s zaveznikov Leto II - St. 179 ji ' " v |A * Informacijski dnevnik A. I. S. Cena 2 liri TRST, četrtek 17. januarja 1946 UREDNIŠTVO : VI« S. PeUi«o M • Telefon st 93854 ln 94148 OGLASI: Cena za milimeter vlame (širina ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni in pravni oglasi I* 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Societč per la Pubbllcitč in Italla, Trst, vla Silvio Pelllco it 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale I* 4). Rokopisov ne vračamo. Zanimanje za perzijsko vprašanje Načelni govori odposlancev Norvežan o fašistični SCORZI NA SLEDU Milan, 17. januarja Bivši tajnik fašistične stranke Carlo Scorza, ki se je po poročilih iz tujine zatekel v Argentino, je v resnici v Italiji. Njegov položaj je iz dneva v dan, od ure do ure bolj kritičen. Poveljnik raziskovalnega oddelka za zatiranje neofašističnih gibanj je pojasnil, da ima vodilno nit te zapletene zadeve. Zdi se, da so Scorzo — takozvanega knjižničarja Galla-rate — po izpustitvi na svobodo z avtomobilom prepeljali v neki kraj v bližini Vicenze, nato pa proti srednji Italiji. Oseba, ki ga je spremljala, je policiji znana. O njeni istovetnosti vlada razumljiv pridržek. Z današnjim dnem pričenja SIRN akcijo proti raznim neofašističnim gibanjem. Ko je policija uničila skupino «Calca-gno», je poudarila, da bo vse ostale skupine zaprla v najkrajšem času. Aretirali so že več oseb. V Firenzi je, kot domnevajo, središče neofašističnega gibanja. Zavezniki so zagotovili svojo pomoč in dobavo prevoznih sredstev ter bencina. ROMUNSKE VOLIVNE ODREDBE Bukarešta, 17. januarja Romunski pravosodni minister Lucretiu Patresceanu je‘ izjavil, da pripravljajo odlok, na podlagi katerega bodo pri prihodnjih narodnih volitvah prvič lahko volile žene in vojaki. Odlok predvideva sorazmerno zastopstvo in izločitev posrednih volitev članov senatne zbornice. Minister je dejal, da bodo imele vse stranke polno pravico, da zagotove zakonitost volitev, tujim opazovalcem pa Romunija ne bo priznala pravice nadzorstva pri volitvah. Lucretiu Patrascanu, romunski minister pravde, Je izjavil: »Opazovalci niso potrebni ter jim tudi ne bo dovoljeno prisostvovati volitvam. Dopisnikom in tujim predstavnikom v Bukarešti ob volitvah-bo na vse načine olajšana obveščevalna služba. Gornjo zahtevo sta stavili narodna kmetska in liberalna stranka. Ministrski predsednik Peter Groza in zunanji minister George Ta-tarescu sta v razgovorih izjavila, da ima vlada namen vestno izvajati sklepe moskovske konference, po katerih naj uvede jo demokratično . \re^m fašizem in trdno vzpostavi- in Poljak nevarnosti London, 17. januarja Včeraj je skupščina, nadaljevala z razpravo o poročilu pripravljalne komisije. Govori niso predstavljali prav za prav debate, marveč so posamezni odposlanci dajali izjave o stališču svojih drlac do organizacije Združenih narodov in do važnih vprašanj. Na ta način so posamezni zastopniki izrazili stališče, kakršnega bodo njihove države zavzele v podrobnih razpravah pred posa meznimi odbori in sveti. Skoraj vsi govorniki so posvečali večjo pozornost gospodarskemu in socialnemu svetu, kot pa varnostnemu. Pokazala se je jasna želja po delovanju za izboljšanje življenjskih pogojev vseh narodov, da se svet izogne socialnim in gospodarskim neredom, ki mnogokrat povzroče vojno. Glavni predmet razprav na skupščini navzočih odposlancev je perzijsko vprašanje in njega predložitev varnostnemu svetu. Včeraj so o zadnjem trenotku poizkušali za kulisami doseči rešitev aseroejd-lanskega vprašanja. Dopisniki javljajo, da je perzijsko zastopstvo dobilo iz Teherana navodila, da poroča Združenim narodom o položaju v Perziji. Točne vsebine navodil Se niso objavili, iker je možno, da se bodo začela diplomatska pogajanja, preden bo storjen ta korak. Predlog bodo predložili bodisi glavni skupščini ali pa varnostnemu svetu. Norveški zunanji minister Lie je izjavil, da tisti, ki resno želijo ohraniti mir, ne bi smeli skušati razdeliti svet na posamezne bloke. Odposlanec je dejal: «Jasno je, da Imajo velesile v tem pogledu mnogo večjo odgovornost kot pa druge države. Vendar morajo' tudi mali narodi odločilno sodelovati pri u-trditvi miru. Norveška upa, da bodo v kratkem sprejeli pod okrilje organizacije Združenih narodov ie preostale severne narode.» Pred tem so zastopniki latinske Amerike, San Salvadorja, Gvatemale, Hondurasa, Nikarague, Paname in Ekvadorja zagotovili podporo svojih držav organizaciji Združenih narodov. Izjalovitev sovjetsko - perzijskih pogajanj Teheran, 17. januarja Ministrski predsednik Ibrahim Haklml Je v perzijskem parlamentu sporočil, da so se neposrennl razgovori s Sovjeti o vprašanju vstaje v Aserbejdžanu pokazali kot nekoristni in da Je pripravljen podati ostavko. Hakiml Je izjavil, da Je iranska vlada odklonila predlog, ki sta ga za ustanoviev komisije Ueh držav za rešitev vprašanja Aser-bejdžana ustno podali Velika Britanija ln Združene države. Perzijski ministrski predsednik Ibrahim Haklml, ki Je v perzijskem parlamentu Izjavil, da Je pripravljen takoj odstopiti, če bi to zahtevala skupščina, bo verjetno te dni podal šahu ostavka Neodvisnost Transjordmlje London, 17. januarja »Reuterjev* politični dopisnik piše, da bodo napravili prve korake za priznanje neodvisnosti Trans-Jordanije najbrž.e proti koncu tega meseca. V torek zvečer so javili, da pričakujejo v Londonu transjordanske-ga emira Abdulaha. Razpravljal bo z britansko vlado. O neodvisnosti Transjordanije bodo odločili po sestanku sveta or. ganizacije Združenih narodov za zaupno upravo. IZ JUGOSLAVIJE Ljudsko sodišče za srednjo Dalmacijo je obsodilo na devet let prisilnega dela dr. Ante Kovačiči, ki je bil obtožen sodelovanja s sovražnikom. Dr. Kovačič je bil svetovalec pokojnega jugoslovanskega kralja Aleksandra. Po zasedbi Jugoslavije je Kovačič pričel organizirati Čet nične oddelke v Dalmaciji in je ponovno oblikoval generala Dražo Mihajloviča na Ravni gori v Srbiji, kjer je b'!o vrhovno poveljstvo Jugoslovanske armade v domovini pod 'vodstvom Draže Mihailoviča. Poroča! je o četnlskem delovanju v Dalmaciji in je dobival pri Mlhajloviču navodila za ustanavljanje čotničkih oddelkov v Dalmaciji. V Dubrovniku je krajevno ljudsko sodlSče obsodilo na smrt z ustrelitvijo tri člane tajne usta-ške teroristične organizacije, in druge obtožence na' različne kazni od 5 do 20 let prisilnega dela. V Beograd Je prispel Aleksander Caljetos, novi grški poslanik v spremstvu tajnika poslaništva De-metrlus-a Cagrlt-a. Novega poslanika je sprejel načslnlk protokola zunanjega ministrstva. Pred posebnim zborom vrhovnega 'sodišča Srbije je bila razprava proti Dimitriju Rističu, bivšemu ministru StojadlnovlČeve vlade, inž. Nikoli Kopallnu ter gospodinji Danici Jurišič, ki so verlžlli z čitom ln moka japonska pred volitvami Izpopolnitev Sldeharove vlade - Odkriti poizkus reorganizacije nacistične stranke - Položaj cesarja TOKIO, 17. januarja. — Po poročilu zavezniškega glavnega stana je general MacArthur pooblastil japonsko vlado, naj v poljubnem času po 15 marcu razpiSe splošne volitve. MacArthur-jeva navodila nalagajo japonski vladi, da pripravi votivne zakone in da oskrbi tajnost glasovanja pri volitvah, na katerih si bodo Japonci izvolili člane novega parlamenta. Japonsko vlado pod predsedstvom Šidehare so pretekli teden izpopolnili s šestimi novimi ministri. Sprememba vlade je bila posledica odredbe generala MacArthur ja, ki jo je izdal 4. januarja. Ministrski