vojno mornarico: Anglija razpolaga s 14 velikimi vojnimi ladjami, Nemčija s 5; Anglija Ima 5 nosilcev letal, Nemčija nobenega. Glede težkih križark Je razmerje 15 :2 v korist Anglije. Drugih križark ima Anglija 43, Nemčija pa 6, rušilcev Anglija 179, Nemčija 2». Nemčija prekaša AngUJo samo v podmornicah, ki Jih Ima 65 napram 57 angleškim, ter v torpedo v kah. London, 16. nov s. Minister za blokado Cross je izjavil včeraj, da so angleške kontrolne postaje za vojno tihotapstvo v preteklem tednu zadržale za pregled 108 ladij. Od prej pa jih je bilo v pregledu še 86. Kontrolne postaje so v preteklem tednu popolnoma zaplenile tovor dveh ladij, deloma pa tovore 43 ladij. 88 ladij je bilo popolnoma izpuščenih. London, 16. nov. t Admiral i te ta javlja, da le angleška mornarica zaplenila lOOOton-ski nemški parnik »Leander«, ki se je ob začetku vojne zatekel v špansko pristanišče Vigo, te dni pa je luko zapustil in se hotel vrniti v Nemčijo. Zapazila ga je angleška krizarka ln ga nato odvedla v angleške vode. New Tora, 16 nov. mp. Neka oborožena angleška trgovska ladja je priplula v new-voriko pristanišče m je imela velike težave s pristaniškimi oblastmi, ki so ugotovile, da Je ladja pobarvana drugače, kot Je navedeno v ladijskih spisih. Poveljnik ladje Je izjavo, da so ladjo prebarvali na visokem morju, da bi na ta način izvabili sovražno podmornico, da bi se dvignila na površje m se prepričala o pripadnosti. Ko bi sa po vršku, nt Jo lahko z ladje obstreljevali. Kapitan je pripomnil, da se je to sredstvo z uspehom uveljavilo že v svetovni vojni. ~ . 4»- Aretadje v Švici in na Madžarskem Pariz, 16. nov. mp. Snočnji »Temps< poroča iz Curina, da so švicarske oblasta aretirale 10 oseb, ki so delovale na to, da bi v 6v'd prišel na krmilo režim v duhu nacionalnega socializma. Mnoge visoke osebnosti so prejele letake s tujo propa gando. Vlada Je z energičnimi ukrepi propagando zatrla. Budimpešta, 16. nov. mp. Vodja nacionalnih socahstov na Madžarskem, baron Kemeny. je bil zaradi nacistične propagande obsojen na 7 mesecev zapora. 16. nov. J. Agencija Pat poroča Parlament britanske Indije je poslal predsedniku poljake republike Rackljevlču adreso, v kateri mu izraža globoko priznanje na Junaški boj poljskega naroda. V poslanici zagotavljajo poslanci britake Indije, da bo ves mdskl narod neuklonljivo ostal na strani poljskega naroda in njegovih zaveznikov do končna Ii notranje politike >uivoL»Kl DOMOVI NA HRVATSKEM Neke novine v banovini Hrvatski so ..akor po programu začele con,,« zoper sokolske domove, pi>e splitski »Narodau U t« ler nadaljuje: Ne zaradi njih — ker je zadeva po zakonu čista in jasna — temveč zaradi prijateljev in čita te lje v »Narodnega 1 sta«. *i so več sli manj skupno z redakcijo v vrstah jugosloven&kib Sokolov, pišemo o tem. Z gotove strani se je začelo vprašanje, kdo ima po zakonu prav»co da o . »! ih domov. V prvih trenutkih se je zg-dilo. da so se neodgovorni faktorji celo polazi 11 uekin sokolskih domov. Treba j_* priznati, da je g. ban s svojim odlokom udaril po prstih te nepoklicane krš.t. lj • zakona in lastninske pravice. Sokolski domovi, v kolikor so zgrajeni pred vojno, so ostali v rokah istih društev, ki so jih sezidala. Ta društva so s soglasno voljo svojega član tva samo spremenila svoje ime v Jugoslovens^i Sokol. S tem se lastninska pravica dotičnega društva ni prav nič zmanjšala, zato je vsaka zahteva po »vrnitvi« sokolskih društev in telovadnic v reke insJtuctj. ki sploh ne obstojajo, samo prazno mlatenje sjsmna, Društva, ki so zgradila svo*e domove po vojni, so jih gradila kot Ju^osloverskl Sokoli in člani Jugoslovenske sokolske zveze, oziroma Zveze Sokola kralevine Jugoslavije. Zato je vsako vznemirjenje in kakršnikoli protesti odveč. Sokolski domovi in telovadnice ostanejo Še nada'je lastništvo sokolskih društev, katerih last so sedaj in ni predpisa, ki bi jim mogel to osporovatJ. Jngocloveni banovine Hrvatske. Hrvati in Srbi naj nadaljujejo svoje sokolsko In nac'onalno delo ter naj se niti malo ne zanimajo za pisanje t'ska ki je v tem slučaju neodgovoren. Sokolski domovi In telovadnice obstanejo tudi nadalje nepremagljive trdnjave jujro*lovenstva in praktičnega sodelovanja Hrvatov in Srbov v banovini Hrvatski. SARAJEVSKE SRBSKE ORGANIZACIJE PROTI AVTONOMIJI BOSNE V Sarajevo je bila konferenca veh srbskih organizacij — štirinajst po številu — ki so sprejele naslednjo resolucijo: Predstavniki vseh srbskih in nacionalnih društev ter ustanov smatrajo ob priliki nekih službenih in zasebnih deklaracij, ki so vrgle v javnost misel o avtonomiji Bosne in Hercrgovine. za svojo dolžnost podati tole svečano iz'avo: Na namero, da se pri novi državni preureditvi poleg banovin Srbije, Hrvatske in Slovenije ustvari iz Bosne in Hercegovine posebna četrta banovina, bodo vsi Srbi Bosne in Hercegovine odgovorili s odločnim in brezpogojnim »Ne«. V?ak poskus uresničenja te namere bo zadel na najodločnejši od nor bosen'ko-hercegovin-skih Srbov, v katerih edinstvo ne sme nihče niti za trenutek dvomiti v borbi, ki bi jim bila vsiljena. Predstavniki sarajevskih srbskih društev in ustanov branijo samo oo naj^ išj* patriotski dolžnosti zaobljubljeno misel bosensko-hercerovinskih Srbov, da Drina ne more biti meja med Bomo in Srbijo in čuv?JD dragocene pridobitve stoletnih borb. v katerih so bosansko - hercegovi nsk i Srbi častno sodelovali celo s živUenjem svo^h na. k? želi sred»«em sodHo5 l O V E N S K'l NAROD« četrtek. 16 novembra 1939 Stav 6» Posledice monakovskega atentata Zločince ifče)o povsod — Številne aretacije Bern, 16. nov. AA. (Štefani). Nemški emigrant Otto Straaser, ki se je mudil v Curinu, je naglo zapustil Švico in se odpeljal na Angleško. Njegov nepričakovani odhod spravljajo v zvezo z glasovi, da je bel zapleten v monakovski atentat. Poziv dunajske policijske oblasti Dunaj, 16. nov. mp. Dunajski radio Je opolnoči razglasil naslednji poziv policijske oblasti: 15. novembra ob 19.20 je neki kriminalni organ ustavil na kolodvoru dva moška, ki sta se pripeljala z vlakom, ki vozi na prog4! St. Polten—Dunaj. Eden izmed obeh, ki je bil star 20 do 30 let, visok 180 cm, upadlih lic. vitke postave, bledega obraza, plavih las in oblečen v raglan, je na kriminalnega organa oddal tri strele iz revolverja, nakar je pobegnil v smer. proti Hutteldorferstrasse. Na begu mu je sledil .njegov spremljevalec ki je majhne postave in oblečen v temen suknjič. Z navedenima je bežal tudi neki tretji moški, visok okoli 175 cm, star približno 30 let in menda oblečen v usnjabl suknjič. Bil je razoglav. Vsi trije so izginili. Dunajska kriminalna policija razpisuje 500.000 mark nagrade za dotičnega, ki bi policiji sporočil utemeljene podatke o imenovanih. Nove aretacije London, 16. nov. j. Reuter poroča iz Ko-danja. da je bil aretiran general Blom- berg, bivši vrhovni poveljnik nemške armade. Kakor znano, je bi Blomberg pred dvemi leti na lastno prošnjo upokojen in se je poslej mnogo zadrževal v Inozemstvu, kjer je bil zmerom v tesnih stikih z emisarji nacionalno socialistične stranke v Nem6ji. Hkrati z Blombergom je bilo aretiranih tudi več uglednih osebnosti iz nacističnih krogov. Ka] je s člani bivše dinastije? London, 16. nov. k. Iz Kodanja je sporočil dopisnik londonskega lista >-People . da je izginil najstarejši sin bivšega nemškega cesarja Viljema prestolonaslednik Friderik Viljem. Iz nek h virov se je izvedelo da je dobil prestolonaslednik ukaz, da ne srne zapustiti svoje hiše v Potsda-mu. Tak ukaz ie prestolonaslednik dobi! po men3i hističnih demonstracijah, ki so se vršle pred njegovo rezidenco v Pots-damu. Nič se re ve tudi o usodi princa Avgusta, ki je bil zelo popularen. V nacističnih krogih je krožila vest. Ja je bil atentat v Monakovem delo bavarskih mo-raih'stov. Bavarski prestolonaslednik je dobil ukaz. da ne sme zapustiti svoje hiše. Hitlerjev ose£mi vlak Berhn. 16. nov mp. Berlinski dopisniki nizozemskih listov poročajo, da nameščajo na Hitlerjev osebni vlak 2 protiletalska topova in 12 strojnic. TDna. izmed strojnic je priti jena na lokomotivi. Francoski vojni cilj: mir in svoboda človeškega duha Pomembne izjave francoskega ministra za javna dela Pariz, 16. nov. br. Minister za iavna dela De Monzie je včeraj govoril na sestanku angleško-ameriškega novinarskega društva o povojnih problemih. Uvodoma je primerjal sedanji položaj s položajem iz 1. 1914 in je naglašal. da se današnji problemi povsem skladaio z onimi pred 25 leti. Tako L 1914 kakor sedaj 1. 1939 sem na pariškem vzhodnem kolodvoru prisostvoval odhodu francoskih vojakov na fronto. L. 1914. so bili veseli in razigrani, letos so bili resni. Pri tako razgibanem narodu, kakor je francoski, trenutno razpoloženje nikoli ni odločilno, a vendar se lahko reče. da so bili ljudje L 1914 prežet: revanžnega duha. letos pa so se zavedali, da gre za mnogo pomembnejšo idejo. Francija se mora osvoboditi za vse čase vedno ponavljajočih se groženj. Navaden I človek se danes zaveda da Francija ne t prcd^tavl.,a neke obli.v svobodnega mišljenja, marveč neposredno življenje v svobodi, in ^edaj gre za obrambo tega življenjskega načela, skoraj bi rekel, da gre za vojno, ki ima neki humanitarni smoter. Mi nimamo nikakih zahtev razen puru. varnosti in svobode vseli narodov v Evropi. Doživeli pa smo padec v najhujše barbarstvo Nam gre za osvoboditev človeškega duha, ne pa za neke vojne cilje. Ne gre za ustvaritev novega zemljevida marveč za obnovo svetovnih idealov. Ob zaključku svojega govora ie De Monzie opozoril na svoje sodelovanje z Daladierom. katerega ie označil za največjega sodobnega državnika ki zna nai-bolje dati izraza volii vsega francoskega naroda. Napredek gospodarske konjunkture v Ameriki v zvezi z ukinitvijo prepovedi 'zvoza orožja — Doslej še ni odplul noben vojni transport v Anglijo in Francijo Amsterdam, 16. nov. j. List »Algcmeen Handelsblad« trdi, da je ameriška industrija bila že pred letom dni pripravljena na morebitni spor v Evropi In se je že takrat začela pripravljati na izvoz orožja. Zlasti velja to za kovinsko industrijo, ki je v teku zadnjega leta silno razširila svoje obrate. List navaja sedem največjih ameriških podjetij jeklarske industrije, ki so v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegla dobiček 31,631.000 dolarjev napram 23,430.000 dolarjev v enakem razdobju lanskega leta. Ta napredek odpade v glavnem na zadnje tromesečje. Trust United States Steel Corporation je zabeležil v zadnjem tromesečju letošnjega leta dobiček 10.40S.000 dolarjev. Vse jeklarne v Zedinjenih državah so v minulem oktobru spravile na trg za 909Ć več jekla kakor v oktobru lanskega leta. List pripominja, da se enake nagel napredek opaža tudi v večini drugih industrij Zedinjenih držav. Washington. 