W. Bolim U LjuMjaol, v nemi, 4. aprila 1906. XXXIX. leto.
izbaa vsnk n<n 7večar, teinit aedege in pracnik*. ler velja po posti preiemau za svetro-ogrske dežele za m leta v> K, za pvi leta   S !£, .-.a eatrt lota (i K f»U h,   ca en uie^ec 2 K SO u.   Za Ljubljano i pošiljanjem ua dom za vat Mi *4 K. ts. po! leta l? K, z* četrt teta t$ E,      ea ».etee 2 K.   Kdor hodi nam p«H)f alača aa ti« leto 59 K, aa po! lata 11 K, m C-.-trt lete 5 K 60 h, n en mesce 1 K WQ h. — /.-t tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina.      Na aaroife* tras iste doba o vpenajatva n&re&uac     se eaira. -   Za oznanila se piaćaie ed peteroatopne aetit-vrite po <2 h, če se easanile tska enkrat, pe 10 h, če ee dvakrat tu po 8 h, ?e se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi uaj .se izvole t rac kova*,. ^osopi«i se Tj.i vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v K na* t v Hi aliaak it. 6, in tfieer nredmiltve v I. uaU»;r., upravaiitre pa v prittičju.   ~   Upravniatvu naj »e blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacij«*, oznanila, t j. adioini^rativn« orvari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
UretSnišrva telefon št, 34. Posamezne številko po tO h. Upravnidtva telefon it» 85.
»ll-jl- .   .- ■■- 'WWi«ifcwaaiyu ■ i'fi     U   ■   l 11 i   * fU>a mi.. aonUMamu.  > i.         jl-j-I »   ■ iin>*iiiWn ■     i      n    i—i ■■ ■ m i    n i-"iraH~'r • I mW*mmmmM*u-mmM   mjl       _ ii   ■   i. -ji. -i .   . %    . t  j" -       ji     . ■ .'i HMH
Deželni zDor kranjski.
14. soj*, dne A. aprila 1906.
T sadnji seji, v ponedeljek, je bilo sklenjeno, da mora danes priti *a raspravo porodilo ustavnega odreka o famoznem vladnem načrtu vođine reforme. Ustavni odsek sploh ni prišel do tega, da bi bil dognal razpravo o tem načrtu. Toda klerikalcev m Nemcev to ni ženiralo. Napravili s*o si jako lep nacrt. Čim bi se zabela seja, so hoteli predlagati, naj se kar začne razprava o volilni reformi, češ, v odseku se itak nikdar ne do-žene. To bi bilo sicer drzno kršenje deželne ustave ali klerikalcev kaj takega nič ne moti. N aro dno-napredni poslanci so se pripravili seveda tudi na to eventuvalnost.
Zanimanje za sejo je bilo splošno. Napolnjeni sta bili obe galeriji in prišel j« v deželni dvorec tudi škof Jeglič, prvič od tedaj, ko sta bu-steršiČ in Brejc na starem strelišču praktične pokazala, kako se dela ob---fcrukcija.
Lopovski naskok na deželno ustavo.
Po preči tanju zapisniku je glavar rekel, da pride na razpravo poročilo ustavnega   odseka.    (Burni ugovori.) Dr. Tavčar: Poročila Se ni. ker odsek ni končal razprave.)
Glavar se je postavil na stališče, da po § 36. pride pred vsemi zadevami na vrsto vladna predloga o volilni reformi, če tudi ni v odseku dognana.
To je nesramen napad na deželno
■ist-avo. Po deželni ustayi imajo nujni predlogi vedno prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda. To je ravno pravica in prednost nujnega predloga. Detela je tudi to pravico vedno spoštoval, dokler so nujne predloge vlagali klerikalci. Danes pa je dogovorno z vlado in z Kemei im seveda tudi s klerikalci p o-i ep t al zakon. V državnem zboru se je že stokrat zgodilo, da so razne
LISTEK.
u hiši žalosti.
Povest ic tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Dalje.)
Karlo se ni dal zapeljati. Ravnodušno je aprejemal baroničina darila, ali ostal je hladen in nepristopen. To je končno spravilo baronico Gotaldi na sum, da ima Karlo skrivaj drugo ljubico in nekega večera je jako resno in odločno zahtevala pojasnila.
Karlo se ni ustavljal; odkritosrčno je priznal, da nima ljubice.
„Na mojo čast vam prisegam, baronica, da nimam ljubice in je ni-aem nikdar imel. Presironiašen sem, da bi si mogel kaj takega dovoliti. Sicer sem se tod in tam bavil s kako punico, ali kvečjemu je trajalo to znanje nekaj ur."
Baronica je z vidnim veseljem vzela to zatrdilo v vednost.
^Ogibajte se, Karlo, takih žensk. Kaj mislite, da je katera izmed njih sploh amožna resnične in presrČne ljubezni? Ne! Vse sklepajo ljubezen -
stranke z nujnimi predlogi obstruirale tudi vladne predloge. Kar je Detela danes storil, toje infamno lopovstvo, to je najgrše nasilstvo. Ko so vladni mameluki za časa Ba-denija v dunajskem parlamentu tako postopali, je bil odgovor revolucija. Takrat so na Dunaju poslanci razbili predsedniško estrado, so pre-zidentu metali tintnike ob glavo in razbili ves parlament.
Narodno napredni poslanci so pripravili za današnjo sejo p e t n a j s t nujnih predlogov, a Detela se je pre-drznil izjaviti, da jih ne da v raz-pravo nego je dal besedo tehantu Arkotu, da naj v imenu ustavnega odseka poroča o volilni reformi.
Župan Hribar je z največjim ogorčenjem protestov al proti temu zakonci oranemu nasilstvu in zahteval, da pridejo najprej nujni predlogi na vrsto.1
Glavar Detela je rekel, da ima besedo tehant Arko.
Dr. Tavčar: To je sleparstvo. Takega sleparstva si ne pustimo dopasti.
Obatrnlftctja.
V tem trenotku se je začela obstrukcija. Narodno - napredni poslanci so bili oboroženi z vsakovrstnimi instrumenti in začel se je inferna-len ropot.
Dr. Tavčar je piskal na piščalko, Hribar je sukal ragljo, Pire je bil z renami, dr. FerjanČič, dr. Majaron in Božič so zvonili s kravjimi zvonci itd. vmes so piskali m trobih. Pire ie naposled prinesel velikanski rog in je nanj trobil.
Galerija pa je vmes vpila na glavarja: rVen z Detelo! Lump! Ven ž njim in potem: Heil Žlindra! Klerikalci so lopovi, klerikalci so lumpi, izdajalci! Heil Žlindra! Živio Schwegel!u Hrup je bil nepopisen. Klerikalci so bili bledi kot smrt in so tavali sem-intja. Šusteršič se je enkrat premagal in si je od župana Hribarja izposodil
ske zveze, samo da bi laglje in na tuje stroške uživale življenje. O, verjemite mi, te ženske so nevarne. Samo lišpale bi se, obiskovale kavarne in gostilne, zabave in plese. Umetniku, kakor ste vi, Karlo, treba odkritosrčne in resnične prijateljice, ki vam bo pomagala na poti življenja, prijateljice, ki vam bo vdana, ki ima nekaj zvez in nekaj znanja med najboljšo družbo in — kaj bi prikrivala — tudi nekaj premoženja. Nikar mi ne zamerite, da govorim tako odkrito. V prejšnjih časih so imeli vsi imenitnejši slikarji ljubezenska znanja le z odličnimi damami, ki so si štele v čast in v ponos, da so jim pomagale do slave in do imetja. S tem so najbolj poslavile same sebe."
Baronica je za trenotek utihnila in potem s sentimentalnim pogledom in nežnim vzdihom rekla :
„Ah, moj mladi prijatelj, ko bi vi mogli pogledati v moje srce . . . Moj dobri duh mi pravi, da vam lahko pomorem do sijajne prihodnosti. Zapustite to borno stanovanje, naselite se v vili, ki sem jo vzela v najem in kjer bo dete imeli krasen ateljć. Tam se razvije vas talent, postali bodete velik, slaven in bogat.
rartlj° ter malo ragljal, ali zmanjkalo mu je humorja in prav kislo jo je odkuril.
Skof se ni upal priti v dvorano. Bal se je, da bi znal kaj takega izta-knitd, kar bi pomnil vse žive dni.
Ob polu 10. je prišel v dvorano deželni predsednik. Vsi instrumenti so mu v pozdrav zadoneli s potrojeno močjo, z galerije pa so zaorili urnebesni klici: „Abcug Schwarz! Marš ven! Abcug! . . .! Pojdi k tržaškim kur. . .! Ven Schwarz! Abcug! Lopov!" In vse polno drugih psovk. Schwarz si še sesti ni upal. Trepetajo je stal nekaj Časa pri estradi, potem se je posvetoval s SusteršiČem ali videlo se je, da komaj govori. „Abcug Schwarz! Vrzite ga ven! V r . . ga sunite! Kaj pa delajo tržaške kur ..!", tako je donelo z galerije, dokler ni 9ehwarz v pravem pomenu besede pobegnil iz dvorane.
Muzika se je nadaljevala, vmes pa so zopet z galerije letele na Detelo in na Šusteršiča, na Šukljeta in na Nemce debele psovke.
Ob polu 11. je prevzel predsedstvo baron Lichtenberg, Detela pc, obsipan s p**ovk^.v»v jo je odkr?~il iz dvorane. Galerija je tudi počastila barona Liohtenberga z najkrepkejširni izrazi, poslanci pa so mu napravili tuš.
In koncert se je nadaljeval.
Velik halo je nastal, ko so prinesli v dvorano gramofon in ga postavili na mizo deželnega predsednika. Gramofon je pel različne pesmice, ali drugi šunder jih je preupil.
Ker se je baron Lichtenberg na svojem sedežu vidno dolgočasil, mu je župan Hribar ponudil, da namesto predsedniškega zvončka vzame v roke kravji zvonec.
Instrumentov je bilo v zbornici že vse polno, a prišli so še hujši, taki, da so t*e omehkuženim ljudem kar živci trgali, namreč velikanske činele in velikanski boben ter piščal za avtomobile. Ko je Pire udaril ob činele, so Nemci in klerikalci kar bežali iz zbornice.   Pire in SupanČič sta s či-
-w 1     i -rmr n "        n~ i "
In kadar bom jaz mrtva — in do tega morda ni veČ dolgo, tedaj, ljubljeni prijatelj, se me bodete vsaj hvaležno spominjali in rekli bodete: Dobra je bila in rada me je imela nad vse.u
Baronica je bila tako ginjena, da je začela jokati. Karlu se je zdela tako smešna, da je ni mogel tolažiti, dasi je baronica to pričakovala in iskreno želela. In ker je le moral nekaj reči, je smeje se vzkliknil:
„Ah, milostiva baronica, nikar tako ne govorite. Tako ste zdravi in Čvrsti, da postanete gotovo sto let stari. V ostalem pa — čemu naj bi zidal gradove v oblake?"
Baroničine solze so hipoma usahnile. Najraje bi bila Karla udarila, tako so jo razljutile njegove besede. Kadar je bila baronica razdražena, se ni znala brzdati. Videla je, da se ji Karlo roga in jezno se je vprašala, kako more sprejemati njena bogata darila, Če je ne misli zanje odškodo-vati s poljubi in objemi? Da, ko bi bil odklonil njena darila, potem bi ga umela in umaknila bi se bila, Četudi začudena, da so taki moški na svetu. Toda Karlo sprejema vse od kraja, kar mu da; nikdar as ni branil, niti
nelami in z bobnom napravila imeniten duett.
Točno eb 11. uri se je pri vratih v dvorano pojavila Čudna prikazen. Na prvi pogled bi bil mislil Človek, da je kaka maškara. Šele ko je prikazen stopila iz hodnikove sence, se je videlo, da je prišel na sejo — Škof Jeglič. Samo dva koraka daleč je stopil in obstal. Naprej se ni upal, kajti z galerije je grmelo: „Abcug škof!", „Ven s škofom!", „Ven ga vrzite!" Skof ima že tako skrajno neinteligenten izraz, zdaj, ko je bil v zadregi, ni vedel kako bi se držal in je delal nadvse smešne obraze. Instrumenti bo Škofu na Čast tako zapeli, da jo je Škof hitro popihal. Značilno je, da je škofu visel iz žepa velik rdeč robeo, tako zamazan, kakor bi škof že ves teden vanj cedil snoftabak svojega žlahtnega nosa.
Ob polu 12. je prišel Detela nazaj. Nastal je krik in poslanci so udarili tuš. Detela se je usedel na svoje mesto in začel pregledovati neke spise, da si je krajšal čas.