predsednik šideharn je mislil spočetka odstopiti, na seji začasne vlade pa so ga pregovorili, da je ostal na svojem mestu. Odstopili so le nezaželeni ministri. Pet novih ministrov je prvič v .vladi. Potrditev ministrov se je zakesnila, ker MacArthnr ni takoj poslal odobritve. poročajo, da ■ Tito odnošajih i Italijo Washlngton, 17. januarja Po izjavi Jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, Je maršal Tito Izjavil, da skuša Italijanska vlada prisiliti Jugoslavijo do vzpostavitve rednih odnošajev z Italijo. Jugoslavijo skuša prikazati kot trmast narod, ki nasprotuje sodelovanju. Tito Je izjavil, da skuša Jugoslavija vzpostaviti odnošaje z Italijo, zahteva pa, da Italija prizna svoj »Imperialistični napad* na Jugoslavijo, Izgube, ki Jih Je povzročila Italijanska vojska in upravičenost Jugoslovanskih teritorialnih zahtev. Popoldansko zasedanj« Popoldne je poljski zastopntic prečim pozdravno poslanico poljskega narodnega svete. Zastopnik je poudaril, da je trajni mir mogoč le na podlagi naslednjih treh pogojev: .1. dokončno je treba iz- evobodo ln razplšeju svobodne volitve. Nobeden Izmed ministrov pa ni mogel povedati, kdaj bodo volitve razpisane. Po mnenju Tataresca bi se to lahko zgodilo Junija ali julija. Patrascanu je naznanil, da je ro-muska vlada zahtevala od kralja Mihaela, naj izpremenl smrtno kazen za 20 zločincev, ki so bili obsojenih zaradi grozodejstev, zagrešenih v Sovjetski zvezi, na dosmrtno Prisilno delo. Izjavil je, da so stavili to zahtevo s privoljenjem sovjetske vlade. Truman kongresu Washlngton, 17. Januarja Predsednik Truman Je sporočil, da bo poslal svojo letno poslanico o položaju v državi skupno s poročilom o proračunu Kongresu pri. hodnji ponedeljek. Norveška Priznala avstrijsko vlado New York, 17. Januarja Po poročilu londonske radijske postaje so v Oslu uradno objavili, da je norveška vlada priznala avstrijsko vlado. ti demolcrgcijo; 2. ustvariti sodelovanje med velesilami ter demokratični duh v mednarodnih odnošajih; 3. potreben je mednarodni program, ki bi izenačil stopnjo civilizacije in napredka vseh narodov in pospešil razvoj v nazadnjaških deželah. Nato so govorili predstavniki Argentine, Kolumbije in Mehike. Danes zjutraj je verjetno prispel v Londonu sovjetski zunanji poa-komlsar Višinski. Včeraj Je prispel angleški veleposlanik v Moskvi sir Archibald Clark Kerr. V teku zasedanja skupščine bo na razpolago za eventualna posvetovanja. Danes zjutraj je na zasedanju skupščine govoril minister Bevin. Predsednik Spaak je izjavil, da se bo jutri sestal varnostni svet. Sejo bo prenašal B.B.C. Varnostni svet bo na današnjem zasedanju razpravljal predvsem o postopku in programu bodočega dela. Predložil bo skupščini tudi predlog za imenovanje glavnega tajnika. Ko bo to važno mesto zasedeno, bo organizacijska zgradba ZN dovršena Pododbor, v katerem bodo raz- OSINHSIEN (Mandžurija), 17. januarja. — DonUnik «New 'Pork Timesa* poroča, da **odo j v zg0Jj0 j j kit j l republike čete generalih *an«k!J*“ st??»e v Sta to v imenu osrednje vlade zasedle mand ursko prestolnico /»ročilo dodaja, da je v torek ob deveti uri (po vzhodno-azijskem času) v smeri proti Mukdenu odpotoval prvi vlak s kitajskimi nacionalističnimi vojaki. Okvara na lokomotivi je prihod zakesnila. Kakor je znano, bodo stopa« kitajske čete v Miikden na podlagi sporazuma s Sovjeti, ki so s« obvezali, da bodo izpraznili mesto do 1. februarja. Poročil« dodaja, da bo 23. jamarja!2 Cangsuna sovjetska P Štirje kitajski bataljoni, ki štejejo štiri , Pravi: «Zasedba Mukdena ln“ “ k|JfJ*kl narod velikanski simbolični pomen. Japonci so spremenili Mukden v važno trgovsko, središče ter so ustanovili v njm obsežno moderno industrijo. Za Kitajce je prav tako važno dejstvo da bodo čete osrednje vlade stopile v srce Mandžurije, ki je bila pred *• 1931 le po Imenu pod oblastjo kitajske vlade*- Pred sporom Ea Mukden je vodil Mandžurijo maršal Cang Hsue Liang, ki je bil samodržec in so ga vezale na osrednjo Vlado dvomljive vezi. ELEONORA ROOSEVELT pravljali o predlogu za udeležbo mednarodne delavske zveze na zasedanju skupščine Združenih na-rodov, sestavljajo predsednik Spaak, novozelandski ministrski predsednik Fraser, francoski odposlanec Paul Boncour, ukrajinski delegat Dimitrij Manullski ter urugvajski ln britanski odposlanec Roberto Maceachan in Ncel Baker. V razgovorih po hodnikih so člCP-ni sovjetskega odposlanstva deli razumeti, da se strinjajo s preložitvijo volitev glavnega tajnika organizacije Združenih narodov na prihodnje zasedanje, ki bo aprila. Sovjeti se upirajo kandidaturam osebnosti kot sta n. pr. Eiscnhotver in Eden. Trdijo, da bi bita organizacija pod njihovim vplivom, Ce se ne bodo mogli odločiti na sedanjem zasedanju, bodo Sovjeti verjetno podprli imenovanje norveškega predstavnika Trggve Uefa, ki ga podpira tudi Francija. Kot je znano, je Sovjetska zveza Lieja predlagala za predsednika skupščine, pa je njen predlog propadel. Velika Britanija in Združene države podpirata kanadskega odposlanca Pcarsona. Na hodnikih skupščine mnogo govore tudi o morebitnih korakih španske republikanske vie.de v izgnanstvu, ki naj bi jih podvzela pri skupščini organizacije ZN. V španskih republikanskih krogih v Londonu trdijo, da republikanska vlada ne bo napravila nobenega koraka, če ne bo imela možnosti uspeha. Po pisanju ameriškega tiska bo špansko vprašanje v skladu s 24. členom listine Združenih narodov obravnaval varnostni svet zaradi domneve, da bi bila Francova vlada nevarna mednarodnemu miru. Izmed . članov varnostnega sveta štiri država ne vzdržujejo odnošajev s Francovo vlado: Sovjetska zveza. Kitajska, Poljska in Mehika. \ Tisk o skupščini eTimesn podčrtava v svojem 11-r.odnlku nevarnost, da bi razprave skupščine predolgo ostale pri splošnih razglabljanju in bi zaradi tega izostal uspeh. Se večja nevarnost pa se po mnenju lista pojavlja zaradi težnje nekaterih odposlancev, da .bi komaj nastali organizaciji takoj naprtili odgovornost za razpravljanje o najkočljivejših vprašanjih. Usoda organizacije ZN je v prvi vrsti odvisna od podpore in sodelovanja treh velesil. Stališče Sovjetske zveze bo odvisno od tega, kolikšen bo dejanski prispevek or. ganizacije ZN k sovjetski varnosti. PRED SODIŠČEM VSEGA SVETA Donitzovi nečloveški ukazi Tajna navodila n obešanje poveljnikov, ki b! oklevali v boju proti sovražniku - Raeder In ponarejeni podmornlikl dnevnik ZAPISKI NUroberg, 17. januarja Na torkovem zasedanju mednarodnega sodišča je obramba bivšega poveljnika nemškega podmor-niškega brodovja admirala Donltza predložila obrambne dokaze. Z listinami hočejo dokazati, da Je Donitz podmornicam ukazal, da morajo sovražnike ujeti in da sovražnih posadk ne smejo pustiti utoniti. Javni tožilec je dopustil ta dokaz, hotel pa Je slišati Izpoved po-ročnika korvete Karla Helnza Mohleja, bivšega podmorniškega poveljnika, ki Je izjavil: »Odkar so me ujeli, me imajo za avtorja teh ukazov (o potopitvi sovražnih posadk).* .Mohle Je priznal, da Je izvrševal te ukaze, trdil pa Je, da so prihajali od nadrejenila poveljstev. Dejal je, da so se mu zdeli zelo nečloveški, da pa Jih Je moral kot nadrejeni častnik razdeliti med ostale častnike-poveljnike. Pripravljal ]« napadalno vojno »V času, ko sem bil vrhovni poveljujoči častnik brodovja — Je nadaljeval MShle — ml ni le eden Izmed častnikov-poveljnlkov Izjavil, da ukaza ne more spraviti v sklad s svojo vestjo in da ga zaradi tega ne more izvršiti.