16. nov. s. Doslej Se kljub podpisu novega nevtralnostnega zakona ni mogel iz Zedinjenih držav oditi noben trans port vojnega materiala v Anglijo in Fran- cijo. Ameriške oblasti hočejo najpreje točno definirati pojem »cash and carry« in sc glede tegn pogajajo s petimi velikimi ameriškimi letalskimi tovarnami. Petrolejski požar v Venezueli Garacas, 16. novembra. Strahovita pozama katastrofa v petrolejskem področju La Guinillas je po zadnjih vesteh zahtevala okrog 2000 žrtev. Ogenj, ki se je razširil iz rudarskega naselja na bližnje jezero, pokrito s sloji olja oziroma nafte, je zajel tudi več stolpov za vrtanje petroleja, ki so goreli kakor bakle. Oblasti so poslale na pomoč vojaštvo in reševalno osebje, vendar se dosedaj še ni posrečilo ognja omejiti. Ladja, na katero se je pred ognjem zateklo okrog 200 ljudi, se je zaradi preobremenjenosti potopila in je veČina ljudi utonila. Ustavitev poštnega prometa med Ameriko in Nemčijo Amsterdam, 16. nov. mp. Iz Berlina poročajo, da je minister za pošto v Zedinjenih državah sporočil nemški vladi, da morajo Zedinjene države za nedoločen čas prekiniti z Nemčijo medsebojni promet poštnih pošiljk, zlasti zabojev, ker je morska plovba preveč neredna in nesigurna, razen tega pa je ameriškim ladjam prepovedana plovba na morju v območju vojskujočih se držav. Sorzna poročila* Curih, 16. novembra. Pariz 9.94, London 17.53. New York 445.375, Bruselj 72.87, Milan 22.50. Amsterdam 236.37, Berlin 178.—, Stockholm 106.10, Oslo 101.20, Kopenhagen 86.—.___, Inserirajtc v „SL Narodu"! Pregled tržnih cen Ljubljana, 16. novembra Ker se zadnje čase cene življenjskih potrebščin naglo spreminjajo, je potrebno pogosteje objavljati tržna poročila. Značilnost podražitve življenjsk h potrebščin zadnje čase je, da se najbolj podražujejo deželni pridelki. Samo špecerijsko blago se podražuje sicer tudi. vendar ne tako naglo. Vzroke podražitve apecerijskega ter zlasti kolonialnega blaga je najti lažje kakor n. pr. nezadržanega porasta cen krom pirja, odnosno je vsaj lažje upravičevati podražitev. Včeraj je bil na našem trgu zopet dražji krompir; prodajali so ga že po 1.60 din kilogram, torej 10 do 15 par dražje kakor prejšnji tržni ;lan. Podraž lo se je tudi nekoliko zelje (glave), čeprav ga je še vedno precej naprodaj. Včeraj so ga prodajali tudi drobnejše glave že po dinarju. Nespremenjene so cstale cene mesa. Govedina I vrste je po 12 do 14 din kg. U. vrste po 10 do 12 in in. vrste po 8 do 10. Teletina T. vrste je po 14 do 16 din. IL vrste po 10 do 14. Svinjino L vrste prodajajo po 18 do 20 din, n. vrste pa po 14 do 16 d!n. Domača slanina je po 16 do 17 din. Mast je po 21 do 22 din. Nespremenjene so ostale tudi še cene mlečnih izdelkov, in sicer je mleko po 2 do 2.25 din liter, surovo maslo po 22 do 28 din. čajno maslo po 30 do 36. bohinjski sir po 26 in trapstovski sir I. vrste po 26 do 28 din. Jajca se od zadnjega tržnega dne niso več podražila in so še vedno po 1,25 do 1.50 din komad. Gospodinje se pa boje še večje podražitve pred božičem. Špecerijsko blago, razen mlevskih izdelkov, se ni podražilo zadn/h 14 dni. Kava Portoriko je po 84 din kg. kava Santos po 64 in Rio po 56 din. Pražena Icava I. vrste je po 120 din. H. vrste po 84 in m. po 72. Kavna primes je po 19 ^Ln. Riž prve vrste je po 14 din kg (riž stare zaloge je M po 11 din). Namizno olje je po 18 db 24 din, jedilno olje pa po 16 io 18 din. Podražitev moke in Sita smo navedli v torek. — Kurivo je pri trgovcih premog po 375 do 400 din tona, trda drva po 100 din kuto. metar, žagana po 110 do 120 din ki mehka drva po 75 din. S ftCm&6ega pfatna — Kino Marica: Karussell. Kar »Vrtiljake, naj bi ne imenoval ta nemški film z Mariko Rokk. O vsebinah takihle nemških filmskih alagerjev, ki so nekakšne filmske operete, smo Se večkrat pisali. So pravcata revščina, brez duhovitosti, s stokrat te premletimi dovtipi in domislicami. Marika Rokk je se dokaj dobra plesalka, ali bolje akrobatka, toda brez sarma v plesu ln petju. V splošnem je film Sablonsko delo, v katerem se tu pa tam zablesti posrečen prizorCek. Važna! predlogi svetnikov Zbornice za TOI Enajst predlogov, Id opozarjajo na najbolj porote vprašanja natego noopodarstva Ljubljana, 16. novembra Po sprejetju novega proračuna na včerajšnji plenarni seji Zbornice za TOI je eferiral tajnik dr. Josip Pretnar o vpra-r-mju izpopolnitve strokovnega nadaljevalnega šolstva. Referent je predlagal slede-ee ukrepe: 1. Mojstri naj bi sprejemali v uk načei-no take vajence, ki so res uspešno dokon- ali ljudsko šolo in po možnosti se kakšen r uzreti meščanske ali srednje šole. 2. Učni načrt naj se izdatneje prilagodi praktičnim potrebam obrta. IVarlna naj obsega samo ono, kar je vajencu potrebno, da obvlada ono, kar se prt teoretskem delu izpita zahteva pri pomočniških izpitih in da dobi vajenec nadaljnjo izobrazbo kot pomočnik ali kvalifeiran delavec, pri pouku jezika in spis jo. naj se priuči vajenec pravilne slovenske označbe, nauči naj se najbolj enostavnih manipulacij v denarnem ln blagovnem prometu. Glede sestave učnega načrta naj se zaslišijo prizadete gospodarske korporacije, zlasti zbornica, strokovna združenja in strokovnjaki iz vrst obrtništva. 3. Za učne moči naj se namestijo strokovnjaki mojstri ter naj se v ta namen priredijo posebni tečaji. Za predmete splošnega značaja naj se namestijo predvsem učitelji, ki so dovrg-li v ta namen poseben tečaj. 4. Sestavijo naj se in založijo praktično prirejeni učbeniki, ki naj bodo kratki, jedrnati in poljudni in iz njih izločeno vse. kar vajenca strokovno ne zanima ter mu za udejatvovanje v stroki ni neobhodno potrebno. Knjige naj se založe v takem številu in po taki ceni, da jih bodo imeli vs. učenci. 5. Vse šole naj se opremijo z zbirkami surovin in strokovnega materiala. Učilnice je opremiti z risarskimi potrebščinami. 6 V večjih mestih, kjer ie dovolj vajencev iz posameznih strok, naj se zgradijo posebna poslopja za učilnice in učne de-1 i vnice. 7. Poklicna posvetovalnica naj se pritegne k proučevanju učencev in pouka, 8. Za vzdrževanje vseh strokovnih šol naj v večji meri prispeva banovina, prispeva pa naj tudi država. Občine naj vstavijo v svoje proračune v ta namen zadostne zneske. 9. Industr jska podjetja naj »ama nosijo stroške za vzgojo obrtnega naraščaja in naj poskrbe za specializacijo, da se s tem nadomestijo inozemce z domačimi kvalificiranimi močmi. VPRAŠANJE SEZONSKIH DELAVCEV Zbornični svetnik g. Joža Hraste! j je predlagal, naj zbornica opozori odločilne oblasti in čin te)je na slabe gospodarske in socie.lne razmere prekmurskega in obmejnega prebivalstva v Slovenskih goricah. Iz posojila za večja gradbena dela naj se tek-oj določijo kreniti za javna Jela v teh krajih da se vsa i na tak način deloma zaposli delavce, ki so b li doslej navezani na zaslužek v tujini. Ostale delavce iz Prekmurja in obmejnih krajev, ki jih n? bC mogli zaposliti v domačem kraju, naj se zaposli pri raznih večjih javnih delih v drugih krajih Slovenije. V ta namen naj se preosnuje dosedanji urad za sezonske delavce v tujim, ki naj s pomočjo oblasti priskrbi tem delavcem delo doma. PLACE NAŠIH DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV NAJ SE ZBOLJSAJO Drugi predlog zborničnega svetnika g. .Irastelja se je tikal gmotnega položaja dr zavnih uslužbencev. Ugotavlja, da so prejemki državnih nameščencev v nižjh in srednjih položajih daleč pod minimom. Že doslej si ti nameščenci niso mogli labav-ljati potrebne obleke in obutve, plače so jedva zadostovale za hrano, v zadnjem času pa je položaj v tem pogledu čedalje slabet, ker so se življenjske potrebščine podražile. Posebno prizadete so družine s številnimi otroki. Naš upravni aparat se čedalje bolj proletarizira, zato naj zbornica opozori vlado na nujno potrebo da se zboljša gmotni položaj ciržavnth nameščencev. PROBLEM CEST — DOSTAVA BLAGA NA DOM Zborn'čni svetnik g. Milko Senčar je predlagal, naj zbornica opozori bansko upravo na obupne razmere na cesti Maribor—Ptuj. V debati so zb. svetniki opozorili na slabe cestne razmere tudi v drugih oredelih dravske banovine. Glede dostave blaga na dom odjemalcev je g. Senčar opozoril na to. da zadnje čase oblastva preganjajo trgovce, ki dostavljajo blago odjemalcem izven kraja svoje trgovine. Zbornica naj intervenira in prosi pristojno ministrstvo, naj pojasni, da so trgovci tudi brez posebnega dovoljenja upravičeni: dostavljati blago odjemalcem zunaj kraja svojega obrata. CELJE POTREBI*JE AVTOMATIČNO TELEFONSKO CENTRALO Zbornični svetnik g. Anton Fazavlnc je orisal nevzdržne razmere v telefonskem prometu v Celju in okolici. Mesto se je v letih po vojni izredno razvilo ln nujno potrebuje avtomat čno telefonsko centralo. V debati o tem predlogu so Še druLl svetniki opozorili na slabe telefonske razmere, ki so ponekod ostale take, kakršne so bile pred 20 leti, čeprav so se posamezni kraji v tej dobi močno gospodarsko razvili in bi bilo tudi v interesu poštne uprave in države, da modernizira telefonski promet in nastavi zadostno število