Mnogo smeha je bilo na stroške tehanta Arko ta. Ta je študiral menda prihodnjo pridiga K?»dar je 5nm malo. nehal, je tehant vzdignil knjigo in začel čitati. To so poslanci kmalu zapazili. Utihnili so nalašč, in ko je Arko začel čitati, so udarili, zapiskali in zatrobili tako, da je tehant kar zatrepetal.
Večina klerikalcev jo je nato popihala iz zbornice, le Arko, Jaklič in Demšar so ostali na svojih sedežih. A zadnjima dvema je bilo silno dolgčas, da sta široko odpirala usta in zdehala. Da bi si pregnala moreči dolgčas, sta dobila tarok-karte in jela kvartati. Prav imenitno sta jih metala kakor v kaki beznici v Dobre-poljah. Toda ta njihova zabava je trajala samo kratko Časa. Čim je posl. C. Pire zapazil zabavo gospodov Demšarja in Jakliča, je opozoril glavarja na nedostojnost njihovega vedenja in zahteval, da se naj jima prepove tarokirati v zbornici, sicer da bo on
navidezno ne, prav kakor bi bila ta darila ob sebi umljiva, docela naravna stvar, a ko ga prosi malo ljubezni, se ji smeje v obraz. To jo je žalilo ne le v njenih ljubezenskih čuvstvih, marveč tudi na njenem ponosu. Zazdelo se ji je, da trati Karlo z njo svoj Čas samo zaradi tega, da mu to plača z darili. Tudi to jo je jezilo, kajti dasi je bila bogata, ni marala denarja izdajati po nepotrebnem in ni poznala neplodnih žrtev niti brezobrestne radodarnosti.
Baronica kraj vsega razmišlje-vanja ni mogla uganiti, kaj Karlo pravzaprav misli in kaj hoče. In vendar je bilo prav lahko uganiti te misli. Ta davno odevetela, prezrela žena, ki se mu je vrgla na vrat koj prvi večer, ko ji je bil predstavljen, in ki ga je zdaj tako nadležno preganjala s svojimi ljubezenskimi ponudbami, se je Karlu studila. Odhajajo po prvi soareji iz baroničine hiše se je Karlo še sam iz sebe norca delal.
^Preklicano srečo imam. Kaj takega se more pao samo meni primeriti. Sanjaril sam časih, da bom ljubil najlepšo vseh tržaških dam in zdaj naj postanem ljubimec te stare tolste
jel kaditi. Pire je od5el na svoj prostor, vzel v usta cigareto in   - čakal.
Dež. glavarje nekoliko časa majal z glavo in si vihal dolge svoje brke. Nato je pa namignil dež. tajniku Ur-šiču in mu tiho na uho povedal, naj pokliče dr. SusterŠiča, ki je bil kar v skoku pri glavarju. Kaj je glavar Šusteršiču na uho šepetal, ni bilo slišati; Susteršič je nekaj časa stresa) glavo, se zlovoljno obrnil in koraka) počasi proti Jakliču in Demšarju, ki sta kakor dva šolska paglavca skrila karte pod klop in s pobesenimi očmi poslušala oštevanja šumaštra SusterŠiča. Ta prizor je bil velekrasen in je zbudil na galeriji splošno veselost. Pri tej priliki se nam je tudi ponudila priložnost, občudovati popolnega gentlemana Pogačnika. Kako graciozno in kavalirsko seje poklonil, ko je fotografiral obstruirajoče naprednjake. Res, občudovali smo ga, kakor nam je ugajal Žitnik, ki jel bil tako udvorljiv, da je prinesel posl. Pircu cel zavoj sladkorja, za katero usluzljivost se je Pire vitezu častno besede prav jovijalno zahvalil.
Posl. Pire je nato položil predse
na pnlt veliko polo Kelega papirja in začel delati nanj z modrim svinčnikom velike debele Črke. Nemci in klerikalci so ga s pozornostjo in radovednostjo opazovali in skoro se je zbrala pred Pircem cela gruča nemšfcih in klerikalnih radovednežev. Preteklo je nekaj trenotkov in v zbornico so se vrnili skoro vsi klerikalci j pri vratih, se je celo parkrat zablešča! rdeči robec Antona Bonaventure, ki ga je tudi gnala radovednost v dvorano; rad bi prestopil prag, a se je bal slovesnega sprejema, ki bi ga mu bres dvoma priredili napredni poslanci. Med tem je Pire končal svoje delo. Dvignil je belo polo, jo razprostrl in jo obrnil proti klerikalcem, ki so od radovednosti kar odpirali usta. Na poli sta bili z velikimi Črkami napisani ti-le dve besedi: „ Volilna reforma!" Klerikalci so strineli in bulili v polo in zaman ugibali, kaj to pomeni. Pire
babnice. Ali je to sploh ženska in no slon? Ne, iz tega ne bo nič."
Toda Karlo je bil preslaboten, da bi se bil držal tega sklepa. Ko je baronica kupila njegovo sliko, si je rekel: „Lej, fant, to je pa res dobro, da se je ta starka vate zaljubila.* Ia potem je dejal, „obraniti si moram njeno naklonjenost" ter iz tega razloga hladnokrvno sprejemal vsa darila, ki mu jih je pri svojih rednih obiskih prinašala baronica.
Da se je pri tem navadil brezposelnosti in udobnega življenja, te mu je prišlo le redkokdaj na misel in znal je zadušiti vsak pojav kesa in samospoznanja, Češ:
„Lahko bi bila moja mati, Vi tolsta baronica — lahko se bom torej ubranil njenih zapeljivosti. Dokler samo sprejemam njena darila, ui treba, da bi se sramoval. Naj le podpira mladega in nadarjenega umetnika. Seveda, Če bi začel vračati njeno ljubezen, potem bi bil zaniČljiv — ali to se ne zgodi, gotovo ne.*
S takimi sofizmi je Karlo potolažil svojo vest vselej, kadar se je oglasila, in potem mirno čakal na prihodnji obisk baronice Gotaldi. (Dalje pnh.)
se je sarkastično smejal klerikalcem in Nemcem v obraz in se pasel na njihovi radovednosti. To je trajalo nekaj hipov. Nato je stisnil papir skupaj, &a zmečkal in ga vrgel v kniiinjski inožnar in jel tolČi po njem s kladivom. Usoda volilne reforme! Ko so klerikalci to po-gruntali, so se jim pobesili nosovi in osramočeni, da so se dali tako potegniti, so bežali iz dvorane na Čelu jim Šuklje in Susteršič. Napredni poslanci so s svojimi instrumenti zasvirali ..veličasten" tuš, galerija se je pa ob tem dogodku krohotala smehu. Godba se je nato z nepo-manjšano silo krepko nadaljevala. Dež. glavar je sedel na svojem stolu kakor na iglah in je od ner-voznosti kar trepetal. Ob eni uri popoldne ga je napredna obstrukcija že tako morila, da je prekinil sejo in naznanil, da se bo nadaljevala ob treh. _
Napetost med v ada jem in prestolonaslednikom.
Praga, 3. aprila. „P1 ženske Listy* poročajo z Dunaja o razgovoru z nekim odličnim Članom konservativnega veleposestva, ki je rekel: -Že dolgo časa vlada med cesarjem in prestolonaslednikom nekaka napetost, ki se je zadnje čase se izredno poostrila. Vladar je pri raznih prilikah neprikrito izražal svoje nezadovoljstvo nad prestolonaslednikovim postopanjem. Posebno mu je zameril njegove zveze z nekim grofovskim poslancem grofom SternbergomV Splošno je tudi znano, da nadvojvoda Fran Ferdinand ni poseben prijatelj ministrskega predsednika, ifinis-trski predsednik pa uživa pri cesarju tako zaupanje, kakršnega še ni užival noben njegov prednik. Cesar je posebno glede volilne reforme izrekel baronu Gautschu popolno priznanje in zaupanje, in sicer v navzočnosti prestolonaslednika. Zadnjo prestolonasledniku vo potovanje v Draždane je bila tudi uprizorjena demonstracija proti dunajskemu dvoru.
Baron Banffy o prestolonasledniku.
Budimpešta, 3. aprila. V klubu nove stranke se je včeraj izrekel baron Banify o prestolonasledniku nadvojvodi Franu Ferdinandu. Rekel je: .Načeloma se mi zdi umevno, ako se prestolonaslednik zanima za aktualna politična vprašanja, toda ne verujem, da bi nadvojvoda bil mož, ki bi mogel nositi veliko vladarsko odgovornost. Ogri imaj o voči-gled vladnemu vedenju dovolj vzroka, biti nemirni. Vladarjeva dolžnost bi bila, dati Ogrom zopet mir, in ravno nadvojvoda Fran Ferdinand ima največ vzroka, da ostane z Ogri dober prijatelj, ker od volje ogrskega naroda je odvisno vprašanje o kraljevem vprašanju njegove soproge in o pravici do prestola za njegove otroke."
Srbsko državno posojilo.
Belgrad, 3. aprila. Draždan-ska banka je ponudila po svojem budapestanskem posredovalcu srbski vladi posojilo 50 do 80 milijonov frankov po 85° n z vsemi stroški vred, t. j. za en procent cenejše kot banka „Union". Posojilo bi bilo treba obrestovati s 4f>°/ft. Banka pa stavi obenem pogoj, da mora Srbija naročiti svoje topove pri Kruppu ali pri Erhardtu. Tudi poslovatelj nemškega poslaništva je bil v tej zadevi pri srbskem vojnem ministru ter prosil v imenu nemške viade, naj bi se oziralo na nemške ponudbe.
Obrekovanje srbske dinastije.
Belgrad, 3. aprila. Srbiji sovražni listi so nedavno raznesli vest, da je prvi kraljevi adjutant, podpolkovnik Milošević, zalotil prestolonaslednika v trenotku, ko je skočil skozi okno Miloševićevega stanovanja, kjer je obiskal njegovo ženo. Poročalo se je tudi, da je prestolonaslednik vsled tega dobil več tednov hišnega zapora. Uradno se razglaša, da je ta vest, kolikor se tiče prestolonaslednika, hudobna laž, ker je bivši gardni nadpo-ročnik Božidar Gojkovic pri sodišču
priznal, da je bil on dotični grešnik ter je vsled tega tudi izgubil Šaržo.
Položaj na Ruskem.
. London, 3. aprila. Londonskim Časopisom se poroča iz Petrograda, daje polic ij a razkrila več zarot. Ena zarota je imela namen, umoriti ministra notranjih zadev Durnova, druga je nameravala odstraniti več visokih državnih uradnikov. Tudi proti državni dumi je bila sklenjena zarota, in sicer so zarotniki hoteli iz lože za tujce vreči istočasno več bomb v zbornico. Glavne zarotnike so zaprli.
Petrograd, 3. aprila. Minister notranjih zadev je na predlog ministrskega predsednika razposlal vsem gubematorjem židovskih pokrajin okrožnice, v katerih se jim naroča, odrediti vse potrebno, da se vsak nemir proti 2idom zaduši takoj v kali.
Odesa, 3. aprila. Na tatarski šoli v Kasauu štrajka 150O učencev, ki zahtevajo reformo notranje uprave na tej šoli. — V Odesi so zaprli (?) vse volilne može, ki jih je izvolilo 60 tovaren. Oblasti zahtevajo (?), da morajo delavci voliti može, ki so jih one določile.
Obnovitev ruskega vojnega brodovja.
Petrograd, 3. aprila. „Rusko Gosudarstvo4* poroča, da se bodo nove ruske vojne ladje dogotovile v inozemskih ladjedelnicah v sledečih obrokih: V poletju 1906.: Križarka „Ka-gul-. torpedni križarki „VsadnikL in „Hajdamak~ , nadalje 29 torpednih razdiralk. Popravijo se tudi vse ladje, ki so se vrnile poškodovane z bojišča. Leta 1907. se zgrade: Križarke nEu-riku, „Očakov", „Admiral Makarov"; okicpnice: .Peter Veliki14. „Ivan Zlatoust* in rJevstazij"; topniČarke: „Bobru, „Sivuč- in „Korejecu. Leta 1908. križarke: ^Pallada". „Bajanu, „Giljak*; oklopnici: „Andrej Pervo-zvanij- in „Pavel I."
Podržavljenje železnic v Italiji.
Kim, 3. aprila. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt o podržavljenju takozvanih adrijskih železnic, in sicer preidejo vse imenovane proge že 1. julija letos v državno upravo, za kar bo plačevala vlada imenovani železniški družbi 60 let po 39.580.000 lir odkupnine.
Nesreča v Courrieresu pred parlamentom.