* Tožilec Je nato predložil akt admirala Donltza z dne 17. novembra 1944, iz katerega Je razvidno, da Je parnik »Athenla* potopila nemška podmornica U 30. Britan- ski tožitelj polkovnik H. J. Phlll-more Donltza ni označil kot »navadnega mornarja*, marveč kot prvega med njimi, ki so za kulisami pripravljali napadalno vojno. Na nadaljevanju razprave se Je Izkazalo, da Je admiral Donitz v zadnjih mesecih vojne Izdal tajni ukaz, da Je treba vse nemške mornariške poveljnike, ki bi proti sovražniku oklevali, pobesiti,, tiste ki bi proti sovražniku pokazal: napadalno iniciativnost, pa povišati. V dokaz jš tožilec predložil naslednji ukaz: »Kdor ne bo nastopal z odločnostjo, Je podel Izdajalec, ki ga Je treba obesiti. Pri-oetl mu Je treba tablico z napisom: Obešenec Je izdajalec, ki je s svojo podlostjo pripomogel k smrti nemških žena in otrok, namesto da bi se branil, kot se spodobi možu*. Britanci so predložili tudi zaplenjene nacistične listine, iz katerih je razvidno, da Je naslednji obtoženec — admiral Raeder — Izjavil, da Je bilo leto 1941 idealno za napad na Veliko Britanijo. Do-god ki pa so prisilili nemško mornarico, da se Je vojne izognila, ker Je bila šele na začetku oboroževanja. Tožilec Je obtožil Raederja, ker Je skušal odvrniti od sebe odgovornost za potopitev britanske ladje «Athen!a», ki so Jo potopili leta 1939. Tožilec je opozoril sodišče, da Je bil poveljniški dnevnik pod- mornice U 30 ponarejen tako, da je bilo iz njega razvidno, kot bi bila podmornica ob času dejanja 300 km oddaljena od potopljene ladje. Raederja so tudi obtožili, da Je od vrhovnega nemškega poveljstva zahteval tri mesece pred časom, preden Je stopila Nemčija v vojno z Brazilom (1. 1942) pooblastilo, da lahko nenadno napade brazilske zračne in pomorske sile. Iz Raederjevega dnevnika iz leta 1040 je videti, da Je admiral priporočal, naj Nemčija zasede Sueški prekop, s čimer bi bila Turčija «v naših rokah*. S torkovo razpravo so obtoževanje Donltza in Raederja zaključili. Iz Jokohame poročajo, da so častniki ameriške tajne službe odkrili poizkus reorganizacije Japonske nacistične stranke. Aretirali so voditelja in druge člane organizacije. Objavljen Je bil odlok, ki se nanaša na vse čete pod MacArthur-Jevim poveljstvom ln v katerem so smernice, ki predvidevajo takojšnji odpust častnikov ln vojakov. Število obojih bodo znižali. Ameriški vojni minister Patter-son Je japonskim časnikarjem ob prilik! nedavnega obiska v Tokiu na vprašanje o odgovornosti Japonskega cesarja odgovoril, da njegova odgovornost v pogledu vojne ni tako velika, da bi mogU utemeljiti njegov odstop. O vprašanju cesarja razpravlja tudi nedavni »Timesov* uvodnik. Govori o mnenju, ki vlada v Združenih državah tn v Angliji, po katerem bi sedanja oblast japonskega cesarja predstavljala oviro začasnega vladnega ustroja. »Times* pravi, da so bili zavezniki upravičeni, da »o se za zagotovitev resnične Izvedbe predajnlh pogojev v veliki meri poslušni cesarske oblasti. Ko pa bodo Japonci Izpolnili vse točke predaje, bo treba položaj -japonskega cesarja ln vsega vladajočega razreda Japonske ponovno preučiti. V Potsdamu so mislili, da zadostuje, če cesarja rešijo militaristične reakcionarne klike, da bo lahko postal voditelj, kateremu bo narod sledil na poti mirnega napredka. Pozabili pa so, da Je bilo cesarstvo v sedanji obliki zaslon vladajočega razreda proti ljudski kritiki in sodbi. »Times* pravi, da je sedanji japonski vladni ustroj težko spremeniti, vendar pa ga je trebe spremeniti. če žele na Japonskem uvesti demokracijo. Socialist predlaga Angleško-francoska pogodba Zunanjepolitična razprava francoske ustavodajne skupščine * Komunist Bont graja ravnanje z NemCljo PARIZ. 17. Januarja. — V torek se Je začelo zasedanje rrancoske ustavodajne skupščine. General Charles De Oaulle se je v ta namen vrnil s svojega kratkega odmora v Abtlbesu, lz Londona pa Je z zasedanja skupščine Združenih narodov prispel za krajši čas v Pariz tudi francoski --zunanji minister Georges Bidault. V ponedeljek Je De Gaulle sklical vladno sejo, na kateri so razpravljali o vprašanju pomanjkanja živeža. Zvečer je vlada izdala odredbo, da morajo v vsej Franclji odpreti mesnice. Francoski mesarji namreč že dva tedna stavkajo. Vlada Je sprejela še več drugih sklepov, ki se tičejo vprašanja francosae prehrane. _ V torek se Je začela pred ustavo-daj no skupščino zunanjepolitična debata. Predvideli so, da bo trajala tri dni. Zvečer Je Imel De Gaulle po radiu pomemben govor, ki so ga prenašale vse radijske postaje. Razprava se Je začela popoldne. S te predpostavke bo Sovjetska zve. Razprava se je za e a za vrednotila vsak sklep skupščine Prvi je govoril glavni tajnik socia-Liberalni Manchester Guardian» “stične stranke Daniel Mayer, ki se piše, da bodo morali Združeni narodi verjetno voditi skupno politiko v najtežjih, toda v najbolj praktičnih vprašanjih. Nekateri, ki jih podpira -Sovjetska zveza, trdijo, da ima organizacija ZN namen kot vojaško protifašistično združenje zu zaščito sveta čuvati tega pred ponovnim fašističnim napadom s strani osnih držav. Danes je težko vzdržati takšno trditev. Nemčija in Japonska nista več dve nevarni državi, čeprav bi lahko nekoč postali. Nikakor tudi ni mogoče natančno opredeliti fašizma in demokracije tako, da bi vsi Združeni narodi mogli stopiti na pravilno stran črte, ki loči ta dva pojma. je zavzemal za tesnejše odnošaje z Veliko Britanijo in ostalimi evropskimi državami. Priporočil Je sklenitev anglo-francoske pogodbe ter pripomnil, da bi bilo v njej nesmiselno videti na gospodarskem področju orožje proti Združenim državam, na političnem pa proti Sovjetski zvezi. Mayer Je nato podčrtal zasluge britanskega imperija v tej vojni, kar je pri vseh poslancih razen pri komunističnih* vzbudilo veliko odobravanje. Mayer Je Izrazil upanje, da bo Franclja sklenila prijateljsko pogodbo tudi * Združenimi državami. Zahteval Je odstranitev Francove vlade. Za Mayerjem Je govoril komuni- stični poslanec Florlmond Bont, ki Je zahteval strožji postopek z Nemčijo, predvsem v pogledu Porurja. »Nemčija, Je dejal, Je Izgubila o-zemlje na vzhodu, kar Je prav. Zakaj pa bi morala še vedno razpolagati s Porurjem? Zakaj se vedno dvigajo glasovi proti predlogu za popravo nemške zahodne meje?* Bont Je Izrazil nezadovoljstvo nad ravnanjem z Nemčijo. Zaključil Je, da je edina otipljiva stvarnost na mednarodnem področju edinost med tremi velesilami. Na včerajšnjem zasedanju so o-bravnavall vprašanje združenih narodov. Nemčije, Španije, Italije, Sredozemlja ln Srednjega Vzhoda. Zunanjepolitična razprava se bo končala v četrtek zvečer z glasovanjem. Te dni se j« sestala tudi francoska ustavna komisija. Soglasno se je Izrekla za svobodo tiska, vesti ln vere. Komisija Je poudarila, da bo za te svoboščine jamčila ločitev cerkve od države. Ameriška zunanja politika Tiskovna konferenca Deana Acfiesona - Zavezniška zasedba laponske, Bolgarija In Romunija, Siam In odnolaji do Španije IVashington, 17. januarja. — Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Dean Achceon je na tiskovni konferenci razpravljal o zasedbi Japonske p« vojaških 'četah drugih narodov. Bela hiša — Je Izjavil Acheson — Je preteklo jesen sporočila, da bi z veseljem »prejela čete svojih večjih zaveznikov. Angleži so odgovorili, da preučujejo pošiljanje vojaških edenlc Commcnwealtha pod poveljstvom avstralskega generala Nordcliffa. Te vojaške edinice niso prispele In verjetno tudi ne bodo, ®ko