uslužbencev. DECENTRALIZACIJA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Drugi predSog Fazarinca se je tikal socialnega zavarovanja. Socialno zavarovanje naj se organizira po načelu popolne teritorialne ln stvtrne a\-tonomije. OUZD v Ljubljani naj postane samostojen nosilec delavskega zeva rovanja. Sestavi naj se komisija za Ukvidacijo Suzorja, zavarovanje pa naj se izvaja po enotnem okvirnem zakonu. Zbornični svetnik g. Anton Krejči se je pridružil predlogom o decentralizaciji socialnega zavarovanja- Nezadovoljstvo vlada zlasti zaradi investicijske politike Suzorja. Denarna sredstva zavarovanja naj se nalagajo tam. kjer se poberejo. OUZD v Ljubljani naj bo samostojen nosilec vseh vrst zavarovanja. Izvede naj se razmejitev obstoječih zasebnih bolniških blagajn. UKINJENI VLAKI — KOMPETENCE NARODNE BANKE V imenu gostinskega odseka je sto. svetnik g. Ivan akrlj predlagal, naj zbornica opozori železarsko direkcijo, da je uvedba gragega nočnega brzovlaka aa progi Izub- ijana—Beograd nujno potrebna, kakor je potrebna uvedba najmanj polovica vlakov, Ki so bili v Sloveniji ukinjeni. Zb. svetnik g. Miro Peterim je za gostinsk: odsek stavil predlog za zboljšanje položaja gostinstva. Zb. svetnik g. Gorjanc je opozoril na težave, ki ovirajo normalen razvoj izvozni-ških poslov v zvezi z izvozno kontrolo. Predlagal je, naj bi zbornica intervenirala pri Narodni banki a prošnjo, da naj se kompetenca podružnic Narodne banke azsiri in da bi smeli podružnici v Ljubljani in Mariboru vsaj za les samostojno zda jati izvozna dovoljenja Zb. svetnik g. Zadravec pa je predlagal, naj se doseže sprememba § 219 obrtnega zakona. Po tem paragrafu gre delavcu po 14dnevnem službovanju, če je bo&an pravica do plače največ tri dni. To zakonito določilo se v praksi zlorablja ln so šestdnevne bolezni postale že pravilo. Prstoj-no določilo obrtnega zakona naj se spremeni tako, da gre delavcu plača le za čas, ko ne dobi hrana rine. Vsi samostojni predlogi zborničnih svetnikov so bili eoglaJSlO n z odobravanjem sprejeti, nakar je sledila tajna seja, .-a pa ni biLa sklepčna . Po ciganski svatbi pretep in uboj Cigan Cene Hudorovič je zabodel svojega tovarila Marka Hudoroviča Ljubljana, 16. novembra | V torek so praznovali v gozdu pri Nad- • gorici Hudoroviči, ki že več tednov fioto-rijo tam, imenitno svatbo. Vzela sta se na ciganski način dva mlajša člana družine Hudo rovi čev in se je cigansko rajanje začelo že kmalu popoldne. Cigani pa niso dolgo ostali v gozdu, marveč so prisil na cesto in vsi z otroci vred odšli v gostilno Ježek v Podgorico, kjer so nadaljevali gostijo. S seboj so imeli tudi različna godala, pili sc precej vina in plešah. V gostilni so <>«»t^iji pozno v večer in se pričeli razhajati dele po desetih. Najprej so odšle ženske z otroci, za njimi starejši člani, slednjič pa so o3tali v gostilni samo še trije mlajši cigani, in sicer SOietni Marko, ki pa ga cigani kličejo med seboj »Branko«, ter Cene in Ruso Hudorovič. Ko so izpili iz kozarcev zadnje ostanke črnega vina so tudi ti trije odšli čez polje nazaj proti taborišču. Medtem ko so bili cigani poprej prav veseli in razigrani, so se jeli ti trije zunaj naenkrat prepirati. Stanovalci bližnjih hiš so nekaj časa čuli vpitje in prerekanje, ki pa se je počasi od- I daljevalo. Ponoči je bilo ▼ vasi mirno, zjutraj zarana pa so prihrumeli cigani zopet iz gozda in javkali na vse pretege. Kmalu so vaščanl zvedeli, da je bil ponoči storjen zločin. Trije cigani, ki so odšli zadnji iz gostilne, so se med seboj stepll ln je cigan Cene Hudorovič z nožem napadel Marka Hudoroviča. Med pretepom ga je zabodel v vrat, nakar je zbežal. Ranjeni Marko Hudorovič. ki je prišel šele pred kratkim iz zapora, kjer je sedel poldrugo leto, se je zavlekel v gozd, kjer ga je zjutraj našla njegova žena Marija mrtvega. Nasprotnik mu je prerezal žilo odvodnico in je Marko v gozdu izkrvavel. O ciganskem pretepu in tragični smrti Marka Hudoroviča so bili takoj zjutraj obveščeni orožniki na Jezici, ki so uvedli preiskavo. Zaslišali so vse cigane, ki pa so bili Se zjutraj nekam vinjeni ln niso mogli dati pravih pojasnil. Napadalec Cene Hudorovič je izginil. Na odredbo orožnikov so truplo mrtvega cigana prepeljali v mrtvašnico na Črnuče, kjer so ga danes po komisijskem ogledu pokopali. Obupne stanje cest v Mostah Ljubljana. 16. novembra Meščanski kmetje, posebno oni. ki dnevno prevažajo gramoz v mesto, trde, da so občinske ceste v Mostah zanemarjene, da trpi zaradi takega stanja vprežna živina in da morajo ob deževnih dneh broditi po blatu. Sneberska cesta je baje tako slaba, da niti mlekarice s cizarri ne morejo naprej. Mestni oblasti očitajo, da baje skrbi samo za ulice v mestu, cest na kmetih pa da ne vidi. Če je negodovanje o stanju cest upravičeno ali ne, prepuščamo poklicani oblasti, vsekakor pa mislimo, da je na jesen vsaka cesta posipanja potrebna, pa naj bo tega ali onega reda. vse služijo javnosti. One ceste pa, po katerih lastniki gramoznih jam prevažajo gramoz v mesto, bi kazalo utrditi s cestnim valjarjem, potem bi bile dovolj trdne za težke vozove in bi ne bilo več toliko blata in tudi ne pritožb. Nedvomno bodo lastniki gramoznih jam radevolje prevzeli stroške za vzdrževanje cest, katere le oni s svojimi vozili izrabljajo. To jim tudi ne bo v veliko breme, kajti po vseh znakih sodeč, mora biti pridobivanje gramoza vsekakor donosno, ker bi sicer ne otvarjali vedno še novih gramoznih jam in ne uvajali novovrstnih vozov na gumijasta kolesa, da zadoste velikemu povpraševanju po sejanem gramozu. Skrbi nas samo to, da ne bo postalo polje ena sama jama......prazna brez zlata. Črnogled —c Zbor društvenih ln četnih prosve-tarjev celjske sokolske župe bo v nedeljo 19. t. m. ob pol 9. dopoldne v Narodnem domu v Celju. Župni prosvetar br. Pahor bo poročal o sokolskem delu v sedanji dobi, br. Tone Zorko iz Vojnika pa o sokolski Petrovi petletki. Po razpravi o poročilu župnega prosvetnega odbora bo volitev žup-nega prosvetarja, nato pa bo obravnavan delovni načrt in bodo stavljeni razni predlogi. ŠAH Splošni turnir CŠK Prvi splošna turnir CSK je bil pred kratkim zaključen. Polna dva meseca so igralci »Dopolnjevali tumirsko tabelo, ki je končno pokazala ta-le rezultat: I.—TJ. Ar-rigler ml. in Križnar 8 in pol točke. m. Marinček 6 ln pol. IV. Šenčur 6, V. Gvar-cfljančič 3 in pol. VT. Korban J. 3. VIT.—X. gdč. M. Korbanova. Aškerc, prof. Mhelič in Jenko 2 in pol. Prva četvorica si je pridobila pravico igranja v ožjem klubskem turnirju. Zmagovalca Arrigler ml. in Križnar, ki sta med seboj remizi rala. vse druge partije pa dobi a, sta tvorila razred zase. Arrigler bo imel priliko pokazati svoje pravo znanje šele v ožjem turnirju. Zaključek prijav za ožji turnir bo v četrtek 16. t. m. ob 20. Po številnih dosedanjih prijavah sodeč, bo to mimo prvenstvenega turnirja najvažnejša klubska priredi tev sezone. Na brzoturnirju za prvenstvo novembra sta delila prvo in drugo mesto Sorli in Kume 1 j z 12 točkami. 3.—5. mojster Furlani, Požar in Puc 10 in pol 6. Hren 9. Brzotur-nirja se je udeležilo 15 igralcev. etnica KOLEDAR Danes: četrtek, 16 novembra katoličani: Otmar DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Karussell Kino Sloga: V levjih krempljih Kino Cnlon: Na okrajnem sodišču Razstava likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DE2URNELEKARNE Danes: Mr. Leustek, Realjeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. Iz Celja —c Atletiki : Amater. V nedelje 19. t m. ob 14.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« podsavezna prvenstvena tekma med celjskem! Atletiki in trboveljskim Amaterjem. Ker se poteguje Amater za prvo mesto na tabeli ln si hočejo tudi Atletiki popraviti svoj slabi položaj, bo tekma gotovo zelo živahna ln napeta. Moštvo SK Celja bo gostovalo v nedeljo v Hrastniku in igralo podsavezno prvenstveno tekmo s SK Hrastnikom. —c V celjski bolnici je umrl v torek 55-letni cinkarniški delavec Lovrenc Steie s Slane pri Teharju. —c »Zračni napad« na Celje. Celjski odbor za zaščito pred napadi is zraka je priredil v sredo od 13.12 do 13.52 vajo za obrambo pred napadi iz zraka. Začetek vaje so naznanili streli z Miklavškega hriba, zvonjenje cerkvenih zvonov in tovarniške sirene, konec vaje pa zopet zvonovi ln sirene. Po odrejenih dispozicijah so pohiteli člani ekip za ugotavljanje plinov in razpli-njevanje, samarijani in samarijanke, gasilci in drugi odelki na razna mesta v Celju in okolici ter hitro izvršili svoje naloge. Med vajo se je prebivalstvo zateklo v hiše in zaklonišča, ustavljen je bil tudi promet z vozili. —c Predstojidstvo mestne policije v Celju opozarja vse delavce in nameščence, da čimprej zamenjajo stare delavske knjižice s novimi poslovnimi knjižicami, da ne bo ob koncu leta nepotrebnega navala. Dolenjsko martinovanje Novo mesto, 15. novembra Lep. solnčen in topel jesenski dan je privabil na Martinovo nedeljo mnogo izletnikov in prijateljev prijazne Dolenjske v svoje okrilje, že sobotni popoldanski dolenjski vlaki so bili polni izletnikov, ki so pohiteli med vesele Dolenjce, da v družbi s prijatelji in znanci ter sorodniki praznujejo god sv. Martina, ki spreminja mošt v vino. Ravno tako polni so bili nedeljski jutranji vlaki, ki so vozili čestilce sv. Martina na vse strani. Oživeli so zopet dolenjski vinogradi in napolnili so se hrami veselih ljudi, da ob čaši rujnega vinca pokramljajo ln se malo poradujejo ter pozabijo na vsakdanje mučne skrbi. Dan je potekel v veselem razpoloženju. V večernih urah so se vračali razigrani izletniki dobre volje, prepevajoč in vriskajoč zopet proti železniškim postajam, da se vrnejo na svoje domove. Vesele ljudi je spremljala neizogibna harmonika, ki seveda ob tako veselih prilikah ne sme izostati. Ob zvokih harmonike so tu in tara tudi zarajall. celo v napolnjenih vlakih so malo zaplesali. In kdo bi jim branil? Saj as - * woljet ki človeka za kratek vendar vsakemu dovoljeno, — Martinova nedelja je bila letos dan dobrega razpoloženja. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Četrtek, 16. novembra: Striček Vanja. Red Četrtek Petek, 17. novembra: ob 15. uri: Upniki, na plan! Ljudska popoldanska predstava. Izredno znižane cene od 16 din navzdol Sobota, 18. novembra: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene Nedelja, 19. novembra: ob 15. uri: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. uri: številka 72. Izven. Znižane cene * opera Začetek ob 20. url Četrtek, 16. novembra: Boris Godunov, Red B. Gostuje Josip Križaj Petek, 17. novembra: zaprto Iz Slovenskih goric — Slinavka in parkljevka sta se pred dnevi pojavil', po raznih krajih Slovenskih goric v večjem obsegu. Bolezen tabuja med živinorejci veliko zaskrbljenost, ker se utegne razjariti v še večjem obsegu. Do nadaljnjega so zopet prepovedani živinski sejmi na področjih prizadetih občin. — Tombola, v nedeljo 26. t. m, popoldne bo pri Sv. Ani v Slov. gor. na trgu pred cerkvijo velika tombola, ki jo priredi tuk. gasilska četa. Glavni dobitki bodo kolena in mnogo drugih praktičen h dobitkov. Prijatelji gasilske organizacije in člani okrtjakih ga&l&kiJi ost vabljeni. Stev. 9M »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 18. novembra 1939. Stran 3 Naš včerajšnji oglas za film okrajnem sodišču je povzročil pri >Siovenskemu domu« taJco pozornost, da je prinesel v svoji včerajšnji številki dolgovezno opravičilo To opravičilo je pa mogel »skovati* ie na ta način, da je ninavsko tn zioDno zamolčal ime hrvatskega lista, Katereg: critiko smo mi včeraj priobčili Očividno je tudi uredništvu -Slovenskega doma ^nano. da »Hrvatski dnevnika prinaša izključne le uredniške neplačane ocen □Umov in da veljajo te kritike kot strogo objektivne, ker nimajo kinopodjetjr ia ta ust nobenega vpliva Zato je v svojem zagovoru prikazal zagrebško kritika *ot plačano Seveda so vse nadaljnje navedbe »Slovenskega doma«, ki se opira-aa ta neresnični prikaz zagrebške kritike, neosnovane V nadaijnem skuša uredništvo »Slovenskega doma« a ase ugotovitev osme siti z ironiziranjem. Iz vsega pa jasno izzveni. Kje ga čevelj žuh »Siovens:. irod« bi moral biti po njegovem mnenju Dbzirneiši in neobjektiven. ker dobivi. .rlase, »Slovenski dom«, ki pa ne dobiva oglasov, ima pa pravico biti »ultra bjektiven« Očividno je pa njegovo »objeKtivno kritiko« povzročila tudi neraz oioženost zaradi preslabo zakurjene dvorane Glede slovenskih napisov stvarne pripominjamo, da je prišlo v prevodu re> io nekaterih napak zato ker napisi zaradi pomanjkanja tehničnih pripomočkov :n naprav niso bili izdelani v Ljubljani, temveč v Zagrebu. Način kako Je Slovenski dom« »skritlziral« te napise, pa Je milo rečeno dlakocepstvo Ljudje pa, ki se na slovenščino razumejo in so brali kritiko »Slovenskega doma« pa rdijo, da je v tem sestavku kritike več slovničnih napak, kakor pa v »pouličn* ffi špecerijski« slovenščini filmskega traku Popravkov pa »Slovenskemu domu« ne pošiljamo, ker je dolžan še priobčitj opravek, katerega nam je pred poldmrrim letom prostovoljno obljubil. KINO UNION DNEVNE VESTI — Nov načelnik v upravi državnih m«» nopoio\. Za načelnika oddelka za proizvr njo tobaka v urravi državnih monopo.o je imenovan ing. agr Rudolf Gornik. In. Gornik je b.l 15 let šef tobačne ogledr stanice v Prilepu in velja za enega na.i boi*ših našrh strokovnjakov na polju to baka Po svojih znanstvenih delih je pa znan tudi v inozemstvu ^ On je tudi prv tajnik jueo?'ovensl:ega nac.onalnsga odbo ra za tobak. — Pred revizijo davčnega 5,18tema. Iz Beograda poročajo, da delajo zadnje čase v finančnem ministrstvu na rev ziji davčnega sistema. To vprašanje se je obrav navalo tudi na zadnji konferenci finančne t ministra z direktorji vseh 10 finančni! direkcij. Pr pravlja se nov način razdelitve in pobiranja davkov V bodoče naj bi posebne davčne uprave odmerjale višino davkov, druge posebne davčne uprave bi pa davek samo pobirale. Na drugi strani pa poročajo iz Beograda, da vest »Jugoslovanskega kurirja« da b. bil finančni minister dr šutej v Pančevu svojim prijateljem izjavi! da se dela v finančnem mi-n^trstvu pospešeno na revizij davčnega sistema, ni točna. Na sestanku v Pančevv se je govorilo samo o modifikac jah, da se čim strožje in pravičneje izvajajo sedan'i predpisi, nikakor pa ne gre za radikalne izpremembe v davčni zakonodaji. — Vprašanje prepovedi izvoza ko* m maksimiranja njihovih cen, V nedeljo bo v Zagrebu važna konferenca, na kateri se bo obravnavalo vprašanje izvoza in cen surovih kož. To vprašanje je zdaj zelo važno, ker vpliva izvoz in podražitev kož neposredno na količino in cene obutve v naši državi. Razen tega pa igrajo kože važnr vlogo tudi v opremi vojske. Združenje usnjarsko čevljarske industrije je poslalo prejšnji teden pristojnim ministrstvor spomenico, v kateri zahteva prepoved izve a surovih kož iz nase države. Na drugi strani so pa postavili obrtniki zahtevo po maksimiranju cen. da se prepreči podražitev obutve. — Vprašanje dobav sirovi n za tekstilno industrijo. V soboto bo v trgovinskem ministrstvu v Beogradu konferenca; na nji bodo razpravljali o uvozu tekst lnih siro-vin in produktov. Na konferenci bodo zastopane vse zainteresirane ustanove m organizacije. — Premoženje Vrhovne nogometne zveze. Na seji upravnega odbora Vrhovne nogometne zveze je blagajnik poročal, da znaša premoženje Zveze 582.532 din. Zveza ima torej nad pol milijona premoženja. Od tega odpade na dolžnike 245.548 din. — Cenitve o letošnji produkciji sladkorja preveč optimistične. Zdaj se je izkazalo, ko bo kmalu predelana vsa sladkorna pesa, da so bile cenitve o letošnji letini sladkorja znatno previsoke. Naše sladkorne tovarne bodo pridelale le okrog 10.000 vagonov sladkorja. Normalna poraba sladkorja v naši državi znaša na leto okrog 9.500 vagonov sladkorja. Po prvotnih cenitvah bi nam ostalo še za rezervo okrog 3000 vagonov sladkorja med tem ko ga bo v resnici izdelanega komaj dovolj za porabo do druge kampanje. Po kol čini pridelane pese bi morala produkcija sladkorja znašati 12.000 do 12.500 vagonovo. Toda pesa je letos vsebovala znatno manj sladkorja kakor prejšnja leta, kar je treba pripisovati slabemu vremenu, ko je pesa dozorevala. — Se so dobri ljudje na svetu. V torek smo poročali o žalostnem, naravnost pre rešljivem primeru bede v Krškem, kjei sta zakonca D., da bi nasitila svoje tr; ačne otročičke. vzela z voza pod nekin vozoleem prašička ki je bil najbrž za strupi jen Posestniku Francu Bajcu iz Dol njih Rado vel j so namreč oni dan poginil: 'rije prašički, pa jih je odpeljal k živino zdravniku, da bi jih pregledal, če so za struplieni. Voz s prašički je zapeljal po-kozolec, sam pa ie šel večerja: Ta čas st-zakonca D enega prašička vzela To sta tudi odkrite priznala Strašna mora bit oeda. da pripravi poštenega človeka tak laleč. da stori nekaj kar bi se smatralo * drugačnih okolnostih za tatvino. V poroči IU je bilo izraženo upanje, da bodr dobr-ljudje pomagali nesrečni družini In pr-' se je oglasil '.jubhanski mdustriialec p Fran B o n a č , ki ie nam poslal 200 din S pro?nio naj iih noš!jemo uhosrirna zakon cema, ker mu ni znan niun naslov V ime nu nesrečne družine mu Izrekamo najpri srčneišn zahvalo, čeprav vemo. da svoj' že neštetokrat dokazane plemenitosti ni koli ne obeša na veliki zvon. — F^'iTzbenci zatrr^bSkrh lekarn *e pravifalo na stavbo. Nameščenci *Jugophar ^acije-r že dva tedna stavka Vi Iz solldaT noetl so začeli stavkati tudi nsluznenc ^Tsisa«. Zc*aj je nastala nevarnost, da ustr. vi jo delo uslužbenci vseh zagrebških le karn. — letošnja vinska letina v Dalmaciji Po vsej Dalmaciji je končana trgatev. Le tošnia vinska letina je po količin: za 20 °, slabša od lanske, po kakovosti je pa zelr dobra. Starega vina je ostalo v Dalmaci4' okrog 50 vasronov. Povpraševanja po no vem vinu še ni. — Zahteve našega učlteljstva. V zvezi z razpisom prosvetnega ministrstva glede zatiranja korupcije je dal predsednik JTJU g. Ivan Dimnik beograjski »Politiki« izjavo c temeljnih zahtevah našega učitelj stva. Naše učiteljstvo zahteva, da se mu vrne stalnost na službenih mestih in da se onemogoči verižništvo ter oeebno obračunavanje z učitelji. Vsa izpraznjena ir prosta učiteljska mesta naj se spopolnji jejo z natečajem brez Izjem, tako učiteb ska, kakor tudi upraviteljska, nadzornišk; in vsa druga mesta Razpored učiteljev na: opravi posebna komiieija, ki naj bodo v nji zastopani vsi zainteresirani činitelji. d<-. se omeji protekcijonizem In onemogoči ko rupcija. Uvede naj ae avtomatično napred-, vanje, da ne bo protekcijonizma ln korup cije pri napredovanju. Dosedanja napredo vanja naj se pa revidirajo. _ Prlrodoznanaka prizadevanja med Slovenci, je naslov posebno zanimive p članka, ki je izšel pravkar v dvojni številki <607^ »Proteja«, ilustriranega, edine? slovenskega časopisa za poljudno prirodo znanstvo. Ta članek je napisal urednik d: P. Grošelj. Z velikim zanimanjem pa br marsikdo prečrtal tudi drugo bogato vsebino časopisa, ki širi pri nas zelo uspešnr ljubezen do narave ln znanje med ljudmi Naj omenimo zlasti Erjavčev opis mravlje, dalje Seidlov članek o navadnem re gratu, ki je zelo zanimiva rastlina tudi za naravoslovca in ima veliko gospodarsko vrednost, in razpravo Josipa Štefana o znamenjih (pisavah) in sestavih. Prav tako tudi članek dr. Simona šubica, »Svet. ki se je pogubil«, lepo Ilustrira ter izpolnjuje uvodno razpravo o nri rodoznanskih p riza- ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki Izgubi našega dobrega očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda Dragutina (lesnika Šolskega upravitelja v p« in posestnika počastili njegov spomin s krasnimi venci ln cvetjem ln ga spremili na njegovi zadnji poti, naša prisrčna zahvala. Zahvaljujemo se še posebej gospodoma sreskemu sol. nadzorniku v p. Alojziju Urbančiču tn sol. upravitelju v p. Lovru Perku za iskrene poslovilne besede, društvu »Soča« za polnoštevilno spremstvo ln zboru stanovskih tovarišev, ki je blagemu pokojniku, navdušenemu pevcu, zadnjikrat zapel v slovo. Zahvaljujemo se depu taci jam društev in podjetij, njegovim stanovskim tovarišem in prijateljem za tako številno zadnje spremstvo, kakor tudi vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili svoje sožalje. Sv. maša zadušnica za dragim pokojnikom se bo brala v soboto, dne 18. novembra ob pol 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 16. novembra 193». Rodbine CESNHt — DR. FETRI6 Sijaf ni, izredno napeti francoski veiefuZSnizcM^^ življenjski roman In ljubezen enega najslavnejših krotilcev divjih zveri! — Prizori sijajne dresura in smrt krotilca pod kremplji razjarjenih z v e r L KINO SLOGA, tel. 27-30 Izvrstna režUa, odlični igralci!