Pariz, 3. aprila. V francoski zbornici je več poslancev ostro napadalo rudniško družbo v Courrieresu in njene inženirje, češ, da je družba nagromadila v jamah preperelega lesa, da je pustila rudarje v jamo, ko je že v njej gorelo ter se po katastrofi brigala le za rudnik, ne pa za ponesrečence. Državnim inženirjem pa so očitali, da so zanemarjali potrebno kontrolo. — Poljedelski minister Bar-thou je izjavil, da se zadeva strogo preiskuje in ako se bo družbi izkazala krivica, se takoj razpusti.
Evropska vojska v Afriki?
London, 3. aprila. V poslanski zbornici je vprašal liberalni poslanec V as on, ali bi se ne dalo s posebno pogodbo zabraniti, da bi vsakojake sovražnosti se ne prenesle iz Evrope v Afriko, kjer imajo Anglija, Francija in Nemčija v soseščini svoje kolonije. Državni tajnik je odgovoril, da tega pač ni mogoče s pogodbo zabraniti.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 3 aprila
Predsedoval je župan Ivan Hribar. Najprvo je govoril posmrtnico pok. J o s. L u o km an n u, ki je bil od leta 1879. do 1883. občinski svetnik ter je kot član finančnega odseka jako marljivo deloval in predvRem dosegel, da se je najelo tako spretno loterijsko posojilo. V imenu mesta mu je dal župan na krsto položiti venec. V znak sožalja so se občinski svetniki vzdignili s sedežev.
Nato je še nazuanil, da so podarili pokojnikovi dediči v spomin na pokojnika 500 K mestnemu ubožnemu zakladu. Občinski svet je pooblastil župana, da izreče dedičem zahvalo.
Nadalje se je spominjal župan umrlega someščana   Hafnerja ter
so se v znak sožalja občinski svetniki tudi vzdignili s sedežev.
Končno je naznanil župan, daje podaril Fran Kadilnik novoustanovljeni mestni knjižnici nad 600 prav dragocenih knjig. Župan se pooblasti, da izreče Častitemu soobčanu toplo zahvalo.
Zapisnik zadnje seje se jo p recital in odobril.
Delovanje mestne hranilnice leta 1905.
O poslovanju in računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske za leto 1905 je poročal občinski svetnik SenekoviČ. Iz tega poročila posnamemo sledeče glavne točke:
Velevažen mejnik v razvoju in napredku mestne hranilnice ljubljanske pomenja nam dan 2 9. aprila 1 905. Ta dan je namreč Ivan Hribar formalno izročil hranilnici v uporabo nove uradne prostore.
S tem, da si je hranilnica sezidala svoj lastni dom, postavila si je vidni znak krepkega gmotnega napredka, odstranila pa je ob enem tudi poslednjo zapreko, ki je ovirala nujno potrebno uravnavo Prešernovih ulic, ter okrasila belo Ljubljano z mogočno, moderno stavbo, na katero sme biti ponosen ves slovenski narod, saj se v ta denarni zavod steka denar iz vseh slovenskih pokrajin.
Radost nad tem očividnim napredkom zavoda pa je skalila neizprosna smrt, ki je prošlo leto ugrabila tri delavne in obče spoštovane odbornika, namreč g. dež. blagajnika Fr. Trtnika, g. dvornega svetnika, vseuČil. profesorja dr. G. Kreka in g. župnika Martina Malenška. Namesto teh treh odbornikov in namesto v Kranj preselivšega se hra-nilničnega ravnatelja, gospoda dr. J o s. Kušarja, kateremu seje na njegovem uspešnem delovanju za hranilnico izrekla pismena zahvala, so bili v upravni odbor voljeni ti-le gospodje: Ed. Kavčič, Ivan Meja Č, J o s. Vidmar in mestni župnik Ivan Vrhovnik, v ravnateljstvo pa g. dr. Karel Triiler.
Denarnega prometa je hranilnica imela v preteklem letu pri vseh poslovnih strokah 29,G31.00l K 49 h, za 1,521.310 K 22 h več, nego leta 1904. ko ga je bilo 28,109.691 K 27 h.
Hranilne vloge so se zadnje leto z nevzdignj enimi, h glavnici pripisanimi obrestmi vred zvišale za 1,389.274 K 05 h in so znašale koncem leta 21,798.206 K 28 h
Število obstoječih vlog se je pomnožilo preteklo leto za 853. novih knjižic se je namreč izdalo 3915, popolnoma vnovčilo pa 30t>2. Koncem leta 1905 jih je ostalo v prometu 19.641. Na enega vlagatelja pride povprečno 1109 K 83 h, za 790 K 17 h manj nego prejšnje leto, dokaz, da se je pomnožilo zlasti število manj premožnih vlagateljev. J .j
Izredno živahno je bilo prošlo leto denarno gibanje pri hipoteČ-nem poslovanju; kajti izplačalo se je 266 novih posojil v skupnem znesku 2,352.134 K 46 h, torej toliko, kolikor še nobeno leto, kar obstoji ta hranilnica. Ker je pa tudi 217 dolžnikov posojila poplačalo, obstalo je koncem minulega leta 5670 hipo-tečnih posojil v znesku 13,262.928 K 43 h, 1,568.692 K 46 h več, nego koncem leta 1904. Na enega dolžnika pride povprečno 2339 K 14 h, za 259 K veČ, nego prejšnje leto, kar svedoči, da so se znatno pomnožila večja posojila. — Obresti plačujejo dolžniki zadosti točno: kajti predplačila na obrestih znašajo za leto 1906. nad 82.000 K, zaostalih obrestih pa je nekaj manj nego 97.000 K, t. j. le 0*73% od izposojene glavnice
Za pokritje morebitnih prihodnjih izgub v hipotečnem poslu se je ustanovil poseben rezervni zaklad in se je določilo, da se iz poslovnega dobička za leto 1905. dene v ta zaklad znesek 5000 K.
Po volj en napredek je zabeležiti tudi   pri   občinskih posojilih.
Ta posojila so se preteklo leto zvišala po številu za 15 in za znesek 326.406 K 30 h tako, da jih je koncem leta 1905. bilo 129 v skupnem zresku 3,967.981 K 73 h. Ta posojila in hipoteke dajejo pokritja za 7 9 % hranilnih vlog, za 2 1 % vlog pa se nahaja pokritje v razpoložljivo naloženem denarju, namreč v vrednostnih papirjih, v vlogah pri raznih denarnih zavodih, potem v meničnih in založnih posojilih ter v blagajnični gotovini, kar znaša skupaj 4,660.572 kron 83 h.
KaČun inventarja izkazuje saldo 17.040 K 3 6 h, torej za 12.024 K 71 h veČ, nego koncem leta 1904., ko je znašal saldo tega računa le 5016 K 10 h. Zvišanje te aktivne postavke ima svoj upravičen vzrok v tem, da si je morala hranilnica za nove in obširne uradne prostore orni- , sliti mnogo nove uprave.
Končni uspeh vsega hranil -ničnega poslovanja v letu 1905. kaže sledeči račun:
Začetkom imenovanega leta je znašalo v hranilnični  upravi nahaja-
joče so imetje (aktiva) 21,247.609 kron 69 h, do konca leta pa se je isto pomnožilo za 1,513.159 K 52 h, te naraslo na 22,760.859K 21 h. Ako odštejemo vsa bremena (pasiva) znašajoča 21,994.172 K 24 h, dobimo čisto, hranilnici lastno premoženje v znesku 766.686 K 97 h. Primerjaje ga s Čistim imetkom koncem let** 1904. po 687.838 K 10 h, vidimo, da se je hranilnično premoženje tekom 1. 1905. pomnožilo za 78.848 K 87 h, kar znaČi skupni Čisti dobiček vsega hranilničnega poslovanja zadnje poslovne dobe.
Tak čisti dobiček je povsem ugoden in zadovoljiv tem bolj, ker isti presega čisti donos prejšnjega leta za 6175 K 38 navzlic temu, da so se 1. 1905. samo davki in upravni stroški pri upravnem imetju in pri splošni rezervi zvišali za 14.730 K 09 h in da je bila kurzna razlika pri vrednostnih papirjih tudi za 10.749 K 46 h manj ugodna, nego prejšnje leto
Cisti hranilnični imetek je razdeljen na sledeče zaklade:
a) Splošnemu rezervnemu zakladu pripada 673.268 K 88 h, kar znaša 3*08#/i vseh hranilnih vlog. bj Glavnica I. posebne kurzue rezerve znaša 80.857 K 03 h in c) Glavnica II. posebne kurzne rezervo znaša 3481 K 93 h, skupaj 84.938 K 9<J h, kar daje pokritja za 2 7 ". w vrednostnih papirjev, č) Posebnemu hipotečnemu zakladu pripada 5000 K in d) pokojninskemu zakladu končno 4079 K 18 h. Skupaj 7 *;*;.♦> 8»; K f)7 h.
Poročilo se je vzelo odobruje na znanje, upravnemu odboru in uredništvu pa se je izrekla zahvala in priznanje.
Razne prošnje in ponudbe.
Mariji Čer ne t o vi se je na njeno prošnjo dovolilo, da sme izvrševati proti letni najemnini 200 K mesarsko obrt v mestni baraki na Ribjem trgu še nadaljna tri leta, odnosno dotlej, da se zgradi mestna nova tržnica. (Poročevalec občinski svetnik L en Če).
„D rast. u   za podporo bolnih dijakov   na   Dunaju11   se j e dovolila letna   podpora 100 K iz neprevidnih stroškov proračuna. (Poročevalec p;ejšnji.)
Dra^otin in Franja Fakin sta se poi delila, da odkupita mestno parcelo na Poljanskem predmestju nasproti živinskemu sejmišču ter ponujata 11 K za štirjaski seženj. Ponudba se je odklonila, ker bo še mesto samo potrebovalo stavbišče. (Poročevalec prejšnji.)
Razne stavbno zadeve.
Občinski svetnik T ur k je poročal o obračunu tvrdke T o n n i e s za zidarska in tesarska dela pri zgradbi nove bise Pohlovkine ur-tčvn««v.* v Gradaškib ulicah. Obračun je prekoračil proračun za 3000 K ter znaša 33.631 K. Stavbnemu pristavu Ko-c h u se dovoli 400 K stavbne dokiade, za vrtno ograjo pri tej hiši se dovoli 500 K. Sprejeto.
Za uravnavo Fraueovega nabrežja pri hiši Ivana Mačka se je dovolilo 320 K. tla >^ napravi škarpa. (Poročevalec prejšnji
Prošnji Jakoba Acetta za podrazdelitev neke parcele na bivšem knezoškofijskem svetu se je ugodilo. (Poročevalec obč setnik pl. ^rn-k o c z y).
Šolske zadeve.
Vodstvo II. mestne deške ljudske šole je obnovilo svojo prošnjo, ki je bila svojeČasno odklonjena, naj se mu povrne 221 K, ki jih je izdalo brez odobrenja za obešalnike, risalne mize in klopi. To pot se je prošnji ugodilo. (Poročevalec obČ. svetnik G r o Š e 1 j .
Uporaba dotacije na višji realki za leto 1905 z dohodki 3152 K, s stroški 4419 K, tedaj s primanjkljajem 1267 K se je odobrila s pogojem, da stori isto tudi deželni odbor. 'Poročevalec obč. svetnih Dimnik
Vodovodne zadeve.
O prošnji vojaškega stavbnega oddelka 3. voja v Gradcu za znižanje vodne cene v garnizijski bolnišnici je poročal podžupan dr. vitez Bleiweis Prošnja poudarja, da se gre tu za humanitarni zavod. Vodovodni direktorij pa ni tega mnenja, ker je garnizijska bolnišnica strogo stanovski zavod in erar ima dolžnost skrbeti za svoje vojake. Tudi je dokazano, da se mnogo /ode porabi za škropljenje vrta in potov. Prošnja se je odklonila.
Posestniki ob Kopališki cesti so vložili prošnjo, naj bi se vodovodne cevi podaljšale do njih iz Trnovega. Vodovodni direktorij je proračunil, da bi taka naprava veljala 4620 K za investirano delo in blago, katera svota bi se dolgo ne obrestovala. Vsled tega se je sklenilo napraviti le iztočni vodnjak (hidrant), stavbnemu odseku pa se je naročilo, naj izdela natančen proračun, koliko bi stala napeljava vodovoda (Poroč. obč  svetnik (Grošelj;    JJ £J
Občinski zastop Goraije Šiške je poslal dopis, v katerem se izreka, da se smejo položiti no/e vodovodne cevi skozi občino do nabiralnika pod Tivolijem, a mestna občina mora poravnati vso škodo pri gradnji in poznejših posledicah, napraviti mora brezplačno tri hidrantu ob državni oesti in za gasilni dom Vodovodni direktorij je mnenja, da takih pogojev ni mogoče sprejeti ter predlaga, naj se dopis položi ad akta. Sprejeto. (Poročevalec prejšnji
Prošnji Auerjevih dedičev za odpis zneska za večjo porabo vode vsled poka cevi se je ugodilo ▼ toliko, da se jim odpise polovica 421 K. /Poročevalec prejšnji).