ne prispejo v dveh alt treh mesecih. Kitajci so odgovorili, da bi želeli poslali čete, da pa tega ne morejo; Sovjetska zveza ni dala nobene izjave. Acheson je pristavil: »Obvestili smo vse zaveznike o tem, kaj mislijo v tem pogledu ostali*. Kar s« tiče razvoja v Bolgariji ln Romuniji v pogledu izvedbe pogojev, ki jih je vsebovalo moskovsko poročilo, je Acheson Izjavil, da vesti, ki prihajajo iz Bolgarije, ne kažejo v tem pogledu nobenega napredka. Kar »e tiče Romunije, je zavezniška komisija to državo obiskala. Zastopnika dveh strank sta vstopila v vlado. Romunske oblasti so dale zagotovilo, da bodo izvedle svobodne volitve, drugih podrobnosti pa ni. O položaju v Siamu, kakršen je po nedavni angleško-siamski pogodbi, je Acheson Izjavil, da je srečen, ker lahko ugotovi, da so se Izognili Izrednim teritorialnim zahtevam in da so odpravili razliko, kt jo predvideva siamski zakon v pogledu angleških držrvljsnov. O odgovoru zastopnikov treh velesil na francosko noto Je Acheson pripomnil, da upa. da ga bo sprejel od ameriškega zunanjega ministra Byrnesa. Prvotno besedilo Je prispelo lz Washingtona, verjetno pa je. da ga je ameriški zunanji minister nekoliko spremenil. Acheson Je poleg tega Izjavil, da v pogledu španskega vprašanja ni mogoče zabeležiti nobenega raa voja v posvetovanjih med SMruže-. nlmi d risa vami, Veliko Britanijo in Francijo. Acheson Je končno omenil, da ,e listina, ki se nanaša na angleško ameriško posojilo pripravljena, da jo pošljejo Kongresu In da ji bodo po vsej verjetnosti priložili poslanico predsednika Trumana. O Koreji je Acheson Izjavil, da so se sovjetski ln ameriški zastopniki že sestali. Acheson Je pristavil, da pomeni to velik napredek. DEAN ACHESON AMERIKA DOBAVLJA «Export-rmport Bank* Je odobrila Turčiji posojilo v znesku 3 milijone 60 tisoč dolarjev za nakup letalskega materiala v Združenih državah. Posojilo je bilo na razpolago že 11. septembra, a tedaj tega niso objavili. Osrednji odbor ustanove T7NRRA je odobril načrt za omejeno pomoč Madžarski. Odobritev Je sledila priporočilu zavezniške nadzorstvene komisije na Madžarskem. Načrt predvideva itiri milijone dolarjev. Zdmžene države bodo poslale ta mesec v Evropo en in pol milijona ton premoga. Arabska Palestina , Kairo, 17. januarja Kralj Ibn Sand ln kraJ| Faruk sta objavila izjavo, po kateri mora Palestina ostati arabska dežela. KOROŠKI SLOVENCI »Koroška kronika*, glasilo Britanske obveščevalne službe na Koroškem, je v zadnji številki objavila članek »Brez strahu v novo leto*, ki ga tu ponatiskujemo. Koroški Slovenci na trpljenju narodov niso Imeli najmanjšega deleža. Tudi Avstrija in ta dežela izpred nacistične dobe Jim dolgujeta marsikatero neizpoljnjeno obljubo, marsikatero neizpolnjeno obljubo, dejanje, ki naj bi pričevalo o pravičnosti. Noben udarec, nobena slaba beseda in nobena zlobna misel ni pozabljena. Zaradi tega tudi ni sprave med obema narodoma v deželi in je ne more biti, dokler ne bo zadnja krivica popravljena. tN. pr. uvedba slovenščine v urade). Toda prav tako Jasna kot ta ugotovitev je tudi nujnost, da se danes, ko se še dolgo ni umiril vihar strasti, ki jih je sprostil nacizem, še ne razpravlja na dolgo in široko o tem. Prišel bo čas, ko bo to postalo potrebno. Takrat bodo prišli na krizo vsi dokazi, *i jih noro.', hrani. V sedanji dobi, ko pod močnim varstvom velikih sil tudi v teh deželah nastajajo prvi obrisi demokratičnih oblik vladavine, ni strahu, da prav Slovenci ne bi mogli uveljaviti svojih pravic. Toda modrost nam veleva, da se to zgodi tedaj ln na tak način, kakor bo za narod res v trajno korist. Prvi pogoj za to pa je, da se »mire v nas tista čustva, ki jih je vzbudila divja vojna doba in ki bi mogla kvarno vplivati na našo razsodnost. Ko bodo najtežje rane, ki so nam bile zadane, zaceljene, tedaj bo prišel pravi trenotek za pojfolno rešitev vseh naših zadev in teženj. Toda kaj bo dotlej? Ali naj držimo roke v žepu in čakamo negibno IzSolJSanJa in sreče od zunaj? Nikakor ne! Spomnimo se le na to, kar Je postavil Gauleiter Rainer za program stranke svojim sodelavcem za leto 1943 v svojem božičnem nagovoru: naj v tem letu Izgine zadnja sled slovanstva iz Koroške! Ne mislimo, da se to naročilo ni dobesedno Izvajalo; tudi ne mislimo, da ni še danes na delu vrsta ljudi, ki to naročilo izpolnjuje. Komu v korist ali škodo. O tem je prezgodaj soditi. Toda zato je vseeno potrebno nekaj drugega. Da koroški Slovenci potem, ko smo to nevarnost spoznali tako Jasno, kakor smo jo občutili na svoji koži, tudi odgovorimo. Za novo leto 1946 mora postati naš neomajni program: Slovenska Koroška mora povsod, koder bivajo Slovenci, dobiti svoj neutajljivl in neizbrisni narodni slovenski pečat. Slovenski Jezik, slovenska pesem, elovenska beseda, slovenska molitev ln slovenski duh naj pridejo v nas ln po nas v vse javno življenje, v šolo, na ulico, v cerkev in urad, v radio ln na oder, povsod tam, kjer hočemo in kjer imamo pravico, da se počutimo kakor doma. Tudi pokopališč ne bomo pozabili, kakor jih ni pozabil nacistični bes v svojem divjanju. Zahtevali in vedno znova bomo zahtevali vse svoje pravice, ne le en del, in le na ta način bomo v tej prehodni dobi do končne ureditve našega položaja ustvarili tiste pogoje, ki bodo to ureditev olajšali ln ki bodo v korist obema narodoma. Sej je več kot jaano, da bomo koroški Slovenci tudi za vso bodočnost sosedje koroških Nemcev, (pa naj tudi tečejo državne meje tu ali tam). Kdo pa naj Izvede ta lepi ln obširni narodni program v novem letu? Kdo naj se tega loti, ko Je nasilni nacizem skoraj do kraja iztrebil vso domačo narodno Inteligenco, ko Je ponemčil šole, ko Je pregnal učitelJF ln duhovnike, ko Je uničil naše cvetoče denarne zavode ln ko niti našim grobovom ni prizanašal? Vsakdo se mora lotiti te naloge. Učcnt v večji meri kot prepresti, toda nihče naj ne trdi, da ni mogel nič narediti. Z vso ljubeznijo se je treba oprijeti vseh, tudi na j skromnejših začetkov našega obnovljenega narodnega življenja. Naj nas ne bega prebahata Sirokopoteznost različnih totalitarizmov, kt mnogi Se žive ln delujejo med nami. Od teh' za narod ni pričakovati koristi. Fra- vi uspeh, ki bo prinašal trajne sadove. bomo dosegli le s tihim, vztrajnim ln žilavim delom vsak na tistem mestu, kamor je poč postavljen. Nočemo precenjevati naših moči. Tudi nas ni treba biti prav nič sram slabocti, ki nas tu ln tam prevzema. Ljudje, ki so prišli iz taborišč, so morali tudi biti nekaj me. secev posebno umetno hranjeni ln negovani. Toda to. nemška mornarica bila dobro založena z vsem potrebnim. Podmornice bi lahko prizadejale zaveznikom še hude udarce, četudi so Jih precej zdesetkali. ( Neprijetno se človeka dojme mir in smrtna tišina, ki vlada med ruševinami. Celo galebi, ki krožijo nad vodo ali čepe na skalah, so nekam molčeči. Tu in tam naletite na skupino nemških delavcev. Toda tudi oni molče delajo, so vljudni, poslušni in ni na njih opaziti sledov onih nadutih in gospodovalnih ljudi, kot so še pred letom bili. Namen vsega dela Je uničiti vsako sled za nekdanjo nemško organizacijo. Trenotno Je na delu že ena veja nemške mornarice. To so čistilci min. Kajti Nemci so se obvezali, da bodo sami očistili nemške vode. Toda tudi pri temu delu Jih nadzirajo in jim poveljujejo britanski častniki. Disciplina Je zelo stroga. Angleški mornarji so na delu tudi v Helgolandu, Emdenu, Wil-helmshavenu, Cuxhavenu, Bruns-buttelu, Hamburgu, Syltu in Flens-burgu. Toda Kiel pomeni