_Predstave ob 16., 19. In ?1. uri ti ieoiiti krempliih evanjih pri Slovencih. kaKor drugi, tako .a imamo dober prikaz razvoja slovenske vljudne prlrodoznanske proze. — V vsSem podstrešju ie*i morda Se obro ohranjena otroška obleka ali plašč a tudi kaka uporabna igrača, kar je va I m otrokom že vse odslužilo. Ali veste, da :namo v naši gluhonecnnici stotino siro-lasmb otrok dečkov in deklic od 7 do 17 et. ki vam bodo od srca hvaležni, če jim a j takega podarite. V zavodu imamo kro-:=*a in šiv lio. ki lahko predelata otrokom idi obleke odraslih oseb. Ni treba, da ;ate pota :n stroške z ostavo, ampak ivite samo svoj nas. o v l'°dpornemo dru-- u za srluhonemo mlad ;,o Ljubljana, Za-•ška ce*ta, ki bo rade volje poslalo koga > vas o'lno.^r.o prevzelo stroške za po-.'jko. — Iz »Službenega list«,«. »Službeni lisi »r. banske uprave dravske banovine« št L. z dne 15 t. m. objavlja dopolnitev pra : ika o knjžcnju, upravljanju in trošenju ohodkev iz sklada za izdelavo vstopnic taift taksnih obrazcev in za nočno tak o revizijo, dopolnitev odstavka 5. člen. • pravil o fari. dopolnitev odločbe gled» ^stave deviznega odbora, vzorni pravilnih poslovanju obč nskih hranilnic, poročile jlilnes^a odbora za dravsko banovine ddu Volitve senatorjev in razne objave i:-Službenih novin«. — Tobaka je Mlo letos pndelanega * naši državi 20«/« več kakor lani. Letos so ridelovald tobaka lahko zadovoljni, ne le iato. ker je bilo pridelka skoraj četrtino več kakor lani temveč tudi zaradi tega-ker je tobak približno 30°/«, dražji kakor ani. Posebne komis je bodo začele odkupovati tobak 25. t. m. v Hercegovini. Črni srori in Dalmaciji. Po cenitvah strokovnjakov je bilo letos pridelanega 15.5 milijone, kg tobaka. Lani so pr delovalci prodali tona k povprečno po 15 din kg, med tem k<~ Ta bodo letos po 20 <^ln. Pridelovalci bod -»rejeli približno 300 do 400 milijonov din. — Vreme. Vremenska napoved pravi j a bo večinoma oblačno in spremenljivo 9reme. Včeraj je nekoliko deževalo v Spi:t a Kum horu Najv šja temperatura je zrni 'ala v Kum bom 18, v Dubrovniku 17, plitu f6, na Visu 14. na Rabu 12, v Sa-sjevu 10, v Ljubljani 9.1, v Beogradu Zagrebu 8, v Mariboru 6.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1. temperatura je -^nnSala 6.0. — Ukraden avtomobil. V ponedeljek po noči ie bil ukraden iz garaže posestnika gostilničarja in trgovca Ferdinanda Vode-ta v KapVii vasi pri Komendi osebni avti znamke >Opel«. lTkradeni avto je še skoro nov spodaj črne barve, po sredi ima rdeč pas. streho pa ima belo. Sedeže i m« tapecirane z rdečini usnjem in je vreden nad 25.000 din. V ukradenem avtomobilu je bil tudi fotoaparat znamke *Rollelkord« ter nekaj slik. škod .. ki jo je tat prizadejal Vodetu znaša nad 28.000 Din. Temperamentna ia filma »Čajkovski« nepozabna Matrika Ko k k v veselem glasbenem šlagerju KARUSSELL ki bo vsakomur prijetno razvedrilo. Zato skroljo tudi Ocorg Al.vander ln Pa>ul Henkels. KINO MATICA, tel. »1-24. — Ob 16., 19. in 21. uri kaj parov še neizgotovljenih čevljev Tem«' Ima nad 2300 din škode. — Morskega p**a *<> ujeli. Ribiči iz Ro-goznice v Dalmaciji so ujeli v torek daleč na morju 2.10 m dolgega in 120 kg težkega morskega pra. Zagrzel se je bil v ribiško ladjico, tako da se mu je »n zob slornil Ta čas so ga ribiči pobili. Privlekli so ga v Šibenik, od koder ga odpeljejo v Zagreb. — primanjkljaj \ blagajni si*a>>ke reM-tie gimnazije. Posebna komisija banske uprave iz Zagreba je pregledala v Sisku >oslovanje ravnateljstva realne gimnaziji V blagajni je našla nad 100.000 din pn--nanjkljaja. Ni še znano ali gre za pone- ^rbo ali za posledico slabe administracije. — Tudi po deželi kradejo KoIesa, Izpred neke brivnice na Jezici je bilo v torek odpeljano 300 din vredno kolo. znamke Sprinter« Ludviku Polšetu te Male vasi. Na banovinsk. cesti med Miklerji in Bistrico v kočevskem okraju Js nekdo odpeljal 1200 din vredno kolo. znamke NSU, Avgustu Nicku iz Srednje Bukove gore. Več koles je bilo zadnje čase ukradenih tudi v št. Vidu in pa v vaseh pod šmarno goro. kjer iščejo orožniki tudi doslej še tajno mehanično delavnico k: služi za predelo-valnico ukradenih koles. — Okraden na poti v Turčijo. Te dni sta bili ukradeni bivšemu veleposestniku Ah-metu Zulfikpašiču iz Južne Srbije na vožnji iz Beograda do Niša dve vložni knjižici z vlogama po 106.000 in 105.000 din. Zul-fikpašie se je vračal iz Beograda, kjer je imel nekaj opravkov proti Skoplju, odkoder je nameraval odpotovati naprej v Turčijo. Na podlagi preiskave zasledujejo kot latu nekega mlajšega moškega, ki je pobegnil nazaj proti Beogradu in dalje proti Hrvatski, ni pa tudi izključeno, da se je zatekel kam v Slovenijo. Iz I.inhifane —lj 150.000 din za Akademijo znanosti tn umetnosti. Včeraj smo poročali, da je v Ljubljani umrl vpokojeni prokurist Kranjske industrijske družbe Josip Vilfan; pogreb bo danes popoldne izpred mrtvašnice zavetišča sv Jožefa. Da je bil Vilfan plemenit mož. je dokazal najlepše s tem, da je na smrtni postelji volil Akademiji znanosti in umetnosti 150.000 din. Meceni so pn nas zelo redki, zato zaslužijo volila našim kulturnim ustanovam še posebno priznanje pa tudi posnemanje. Vilfanovo Ime bo živelo zaradi lepega darila NOVOST! v soboto ob 10. nri dopoldne otvoritev z najnovejšimi pridobitvami za brezhibno hitro postrežbo gostov opremljene Express restavracije „Slon" V expressu bomo nudili cenjenim gostom odlično pripravljene zakuske in prvovrstne pijače. — Nesreča ne počiva. Posestnik Ludvik Fer kulja iz Vidma pri Dobre pol jah se je nameraval včeraj odpeljati z vozom \ sosedno vas. Konji pa so se mu na cest; naenkrat splazili. Ferkulj je skušal konje zadržati, nenadoma pa je popustil vajeti ir omahnil. Padel je pod voz, kjer je obleža s nudimi zunanjimi in notranjimi poškodbama. — V gozdu nad Verdom je včeraj podiral 45 letni delavec Pavel Ogrin bukve Podžagana bukev pa se je prezgodaj nag nila in pokopala Ogrina pod seboj. Ogrir ima zlomljeno desno nogo. — Iz Moravč so prepeljali v bolnico 421etno Terezo Pire, I ie padla in se poškodovala po životu. — Po 18 letih zvedel, da mo oče m imrl. I8ietni Vlado Terzič je šele seda; zvedel, da Ima živega očeta, o katerem e mislil, da mu je umrl kmalu po njegovem rojstvu. Vlado je prišel z materjo v Dubrovnik pred 18 leti, ko je bil star I mesece. Njegov oče je bil takrat kot do-orovoljec na solunski fronti in po vojn-ae je vrnil v Ameriko. Njegova žena Jf prišla v Dubrovnik obiskat starše. Tako so se pretrgale zveze med njo in nožem Pozneje je dobila >bvestilo, da ji je mož umrl. Ta vest je bila tudi uradno potrjena. Zdaj ae je pa izkazalo, da ni bila resnična. — Uplenjena čevljarska delavnica l Kozarjah. Oni dan ponoči je bilo vlomljeno v čevljarsko delavnico Franceta Tomea v Kozarjah pri Ljubljani Vomi'ei so bfH najbrž cigani, ki so se že nekaj din potepali po vasi in tudi ponoči oprezovaU okrog hiš. Tomcu so odnesli zalogo podplatov, veliko črnega beks-usnja, vec parov izgo-tovljenih ženskih in moških čevljev ter ne- —lj Ljubljanska filharmonija bo izvajala p. a jutrišnjem simfoničnem koncertu ob 20. v Unionu Rahmaninov koncert za klavir in orkester v c-molu, Lajovčev >Capricev n čajkovskega VX simfonijo »Patetično* Kot solist nastopi klavirski virtuoz Antoi1 Prost, prof. dunajske glasbene akademije Klavirski part v »Gapnce« izvaja dr. Da lilo švara. Koncert dirigira D. M. Sijane c lirigent orkestra ljubljanske radlofonskf ■ >ostaje Skrbno sestavljen in odlično uvež-•jan slovanski spored izvajajo siovens k umetniki, kar daje koncertu v razvoju jublj. filharmonije manifest anten znača; n posebe pomen. Vljudno prosimo cenje-občlnstvo, da pride pravočasno h kon certu. ker zamudniki motijo tako poslu-kak iz^aj-ilce. —lj Prijateljem psov dela veliko preglavico prepoved, da njih ljubljenci ne smejo skakati in divjati po mestnih nasadih in gozdovih. Mestni lovski :n gozdni čuvaji imajo namreč pravico ubiti vsakega psa, ki v kompleksu šišenskega vrha, Rožnika, Tivolija in Gradu pohaja to preganja divjačino, prav tako so lovskim in gozdnim čuvajem Izročene na milost in nemilost tudi vse mačke več kot 200 m od najbližje hiše. Pse je dovoljeno vodfttl samo po potih; lastniki jih lahko vodijo po javnih potih privezane ali ne, vendar tako. da jim ne uhajajo s pota ln ne pode divjačine in ptičev. Ce pes uide svojemu gospodarji s pota, ne da bi preganjal divjačino, je lastnik psa sicer kazniv, vendar pa čuvaj ne sme ubiti takega psa. Po tivolskih nasadih je pa dovoljeno vodic pse samo na vrvici! Kdor se pregreši pro- ti tem predpisom, mu preti giooa od 30 do 300 din ali pa celo zapor od 1 do 10 dni. Tako namreč zahteva zakon o lovu, a naš narodni park je £e mnogo bolj zavarovan, ker vanj nikakor ne smejo nćtl lovci niti drugi pieganjalci živalstva, ki naj se na tem zaščitnem ozemlju razmnoži :n ž! /i popolnorna svobodno. Pravi lovci so itak sami veliki prijatelji prirooe in sami skrbe za varstvo živalstva hkrati z dobro dresuro svojih ubogljivih pao- Dobro urv sirani psi torej niso v tivolskih in grajskih gozdovLn v prav nobeni nevarnosti, neubogljivih in podivjanih ščenet pa nič škoda ni. — To nam sporoča mestno poglavarstvo. —lj V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni. —lj Predavanje o osvoboditvi Prekmur-ja. Kakor smo že javili, bo v petek 17. t. m. ob 20. predaval g. prof. Vilko Novak o osvoboditvi P rek m u rja tn narodnostnem razvoju v luči maozarskih statistik. Predavatelj bo pokazal pri tem tudi posamezne zanimive slike iz tega predela naše ožje domovine, ki je najmanje poznan širši javnosti. Predavanje bo v dvorani Društva inženjerjev v Kazini na Kongresnem trgu v II nadstropju. Vstopnine ni. Vabimo vse člane CM podružnic in .Iru-glh narodnoobrambnih društev. — V xl-stvo CMD. —lj Deputacija Združenja železniških uradnikov je bila sprejeta pri banu dravske banovine, kateremu je izročila spomenico o zvišanju prejemkov zaradi naraščajoče draginje. G. ban je deputaciji obljubil, da bo podpiral upravičene težnje železniških uslužbencev. —lj Kolo jugosloven^kih sester v Ljubljani sprejema prošnje za božično obdaritev izključno do 20. t. m. Prošnje, ki ne bodo vložene do tega roka, se ne bodo upoštevale. 