Avstrijska zveza posredovalnic
Vsled dopisa referentov posredovalnic za delo v Gradcu in sa Šle-zijo se je sklenilo, da se pošlje občinski svetnik Franchetti k ustanovnemu shodu na Duna], kjer se ustanovi zveza takih posredovalnic za Avstrijo. (Poročevalec podžupan dr. vitez Bleiweis .
„Naša zveza".
£ 11. pravil omenjene sveze ima določbo, da v slučaju oblastvenega razpusta pripade društveno premoženje mestni občini, da napravi ustanove in podpore za uradniške sirote Vsled tega mora obč. svet pritrditi pravilom, kar se je zgodilo. (Poroč obč. svetnik dr. Trii Jen.
Točka dnevnega reda o županu vem dopisu glede spremembe sklep« občinskega sveta z dne 30. novembra 1905, tičočega se najetja posojila za mestno tržnico se je moralo odložiti ker ni bilo predpisanega števila občinskih svetnikov navzočih.
Ostale točk** so S9 rešile v tajn
seji
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. aprila
—  Seja  ustavnega odseka.
Ob šestih   zvečer   se  je   zopet zbrai ustavni odsek, da prične razpravljat o Gautschevi volilni  reformi  za dež
zbor kranjski.  Kakor že znano, im» ta volilna reforma namen, v deželi kranjski    ubiti    narodno - napredno   stranko,   kateri   bi bih. ako se sprejme  reforma, zasigurjeni k večjemu  trije  mandati  v mestni skupini.  Temu nasproti varuje vlada do pičice nemško posest, vse druge mandate   pa   vrže   v   koš klerikalni stranki.    Nemci    niso    docela zadovoljni, in zategadelj so predlagali, da se v zakonska načrta   sprejme dol čilo, katero nemški stranki z* vse večne časezagotovill mandatov. SusteršiČ si je bil zjutraj izprosi! odmora, da [»ovpraša  svoj   klub, kar je   bilo  že  samo  na  sebi sumljivo Zvečer ob šestih je voditelj kranjski! katolikov jecljaje       malo sram gaj-paČ bilo        naznanil,   da je njegova stranka pri volji pomagati  ▼  to, d« se petrificira bogato zastopstvo kranjskega nemštva za nedoglodno vrst<> let.     Zastopniki   narodno - napredne stranke BO bili vsled   tega primorani nastopiti    pot    obstrukcije.    ker * Nemci in klerikalci zahtevali,  da nai se  morda  v   eni   urici   potolČe in sprejme vse. kar je predložila vlada, tako. da bi se v sredo ob devetih že lahko v zbornici poročalo. Ta atentat so    zastopniki    narodno - napredne stranke v  odseku z vso vehemenr pobijali   < »d  šestih do sedmih je \ generalni debati govoril dr. Tavčar ter dokazoval, da se nahajajo zastop niki slovenskega  meščanstva  v sil« branu,  da  se  zatorej morajo posluževati  rsaoegs  mogočega sredetve ker bi drugače ne izpolnili dolžnosti nasproti svojim volilcem.   <>d sedmih do devetih je   govoril   dr Ferjančn Najprvo   se  je   pečal   ■ nezaslišano določitvijo   predloge,   da ustanovlja peto kurijo z 10 mandati  in  da bosa vlada drznost izreči, da je to številu sedanjega   poslanstva  in  sicer pri merno.   Kazal je ua to. <ia ima českj deželni zbor 940 poslancev.  a vlada je   predlagala   samo    IS    mandatu \ 6  kurijo, Kuruška ima ->7 pnslMinil
v 5. kurijo jih je iprejela 4   T<> m
primere in iz tega se vidi, kako neprimeren je vladni predlog. Zna M pa. zakaj vlada santi v ■ H> poslanee\ zato, da more predlagati petega člana deželnega odbora in izpolniti to srČnu želju klei ikalee\ da dube vsekak<> neumejeno oblast v deželnem odboru. Potem je prešel na to, da nimajc predloge nikakih nagibov in nikakega
1MT Dalje v prilogi. ~W
materijala.   Kakor  že  dr.  Tavčar je jO primerno označil in je  posegel na ygati materijal,  ki ga je vlada dejala predlogi v   državnem  zboru in katerega bi bilo samo treba posneti pO  tej  predlogi.   Nadalje  zopet poprime  besedo  tir.  Tavčar  ter stavi pelo vrsto formalnih predlogov, ki so vsi odklonili.    Najpomenljivejši je bil. da se  v  smislu  $ 25. posl. reda pomnoži odbor po  Članih, ki bi bili za volilno predlogo   strokovnjaki, in to za kmetske okraje PovŠe, za mesta upan Hribar, za davke Pfeifer in za gospodarska vprašanja posl. Uim. Pojem poprime besedo posl. Grasselli in izjavi, da mu je vsaka obstrukcija zoprna,  morda zaradi  tega,   ker je nekaj iacega novega. Čemur se človek na stara  leta ne priuči  lahko. Ker načelnik  zahteva,  da sme govornik •aviti se  samo s poslednjim formalnim razlogom dr. Tavčarjevim nadaljuje   govornik   svoja    izvajanja v -plošni razpravi potem, ko se je glasovalo o tem predlogu, ki je bil odklonjen. Govornik pravi, da smatra z uzirom   na  svoje nazore  za ironijo usode, da mora tudi on   poprijeti za ;>esedo.   Stvar je pa sama na sebi in za narodno-napredno stranko, ka-:era je dolžna v prvi vrsti zastopati meščanskega    prebivalstva interese, tako važna, da se je treba oglasiti tudi brez vseh obstrukcijonističnik namenov, iiovojnik se je potezal za razširjenje volilne pravice že v zasedanjih prejšnjega deželnega zbora in bi z veseljem pritrdil   takemu volilnemu redu za deželni zbor,  ki  bi se  opiral na pravična  svobodomiselna  načela. V vladnih  predlogah pogreša govornik vsako vodilno misel. Vlada pravi, da je hotela pridržati zastopstvo interesov, a nacrta  o izpremembah deželnega in državnega volilnega reda sta v protislovji s to izjavo. Vlada je res pustila   popolnoma   pri  miru kurijo velikega posestva in dosledno bi bilo. da pusti istotako pri starem tudi kurjo mest in trgov, a vlada je to kurijo popoluama pregnetla s prozornim namenom, da  izpodrine   sedanje zastopnike mest   in  trgov in  tudi za-sropstvo   te   kurije  nakloni  stranki . katera ni poklicana zastopati meščanske interese.   Zato da se ustreže težnjam po splošni in enaki volilni pravici, priklopila se je pač nova kurija, v kateri pa ne bodo odločevali tisti, ki so bili  dozdaj  brez volilne pravice, ker so spojeni z drugimi volilci. Pravica bi zahtevala, da se  da dozdaj brezpravnim   deželanom   možnost v resnici zastopati  svoje nazore in jih po   možnosti   uveljaviti poslovnim potoni.    \ ladna  načrta se  daleč oddaljujeta od idealov glede volilne reforme v modernem naprednem smislu, vendar bi se bilo v zadnjem položaju zadovoljiti  tudi  s trohico razširjene volilne pravice,   ki jo  imata v sebi, če bi ta načrta ne storila  take krivice   kuriji   mest   in   trgov. Zaradi tega sta načrta za narodno-napredno stranko nesprejemljiva in treba bi jih bilo korenito izpremeniti. Govornik se pridružuje izvajanjem predgovornikov in predlogu, katerega sta zagovarjala. — Prišla  je ura blizo 11., ne da bi ^e bila generalna debata končala. Poslanec  dr.  FerjanČič   govori   k stvari predlaga konec seje zagotovljajoČ, da ostanemo, če treba celo noč skupaj, da pa tega treba ni. Če bi pa novo-koalirane stranke tako hotele, naj bodo zagotovljene, da bodemo skrbeli, da bode širni svet zvedel za vnebovpijo-či škandal,  na  kak  način  so hoteli koalirani    klerikalci    in   Nemci na Kranjskem udušiti meščansko zastopstvo. Vrhu tega je apeliral na veleposestnike, s katerimi je bila narod-no-napredna   stranka  v prijateljskih razmerah in ni nikakega vzroka, da se dalje   tako   maltretiramo.   To je končno dalo baronu Schweglu povod da je rekel: končajmo, pa samo proti temu, da jutri v seji izjavi načelnik odseka, da odbor ni mogel rešiti dane mu naloge. Potem se je seja zaključila. Viditi hočemo, zakaj hočejo porabiti to izjavo.
Krinko dol, klerikalni hinavci I Klerikalci se delajo, kakor da bi ne bili prav v nobeni zvezi z volilno reformo, ki jo je vlada predložila zbornici, in trudijo se na vse načine, da bi slovensko javnost preslepili,   da   bi   verjela, kakor  da bi
vlada zgolj po svoji iniciativi sestavila tako volilno reformo, ki ubija slovensko napredno meščanstvo in je na milost in nemilost izroča klerikalnemu zmaju, ne da bi se dotaknila privilegijev, ki jih po krivici uživa peščica Nemcev na Kranjskem. Klerikalci markirajo celo preseneČenost in se hlinijo, kakor da bi ne bili povsem zadovoljni v vladno predlogo in kakor da bi ne bili o njej preje niti najmanje inforni o vani, dokler ni deželni predsednik Schvvarz dal famoz-nega zakonskega načrta o volilni reformi položiti v zbornici na poslanske klopi. In vendar je noto-riČna resnica, da so to volilno reformo skuhali pod enim klobukom vlada, klerikalci in Nemci in da je bil boter te vladne predloge stari lisjak Š u k 1 j e! Če bi tega tudi ne vedeli iz zanesljivega vira, bi to morali z vso gotovostjo posnemati že iz zakonskega načrta samega, ki kaže dovolj jasno, kakšnih mojstrov delo da je. Vlada sama bi take virtuozno in prefrigano v korist klerikalcem v prvi vrsti in Nemcem v drugi vrsti zvarjene volilne reforme absolutno ne mogla sestaviti, ako bi ne imela tako navihanih in premetenih svetovalcev, kakor so Šuklje, Susteršič in Schwe-gel! Konjsko kopito te trojice je videti iz vsake določbe vladnega načrta. Zato je naravnost smešno, ako klerikalci sedaj skušajo utajiti svoje očetovstvo, ko je vendar dete kakor izrezano iz njihovega mesa. In zakaj bi radi klerikalni očetje utajili pater-niteto svojega nezakonskega otroka ? Boje se sodbe in obsodbe slovenske javnosti! Ko je baron Gautsch predložil volilno reformo za državni zbor parlamentu in se je iz nje videlo, da je vlada razdelila mandate na Kranjskem docela po želji klerikalcev, dočim je Slovence oropala cele vrste mandatov na Štajerskem in Koroškem, ne da bi se kranjski klerikalni poslanci temu posebno protivili, se je jelo v javnosti sumiti, da so kranjski klerikalci prodali štajerske in koroške Slovence vladi in Nemcem, proti temu. da se izroči njim krajska dežela v neomejeno oblast. Tega narodnega greha so se susteršič in drugovi skušali oprati, a oprali se niso! A vendar se jim je posrečilo, da so pozornost slovenske javnosti kolikor toliko odvrnili od svojega gadnega efialtstva. In v tem času se je sklical kranjski deželni zbor. Susteršič in njegova lepa družba so vztrepetali: ako pride sedaj njihovo sodelovanje pri volilni reformi za kranjski dež. zbor na dan, potem je njihovo izdajatstvo odkrito, potem bo vsa poštena slovenska javnost prepričana, da so res klerikalci izdali in prodali koroške in štajerske Slovence. Zato skušajo sedaj utajiti svojo očetovstvo pri volilni reformi ! Toda zaman njih trud! Vsa javnost je že spoznalo ostudno njihovo igro in lopovsko postopanje in kdor ima še iskro narodne zavesti v svojem srcu, se mora s studom obrniti proč od te izdajalske druhali. Klerikalnim hinavcem je padla sedaj krinka z obraza in koroški in štajerski Slovenci lahko sedaj gledajo „o d obličja do obličja" svoje rablje in narodne grobokope!