mnogo več kakor vsa ostala pristanišča. Skozi stoletja, mnogo pred tem, ko Je prišlo pod nemško oblast, Je bilo prijetno mesto in varno pristanišče. Nekoč je bivši nemški česar čital knjigo «Vpliv mogočne mornarice na zgodovino*, ki jo je napisal a-meriški mornariški častnik Alfred Thayer Mahan, strokovnjak in predhodnik modeme strategije. Na cesarja je knjiga naredila globok vtis in zavedel se Je, da potrebuje velika Nemčija veliko mornarico. Tega dne se je odločila useda Kiela, postal je zibelka in dom nemške pomorske sile. Za svojr nalogo Je imel najprimernejšo lego in kielski kanal Je omogočal, da so nemške voj. ne ladje lahko plule nemoteno iz Baltika v Severno morje. Globoka voda v zalivu Je omogočala varen pristanek največjih vojnih ladij. Tudi ime mesta Je staro. Verjetno prihaja od anglosaškega imena Klile, kar pomeni cvaren pristan*. Danes se obiskovalcu lahko to zdi grda ironija. Ce bi v bodočnosti Kiel postal «varen pristan*, bo to le za ladje za obalno plovbo in ladje baltiških ribičev. TRŽAŠKA KRONIKA IZ SLOVENIJE Smrtno obsodbo, ki so jo izrekli nad trgovcem Malavašičem Francem iz Vrhnike, so po zavrnitvi prošnje za pomilostitev dne 13. t. m. izvršili. V Slovenjgrsdou so imeli prvo razpravo o delitvi »emije, ki spada pod agrarno reformo. Na sestanku so delili zemljo Zavlerjevega veleposestva. Na razpravo j« prišlo 58 Interesentov, med katere so razdelili zemljo. Pri delitvi so predvsem upoštevali prosilčeve zasluge za osvobodilni boj. Neki ljubljanski dopisnik je poslal »Ljudski pravici* dopis, v k afere m pravi, da je ljubljansko prebivalstvo prulskega okraja med razpravljanjem o ustavi obtožilo šentjakobskega župnika dr. Ar-nejea, da je bil vso dobo okupacije odločen nasprotnik OF in da še zdaj zagovarja ljubljanskega škofa dr. Rožmana. Ker župnik zagovarja zločinca, Je sam zločinec, so sklenili zborovalci ter sestavili resolucijo, da bodo protlljudskega župnika postavili pred ljudski tort šče. Takoj po tem so Zborovalci odšli pred šentjakobsko župnišče, kjer so poklicali župnika, mu predložili ljudsko obtožbo ter ga odpeljali na poveljstvo Narodne milice in tako izločilMzdajalca iz svoje srede, zaključuje dopisnik »Ljudske pravice*. Posebni senat Vrhovnega sodišča v Ljubljani Je pod predsedstvom or. Heliodorja Modica zaradi prikrivanja blaga in opustitve prijave blaga obsodil Alojza Germa, trgovca iz Trbovelj na 20 let odvzema svobode s prisilnim delom in na 20 let odvzema državljanskih pravic; Draga Radeja, trgovca iz Trbovelj, na 10 > let odvzema svobode s prislinim de- (Nadaljevanje s prve strani) ie potrebe. Ce ne gre vse na en dan, pa bo šlo polagoma, toda šlo bo, če bomo vsi in brez strahu prijeli za delo. Tudi otrok in slabotni starček se da voditi za roko, dokler sam ne more hoditi. Za na« Slovence, ki na« Je nacistični režim tako strahotno prizadel, zato tudi ne bo sramota, če bomo sprejeli dobrohotno angleško pomoč. Ob letu pa bomo z zadovoljstvom gledali nazaj na/svojc letošnje u-spehe ter opazili, kako silno se nam bo dotlej že utrdil korak. Ne bomo več Jecljali kot otroci, temveč govorili kot zreli možje o vseh zadevah, ki bodo tedaj gibale naše javno življenje. lom ln na 10 let izgube državljanskih pravic; Ivana Levstka, veletrgovca z Rakeka, na smrt z ustrelitvijo ln na trajno Izgubo državljanskih pravic; Nano Lev-stkovo, ženo prejšnjega, na 8 let odvzema svobode • prisilnim delom ln na 8 let izgube državljanskih pravic ter Franca Oblaka, Levstkovega družabnika, na 15 let odvzema svobode a prisilnim delom ln na 15 let Izgube državljanskih pravic. Vae obtožence so obsodili tudi n_ zaplembo vsega premoženja. Levstkov branilec je prosil senat, naj obtožencu, katerega brat in sestra ata darovala kot partizana življenje za osvoboditev, poklonijo vsaj življenje. Javni 'v ž‘lec pa ga Je zavrnil, da bi se obtoženec vprav zaradi tega moral bolj zavedati dolžnosti do ljudstva. V sodbi so poudarili, da bi tudi Germ zaslužil smrtno kazen, a so upoštevali olajsllno okolnost, ker mu J« »ln kot partizan padel v bojih z okupatorjem. Ministrstvo NVS za flnanoe je izdalo odlok, s katerim preide Ljubljanska kreditna banka v likvidacijo. Zavodovega delegata ministrstva financ so ra zre'm dolžnosti. Likvidacijo bo Izvršil Denarni zavod Slovenije. Na koncertu v Ljubljani skladb češkega skladatelja Vltezslava Novaka, ki se je rodil pred 75 leti v Kamenici na C.eŠkem, je Imel glasbeni kritik dr. D. Cvetko uvodni govor, v katerem je orisal življenje, delo in pomen tega znamenitega .skladatelja. živinorejo v Sloveniji je vojna zelo hudo praadela. Največje pomanjkanje živine občutijo kraji, kjer so bili hujši boji in pa Izseljeniški kraji. Poživitev živinoreje aeto ovira tudi veliko pomanjkanje krme. Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja načrte, po katerih bo za najbolj prizadete kraje nabavilo najpotrebnejšo živino ln zadostne količine krme. Trenotno preučujejo vprašanje. kjer dobiti zadevne kredit-. Umrli »o: Franc Jerančič, vlakovodja; Franc Terhljan, služitelj finančne direkcije; dr. Franc Knavs, milijona r-lazatlat; Martin Amiek, upokojenec drž. železnic: Mervic-Batlč Frančiška, vdova zva-r.lčnika; Marija Bemik-Mlekuž, tena rac. Inšpektorja — vsi lz Ljubljane; Ivan Šušteršič, posestnik v Škofji Loki; Alojz Antolič, lesni trgovec v Celju in Matej Rihar, častni kanonik ln dekan v Kamniku. Seja občinskega sveta vprašanje ACEGATa, stanovanj ln goriva Na včerajšnji seji občinskega sveta, so po odobritvi zapisnika zadnje seje odklonili predlog za zakup zemljišča za kamnolom inženirjema Gastonu de Giacomu In Onofriu Tandoju. Glede povišanja tarif ACEGATa, ki ima mesečno 18 milijonov primanjkljaja, je odvetnik De Rosa vprašal o delu komisije za nadzorstvo nad cenami, ki Jo je pred kratkim ustanovila Zavezniška vojaška uprava. Dr. Rinaldlni pravi, da Je treba razjasniti položaj občinskega sveta do komisije za cone in prosi, naj bi predsednik občine o tem govoril z zavezniško vojaško upravo. Predsednik sveta, odvetnik Fortl, je po pripombi, da se funkcije komisije za cene razlikujejo od funkcij komisije pci ACEGATu, zahteval, naj svet poda •voj« pripombe; po kratki prekinitvi seje so sklenili, da bodo zahtevali od predsednike občine, naj nadzorstvo nad ACEGATom ponovno prevzame občina. Po odobritvi cenika za skladišče in hrambo motornih vozil, ki »o jih zaplenile vojaške oblast}, so prepustili personalni komisiji predlog za preučitev izrednih plačil za občinsko delavskd osebje, o dnevni odškodnini, o kateri govori ukaz ZVU št. 15, člen. IX, Pri slučajnostih so prebrali odgovor Seprala, ki pojasnjuje, zakAj je kak dan, tako n. pr. 31. decembra zmanjkal kruh. Seprftl prav!, da Je stvar odvisna od prehoda peke kruha iz mešane mok* k peki kruha lz bele moke in od živilskih kart, ki jih je več, kot je prebivalcev. Od 1. februarja dalje se bodo morali vsi meščani prenotiratl pri pekih; tako bo mogoče dokončno urediti razdeljevanje kruha. Profesor Sclolls je govoril o vprašanju stanovanj in podal predlog, v katecem pravi, da se je treba Izogibati prisilnih skupnih stanovanj; treba je določiti točno določene kriterije za primere, če se Je treba zateči k uvedbi prisilnih skupnih stanovanj; družinskim poglavarjem je treba dati možnost izbire oseb, katece bi bil voljan vzeti na stanovanje ter poučiti meščane o sklepih, ki Jih bodo sprejeli o tem. Odvetnik De Rosa je prosil končno • peedsednikj občine, naj posreduje pri Zavezniški vojaški upravi za deblokiran}« 