558—n —lj V Šentjakobskem gledališču bo v soboto 18 in nedeljo 19. t. m. ob 20.15 ponovitev Bučarjeve igre s petjem in godbo -Kurent:. Lepa godba, lepo petje, zdrav kmečki humor dobre kreacije sckJelujočih zadovolji? jo gledalce v polni meri. Pevske točke i; iajo: Vidiceva, Bernot, Drasler, Eržen h. >asc. Za smeh pa skrbijo: priljubljen., omika Lavrič kot mežnar Nace in Moser kot K v sov oče ter Grgurevička kot košarica Mo. Polna dvorana je bila polna smeha nej i sah dosedanjih uprizoritvah. Kupite sapnice že v oredprodaj^ —lj Dolgi prs;! povsod. Te dni je bilo vlomljeno v g . .Ino Fon na Tvrševi cesti. Tat je odnesel več steklenic žganja in vina, nekaj konserv sardin in podstavek s pecivom tako, da je napravil za 560 cin škode. Iz barake v gramozni jami ob Vodnikovi cesti je nekdo odnesel Francetu Pa-noletu kratko sivo zimsko sukno in temno modro odejo. Ivanu Ogrizku je bila ukradena lahka zimska suknja, v kateri jo imel rokavice in listine v skupni vrednosti nad 1500 din. — Antonu Deklevi je tat odnesel iz sobe črno zimsko suknjo s kkv tasto podlogo in baržunastim ovratnikom, vredno 800 din. Ivanki Sršenovi pa je tat odnesel črno kromirano dinamo svetilko, vredno 150 din. Zahvala Ljubljana. 16. novembra K organizaciji in uspehu letošnjega proti tuberkuloznega tedna je predvsem pripomoglo p. n. uradništvo banske uprave in sreekih načelstev. nadalje gg. adrav-naki, učiteljstvo, šolska mladina itd. Vsi ti so z največjo vnemo sodelovali v proti-tuberkuloznem tednu kot nadvse marljivi organizatorji, požrtvovalni predavatelji ln zbiratelji prostovoljnih prispevkov. Kolu-kor je Proti tuberkulozna zveza mogla doslej zaključiti svoje račune, je znaA^l iXr Kupiček za razno propagandno gradivo a paoetovoljnkni prispevki okroglo 86.000 dinarjev Računi dokončno sicer še niso zaključeni, ker Zvezi posamezne njene e*iinice še niso poslaJe svojih obračunov, vendar pa pričakujemo, da bo ta vsota za nekaj tisočakov še narasla. Podpisana zveza si šteje v prijetno dolžnost, da izreče tem potom v svojem in v imenu vseh boln kov, ki so spričo njihovega zdravstvenega stanja podpor potrebni, najpriarčnejšo zahvalo vsem uradnikom politične uprave, gg. zdi-avnikom, učiteljem, šolski mlfiiiini, skratka, vsakomur, ki je bodisi moramo al', gmotno količkaj pripomogel, da je protituberkuloczii teden kakor prejšnja *eta tudi letos razmeroma dobro uspel. Protituberkulozna Zveza prav tako prosi in pričakuje, da ji bodo vsi uradni in privatni činitelji stali tudi v bodoče zveeto ob strani. Ponovno: vseim in vsakemu najiakretiejea zahvala! Protituberkulozna. zv< MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeaeda Din 1-—, davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba prilozi u znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo. Beseda 50 pat lave* posebej Najmanjši znesek Din Da je ZAJLRAJSKOVA otomana naj boljša dokazujejo ostali tapetnlkl ln to celo stare firme, ki našo e t o sa a a e pridno kopirajo Kupite si jo tudi VI, stane samo din 360— pri tapetništvu Egon Zakrajsek, Ljub*lana, Miklošičeva 34, tel. 48-70. Male oglase za »Slov. Narod« sprejema sprava de 0l are d« STAnOVAMA ■ X» 2, S Is 4 _....._ — _ ......- se takoj oddajo. Lahko poznej ' Pojasnila Clber, Cojzova cesta. i " 3211 SLUŽBE Beseda 00 par. davek posebe). Najmanisi znesek 8.— Din PRODAJALEC dobro lzvežban v mešani stroki, samostojen, agi len, vojaščine prost, dobi mesto. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe s točnimi navedbami dosedanjega službovanja na tvrdko: Ivan Rojnik, Slovenjgradec. 3206 KUPIM Beaeds 90 par. davek posebej). Najmanisi znesek 8.— Dtn BUKOVA DRVA sveta, kupujemo za mesece januar, februar ln marec po kub. metrih, vsako količino ln plačamo v gotovini. Ponudbe s *^»f fc*A cene na Ezport L Me-strovič. Zagreb, Jelačičev trg 18, telefon st. 23-612. 3205 PRODAM Beaeds 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MED AKNI Ljubljana. Židovska ul. 6. 48.T. ŠTAJERSKA JABOLKA (vosčenke) ugodno prodam takoj. Trgovina Martin, Tvrieva c 17. 1212 MALI OGLASI si Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, e-trtek. 16. novembra IMS. Stav. 2^1 K reorganizaciji našega zimskega sporta Kaj pravi k pobudi GZSP in sklepom jeseni ike konference JZSS in kaj odgovarjajo na to voditelji gorenjskega smučarstva Ljubljana, 16. novembra V ponedeljek 6. t. m. smo priobčili poročilo o važni konferenci, ki je bila sklicana na pobudo GZSP na Je senicah in na kateri so se delegati vseh navzočih klubov izrekli za ustanovitev slovenske smučarske zveze To poročilo je vzbudilo v naši športni javnosti razumljivo pozornost. JZSS je reagiral na pokret gorenjskih smučarjev takole: V zadnjem času so prinesli nekateri naši dnevniki Članke, ki so izzveneli v napade na JZSS. Z ene strani so se oglasili funkcionarji potfsaveza na Jesenicah, z druge strani predsednik beograjskega podsaveza. Očitki so se glasili na pasivnost saveza pri reorganizaciji smuškega sporta v državi in na zapostavljanj« Gorenjcev in smučarjev iz področja beograjskega podsaveza. V informacijo javnosti je sklenil upravni odbor na svoji redni plenarni seji kratkn reagirati na te očitke. Na predlog zagrebškega podsaveza v oktobru sklicana izredna plenarna seja Saveza je skenila reorganizacijo zimsko športnega saveza v taki obliki, da priprave za sezono ne bodo trpele ter pooblastila zagrebški podsavez. da mu predloži osnutek pravil nacionalnih in vrhovnega saveza v proučitev. Savez bo izvedel potrebne priprave pospešeno, vendar le vzporedno s potrebnimi deli za zimskosportno sezono. Predlog je bil soglasno sprejet in sta zanj glasovala tudi oba delegata Gorenjske pod-zveze gg. Vovk in Cinkovec. Smatramo dalje, da baš naši javnosti ni potrebno pojasnjevati očitka o zapostavljanju gorenjskih smučarjev, ki so v ugodnem položaju, da dosežejo ob najpovoljnejših snežnih prilikah največje športne uspehe in so vsled tega deležni tudi primernega podpiranja. Beograjski podsavez je porabil priliko reorganizacije kakor sledi iz časopisnih vesti, da je šel mimo Saveza in hoče ustanoviti svoj Savez, ki bi bil izven vrst vrhovnega državnega saveza. Bil je edini izmed vseh podsavezov v Beogradu, ki je smatral za potrebno, da prehiti hrvatske organizatorje in da se postavi izven državnega saveza. Vodja tega pokreta, današnji predsednik podsaveza g. Limić, je še maja meseca letos na savezni redni glavni skupščini podal Izjavo, da je bil v marsičem napačno informiran, da priznava zasluge In uspešnost saveznega dela in samo želi, da bi Savez v bodoče še bolj podpiral smuški sport na njegovem področju. V čem se je moglo potem v poletnih mesecih razmerje med Savezom in Beograjskim podsavezom toliko poslabšati, da javno po časopisih napoveduje izstop iz Saveza, je nam neum-Ijivo. Neumljlvo pa nam jc tudi, kako naj podsavez, ki je organ Saveza, iz Saveza izstopi, ko morejo izstopiti iz članstva samo člani, a to so poedini klubi. Do danes pa ni prijavil svojega izstopa iz Saveza še noben klub. Nasprotno se je oglasil Sarajevski podsavez Savezu in ostro obsodil napade na Savez ter rušenje harmonije in skladnosti v enem izmed najbolj stvarno delujočem savezu v naši državi. V ostalem opravlja Savez svoje redne posle, četudi so septembrske razmere in delni vpoklici malo zavlekli delo. Savez samo želi. da bi v enaki meri izpolnili svoje dolžnosti do sezone predvsem tisti podsavez!. ki so smatrali, da za zimske športnike tik pred sezono ne more biti važnejšega dela. kot porazgubiti se v snovanju in kovanju paragrafov in raznih sistemov organizacij, namesto da posvetijo vso skrb sportu in športnemu delu. Ali bodo gorenjski smučarji zadovoljni s stališčem njihove pod-zveze, ki je Savezu sporočila, »da je do ustanovitve Slovenske smučarske zveze ostalo delo brezsmiselno«, je veliko vprašanje. Organizacije so tu za sport in ne sport za organizacije in to bi morala biti smernica za dele v vseh naših društvih in podzvezah. Voditelji gorenjskega smučarstva nam pa pošiljajo na odgovor JZSS naslednje pojasnilo, ki naj velja za zadnjo besedo gorenjskih smučarjev. Kljub vsemu, kar smo čitali zadnje dni v dnevnem časopisju, smo se na Gorenjskem trdno odločili, da izvedemo reorganizacijo zimskega sporta po svoje na osnovi dolgoletnih izkušenj. Ako so organizacije tu za sport ali obratno, ni to najvažnejše, pač pa je važno, da se reši vprašanje zimskega sporta na Gorenjskem in v naši banovini sploh. To pa po temeljitem preudarku ne zadnjih dni, pač pa po skušnjah vseh dolgih let. Ni naš namen siliti v ospredje in sedeti za zeleno mizo saveza na Jesenicah, ni naš namen imeti nadoblast nad zimskimi športniki. Mi hočemo samo, da bomo o gorenjskih smučarskih zadevah odločevali Gorenjci. Priznavamo, da smo »Gorenjci« zaljub- .jeni v našo Gorenjsko. Pri nas smo