— Deželnozborska dvorana in dež. glavar Detela. Doslej ni
bila v deželnozborsko dvorano vpeljana električna razsvetljava in je bilo vsled tega nemogoče zborovati, čim se je zmračilo. V minolih zasedanjih je to klerikalcem jako dobro služilo ter jim je znatno olajševalo njih obstrukcijo. Sicer so napredni in nemški poslanci večkrat odločno zahtevali, naj se vpelje električna razsvetljava, ali dež. glavar je ni in je ni dal upeljati. Dež. glavar je dobro vedel, da bi takratna večina že prišla tudi klerikalcem do živega in njih obstrukcijo končno tudi premagala, Če bi bilo mogoče imeti dolge, even-tuvalno tu«U nočne seje. In zato ni dal vpeljati električne razsvetljave in je s tem olajšal in zavaroval klerikalno obstrukcijo. Sedaj pa, ko bi klerikalci in Nemci radi spravili pod streho volilno reformo in se boje, da se bodo napredni poslanci upirali, sedaj se je ta isti dež. glavar silno podvizal in je   dal  včeraj v vsi na-
glici vpeljati električno razsvetljavo za slučaj, Če bi napredni poslanci se hoteli braniti proti klerikalno-nemški koaliciji.
— Otoni ibor političnega društva „Naprej" v Goli«, ki se vrši v Četrtek 5. aprila bo posebno zanimiv, kajti za resnobno praktično in trezno delovanje tega društva, katero bi se moralo živahneje gibati, nagromadilo se je mnogo gradiva ; n aro dn opoli ti-Čen položaj celjskih in štajerskih Slovencev pa naravnost zahteva pre-osnovo tega društva na zdravi najširši in naravni podlagi. Pri tem občnem zboru, ki se vrši v čitalnični dvorani ob S. uri zvečer, naj bi se tedaj združili k skupnemu in vztrajnemu narodnopolitičnemu in gospodarskemu delu vsi celjski rodoljubi raznih stanov, posebno pa voditelji politike, ker sicer ne vemo kam jadramo in je mogoče, da bi pozneje kdo obžaloval svojo odsotnost od tega zborovanja. Kdor je iskreni slov. rodoljub, naj se tedaj gotovo udeleži zborovanja, drugi pa se bodo sodili po njihovem obnašanju in postopanju.
— Notarske VOSti. Notar Mihael Korbar je premeščen iz Loža v Sevnico, notarski kandidat dr. Franc Strelec v Sevnici pa pride kot notar v Gornjo Radgono.
— imenovanje v policijski stroki. Konceptni praktikant pri tržaškem policijskem ravnateljstvu Alojzij Keršovan je imenovan provizo-ričnim policijskim konoipistom.
— Člani slovenske opere in drame prirede med počitnicami pod vodstvom gosp. režiserja Dragutinovi ć a umet. turne po Hrvatskem. Tega turneja se poleg drugih udeleže tudi ga. Skalova, g. Oržel-ski, g. Lier i. dr. Družba ima na repertoiru te-le drame in opere: „Na dnu", „Kralj Harlekin", „Čast", -Nellv Rouvier". . K amen med kamni". „Salome", „Zvonovi kornvilj-ski", „^arostrelec-, „V vodnjaku" itd. Pri posamnih predstavah bosta sodelovali tudi gospe Sramova in Dimitrij eviče v a iz Zagreba. Družba se najprvo ustavi v Karlovcu, kjer priredi veČ predstav : iz Karlovca odide v Varaždin, Gospić, Otočac in razna druga hrvatska mesta.
— Kranjska podružnica avstr. pomožnega društva za bolne na
pljučih je v svoji seji z dne 20. marca t. 1. sklenila, da proglasi takozvani nakupni dan, kakor ga je osrednje društvo dne B. in 4. t. m. priredilo na Dunaju, tudi za svoju namero, ki jo hoče izvesti v jeseni tega ali spomladi prihodnjega leta. Nakupni dan obstoji v tem. da se zaveže več tvrdk različnih strok, da odstopijo delež izkupička dotičnega dne podružnici. V to izpodbuja podružnica po svojih odsekovih damah in članih občinstvo, da nabavi vse potrebščine dotični dan. v spomladi n. pr. klobuke za dame in otroke, solnčnike. pa tudi jestvine itd. v večji množini. Vsled tega je promet dotični dan izredno velik in dobiček na obeh straneh. Podružnica ne dvomi, da se bodejo tudi ljubljanske tvrdke v velikem številu odzvale tozadevnemu povabilu in s tem podpirale v socijalnem in humanitarnem oziru tako važno delovanje podružnice.
Na občnem zboru pevskega društva „Ljubljanski Zvon", ki se
je vršil dne 25. pr. m. v „Narodnem domuu, je poročal tajnik, da je društvo napredovalo v vsakem oziru: odbor je imel od zadnjega občnega zbora, ko je prišlo društvo pod drugo upravo, 10 sej, priredila sta se dva prijateljska sestanka, 1 veselica, 1 zabavni večer, 3 podoknice in 1 izlet, Preteklo leto je društvo prenaredilo pravila in uvedlo društvene čepice in znake. Društvo ima 80 rednih članov, 80 podpornikov in 1 ustanovnika. G. blagajnik je poročal o društvenem gmotnem stanju, ki je povoljno; gotovina je naložena v „Kreditni banki*. V novi odbor so bili izvoljeni Kg: Predsednik Ivan Z i r k e 1 b a c h, podpredsednik Vinko Magister, tajnik Alojzij Pip p, blagajnik Jakob L um bar, podblag. Franc Stare. Odborniki: Albert Feldštain, Gaš-par K u m e 1 j, in Martin Radovan, za revizorja sta bila zbrana gg: Franjo Rus in Peter Matelič.
— Na čuden način ušel smrti. V nedeljo popoldne je zgrabila lokomotiva tovornega vlaka na prehodu v Zalogu hlapca Andreja Konciljo in ga poškodovala na glavi, da je obležal med tirom. 40 voz je šlo čezenj, predno so ustavili vlak, a Koncilja je na čuden način ostal pri življenju in bo v kratkem ozdravel.
— Prva lastovka je prišla v
Litijo predvčerajšnjim. Revica je pa vsled mraza bila tako zmuČena, da so jo v rodbini gospoda notarja Svetca lahko z roko prijeli. Seveda so jo potem spet spustili v ljubo prostost.
— Kmetijski učiteljski tečaj
na grmski kmetijski Šoli se je pričel 2. t. m. ter bo trajal do 11. t. m. Prvih 5 dni,  t. j. od 2. do vštetega
6. aprila, bo poučeval. vodja gosp. R. Dolenc, od 7. do vštetega 11. aprila pa deželni vinarski komisar g. Fr. G o m b a č. Ta tečaj se bo nadaljeval v jeseni zopet za 10 dni ter se ga udeleže isti učitelji.
— Dolenjsko pevsko društvo V Novem mestu priredi dne 7. t. m. v dvorani „Narodne Čitalnice" koncert. P evo vodja g. Ignacij Hladnik. Spored: 1. J. Haydn: „Nebesje oznanja mogočnost božjo", mešan zbor iz „Stvar-jenja". 2. H. Marschner: Arija iz opere „Hans Heiling", bariton-solo poje g. J. Germ. 3. a) F. Gerbič: „Rožmarin", triglasen ženski zbor. b) Dr. Anton Dvorak: „Prstanu, dvoglasen ženski zbor. 4. K. Bendl: „V Črnem lesu", mešan zbor z bariton-solo. 5. Pablo de Sarasate: „Fantazija na ciganske melodije", violin-solo igra g. kapelnik Rudolf Hachla. 6. Gaetano Donizetti : Sekstet iz opere „Lucia de Lammer-mor", poju: gospicaM. Mikolič, gospa A. Kompare in gg. J. Kozina, J. Reis-ner, J. Germ, J. Škerlj. 7. H. Wie-niawski: „Faustova fantazij a", violino igra g. kapelnik R. Hachla. 8. Čaj- ! kovski P. J.: Arija iz opere „Onegin", bariton-solo poje g. J. Germ. 9. Dr. A. Dvorak: „149. psalm", mešan zbor. Na klavirju spremljajo: gospa Marica Kozina, gdč. Mirni Hladnik in g. J. Kozina, volani „Dolenjskega pevskega društva" dobe vstopnice brezplačno v četrtek in petek v prodajalnici J. Krajec nasl. Pri blagajni pred koncertom stane: sedež 1 K, stojišče 50 vin., dijaška vstopnica 20 vin. Začetek točno ob 8. uri.
— Požarna bramba v Dolskem okraj Kamnik se je ustanovila in je deželna vlada potrdila predložene statute.
— Dijaki  mestne  realke v
Idriji prirede v soboto, dne 7. aprila v veliki dvorani „Narodne čitalnice" koncert na korist podpornemu društvu za idrijske realce.   Začetek točno ob
7. uri, konec ob 9. uri zvečer.
— Odsek idrijskega Sokoia v Žireh nam pošilja na notioo „Žirovski klerikalci" od 28. marca sledeče: Jako neprijetno nas je dirnila omenjena notica, katero obsojamo kar najodločneje. Odkašljal se je nekdo, potem pa po petelinovo zapel o kulturi, čukih, podnaČelnikih in načelnikih. Revež pa je bil preveč zaverovan v svoj mili glas in ni pazil na svojo logiko, s katero ne živi v posebno prijaznih odnošajih. kakor kaže omenjeni sad njegove domišljije. Naravnost nerazumljivo nam je, kako more koga zanimati podoben slučaj, kakor je pri nas s čuki, ko to vendar ni nič druzega. kakor par pijanČkov. starih in mladih, kateri ljubijo čvekati visoke besede o Sokolu, njegovem napredku in propadu, to pa posebno takrat, kadar se jim že kolca od preobilo zaužitega vina. V čudovit konflikt pride potem dopisnik navedene notice s pojmi podnačelnik in načelnik ognjegasnega društva a katerega, to je njegova skrivnost. O načelniku dobračevskega ognjegasnega društva g. Ivanu Ježu sploh ne more biti govora, ker je vendar naš usta-novnik in obče čislan in vrl mož. Isto velja o načelniku in podnaČel-niku žirovskega gasilnega društva gg. Sebastijan Nagliču in Štefan Ma-hovne. katera se pač toliko razumeta na svojo moško čast in se zavedata svoje možatosti, da ne bodeta šla v tako umazano družbo kot je ravno čukovska. Vsi trije omenjeni so prijatelji našega odseka in odkrito obžalujemo, da jo je nam neznani dopisnik tako zavozil hote ali nehote. Naš namen ni, da bi delali kak razpor v naši dolini, katerega je že itak preveč, tudi časti, katera nam je eden najvišjih pojmov, ne bodemo kratili nikomur in smo pripravljeni sedaj kot vedno odločno nastopiti, kadar se gre za Čast in dobro ime značajnih mož. Naši cilji so: Sokolska dovršenost, značajnost, možatost in moška čast. Odbor.
— V Gorjah klerikalci kon-sum podirajo. Tako zabitih in po-neumnjenih ljudi, kot so klerikalci v Gorjah, je pač težko najti še kje na Kranjskem, kar pa ni popolnoma nič čudnega, če se pomisli, da nas naši pastirji pitajo samo s prazno slamo „Domoljuba" in „Bogoljuba", katero le semteitja zabelijo z otrobi pastirskih listov od tistega pastirja, ki s srebrno palico in za drag denar pase pokierikaljene Slovence na Kranjskem. Naši pastirji seveda ne potrebujejo uiti palice za svoje poševanje, njim zadostuje rabeljska roka, kakor smo že večkrat poročali. Zato je pa tudi Čisto umevno, da so njih ovčice izgubile zadnji funt pameti. Lansko leto so praznovali petletnico prepada lastnega bralnega društva, letos se pripravljajo, da praznujejo propad zadruge in čez 10 let skoro gotovo praznujejo desetletnico slovesnega uničenja zadnje trohice svojih možgan. Da to nikakor ni pretirano, se razvidi iz naslednjega: Gorjanci so si omislili konsum že pred več leti. Se-
danji predsednik mu je brat nam Že iz cerkvenih tepežev znanega Umru-ževega Janeza, ki velja v očeh gor-j unski h devic za „gospoda". Proti konsumu kot takemu nimajo tudi ne-zadružniki ničesar, dasi ni nedolžen laži in drugega, kar se mu pa ne sme v zlo Šteti ali celo v greh, ker je te grehe popolnoma opral krst, ko je bil krščen na ime katoliško podjetje. Vsled tega je konsum do danes dobro uspeval, to se pravi, da so ljudje pridno kupovali katoliško blago in da so se popolnoma odpovedali brezver-skemu blagu ostalih trgovcev. Videč, da je konsum brez konkurence, si izmisli zviti predsednik konsuma, ki je obenem Marijin otrok in sezida tik konsuma gostilno in prodajalno za vino itd. Za zidavo nove hiše mu je posodil celo kaplan Zabret 1000 kron, bodisi, kakor se ugiblje, ker je za-drugarsko prodajalko za ženo vzel, bodisi, kakor je sam rekel, ker je pobožnega fanta rad imel. V novi h i Š i začne on kot predsednik zadruge konkurirati proti zadrugi s svojo prodajalno. Vino prodaja za cele 4 kr. ceneje, samo da bi zadrugo, kateri je predsednik, uničil. Kdo bi mislil, da se bo naše nekdaj nase ponosno ljudstvo vzdignilo kakor en mož proti takemu ma-"* čeha-predsedništvu in proti tej očitni goljufiji napram vsem zadružnikom in da bodo zadružniki vsaj zahtevah, da se njen predsednik odstavi. Kaj še'? Ubogo zapeljano ljudstvo ga Še hvali, češ, da je tako dober, da še* ceneje daje kot v zadrugi, v kateri soj vpisani. O sveta prostodušnost! Tu se pa res pravi biti silno predrzen pri takih ljudeh Še kaj o pameti in ra--zumu govoriti. Da so pa taki, se pa imajo samo zahvaliti svojim nebeškim farjem, katerim naj dajo in zaupajo^ vse svoje premoženje, svoje žene in dekleta, svoje grehe in neumnosti in kar je najhujše, tudi svojo pamet. In slednje najstrahovitejše nesreče se še celo vesele, vesele se, da so postali ubogi na duhu, kajti sedaj jim je nebeško kraljestvo zagotovljeno. Sv. Juri gorjanski patron, dodeli jim vsaj tam merico pameti.