80.000 stotov dry, ki so v skladišču v Trstu. Ta drva naj bi razdelili na karte. Okrepi Zavezniške vojaške uprave za brezposelne Podpolkovnik Spnuts razlaga zastopnikom sindikatov novo uredbo, ki bo v kratkem stopila v veljavo Včeraj je bilo objavljeno poročilo o novih ukrepih Zavezniške vojaške uprave v prid brezposelnim. Navadna podpora za bi-ezposelnost znaša 30 lh* m za vsakega otroka 5 lir. Tl ukrepi So že v veljavi. «Povojno brezposelnost*,so odpravili in Je ne bodo več obnovili. Poleg nje bodo Izplačevali posebno podporo tistim, ki so bili zaradi sedanjih okoliščin odpuščeni med 1. septembrom in Sl". decembrom 1945. Ta podpora bo znašala 80 lir dnevno. Kdor bo dobival t o podporo, ne bo irrjel pravice na podporo za brezposelnost, ki znaša 30 lir dnevno. Od 1. januarja tekočega leta bodo vsi odpusti ustavljeni, razen v kolikor ne bodo odrejeni kot kazen za disciplinske prekrške. Vsi delavci, katere so od tega dne odpustili, morajo biti sprejeti spet v službo. Ukaz, ki bo vseboval te določbe, se že pripravlja in ga bodo v kratkem objavili. Ta ukaz bo vseboval odločbe o 40 urnem delovnem tednu za nekatere In dustrije ter za večjo uporabo zavodov za strokovno Delovni čas za trgovine Združenje trgovcev na drobno sporoča, da je novi urnik za trgovine na drobno še na preučevanju pristojnih nadrejenih oblasti Zavezniške vojaške uprave, katerim je bil avoječasno predložen. Urnik ostane zato v veljavi v sedanji obliki z izrečnim opozorilom na prepoved uporabe električnega toka po 16.30 url. Tatvine podnevi In ponod — Pred nekaj dnevi so tatovi ponoči", izvršili .velik vlom v slaščičarni rta križišču via Franca in Berglo Laghi, katere lastnik Je Arrigo Pontini. Ko so vdrli zaveso, so. prišli v notranjost. Pred tem so še onemogočili svarilno napravo, ki bi imela opozoriti na prisotnost nepoklicanih gostov. “Drugo Jutro, ko je odprl trgovino, je lastnik ugotovil, da so nočni obiskovalci odnesli 15 steklenic likerja, 8 kg masla, 5 kg turškega medu, 1 kg Čokolade, 5 kg karamel ln razno drugo blago v skupni vrednosti 50.000 lir. 7.e pred tem so tatovi dvakrat poskušali vlomiti v to slaščičarno, toda so morali opustiti svojo namero, ker so mmoliic"! telefonIČno obvestili letečo policijo. — Nepridipravi so pravtako obiskali gostilno Katerlne Sterpini v Ulici Slataper, od koder so odnesli kovčeg s perilom, namizne prte ln precejšnjo*količino vina ter jestvin. Skoda 30.000 lir. Tatovi so uspeli pobegniti, preden je prišla nočna straža. — Pri vrnitvi v svoje stanovanje Je Maria Nannl ugotovila, da so neznani tatovi v času njene odsotnosti odnesli tri zapestne ure, dve zapestnice in tri prstane v skupni vrednosotl stotisoč lir. — Iz garaže Alojzija Zuccorata v ulici Strada dl Frlull so odnesli pet pneumatlk v vrednosti 120.000 lir. Tatovi, katerd je premotila nočna straža, so pustili na mestu še štiri pnevmatike, katere »6 že bili sneli s koles. — Obleko ln opremo so odnesli tatovi lz stanovanja Pietra Bon-sorta, ulica Rossini 12, v vrednosti 12.000 lir. — Blaga v vrednosti 15 tisoč lir so odnesli ponoči tatovi is mlekarne Sinica Vaaca v ulici E. de Amlcls, št. 9. Razdeljevanje moškega blaga na nakaznice Ker je količina moškega blaga namenjenega za razdeljevanj« o-mejena, poziva tržaška občina vse prizadete, ki so pred nedavnim vložili prošnje na občinski oblačilni urad, naj do 25. t. m. prošnje ponovno potrdJjo. Razdeljevanje J« za zdaj omejeno na povratnike lz koncentracijskih taborišč ln ra bivše vojne ujetnike. Ko bodo Ugodili tem, bodo prišle na vrsto druge skupine potrošnikov. Izobrazbo. Obe odredbi bosta ostali v veljavi do 31. marca 1946. Te nove odredbe je napovedal trZaškl okrožni komisar, podpolkovnik J. C. Smuts, na sestanku zastopnikov, sindikatov ter delodajalcev, ki je bil včeraj na delovnem uradu Zavezniške vojaške uprave. »Pozorno sem zasledoval — je rekel podpolkovnik Smuts — potek vaših pogajanj, ki so dosegla točko, na kateri je, po mojem mnenju, možno doseči ptavičen sporazum. To je potrebno zaradi realističnega načina, s katerim ste se lotili tega vprašanja. Zdaj je treba upoštevati nova dejstva, ki sicer nikakor ne bodo spremenila potrebe po sporazumu, ln tudi ne bodo spremenila splošnih načel, na katerih mora biti zgrajen. Vzbudila pa bodo v vseh vas žeijo, da boste za nekaj časa upoštevali vprašanja, pred katerimi Stojite. Na kratko bom obrazložil to vprašanje. Ne morem govoriti o podrobnostih, ker smo Sele včeraj razpravljali o lem vprašanju in ker nove odredbe še niso podrobno Izdelane za tisk. Predvsem podpora za brezposelne. Podporo znano pod imenom »povojna brezposelnost* smo z 31. decembrom odpravili, ln ne bo več obnovljena. Seveda je bilo treba postaviti na njeno mesto nekaj drugega in v ta namen smo sklenili naslednje: a) povišanj e podpor obveznega zavarovanja za brezposelnost na 30 lir in na 5 lir za vsakega nepreskrbljenega obroka. Tc> je že v veljavi; b) posebna podpora za one, k. so bili odpuščeni zaradi posebnih razmer med 1. septembrom in 31. decembrom 1945. Ta podpora bo zr.&Sala 80 Ur dnevno, Ker tukaj ni bila Izdana prepoved odpuščati delavce, kakor v Italiji, so mogli delodajalci po potrebi odpuščati delavce. Na tem področju ho s 1. Januarjem 1946 prepovedano odpuščanje delavcev, razen v kolikor bodo odpuščeni iz disciplinskih razlogov; vsi že odpuščeni delavci bodo morali biti sprejeti nazaj v SlužbP. Oba ukrepa bosta Veljala do 31. marca 1946. Dobro razumem, da bodo tl ukrepi vplivali na pogajanja in ne nameravamo zahtevati, da bi jih nadaljevali, dokler ne boste imeli dovolj asa za njih preučitev, le vnaprej pa bi rad podal bratko razlago. Delavcem bi rad povedal tole: ukrepi bodo delavcem znatno pomagali. Ne predvidevajo le večje pomoči za brezposelne delavce, marveč dajejo tudi večjo varnost onim, ki so bili 31. decembra zaposleni. Upam, da bodo zastopniki delavcev pci nadaljevanju pogajanj upoštevali to splošno izboljšanje pogojev delavskega razreda kot izraz želje vseh prizadetih, pomagati delavcem In da bodo pri pogajanjih s tega vidika gledali na predloge delodajalcev. Delodajalcem bi povedal: predlagali ste, da bi mogli prispevati delavcem neki splošni znesek. To je po vašem mnenja največ, kar bi mogli dati ln Izrazili ste bojazen, da bodo z vami konkurirale druge tvrdke izven pokrajine, ako boste izplačali delavcem to vsoto.'Iz no-behe vaše Izjave, ki so ml, znane,' nisem mogel dobiti vtisa, da bi morali v novih razmerah, ki ste Jih pripravljeni sprejeti, neposredno odpuščati delavce. Zato prepovsd odpuščanja ne bo znatno vplivala na položaj, ki ste ga pripravljeni sprejeti, ker" odpusti n« bodo nujni ne na stari osnovi in ne na novi osnovi sedanjih po. gajanj. Mislim, da bo mogoče bistveno obnoviti pogajanja na oni točki, na kateri ste Jih prekinili. Zelo ml Je žal, da nisem mogel že prej sporočiti teh novih ukrepov, toda tildi sam sem šele snočl zvedel zanje. Upam, da boste gledali na te ukrepe v luči mojih Izjav ln da boste nadaljevali s pogajanji v dosedanjem duhu. Po mojem mnenju je za delavce, za industrijo in za Trst na splošno najvažnejše srečen zaključek teh pogajanj*. Po besedah podpolkovnika Srnutsa so povedali svoje-vtise o teh izjavah zastopniki Enotnih sindikatov, Delavski' zbornice ln delodajalcev. Dogovorili so se, da bodo nadaljevali pogajanja za sporazum o plačah, v petek dne 18. Januarja od 10 uri v delovnem uradu Zavezniške vojaške uprave. Komisar Zavoda ljudskih hIS Podpolkovnik Francis John