zgra-iili močne smučarske organizacije, ki so v jugoslovenskem s mu carstvu dosegle velike uspehe. Ugotovitve JZSS v nedeljskem časopisju pa kažejo pravo sliko sporta v Ljubljani, ko so razne organizacije na Pokljuki in v Planici radi sporta, ali bolje re-^vno sport radi njih. Gorenjci ne delamo na reorganizaciji zimskoga sporta zaradi lokalnega patriotizma ali klubaštva. Mi nočemo biti več 7r ostavljeni in biti za lestvo, po kateri naj bi plezali in hodili drugi. Dobro se za-\ c ::anvo. kaj hočemo in kaj je Đa8 cilj. Pri vsem tem pa ni naš namen rušiti onega dela v zimskem sportu, ki je koristil skupnosti. Okrog vprašanja reorganizacije zimskega sporta na Gorenjskem in v ?ia9. ožji domovini se ne suče samo amb.coznost dveh ali treh posameznikov, temveč močna povezanost vseh gorenjskih klubov in društev skupno s tekmovalci v eno silno, prožno in delavne skupnost. V izogib napačnemu pojmovanju stališča delegatov GZSP na izredni seji JZSS, kot je bilo objavljeno v časopisju, ne odgovarja resnici to, da bi glasovala delegata GZSP za katerikoli predlog, ker o glasovanju sploh ni bilo govora. Odločeni smo, da se ne oz ramo ne na desno in ne na levo ter nas tudi nobena Časopisna polemika ne bo več pripravila do reagiranja, ker smo nepomirljivi na naši začetni poti do cija, katerega bomo dosegli tako ali tako. Z zaupanjem gledamo v bodočnost, vsaka odvrnitev od naših opravičenih predlogov in zahtev bo naletela na odločen odpor. Nočemo, da bi bili še v bodoče zapostavljeni Naša volja za dosego naš h pravic je neomajna. Obljube in razni izgovori si ne morejo v bodoče nikdar več pridobiti zaupanja in naklonjenosti gorenjskih klubov, društev, in tekmovalcev do Ljubljane. Ne odklanjamo skupnega dela, vendar mora bit: to usmerjeno po načelih enako- pravnosti in v duhu sodobnega sporta, ne pa da bi mi samo vlekli, drugI pa samo odloče\*ali Na vse ostale očitke ne bomo dajali odgovora, pač pa so vsi dokazi in preizkus-\ nje, ki govore proti sedanjemu delu gotovih funkcionarjev in s tem v zvezi organizacije same kot take, vsakomur, ki se zanima za, gorenjski zimski sport — na razpolago. Vsakomur lahko navedemo vzroke, ki nas silijo, da se enkrat za vselej otrese ni o teh nezdravih razmer v našem smučarstvu. Nikdar ni bil nas namen in tudi danes ni, delati krivico enemu kot drugemu. Naše delo je bilo vedno odkritosrčno in pošteno. Vedno amo stremili po skupnem delu in sožitju. Lojalno smo postopali napram vsakomur, ki je razumel nase težnje in težkoče. Pred nobeno nalogo nismo nikdar klonili in če se nam danes očita, da nismo na pravi poti, je naš odgovor -?asen m odkritosrčen, kakor je blo naše desetletno delo. >Hočemo tolko prostosti in da o naših smučarskih zadevah odločujemo sami!« V teh dnevih, ko se Gorenjci borimo za naše upravičene zahteve, moramo ugotoviti popolno složnost z odborom, ki mu je poverjena ta velika naloga ter ga zagotavljamo, da ga bomo pri njegovem delu podpirali na vsej črti in mu obljubljamo, da bomo v teh dnevih sledili samo njegovim navodilom. To pa vse dotlej, dokler Gorenjci ne bomo dosegli svojega cilja. Odklanjamo z vso odločnostjo vsakršno akcijo, ki bo naperjena proti interesom Gorenjske in ki ne bo odobrena od nas izvoljenega pripravljalnega odbora za reorganizacijo zimskega sporta na Gorenjskem m v naši banovini. Zapreke, ki se nam bodo pri našem delu stavile na pot, bomo z gorenjsko voljo odstranili oziroma premostili. Nihče nas ne more več odvrniti od naših zahtev in sklepov za dosego naših pravic. Film — moderno „sedmo orožje" Prvih pet vrst orožja so pehota, konjenica, topništvo, tehnične čete in letala, šesto pa radio Vojujoče se države so že spoznale, da jc film važno propagandno sredstvo in neke vrste orožje, ki utegne v mnogočem prispevati k zmagi. Moderna vojna se je tako obogatila za dve vrsti novega orožja. H klasičnim vrstam orožja, to je k infanteri-ji, kavaleriji, artiieriji, pionirjem m letalstvu se je pridružil šc radio, tako da čitamo že o pravcati radijski vojni v kratkem pa bomo čitali še o polnem razmahu »filmske« vojne. Film je najmodernejše sedmo orožje, ki bo soodločalo v dolgi vojni, v kateri gre za vzdržanje morale, saj je po izreku nekega vojskovodje zmagovalec tisti, ki vzdrži »četrt ure dlje«. Z največjim uspehom se že bije v sedanji vojni vojna v etru, v kater: ni utrjenih črt in trdnjav ter front. Do najbolj zakotne vasi seže radijski val, v slehernem kotičku na tem svetu, vsepovsod lahko okrepi vero v zmago ali izpodkoplje zaupanje ter zaseje nemir, nezadovoljstvo in revolte. Radijske granate danes niso nič manj učinkovite, kot so bile granate, ki so padale na sovražnika med svetovno vojno. Šesto moderno orožje sc je v celoti obneslo in uporabljajo ga vojujoče se države z največjo vnemo. Kaj naj se doseže s sedmim modernim orožjem, s filmom? V Franciji in v Angliji so spoznali, da jc skrajni čas, da se sedmo moderno orožje spravi na fronto, ki je dolga in obsežna fronta vseh mest in trgov, kjer imajo kinodvorane, doma in na tujem. V Parizu in v Londonu organizirajo produkcijo vojnih filmov, s katerimi bodo tisoče gledalcev' navduševali za vojne cilje, za zmago in jih vzpodbujali k žrtvam, odrekanju in vztrajanju v borbi-ter jim dopovedovali, da se bore za pravično stvar. * i > l v - - • .i i . - *. ■. ff .' U \ Poleg izrazitih propagananih filmov pa hočejo I Angleži m Francozi izdelati tudi serijo voj nih filmov, v katerih bo tendenca prikrita. Ni lahko izbrati primerne vsebine za take filme. V vojnem času gledajo ljudje filme z drugačnimi občutki kot v mirnem času. Upoštevati je treba vojno psihozo, misliti na ženo, ki ima moža na fronti, na mater, ki ji je padel sin. Obenem mora film vzpod buditi gledalce in jim utrditi vero v upravičenost začete borbe. Vojni film zahteva mnogo več takta in okusa kot film v mirnem času. Nebrzdano vesel film ni na mestu, pesimističen in dramatičen film tudi ne. LTpostevati jc treba tudi cenzurne odloke in vendar mora biti film propaganden film. V veliki anketi med francoskimi producenti so ugotovili, da vlada glede vsebine vojnih filmov zelo različno mnenje. Nekateri so za vesele filme, ki naj bodo hkra-tu duhoviti, sentimentalni, zlasti pa optimistični. Propaganda s filmom naj bo po mnenju nekaterih nevsiljiva, kakor dobra reklama ki učinkuje v podzavesti Večina pa je bila mnenja, da naj bodo vojni filmi taki, da bodo objektivni kritiki tudi v tujini rekli: Glej, Francozi in Angleži so v vojni in vendar spravljajo v promet kvalitetne filme! Obilen naraščaj v Hollywoodn Mlade zvezde vzhajajo na filmskem bori con tu Amerike. Komaj so se pojavile, že jih je publika naredila za »zvezde«, to je za igralke, katerih rme na letakih je bolj privlačno kot naslov in vsebina filma. Taka mlada zvezda je zlasti Ann Sheri-dan, slavna »oooomph girl« (izgovori uš-gerl). Kaj je »oooomph«? To je nova ameriška beseda za *sexapeal«, a za usodno in demonsko vrsto ženske lastnosti. 2enske s takimi demonskimi lastnostmi imenujejo v Ameriki tudi »vamps«, torej vampirske ženske Ann Sheridan igra glavno vlogo v filmu »In vse se je uresničilo«. Film bo v nekaj tednih v prometu. Mlada Brenda Marshall bo zvezda v filmu »Virgini* Citv«, to je velik film div- jega zapada, v katerem bo Brendin partner Errol Flin. V hollywoodakih ateljejih izdelujejo še vrsto filmov, v katerih bodo imeli glavne vloge doslej še nepriznani igralci in igralke, ki so kandidati za naslov zvezdnika oziroma zvezde, to so Brian Donlevv. Judv Garland, Mickev Roonev in Linda DarnelL Kariera Joane Crawfor-dove v dolarjih Ko je prodajala Joan Cra^iord slaščice v neki newyorški slaščičarni, je zaslužila 8 dolarjev na teden, ko je plesala v baletu v nekem majhnem gledališču na Broadwa-yu. je zaslužila 25 dolarjev na teden, ko je bila model fotografom za reklamne sl-'ke, je zaslužila 75 dolarjev na teden, ko je ple- sala charleston v nekem kabaretu, je zaslužila 80 dolarjev na teden, ko je bila prvič angažirana in je nastopila v filmu »Sallv, Irena in Marv«, je zaslužila 230 dolarjev na teden, ko je dobila glavno vlogo v filmu »Grand Hotel«, je zaslužila 300 dolarjev na teden, ko je igrala glavno vlogo v filmu »Na*e plešoče hčere«, je zaslužila 500 dolarjev na teden rn zdaj zasluži kot ena^med prvimi ho!ly\voodskimi zvezdami — 7000 dolarjev na teden. Meteorološke postaje na Atlantskem oceanu Iz Bostona poročajo, da proučujejo pomorske oblasti načrt meteorološke službe za zračni promet v severnem delu Atlantika neposredno na Atlantskem oceanu. To službo naj bi prevzelo brodovje ki se mudi v tem delu morja že več let, kjer mornarji razbijajo plavajoče ledene gore. Poveljnik tega brodovja z matičnim pristaniščem v Bostonu kapitan Edward Smith je izjavil o tem načrtu: Naše patrolne ladje in rn-itorni čolni plovejo neprestano po glavnih pomorskih poteh v severnem Atlantiku m iščejo velike bele plavajoče otoke. Uničujejo jih s topovskimi granatami ali z dinamitom. Ledene gore so ladjam zelo nevarne. Zdaj dobe naše Ladje tudi 180 balonskih sond, ki jih bodo spuščali v najvišje plasti stratosfere. Njihove fceležke bomo poročali vsem letališčem, odkoder letajo letala čez Atlantski ocean, tako da bodo piloti pred poleti obveščeni o vremenu na oceanu mnogo bolje, nego je bilo to doslej mogoče z meteoroloških postaj na celini. Mladi Lincoln v filmu V novem ameriškem filmu režiserja Johna Forda o mladosti Adama Lincolna. ki ga je izdelala družba 20 the Centurv Fox, polagajo v usta L in čolnu, ki igra tu v sijaj- ni maski Henry Forda nekatere klasične izreke, ki se pripisujejo ameriškemu državniku. Eden izmed njih se glasi: Advokat St A. Douglas čestita Lincolnu. ki se mu je kot zagovorniku posrečilo doseči opro- stitev obtožencev. Mladi Lincoln mu odgovarja: Hvala, saj ste vendar lahko pričakovali, da ne bom dovolil, da bi moje klijente obesili, preden so mi plačali eks-penzar. Nekoč je Lincoln vprašal sodnika sli je sitsai