Roparski umor zaradi 2 K.
Predvčerajšnjim zjutraj so našli v gozdu blizu Šent Petra truplo '»Ulet-nega zidarja Antona Kocina, ki je imel razbito glavo. Kocin je imel seboj 2 K, zaradi katerih ga je napadalec ubil.
— Oozdni požar. V petek zvečer je pogorelo ob progi južne železnice v katastralni občini Zagorj« mla-j dega gozda v dolgosti 4 hektarov. Ogenj je nastal vsled tega. ker je najbrž nekdo vrgel goreč konček smodke v gozd.
— Nemški dopisi slovenskim županstvom na Štajerskem. Okr.
glavarstva in drugi taki uradi na Štajerskem so pošiljali slovenskim županstvom nemške dopise. Ker slovenski župani ne razumejo nemščine, pošiljali so doposlane nemške dopise ravnateljstvu pomožnih uradov v Gradcu, naj bi prevedlo te dopise v slovenščino. Ravnateljstvo pomožnih uradov pa ni prevedlo teh dopisov, ampak jih poslalo glavarstvom ali sploh onim uradom, ki so jih izdali. Tako imajo gospođici dvojno delo vsled svoje nemškutarske zagrizenosti, obenem pa jim je dokazano, da so oni zaradi ljudstva nastavljeni, ni pa ljudstvo zaradi njih tukaj. S tem pa je vsekakor storjen korak naprej pri dosegi slovenskih pravic.
— Združevanje slovenskih kmetov na Štajerskem. Slovenski župani, svetovalci in odborniki ormoškega, slovenjebistriškega , slovenj e-graškega ter šoštanjskega okraja so si osnovali okrajne županske zveze. Sledili so jim zdaj župani, svetovalci in odborniki brežiškega okraja. Naj bi bil to začetek splošnega druženja vsega slovenskega kmetskega ljudstva na Spodnjem štajerskem.
— Vlomi v Mariboru. Kakor
znano, zgodila sta se v Mariboru zadnji Čas dva predrzna vloma, in sicer pri gospej Soherbaumovi in gO-spej Reieherbergovi. Ker sta si te dve v sorodu in je moral tat natančno poznati vse razmere, da je izvršil vlom, padel je sum na kuharico Rei-cherbergovo, Matty. Pri preiskavi njenega kovčega so našli fotografija mladega moža, ki ga je kuharica označila kot svojega ljubimca v osebi telegraiiČnega poduradnika Ferdinanda Miillerja, uslužbenega pri mariborski kolodvorski poŠti. Ker so pri njem našli marsikaj sumljivega, so ga aretovali, obenem pa tudi njegovo ljubico, kuharico Mat t v
— Požar je uničil v Slovenski Bistrioi tovarno za bučno olje last župana Stiegerja. N »varnost je bila za celo mesto ter je tudi vojaštv<» pomagalo gasiti.
— Ženska umrla vsled alkohola. V Mariboru je na policijski stražnici umrla neka neznana ženska, stara 45 do 50 let, ker se je preveč napila. Pri njej so našli kuverte /. naslovom Jakob Lesnik, Inomost.
— Pekovski vajenec poži-galOC. V Ptuju so aretovali pekovskega vajenca Franca Čuša, ki jo
zažgal pekarijo svojega gospodarja s tem, da je polil pod s petrolejem. Criš je priznal svoje dejanje.
— Prvi april v Gorici. V nedeljo popoldne okoli dveh se je v Gorici okoli postaje bohinjske železnice zbralo vse polno ljudstva. Ko jih je ondotni čuvaj vprašal, kaj čakajo, so mu odgovorili, da Čakajo na poseben vlak, ki bo pripeljal po novi železniški progi iz Trsta Čez Kras. No čuvaj jim je povedal, da takega vlaka ta dan ne bo in da jih je najbrž kdo potegnil za 1. april. Ljudje so se spogledali in videli, da so se res usedli. Neki hodomušnež je poslal namreč vsem goriškim listom naznanilo, da se bo 1. aprila ob *2. uri pripeljal omenjeni vlak v Gorico in listi so niČ hudega sluteč priobčili to vest, ne glede na podpis navihanoev. ki se je podpisal s rFruhlingsluftu.
— Nesreča. V soboto si je zlomil v Pio vijah pri Gorici ondotni vikar Ivan Dermastija nogo, ko je šel na sprehod. Prepeljali so ga v bolnico.
— Roparski napad. Delavec
AntonJerman iz Buzeta je imel pri sebi v Trstu precej denarja. To so vedeli štirje lopovi, ki so videli njegovo nabasano mošnjo v neki gostilni. Ko je Jerman šel iz gostilne, so ga napadli in mu vzeli hranilnično knjižico z vlogo 720 K ter mošnjo z vsebino 210 K. O tatovih, ki so izginili, ni sledu.
—m Opatijske novice. Izlet
opatij sko-voloskegarSokolaa. V nedeljo popoldne ob 2. uri je izle-tel volosko - opatijski „Sokol" skozi Opatijo  na goro Veprinac,  kjer je bila dirka na daljavo 500 metrov. Pri dirki so se odlikovali in dobili darove: prvega brat Zimerman, drugega brat Frlan,  tretjega  pa  brat Vijsek. Po dirki je bila skupna večerja pri dobro poznanem narodnem možu g. Blagarju, kjer se je izreklo tudi dosti lepih besed. Izlet je storil jako dober vtisk. Kdor pozna razmere, ki vladajo ravno v Veprincu, bode vedel,   da so taki izleti velike koristi za pobujenje naroda, ter bi bilo le želeti, da volosko-opatijski „Sokol" priredi še veČ takih izletov, s katerimi se  zbuja  ljudi, ki deloma še spe, ali pa gledajo  z zaprtimi očmi.   —  Samomor.   V soboto popoldne  so našli  v  gozdu za vilo Sehlosser  mrtvo   truplo nekega natakarja, ki se je  pred tremi dnevi ustrelil. Vzrok samomoru so bila najbrže slabe denarne razmere. — Letni semenj   v   Opatiji   na korist nemške cerkve v lečiliŠčnem rajonu „Vašanska"  občina Veprinac.   Za v soboto 7. in nedeljo S. aprila je odredil  tukajšnji nemški cerkveni odbor, kateremu je predsednik tržaški škof Nagi (ta ni bil nikoli jud> takozvani „letni semenj" v parku pred hotelom rŠtefanije-. Oglasi za ta semenj so tiskani v štirih jezikih in sicer v hrvaškem, itahjanskem. nemškem in mažarskem. Da bi se Nemci te mednarodnosti vedno  tako točno držali!   A ta mednarodnost velja pri njih samo takrat,  kadar potrebujejo denarja  za kakšno   svoje podvzetje, drugače nas seveda ne poznajo. V kakšen namen se bode ta cerkev zidala, omenjeno je bilo že v „Slovenskem Naroduu z dne 20. marca. Da so prišli Nemci do tega svojega namena, je kriva seveda glagoljica, ki se bere v sedanji opatijski cerkvi in ki jim strašno smrdi. A to ni čudno. Nemci trobijo v  svojih  novinah, da je Opatija „ein rein deutscher Kur-ort", a če pride v Opatijo kak gost iz „Reichau ali  od kod drugod in je slučajno pobožen  ter se poda v nedeljo k maši, pa sliši v cerkvi, da se bere hrvaška maša, mora sklepati, da je še zmeraj med Hrvati. Da Nemcem ne bo treba poslušati glagoljice, zato si hočejo   zidati   svojo nemško cerkev.   V to naj bi jim pa Slovenci in  Hrvatje  pomagali?    Smo neumni, kakor nam Nemci   vedno   očitajo, ali tako neumni pa vendar nismo, da bi si sami devali zanjko na vrat, katero bi nam Nemci zadrgnili, kadar bi hoteli. Naj torej raje vsak Slovan, ki namerava nesti v soboto ali nedeljo na ta semenj kakšno desetico ali vec, raje zavije proti naši cerkvi, kjer   bode videl na zidu pribito  skrinjico  iz  železa, nad njo pa zapisano, da se hvaležno sprejemajo milodari  za  povečanje stare cerkve, (kjer se   Boga  moli v našem jeziku) o kateri  trdijo  Nemci,   da je veliko premajhna  in  katero bodemo sčasoma povečali. Sicer pa ni potreba dosti celo stvar razlagati, ker kjer je tržaški škof Nagi (krščeni žid) zraven, tam se gotovo ne dela nič v korist Slovanom. — Tujci v Opatiji.   Opatijo je obiskalo od 1. septembra   1905   do 20. marca   190b*   14.573  gostov,   od 27. marca do 29. marca 190t> jih je prišlo 365, a 29. marca je bilo v Opatiji nastanjenih 3035 gotov. — Razmere v občini Veprinac ,okrajno glavarstvo Volosko so  se vendar v toliko zboljšale, da je volilni imenik danes  2.   aprila   od  mrtvih vstal. Okrajno glavarstvo v Voloski je prisililo občinski zastop v Veprincu, da mora v 24tih urah razpoložiti ta volilni imenik.
— Vožnjo z avtomobilom mod
Reko in Lovrano. Bivši reški guverner, grof Pavel Szaparv, je stopil na čelo nekemu konsorciju, ki hoče med Reko in Lovrano in obratno uvesti redne vožnje z velikim avtomobilom „Imperial", v katerem bo prostora za trideset oseb. Avtomobil bo odhajal vsake pol ure.
— Predrzna goljufija. 32letni Matija Friderik na Reki je mislil odpotovati v Ameriko in je naprosil svojega prijatelja Aleksandra Buloga, naj mu preskrbi vozni listek, za kar mu je izročil 250 K. Bulog je kupil vozni listek, a se tudi ž njim odpeljal v Ameriko.
— Solnce in sneg smo imeli
včeraj popoludne v Ljubljani. Kakor pripovedujejo vremenski proroki, ima letošnji april še lepo zalogo takih in enakih presenečenj. Hvala lepa za tako prijaznost!