Armstrong, tržaški okrožni komisar, je imenoval dr. Inž. Machltga Antonia za komisarja zavoda ljudskih hiš. I-menovanje Je stopilo v veljavo 15. Januarja 1946. OBTOK PONAREJENIH BANKOVCEV Skoraj milijon lir zaplenjenih v Trstu in Vidmu Trgovina s ponarejenimi živilskimi izka/. ntcami - Navidezni zaklad v slikarjevem stanovanju - Aretacije razpečevalcev Pred dnevi se je pojavila v časnikih vest, da je neki slikar prenesel svoj sedež lz Vidma v S. Maria La Longa v Furlaniji. Tam so pred nedavnim nasedli kmetje razpečevalcem ponarejenih tieočllr-skih bankovcev, katerih so dali nič manj kot 600 (šest sto) v promet v tem kraju. Toda bilo je zelo verjetno, da to ni bil njih edini podvig te vrste. Včeraj Je policija v Vidmu zaprla tri in dvajsetletnega Coppola Teverja, doma iz Palerma, ki Je pred dnevi nabavil cigarete, katere Je plačal s štiridesetimi ponarejenimi tisoči,Irskimi bankovci. Pri njem je policija našla še 14 kosov, medtem ko v njegovem stanovanju še nadaljnih 221. Ko so ga zasliševali, ujeti razpečevalec ni hotel povedati, od koga je dobil tako velik, sicer samo navidezno, kapital. Nepridiprav je ponosno izjavil, da noče nikogar Izdati, verjetno lz strahu pred maščevanjem. Vendar je iz preiskave bilo jasno, da Izdelovalec ni mogel biti nihče drugi kot zgoraj omenjeni slikar. Takšnega ponarejenega denarja so dali v poslednjem mesecu v obtok med Trstom in Vidmom skoraj za milijo« lir. Preden ga bodo ujeli, bo preteklo se nekaj česa, ker je takoj ko je začutil nevarnost S pomočjo svojih tovarišev pobral. sila ln kopita in se preselil na kraj, katerega bo morala policija šele odkriti. Ko pa ga bodo ujeli, mu bo zakon preskrbel brezplačno vzdrževanje v posebnih ustanovah, kjer bo mogel boljše uporabiti svoje sposobnosti. Pred dnevi so v Trat ujeli 27 letnega Tulllja Bassa, ki je razpečal 17 koso* ponarejenih tisočllrskih bankovcev. Četudi ^je v prvem času tajil, Je vendar moral ob pričevanju neke osebe, ki je biia prisotna, ko je izročil ponarejene bankovce Corradu Eallarlnu, primati. Zagovarja se, da no ve, kje je bankovce dobil. Izjavil je, da ni imel nobene zveze s skrivnostnim slikarjem, katerega neposredni sodelavec naj bi bil njegov neznani «tovariš». V kakšni zvezi je Basso z vso ponarejevalsko bando? Ali ni samo slučajni sodelavec? Ni verjoteo, da je tako nedolžen, ker ja bil pred kratkim časom obsojen zaradi posesti oblačilnih nakaznic tržaške občine. Četudi te vesti ni mogoče preskusiti na uradnih mestih, je vendar videti, da bo zadeva s ponarejenimi živilskimi in oblačilnimi Izkaznicami, ki ne to majhnega obsega v zvezi s ponarejenimi bankovci. V prvih dneh meseca avgusta pret. leta je Prehranjevalni urad tržaške občine ugotovil veliko količino ponarejenih odrezkov krušnih nakaznic, ki so mu Jih izročali peki ln gostinski obrati. Predal je preiskavo zadev« občinski policiji, ki je poskrbela za nadzorstvo pri različnih pekarcah. Na podlagi poizvedb so aretirali neko ženo, pri kateri sO*nasli v stanovanju tisoč ponarejenih krušnih izkaznic. Preiskava je povzročila aretacijo večjega števila oseb, končno tudi solastnika tiskarne «Adriatica», kjer so mestni trošarinski uradniki našli potrebne naprave za ponarejanje živilskih nakaznic. Upali so, da so s tem prekrižali račune razpečevalcem ponarejenih živilskih nakaznic, ki so povzročale organiztOcijl mestne prehrane velike preglavice. Toda taksna nada se ni pokazala za utemeljeno, ker »e vedno krož^ mnogo ponarejenih živilskih nakaznic. Ravnatelj »Seprala* Je Izjavil, da so pri pregledu odrezkov enega samega tedna ugotovili več kot 25 tisoč ponarejenih. Zelo številni so tudi ponarejeni odrezki nakapale za mast, testenine, sladkor Irt obleko. Razen ukrepov, ki jih bo Isvr-šil »Sepral* v svojem delokrogu pri izdaji prihodnjih živilskih nakaznic, se trudi tudi policija, da bi odkrila razpečevalna središča in it-delovalnice teh ponarejenih javnih listin, ki bodo verjetno imeli mnogo skupnega s ronft.-ejenimi tisočllr-skiml bankovci. GORICA Poročilo ZVU o plačilu splošnega dohodninskega davka Trinajsti armadni zbor Zavezniška vojaške uprave sporoča: C,len 12 Splošnega ukaza St. 32, pooblašča Inšpektorat za takse in neposredne davke v Trstu Izdajati posebne predpise za plačilo splošnega dohodninskega davka na nekatere vrste obratov. Omenjeni inšpektorat je z odobritvijo Zavezniške vojaške uprave odredil, da bo treba odmeriti davek na podlagi začasne prijave, izvzemši poravnave od kosmatega dohodka v letu 1946 ali na podlagi pavšala, ha sicer za dohodke, ki Izvirajo od prodaje blaga ali dela javnih obratov, in sicer: 1) vrtnih ln sadnih pridelkov ln ribolova; 2) javnih obratov; 3) prostih obril; 4) prevozov oseb z avtomobili in taksiji; 5) kočij, motprnih čolnov in ladij; 6) raznih poklicev; 7) menjalnih a-gentov, borznih posredovalcev in menjalnic; 8) ljudskih kuhirtj, kuhinj za zasebne In tovarniške nameščence. Vsi prizadeti, ki spadajo v kategorije od št. 1 do 7, morajo do 28. februarja 19-46 predložiti pristojnemu registrskemu uradu prijavo z navoduo predvidenega zneska kosmatega dohodka za leto 1946. Upravitelji Javnih kuhinj, menz, ljudskih kuhinj ter kuhinj za zasebne ln tovarniške nameščence morajo vložiti v zgoraj navedenem roku prijavo po členu 13 upravnega uka2a z dne 29. decembra 1945, ki ga je Izdal inšpektorat za takse in neposredne davke. V primeru zakesnitve bodo izva- • •• KUM JTA Spet je zapihala. To pot le močneje kakor zadnjič. Po daljšem odpo-čitku si je hubrala novih moči in začela predvčerajšnjim ponoči pihati s taksno silo, da je marsikoga zbudila, iz prijetnega span;d. Spet je razbitih mnogo Sip in marsikateri klobuk je odnesla v zrak. Kam ga bo treščil viharja val? Ali bo Se prilel v roke žalostno preklinjajočega lastnika? Vendar je večina klobukov ostala donia. Na molkih glavah so se pojavite čepice vseh oblik (oh, kako so vse lepe in podobne Sherlock HoU mesovim), lenske pa so .videti kot mdhatadie s turbani. Ovratnike so visoko privihali, da je komaj videti obraz, le nekatera kolena nelnih damic (boje se pa, da bi se prehladile v glavo) so gola. Včeraj popoldne je'začelo po malem naletavati. Droben pršič, pomešan s prahom, sili redkim pasantom P oči; Tržačani so ra]H doma, čeprav v nezakurjenih sobah; na cesto gredo v času burje res samo po najnujnejših opravkih. * Pravijo, da je včerajšnja burja dosegla največjo moč In brzino v letošnji sezoni. Upajmo, da jo bo prav kmalu spet izgubila in da bodo p njo izginile tudi zdaj napete vrvi na nekaterih bolj odprtih prostorih. KAPLO ROSNER Ja H kazni, ki Jih predvideva 15. člen Splošnega ukaza št. 32. Davkoplačevalci v mestu Trst morejo dobiti pojasnila pri stalnem nadzorniku urada za splošni dohodninski davek (Ufflclo lmposta Generale sulTEntrata) v ulici Udl-ne št. 2, medtem ko dobe ostali prebivalci, ki bivajo v drugih občinah področja A Julijske pokrajine pri pristojnih registrskih uradih. Okrožni ukaz St* 40 Podpolkovnik Francis John Armstrong tržaški okrožni komisar, Je imenoval v smislu ukaza St. 16 komisije za izdajanje trgovskih dovoljenj, dovolilnic za potujoče prodajalce ter izdajo delavskih knjižic obrtnikom v občini Foljano-Redi pulja:* 1) Komisija za Izdajo trgovskih dovoljenj; Erneste Ca bes ln Jbstp Buttignon, oba za trgovce; Zorzct Ermlnio in Furlan Simone, oba za bočne in neročne delavce. 2) Komisija za Izdajo dovoljenj potujočim prodajalcem: Ernesto Cabas ln Ivan BlaSiČ, oba Za trgovce; Slatino Buttignon ln Silvij Leban, oba za potujoče prodajalce. 