zgodbo o farmarju, ki je stopal z vilami na rami, ko se je zakadil vanj hud pes. Sodnik jc odgovoril, da te zgodbe ni slišal. Torej tudi niste slišali, da je farmar prebodeJ psa v veliko žalost in jezo svojega soseda, njegovega Lastnika, Zakaj ga niste udarih" z drugim koncem vil, je vprašal Lastnik psa. Farmar pa mu je odgovoril: Zakaj me pa tudi pes ni napadel z drugim koncem? — Lincoln ni bil posebno dober plesalec in ko je plesal z Mary Doddoto jo je prosil naj se spomni svetopisemskih besed, naj vaša desnica ne ve. kaj dela levica. Kadar plešete z menoj, bi bilo dobro, da bi se vaša desna noga ne zmenila za to, kaj dela leva. Iz Koprivnice — Tovarna »Drobnič* zaprta. Komaj dobro leto je minilo, odkar smo dobili na Velikem Kamnu tovarno za izdelovanje obešalnikov, katere lastnik je trgovec Veho-var Ivan iz Koprivnice. Tovarna je Imela zaposlenih 18 delavcev. Edini kupec za izdelke je bila Velika Britanija, odkoder so prihajala naravnost ogromna naročila, da jim podjetje ni moglo niti odhajati. Zato niso iskali kupca na domačem trgu. To pa je bilo usodno. Ker je radi vojne izvoz v Anglijo nemogoč, so Že prve dni septembra tovarno zaprli, delavce pa odpustili. Delavci, ki so bili po večini družinski očetje, so sedaj s svojimi družinami na cesti brez vsakega zaslužka. Od česa bodo živeli preko zime, ne ve nihče. Vsekakor bi bilo nujno, da se jih nekje zaposli. Ako se bodo začela dela na cesti Senovo- Veliki Kamen, bodo dobili lahko zaposlitev. Ce pa do teh del do pomladi ne bo prišlo, se mora preskrbeti tem brezposelnim kako drugo delo. — o novi občini, ki naj bi imela sed<-£ v Koprivnici, se veliko govori in piše. Za občino s sedežem v Koprivnici se potegujejo oni, ki bi od tega imeli razne koristi. Gotovo pa je, da je večina občanov v okolici Velikega Kamna, zato upravičeno zahtevajo občinski urad v svojo vas. Sicer naj pa nihče ne dela računa brez krčmarja. Dosedanji tajnik združene občine Podsreda naj v svojih Izjavah ne bo prenagel, da se tudi ljudje ne bodo prehitro odločili za novega poslovodjo nove občine. — Sadna ln vinska letina je bila letos zelo dobra. Sadje so ljudje v veliki večini uporabili za sadjevec, nekaj so ga pa tudi prodali. Vina je letos zelo veliko in tudi dobro je. Najboljše je obrodila vinska trta v Okrogu, kjer je tudi po kakovosti najboljše vino. Jasno pa je. da bomo imeli tudi veliko žganja, zlasti ^livovke. Ljudje se vesele lepe letine, a kaj ko ni kupca za noben pridelek. Za vino ponujajo dva do dva in pol dinarja, za suvovko deset din.T--jev, po sadjevcu pa sploh nihče ne vprašs. — Iz Nemci le %e vrača veliko naftih delavcev, ki so odšli tja na sezonsko delo aH pa »šverc« brez vseh potrebnih papirjev * y p v i M 4- Jt i M 4 % — Martinova nedelja je minila brez vsakoletnih pretepov. Prvič menda, da ni pel nož. Tudi v zidanicah ni bilo ob!ČP.in<*Era veselja. V zgodnjih večernih urah ni hllo slišati nobene pesmi. Ljudje razumejo rosne čase. . . Iz Novega mesta — Vandalizem v mestnem parku. Nase občinstvo se sedaj v pozni jeseni, Čez dan. ko so nastopili lepi solnčni dnevi prav rado zadržuje v mestnem parku, ki iz leta v leto postaja za občinstvo mikavnejšl. V parku so zasajena raznovrstna drevesca in posajene cvetlice, da je podoben botaničnemu vrtu. Za ta kras mesta lepo skrbita mestna občina in Tujsko prometno olepševalno društvo, ki tudi v gmotnem pogledu skrbita za urejevanje in negovanje parka. V četrtek ponoči pa se je v parku pojavil človek, ki se je z nožem spravil nad lepo rastoče srebrne smrekice in ostale sadike. To, brezvestno zločinsko delo, brezsrčnega Človeka, ki so mu k sreči na sledu, obsoja vsa naša javnost, ki želi, da zlikovec prejme za svoje pobalinsko delo primerno plačilo. — Zemlja ga Je zasula. Pri kopanju jame se je udrla plast zemlje na 48-l2tnega pos. Jakša Jožeta v Semiču in ga zasula. Jakša, ki je bil takoj do nesreči odkopan. je dobil po vsem telesu težke poškodbe. Zlomljeni ima obe nogi in desno roko. Poleg tega ima tudi pretresene možgane. Ponesrečeni Jakše je bil pripeljan v bolnico usmiljenih bratov. l>v Vladvka: 28 MOŽ, KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN On pa molči, molči že zato, ker čuti, kako bije v njeni krvi pogumna in neukrotljiva odločitev: dospeti na cilj za vsako ceno. Dobiti svojo igro. Noče razbiti tega krasnega občutka. Bila sta najmanj že dve uri na poti, pa nista iz-pregovorila niti besedice. Ta Čas so njuni živci otopeli in se pomirili Ta tema vendar ni tako grozna. Vsako šuštenje ni da bi moralo biti nevarno in vsaka nevarnost še ni da bi morala biti smrt. Utrudljivo in neumno je držati tako dolgo nepremično volan v rokah. Ena Havlova roka išče njeno dlan. Je mehka in topla. Iz nje diha zanesljivost. — Luisa, — zašepeta. Čuti njen radostni smehljaj, sluti ga iz njene dlani. Kar zazvone živci poplašni signal. Zvok — neznaten in majčken — zamaha s krili svarila. In njena dlan postane trda, napne se liki lok. V tistem loku izgine pojem mož in žena, izgine avto in izgine več desetstoletij. Ostanejo samo tri divje zveri — dve oprezni in čakajoči, — ena pa nekje zunaj, v neznani bližini prežeča s krempljem, iztegnjenim k udarcu, ki pomeni konec. * Vruboun, kajti on je bil to, je lezel za avtomobilom. Tu je bila hoja varna in lahka, Nikamor se ne more zaleteli. Lahko pride do vasi in polja. Zapustil je Klazarovo palačo z lahkoto pustolovskega srca. Bomo videli, kaj se bo še zgodilo. Ce se ne zgodi nič, bo vedno čas vrniti se k čuvanju hišice, ki more biti tako razveseljivo prazna. Ko je ugotovil, da je ob hodniku proti njemu plazeča se prikazen avto, je bil tako presenečen, da je pozabil zapreti usta. Potem je pa pustil neobrano stegno, vrgel ga je v torbo, previdno je zamašil steklenico vina in šele potem je krenil za avtomobilom. Ni mu mogel uiti s svojo polževo hitrostjo. Priplazil se je do njega in s občutljivimi konci prstov ga je jel otipavati Bila je limuzina. Vruboun se je plazil okrog nje in ugotovil, da so samo okenca spredaj odprta, najbrž zato, da bi mogel šofer prisluškovati. Vruboun je ostal pri okencu. Treba je bOo zvedeti, kdo sedi v avtomobilu. Toda nobenega glasu ni bilo iz njegovega trebuha. Samo motor je pel svojo pesem tako Uho, da se je zdel njegov ropot zdaj pa sdaj slušna fata morgana. Ves avto je delal s svojo molčečnostjo strahoten vtis. Toda Vruboun nI bil nikoli praznoveren. V avtomobilu so morali biti ljudje ta moralo je biti samo vprašanje časa zvedeti kaj več o njih. Louisa... Ta šepet je priletel liki metulj od znotraj. Vruboun se je hitro sklonil do okenca. Dotaknil se je z glavo stene avtomobila. Torej ženska. Ženska in moški. Imenitno, bolje nego bi si mogel želeti sam. Njega odpravim pri prvi priložnosti, ona pa mora biti moja. Tišina je bila kar nevarna, toda Vruboun je s izbuljenimi ocrni rezal temo. Zdelo se mu je, da jo vidi. Je kakor rdečkasto šolta lisa, ki dobiva zdaj pa zdaj jasnejše obrise, potem p* se zopet motna strne s temo. Kar oči so ga bolele. Grlo se mu je sušilo, bolečine je čutil v njem in roke so se mu tresle. Potem se je pa udaril s poveljem volje, kriknil je v svoji notranji besnosti. Mir, mir, opreznost. Zdaj, ko imaš že vse tik pred seboj, ohrani razsodnost in zdravo pamet. Ker je pa mislil, da je mogel udarec z glavo ob steno avtomobila zbuditi njuno pozornost, se je splazil počasi nazaj liki poparjen pes, glavo je povesil na prsi in se plazil naprej za avtomobilom, ne da bi se zmenil za okolico. Žilavo je predelal v svojih mislih način, kako ju bo zgrabil. Gotovo bosta nekje izstopila, saj nista mogla ostati večno v avtomobilu. To bo sijajno, imenitno... samo potrpeti je treba. Toda avto se je pomikal počasi naprej, kakor da je visoko vzvišen nad te n, da se plazi za njim krvava 24. Zli duh je strašil za hrbtom liki podlasica, lzseaa-vajoča življenje Is divje bežečega zajca. To je bila samo senca, neotipljiva nevarnost — toda njen mrtvaški dih se je čutil do korenin hrbtenice. BOo je čudno, Pot v avtomobilu je trajala že več ur. Sreča vala sta zvoke (navzlic temu, da so se bili ljudje v teh kratkih urah te™ mahoma priučili tišini), ki jih je bilo dokaj težko uvrstiti v lestvico nevarnosti, toda nikoli niso šli tako na živce kakor »daj. Morda zato, ker je bil zvok, ki ga je povzročil Vruboun s tem, da je zadel z željno prisluškujočo glavo v steno avtomobila, nekam drugačen. Pritajen, skrivnosten, zavijajoč se takoj v prestrašeno tišino plahe zavesti, ali pa zato, ker izžareva vsaka smrtna nevarnost neznane žarke, ki jih Človek s še neodkritim čutom meče na projekcijsko steno svoje opreznosti. Gotovo je, da sta se oba, Havel ln Louisa, skoraj istočasno zavedla, da si ju je izbral nekdo za plen. Pa tudi Vruboun je slutil, da so njegovi naklepi deloma izdani. Toda on ni nameraval popustiti v svojem sklepu. Ko je stopal zdaj povešene glave in zamišljen za avtomobilom, se je odločil za en sam cilj: da, — odkrižati se njega, najbolje bo ubiti ga. V avtomobilu je ženska... in pripadala bo meni. Vrubounove misli se nikoli niso odlikovale z genijalnost jo, bile so kratke, preproste, toda buldožje. Tako krepko se jih je oklepal s stisnjenimi zobmi, da jih ni mogel izpustiti. In to je bila njegova naj-sijajnejša lastnost, ki bi bila sama vredna enega življenja. Iz njegovih napadalnih naklepov se je iztegnila prožna kontaktna žica do avtomobila, napeta do skrajne možnosti. In zadostovalo je zadeti ob njo, da se je zaslišal visok ton, ki se je žare za val z neprijaznim roganjem in onemelo grozo v prestrašeno tišino, kar je pričalo, da se je položaj zaostril do ostrine noža. Ostati tako dolgo v bližini avtomobila, da se ustavi ln da zleze ta iz njega. Potem bo pa lažje ugotoviti njune kretnje, najti ju v temi. ugotoviti, kdo sta, in udariti z bodalom na pravo mesto. Urejuje Josip Zupančič /J Za »Narodno nakanio4' Fran Jaran // Za upravo in inssratni asi Bsta Oton Christoi // Vsi v Ljubljani