— Zamorec se pere. Pred nekaj meseci je prišel v hotel „Union" 191etni Črnec Danijel Halfner, rodom iz New-Yorka. Črni fant je igral tam pravega kavalirja. Občeval je le z boljšimi krogi, in šele kadar ni bilo teh, se je podal v nižje sfere. Kava-lirstvo pa zahteva denar, in baŠ tega je črne pogrešal, a znal si ga je pridobiti po nepošteni poti. Kadar je imel zvečer v žepu „kačo", si je ponoči v omarah natakarjev in natakaric preskrbel denar za pijačo, katero je ljubil čez vse. Ker je pa policiji dohajalo o tatvinah vedno več ovadb, je ta začela stvar natančno opazovati in slednjič vzela na piko črnega kavalirja. Ker je bilo dovolj materijala, sta včeraj dopoldne prišla po lahko-živca dva detektiva in ga odpeljala v zapor. Pokazalo se je potem, da se Halfnerju ni zgodila krivica, kajti dobila se je pri njemu ukradena ura z verižico natakarja Schrempfa, nekaj sumljivega denarja in še precej drugih dragocenosti, katerih še hotelski personal menda ni pogrešal. Danijel se izgovarja na različne načine, a kakor spregovori, tako se zakalopira, da se potem sam sebi smeje. Vse to mu pa ne bode nič pomagalo in se bode moral na vsak način oprati pred sodiščem. Kakor že povedano, je fant zelo lahkoživ, dobro jesti, piti, ljubiti, delati pa nič, to je njegov smoter. Pripada verski sekti Budovi (menda takega dosedaj še ne poznajo magistralni zapori", ki uči med drugimi nauki tudi to, da se ne sme krasti, a on se za svojo vero ni zmenil in je pokazal, da je jako slab učenec proroka Bude. Poleg te slabosti pa je bil Halfner tudi zelo trmast in ravno s tem si je pridobil rešpekt vseh hotelskih uslužbencev. Kadar je komu kaj ukradel in ga je oškodovanec potem opozoril, in makari tudi na najlepši način, moral je preklicano hitro pobrati šila in kopita, sicer jih je pa dobil, da je bilo joj. Tudi gostom ni črni Danijel prizanašal. Pred nekaj dnevi mu je v kavarni rekel v šali neki gost, da naj se umije, da ne bode tako črn, a je dobil zato od njega toliko klofut, da najbrže ne bode nikoli več velel zamorcu se umivati. Črni Daniel ima sedaj na hrbtu kar osem tatvin, a se zna število še povečati. Hotelski personal, kakor tudi gospod Kamposch je sedaj lahko zadovoljen, da je izginila iz hotela Črna sraka, ki ni bila za drugega, kakor v nadlego gostom in gospodarju.
— Tatvini. Včeraj je nekdo odpeljal izpred prodajalnice v Bohoričevih ulicah dvokolesni voziček, vreden 36 K. Voziček je zeleno barvan. — V Gradišču št. 2 je bila služkinji Mariji ŽnidarŠiČevi ukradena različna obleka, vredna nad 60 K. Tat je policiji znan.
— Poskusen samomor. V nekem tukajšnjem hotelu se je danes dopoldne ustrelil z revolverjem v prsa Vittorijo Pratesi, dijak, rodom baje iz Kormina. Krogla mu je šla skozi život. Vzrok poskušenega samomora je baje, ker ni napravil profesorskega izpita.
— Meteorologični mesečni
pregled. Minoli mesec sušeč je bil večinoma topel, a proti koncu hladen iu zimskega značaja. — Opazovanja na toplomeru dado po v p rek v Oelsi-jevih stopnjah: ob sedmib zjutraj 14°, ob dveh popoldne 84*, ob devetih zvečer 44°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 4 7a, za 10° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 733*4 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2*6 mm pod normalom. — Mokrih dni bilo je 11, med temi 7 snežnih; padavina, dež in sneg, znaša vsega skupaj 08-1 mm. — Megla je stala zjutraj trikrat; burja je pogostoma in močno pihala. — Tekočega meseca malega travna pride luna 14. v Zemljino obližje.
— »Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer koncert po vinski pokušnji v kavarni „Europa". Začetek ob 9. uri. Vstopnina
prosta.
— Jugoslovanske . vesti. —
Srbski pesnik gosp. Šantić, ki je zložil pesem, ki jo je prejšnja srbska vlada proglasila za kraljevo himno, je sporočil Časopisom, da nima
niČ proti temu, ako se preklice odlok prejšnje vlade, s katerim se proglaša njegova pesem za srbsko himno. Za besedilo nove srbske himne se razpiše nov natečaj. Razume se samo ob sebi, da so s tem postali brezpredmetni tudi natečaji za skladatelje.
— Jugoslovanski almanah. Našo notico, s katero smo javnost obvestili, da so v Belgradu opustili misel izdati jugoslovanski almanah, so posneli skoro vsi hrvatski in srbski listi. Belgradski listi, ki bi morali biti o stvari najbolj informirani, so priobčili vest brez komentarja kar dokazuje, da je bila naša vest resnična. Sedaj pa, ko je potekel od tega časa več nego en teden, priobčnje belgradski „Mali Žurnal" pod naslovom „ Jugoslovanski almanah" notico, v kateri piše med drugim tudi to-le: „Preteklo je že toliko Časa, a o almanahu Še ni ne duha ne sluha. Srbi se izgovarjajo na Slovence, Slovenci pa na druge; krivdo zavračajo drug na drugega, pri tem pa stvar počiva. Ker se sedaj delajo priprave za II. jugoslov. umetniško razstavo v Sofiji, je vprašanje o almanahu zopet oživelo. Sedaj se zatrjuje, da se je delo za almanah zopet pričelo in da almanah izide ob priliki II. jugoslovanske nmet. razstave. Če se je Čakalo že dve leti, se bo dočakal tudi čas sofijske razstave, — a zelo dvomljivo je, da bi se tudi takrat kaj zgodilo." Z ozirom na to beležko konstatujemo, da so vsi slovenski pisatelji svoje prispevke poslali v določenem roku to je v prvem tednu meseca januarja 1905. in da so bili baŠ Slovenci tisti, ki so izdajo almanaha neprestano urgirali. Zavračamo torej energično trditev, da bi se redakcijski odbor izgovarjal na Slovence poudarjajoč, da so se napram nam označevali Bolgari kot ona zavora, ki preprečuje, da ne more iziti almanah. — Pri tej priliki beležimo izjavo dr. M. Vasica, ki jo priobčuje v belgradski ^Politiki" in v kateri zatrjuje, da on nima v rokah rokopisov, določenih za almanah. Kdo ima torej v rokah te rokopise V Ah bi se ne dalo to poiz-vedeti *?
— Slovenci v Ameriki. V tovarni sta ponesrečila v Osce-oli Fr. Bezjak, doma iz Vuzme-tincev na Štajerskem in Tomaž Kolar, doma v Zagredju na Dolenjskem. Oba imata družino v domovini. — Velik kos rude je padel na glavo v Elyju Andreju Prijatelju, doma iz Sodražice. Kmalu je vsled rane v bolnišnici umrl. — Umrl je v Irwinu F. Saje vic, doma iz Rajhenburga. V Ameriki je bil 16 let. — Vsled eksplozije v neki tovarni v Clevelandu so bile ubite štiri osebe, med njimi tudi neki Slovenec, za kojega ime pa se ne ve. — Dr. J. Seliš k ar je imenovan za nad-zdravnika v elevelandski bolnišnici.
— Imenovanja pri magistratu.
V včerajšnji tajni seji je bil imenovan za mestnega fizika gosp. dr. 0 trn ar Krajec, za oficijala g. Z a vršan, za kancelista g. S e ž u n, za praktikanta pa g. Lang. ______
* Najnovejše novice. — Pet
oseb ponesrečilo. Blizu Milana je zadel voz, v katerem se je peljal trgovec Fusetti s svojimi štirimi hčerami, ob tramvajski voz. Vseh pet oseb je ubitih.
— Trojni umor. V Unruh-stadtu pri Poznanju je neki cigan prerezal vrat posestniku Kreiserj u, njegovi ženi in hčeri. Morilca so prijeli.
— Za otrpnenjem tilnika je umrl v dunajski garnizijski bolnici nadzornik deželne hrambe dr. Jaroslav C h adi n.
— Prizivna obravnava v pravdi M u r r i se je pričela včeraj v Rimu.
— Nadvojvoda Leopold Salva tor je zbolel za ošpicami.
— Poslanec Schneider je izstopil iz krščansko soc. zveze drž. poslancev.
— Splošni rudarski štrajk v Ameriki se že je pričel. Cena premogu je poskočila za 1 dolar. Nekatere družbe že ponujajo rudarjem zvišanje plače za 6%.
* Reforma angleškega pravopisa. V Ameriki so začeli resno delovati za reformo angleškega pravopisa. Carnegie se je obvezal darovati letno 60.000 K, ako se oglasi 20 književnikov, ki bi hoteli svoje spise tiskati v novem pravopisu. Mesto 20 se jih je oglasilo 800. Na Čelu reformatorjev je profesor Brander, a na njegovi strani so ugledni učenjaki in pisatelji, med njimi tudi Mark Twain. Reforma meri na to, da se iz pravopisa odstranijo vse nepotrebne črke, da bi se n. pr. pisalo rite mesto write, tho mesto though, kof mesto cough, thrn mesto throng itd. V Londonu se reformi odločno vstavljajo ugledni konzervativci, češ, da bi bil to barbarski  absurdum in da je najlepši pra-
vopis, v katerem je pisal Shakespeare.
* tonska sreča. Gospodična Katarina Ivanovna Desnickaja, hči navadnega občinskega sodnika v kijev-ski guberniji, je vsled svoje lepote postala princezinja. 18 let stara je šla na bojišče v Madžurijo kot usmiljena sestra, da streže bolnikom. Letos po novem letu se je vračala skozi Petrograd domov. V Petrogradu pa jo je zapazil siamski princ, drugi sin siam-skega kralja; smrtno se je zaljubil v njo ter jo snubil. Princ je dosedaj bival na ruskem dvoru kot paž. Brzojavno je zaprosil svojega kraljevega očeta za dovoljenje ter ga tudi dobil. Ker pa ruski zakon zabranjuje poroko z budistom, odpotuje mladi par v inozemstvo, da se civilno poročita.
* Koliko velja popolna menažerija je razvidno najbolj iz tega, da velja indijski slon 25.000 K, afriški slon 35.000 K, ravno toliko tudi ži-rafa: vodni konj velja 15.000 kron, afriški lev 5 do 7000 K, levinja 4 do 6000 K, bengalski tiger 4000 K itd.
* Ženske kot porotniki. V Norveški so ženske popolnoma enakopravne z moškimi ter imajo ne samo dostop do vseh služb v državi, temuč so celo med porotniki. Pri vseh porotnih sodiščih je najmanj petina porotnikov žensk, ki vestno opravljajo svojo službo.
* Imenik telefonskih naročnikov V New Yorku, kakršen se izdaja vsake tri mesece, obsega 280.000 imen ter tehta nad en kilogram. Telefonska družba ima posebno tiskarno, ki tiska samo te imenike.
Književnost.
— »Zvonček". Vsebina 4. štev.:
1. Velikonočne.    Borisov. Pesmi.
2. Prepir v gozdu. Pavel Golob. Pesem s podobo. 3. Najlepši prazniki. Sorin. Povest. 4. Umetnica. En g. Gangi. Povest s podobo. 5. Solnčece. Sokolov. Pesem. 6. Sosedov Nejče. Ivo Tro št. Povest. 7. Gospod je umrl. Podoba v barvotisku. 8. Vrha-Čev Urh. Andrej Rape. Povest. 9. Domovina. Antonija Fuxova. Povest. 10. Dobrotnica. Leon Poljak. Pesem s podobo. 11. Zvit mladenič. Peter K a m bič. Narodna pravljica. 12. Pouk in zabava. Mladi risar. A. Sič. — Jutranja pesem, pesem. Vinko Krek. Uglasbena pesem. — O jajcih. — SlavČevo petje. — Mlin. Podoba. Računski nalogi. K. T. — Rešitev.
Izpred sodišča.
Eazen&ke obravnave pred deželnim sodiščem.
Cesarja žalil. Filip Rei-n i n g iz Zgor. Modauve na Nemškem doma, pristavnik v Codellijevi graščini, se je v Anžičevi gostilni v Ljubljani dne 4. marca t. 1. zvečer spri zJurjem Steletom, četovod-jem 27. pešpolka. Pri tej priliki je rabil za osebo cesarja žaljive besede. Ker se je dokazalo, da je bil Rei-ning istočasno popolnoma pijan, obsojen je bil le na 14 dni zapora.
Tepež pri plesu. Zvečer 21. februarja t. L se je na Hribarjevem podu v Bašlju plesalo. Tja je prišel gledat tudi Ivan Štefe, dninar na Zgor. Beli. Začel je nagajati plesalcem ter jim podstavljati nogo. Jože Čuden ga je zato ozmerjal in udaril. Štefe je pa potegnil nož io sunil Čudna v desno stegno. Obsojen je bil na 2 meseca zapora.
Napadalec tepen. Dne L2. februarja t. L dopoldne je Juri Ur maš, bajtarja sin iz Loke, skupno s Francetom B u r g e r j e in in Miho Pavlinom popival. Prva dva sta se nekaj spoprijela. Nato je Bur-ger stekel domov, se oborožil i vilami in velikim nožem ter čakal pred domačo hišo na Urmaša. Urmai in Pavlin sta mu pa orožje izvila ter ga je prvi z nožem sunil v levo roko. Obsojen je bil na o* mesecev ječe.