3) Komisija za izdajo delavskih knjižic obrtnikom: Oskar Bugatto, za obrtnike; Rikardo Causer, za proizvajalce; Peter Pelos, za proizvajalne uslužbence; Severlno Če-chet, za trgovske uslužbence., PREHRANA Piškoti", za otroke. Za tekoči mesec lahko posestniki živilskih nakaznic za otroke od 0 do 1 leta ln od 1 do 4 let dvignejo v nadomestilo za kruh na deset odrezkov piškote. OBVESTILO Odsek za poljedelstvo Zavezniške vojaške uprave naznanja: Na področju Julisk« krajine, ki je pod upravo zavezniške vojaške uprave, je lov na stalno zaščiteno divjad pod zaporo, začenši s 15. Januarjem 1946. • Za lov na odprtem morju je po-trebno dovoljenje Pristaniškega poveljstva. g 24. januarjem je prodaja stalno zaščitene divjadi strogo prepovedana; kršitelji bodo kaznovani po zakonu T. U. 15,6.1939, štev. 1016. Opozorilo Mestno županstvo v Gorici obvešča vse meščane, da je popisovanje stanovanj In prostorov, ki se je Sačelo dne 12. decembra 1. 1. po ukazu Z. v. U. v teku ln ]*, trajalo še do 8 tednov. Za to pooblaščeni uradniki imajo posebno iz-kaznico, katero morajo predložiti na zahtevo stanovalcev. Uradniki štetja so pooblaščeni, da ugotovijo sestavo stanovanj m uporabljenih prostorov ter da pregledajo, v katere namene so določeni; pri pregledovanju prostorov in pri izvrševanju svojih dolžnosti ne smejo biti ovirani. Kdor jih oviral, bo kaznovan s kaznijo, ki jo predvideva či. 3., Odst. 42. Odredbe st. n. To popisovanje nima političnih namenov ln stremi izključno za tem, da ugotovi sestavo prostorov na splosno. Zato morajo dati stanovalci natančne in resnične podatke, sicer bodo zagrešili prestopek, katerega bo ZVU javila vojaškemu sodišču, ki bo uvedlo Proti kršiteljem kazenski postopek. Nova delavska zadruga Na korzu Roosevelt 36 bodo v kratkem odprli delavsko zadrugo. Člani zadruge bodo pri prvem razdeljevanju dobili brez nakaznice določeno količino testenin, riža to pšenične moke. Dan otvoritve zadruge bo objavljen v časnikih. Informacije daje bof-za dela na korzu Roosevelt 36. Žalitev varnostnih organov V noči od torka na sredo je šel Po trgu Vittorla neki neznanec, ki je vzbudil pozornost pri policijski patrulji. Ko so ga agenti povabili, da bi jim pokazal dokumente, se Je temu uprl in jih začel psovati. Ko so ga aretirali, so na policiji ugotovili, da gre za 37-letnega Gvida Badina iz Gorice, stanujočega V ulici Oberdan št. 9. Izpred sodiiCa Višje sodišče je obsodilo na mesec dni zapora, ki se mu šteje od 17. decembra 1. 1. In z ugodnostjo pogojnosti za preostanek dnevov, hi bi Jih moral še odsedeti, Gottar-da Zanettija iz Gorile, stanujočega v ulici Fellico. št. 16, ker so našli pri njem bajonet nemškega izvora. Rlno De Mari je bil obsojen na 45 dni zapora, ki se mu šteje od dneva aretacije in s pogojnostjo za preostanek kazni, zaradi lahko-mišljenosti in poškodbo nekega jeepa; nastalo škodo mora poravnati do 15. februarja. Zaradi nedovoljene posesti orožja in zaradi grožnje z istim nekemu dekletu, je bil obsojen na 21 dni zapora ih 3000 lir kazni Josip Medveš iz Piave. Okrožno udružraje za bivše poli ttčne preganjance v Gorici, vabi vse člane (upokojence, delavce ali uradnike), ki stanujejo v občini Gorice In si žele nabaviti blago za 'obleko in perilo, ki ga je dala na razpolago Trgovska zbornica, da se takoj zglase v uradu v Ljudskem domu zaradi Izpolnitve prešnje. RADIO Petek, 18, januarja 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 pestra, jutranja glasba.; 11.30 melon, je ln ritmi; 12 glasba z neve-*veta; 12.30 predavanje v .slovenščini; 12.45 slov. vesti; 13 ital. man’ a?'*® reproducirana glasba; 13.30 harmonični orkester; 14 razno; 14.15 pregled vesti in plošče; 17 prenos iz Vidma; 18 obvestila svojcem; 18.15 komorna glasba; 13.40 Angleška lekcija; 19 komorni zbor (slov.); 19.30 obvestila svojcem (slov.); 19.45 Grlegove skladbe (slov.); 20 slov. vesti; 20.15 Ital. vesti; 20.30 plesna glasba; 21 radijski prizor; 21.15 simfonični koncert; 23 ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. Dr. GAETA, zobozdravnik Izvršuje vsa zobna dela v protezah z Jamstvom - skrbna izdelava -zmerne cene. Torre Blanca 43, vogal Carducol (ordinlra od 10.-12. 1“ 15-16.) Smrt v Benetkah Na beneške kanale je nekega decembrskega vočeta padala megla. Sijalo se je enakomerno pljuskanje vesel in končno je pri mostu obstala gondola. Moški v sivem dežnem plašču, gospa v košatem kožuhu in desetletni dečko so izstopili. I* hotela sta prihitela dva dečka in odnesla prtljago. Družina jttna je sledila. » * ♦ Uro keaneje si lahko opaz'4 Isto trojico na trgu Sv. Marka. Sli so V kavarno. Moški je brez besede vrtel brušeno čašo, do polovice napolnjeno v vinom malaga. Zena je pila češnjev liker, sinko pa se je igral s srebrnim papirjem, ki je še do nedavnega pokrival čokolado. — Se enkrat lstol — je naročil. Zunaj je že bila tema. ljudje so *e sprehajali po trgu, včasi Je kak radovednež pogledal skozi kavarniško okno. Sinko se je že Igral z drugim papirčkom in ga navijal na prvega. Porinil je drugi kozarec na Stran in naročil tretjega. Pudrala In šminkala se je. — Zakaj si mo privlekla sem. — Saj veš, da imaš dopust. — Tl pa veš, da sovražim morje - Benetk pa sploh ne morem trpeti. ... — Pomisli na Enza! — je dejala s tihim glasom in pomežiknila na sinka. — Enzo bo tudi lahko živel, ne da bi videl Benetke. — Aldo! Kaj pa jazt — Oh, Marija, tl me spravljaš ob pamet! _ Dajte ml dvojno porcijol — Kaj misliš, da bo preveč? — Saj imam dopust! — Potem pa tudi jaz dobim čokolado, — »e Je oglasil sinko, ki se. je naveličal igračkanja s srebrnimi papirčki in pognal kroglico na sor sednjo mizo. Puder in šminko je vtaknila v torbico ln nervozno udarjala z nogo ob tla. — Truden acm, — Je dejal — dovoli, da grem v hotel počivat. Dobimo se pri večerji. — Boš našel pot? — Bom. Vstaj Je in šel. • * • Marija in Enzo sta čakala v razkošni jedilnici hotela. Čakala sta Že pol ure, ni ga bilo. Zla« kazalec na ogromni stenski ijrl se" je pomaknil za pol ure. 9e vedno ga ni bilo; Marija ln Sinko sta začela * večerjo. — Papa je Sel najbrže spat, — je dejala Marija. — Ker se v Benetkah slabo P°* čuti, — Je pripomnil dečko. Tudi v sobi ga nista našla. En so je hitel k vratarju. Ta Je «e)nl-da ga sploh ni videl vstopi« v hotel. . Marija si Je mislil*. d* n ,n mož zgrešil pot. Vr*n 1 «e najbrže kesneje. Toda tudi od 11. uri zvečer ga ni bilo in beneški zvon je ie oznanil polnoč, ko sta ga žena ln sin še zamen pričakovala. Prihodnji dan sta šla na pplicijc Marija je z objokanimi očmi pove dala, kaj JI le*1 na srcu. Opisal; je postavo moža ln končno še do dala, kako sovraži morje ln Bc netke. *a8talk ji j obljubil, d* i1 bo aP°r°čil, čim b' kaj zvedel. ^ < ( beneške kanale je nekega dc cembrskega večera padala mogla. 1 veži hotela «0 »tali pripravljen jtovčegl- Marija je Imela čri pajčolan, Enzo črno kravato. policija jt je sporočila novico »mrtl njenega moža. Našli so g utopljenega. Bržkone je zgrešil po in padel v kanal. Rešiti se ni mt gel. Možno je, da ga je prijel kr. ali P* da je poprej preveč pil. < ropu ali umoru ni bilo govora, ke s* ga je še vedno držala zlata un pripeta na zlati verižici. Dokopali so ga v Benetkah. Vo na Je onemogočila prevoz, da bi g prepeljali v njegovo rodno mesti Dve gondoli sta krenili proti p« kopališču'. V decembrski megli i ob pljuskanju Vesel se je pomiki žalostni sprevod. Peljali «0 pro bližnjemu otoku ln videl sl ji lahko, dokler jih »I megla popo noma zakrila.