TelefonsKa m brzojavna poročila.
Dunaj 4 aprila. Poročila o dogodkih v današnji seji Kranjskega dež z^ora provzročajo tu občno zanimanje Tudi naljU'ejši pristaši nemških strank ob s o jajo z ogorčen jem kranjske veleposestnike, da so se zvezali s klerikalci in jim pomagajo v boju, ki naj na predno meščanstvo oropa vsakega zastopstva v dež. z bo r u.
Dunaj 4. aprila. V Nahodu je danes zjutraj ob štirih umrl Član gospodske zbornice princ Viljem Schaumburg-Lippe v starosti 79 let, pet ur pozneje, namreč ob devetih, pa je umrla njegova si-naha princezinja Lujiza v starosti 30 let.
Budimpešta 4. aprila Danes je imel ministrski svet s^jo, v kateri je Fejervarv naznanil, da je krona privolila, da se v nasprotju z veljavno ustavo ne razpišejo nove volitve za drž zbor. Fejervarv se je z Gr^guszem odpeljal danes ob 2 pop. na Dunaj
Budimpešta 4 aprila Urad i list razghši odstop ministra Lanvija. in imenovanje državnega pravdnika G<-gusza pra o-s^dijim nrrrstrorn Mnbter Kri-stoffv ne odstopi.
Petrograd 4. aprila. Policija je aretovala generala G o 1 Č e n i-kova, ki je obdolžen, da se je lani udeležil revolucije.
Petrograd 4. aprila. Pri vo-litvi v drž. dumo so na celi Črti zmagali k o n s t i t u c i j o n a 1 n i d e-mokratje.
Pariz 4. aprila. V Courrieresu so iz rova št. 4 rešili devet še živih premogarjev.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska! Meseca rnarca 1906 je vlažilo v Mestno hranilnico ljubljanska 1215 strank 579.081 K 2U v, strank pa dvignilo 412.678 K 86 > V I. četrtletju 1906 se je dovolilo 87 prosilcem hipotečnih in občinskih posojil v skupnem znesku 7t>7.0GO K, V> prošenj za 41.900 K pa se je odklonilo radi nezadostnega pokritja.
— Ljubljanska kreditna banka.
Meseca sušca t. 1. se je vložilo pri -Ljubljanski kreditni banki** na vlošne knjižice in na tekoči račun l,040.5tkj K 25 v, vzdignilo pa 768.449 K 52 \. Sknpno stanje vlog je bilo koncem meseca sušca t. 1 <>,168.&3o' K f,r, v.
Za  prasivaice   'nest,   uradnik«'      t. c.
Proti Mfcot&a probavljam:* in mm naalnil" knrao mnogega tadanja in napačnega ouSl.«
negfa. dela js» ::rav <*>{•.'. 'r> - j.:.; >>•. mata zdrav J«. • prit t r .*'>< H & dlfl >. pcaie%*% k^r vj«'».va na pfft&afijaaje trajno • -n uravi;oyaii:u ter tata i rtaJfroTnlan ta topi len* iZiKtk. Škatljtcs vetja, 2 K. Po poitsem? rovzetji raapc&l;* tO zdravilo vaafc «• .i' iekai k.. MOl.L, c. u: icr. fhmnri MtUgmtef-at DOHAJL Faenlv.-ben 0 V batmih na. dtefteti :c izrecno aa'Vf.v.*-:' MniA^nv i»rev jais.'.  -tssTTj&rriorari g var    fftnr lHHI*flTl1"- -*n
Ngžno,belo kožo,~-M
'epo, svetlo polt dobimo, nesnaga kože, mozolji itd. izginejo, ako se noji varno z Doeringovim rndo-'o s sovo ki je sedaj zopet uholjd&na z oblast veuo zavarovanim cveti Črtim mlekom Bellattn. Vkljnb precejšnjemu izb Ijšanjn se dobiva po\s»>d po 60 v.
1837-1
Proti prSfiajttBi SttSKJOž
in izpadanju ia&
«?<rl«Jr najboljša prlziaun*
faisthdiiiio mmr
bol Xa.se>
tajajo  lu*3te in  i#r***j»p «. tssp*-
tiainjt- San. 1 atrltlenfea m. nato'loiu 1 K.
^v*3požuja as z osratnu vo&lo ne ma^i kci đvs stekiJaici
usloga vseh preizkušenfh zdravit, Tiedic. mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnift 3bi*2, svežih rdneralnin vod i. t d.
DeiltkanuL l&ia&A Lou&t?ki
k LMHi, batina C&?2 Š!.)
i*o*es ru»vo/?rj<rateG.2»3 Frac JefleftoNeji iutML m m 49-13
Darila.
UpravniMvu  našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda. Trt
benjski naprednjaki nabrali 21 K 05 vin Vesela družba v gostilni pri „Županu- ;v Dolskem 5 K  22 vin.   Skupaj 26 K 27 vin. Srčna hvala! Živeli darovalci!
Za Vilharjev spomenik. G, LeonharJ Del-Linz na Razdrtem 17 K, nabral g. d:. Gregorič na Razdrtem v veseli družbi rodoljubnih Senožečanov. Skupaj 17 K. Lepa hvai.i' £a r«Iacedo2iC3 v ItlaLiicu: Uoaputi dr. Otmar HiOvvt, . ilravuik n:i Krku, 5 K Gospod Kui i K uidaro, e. kr finančni koncipint, 2 K — Co pott Pragotri PrifeO, c. l;r. šolski ii.-nlzornik.   -  K    —   VJosjmtl   Ladislav Kable,
c kr u!^rožui n:iredn;k, - K. — Lio»pod Fraujo
fojric,  e. kr. davčni praktikuar. 2 K, Dabral
pri .Kibiču u:t Krku. Skupaj 13 K. Srčna hvala!
Heteoroloslčno poročilo.
Vtsintt U*a morjem SUBil.   SroJujt        ni iluk 736.0
April j	Čas opazovanja	Stanje barometra	So I* 1 £ 2 i	Vetrovi	Nebo-
		v mm			•
3.	9 *v.	747 3	n	sr. svzhou del. jasua	
4 .t	7. »j. 2. pop.	748y 747 7	- 2 5 8G	b1. tever pol. oblik-al. sovtr jauno' 1	
Srednja včerajSnja temperatura: V7", nor-inale: 7 3°. — Padavina v mm 0 8.
Borzna poročila.
LJmbl]aii»ka
(Kreditna banka v Ljubljani11.
Uradni knrzi dan. borze 3. aprila 1906.
ij
Vtisih mm*
mai&na renta. . . .
-8 asebroj renta   . . .
o, *wstr. kronska rama. .
»   aiata       m>   • «
«jl egraka kreoska renta .
(g posode dež. Kranjske r     potofMo mesta Sptjet
.      » Zadar
v*/« bos.-l*erc. železniško posojfte 1902 .  . . rHfflra bel banka k. «.
\, xast. pisna gal. de*, hipotečae banke . . peš:  kom. k. o. z
l©*:.. pr......
. aa&J   ptw»* ktnerst. nratnfcuee.....
aaat pisma ogr. eaatr.
hranilnice . . . f. s. pts. Gg:. kip. ban. 8 flbl. ogr. lokalnih ie-iezok d. dr. . . . j ft^:. SeŠke banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč . . prior. dMeujitrth žel. prfor. ?--*ž. zli. k»p. V_ ri* «W > ": P08* z* *M, p. •.
*e oa l m% . . .
oš \.        .  .  . ,
lizaše......
nejf>. fcrsd. J. eaiiaij«
ogrs&e hip. bank« . srbske a fra. 100— Icrikc......
|«3£a arcčfc* .   . .
ifcartae »     •  • *
«cnr. „    .  . .
(fS£wY9«C n      •   • .
" tJZHSlBi |i ...
riieč. arii« ,. ...
:>*cvc „ .     . .
IcbnfSae        u    .  . .
?š« kam. ,f ...
hit ietoniee.....
brlavne Železnice .... «t.«\-cgrske bančsić de-':.
B 5&*ditne Danke . . tarske „ * • . lire os renske » • ■ teangokop v Mosta (Brtut) Upj is&e montan .... aake zel. tod. dr.   .  . .
n -Muranvi.....
reljske prest, družbe . orelne tovr. dmibc ..- c afadfretae ifrafae .
••takt,
vS^f^ft ******
ki    ...... *
"^i*   tT- .......
ivanlgna. ......
Denar
99 90 99 851 99 90i
117 66J 94*6
112 45! 99-60!
100 50! I 100.—
100 70 99 85j 100 051
BtafO
100 M 100 05
100 10 117 85
94 75 11« 66 101*65
101 50 100 —
101-70 100 — 10025
100-20; 101*30
I
105 60! 106 60
I 100 501 101 50
100- -100 25
100*50
101- 50
9975 100 —
9950 I 100-50
99 90
99-50 100--
816-50 317-50
10085J 10125
194 25 196 25
285 50! 287 50 157 50| 159 50 288 50' 298 50 291-751 30175
• 86Ž-—
! 100— t
! 152 M)!
i 22 90'
I 472—i 78-
91—
59-j 49 90! 30 50| 63 - i 71-
868 — 108 70 153-60 24 9 > 482 — 84--97-66*80 51 90 3250 60 — 76
523—: 533 50
127 50 12$ 50 675 -   G76 — 1639 — 1649 -672 40 67340 773 50 774 50 242 50j 243 — i| 652-60 658 ; 542-—I 543 -2645- - 265"> -1 537 90! 538 90 272 —j 274 — 561 —! 666 — 154 50  155 50
II 33
1913;
23 43 23-98
117-37! 9565
85075 4-84
11*37 1$ 16 2351 84*06
U7o7 95 85
251 50 5- —
Žitne cene v Budi nposti.
Dne 4. aprila 1906. Termin.
	aa	april   . .	. Z3	100 kg	K	1654
■ (1	m	oktober .	m	100 „		1646
	1»	april  . .	m	100 „	■	13 44
		oktober .	0	100 „	0	1344
	■	maj.   . . julij    . .	rt	100 .	n	1332
B			• m	100 m	»	13-52
■t*	•	april  . .	n	100 ,		16 90
■		oktober .		100 g	r	12 54
Efekti*.
•5 *#in. višje.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja in tolažila povodom bolezni in smrti naše ljube soproge, oziroma matere, gospe
Marije Krieger
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-srčno zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo blagorodni gospej Hotschevarjevi, pre-čast gospodu župniku, dalje vsem mnogobrojnim udeležencem pogreba ter darovalcem prekrasnih vencev.
V Krškem, 4. aprila 1906.
1348
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za nmojrobrojne israee soža^a ob »»rti mojvgu brata
Josipa Barleta
in svakinjo
Marije Bar letove
*"eka*i tem potom svojo in uvojih so-rodsikov najtoplejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa hodi izrečena cerkljanski čitalnici za {ranljivo nagrobno perjt, gasilnemu rlru&tvn cerk-liaagkens za korporativno udeležbo, Ko»po«!s Ivano Hribarju, žu ano Ijub-lianikrjmi, gospej Vavknovi in Lapaj-»etOTi, kakor vaeni, ki bo se poleg Hntaevaaih osebno udeležili pogreba.
y Lj»»ljaDi, dne 3. aprila 1906.
Fran Barle,
1246
magistratni registrator.
t tem posla spretna ia dobro izurjena račonarica se takoj sprejme. 1244 Ponudbe nai se ▼nofttieio tvrdki
JL * E. gkabema v LjnM|aaL
Hišnik
se sprejme. 1241-1
VpraSa naj ae pri FHipti Supan-
6ićn v LJublianl, Bhnaka casta 20
Stanovanje
obstojema iz 2 sob, predsoba, knbinje iu ;i i:.k. 1 m v 1. nadt«tr se odda za l. maj.
Natančneje v Bolnih ulicah 41,
I. nadi«tr. na deano. 1249 t
r^auonJeT
Prva beseda Jezusova na križu
se bo vrSilo
r petek, ob 8. uri zvečer
v dvorani g. Vosperniga
ra*a f9raar*l*a&*U>^nam trgu« V8tOp prOSt. 1247 Vljudno vabi r*u»A«ir«
Anton Cnraska.
Mrof Strassoldo,
v Strassoldn na Primorskem Izpričuje, da je Želodčne bolečine, vsled katerih je trpel dve leti, odstranila edino le uporaba (tndi od ' vajalno) II l<1 9 1
želodčne tinkture
Zahvala.
G. Picsolija
lekarnaija
y Ljubljani. Dunajska cesta.
i steklenica velja 2 - vin. in se vnan.ia naročila izvršujejo z obratno pošto.
Go«pod Eartl laniahagg ia gospa Pnteani pt Dranhaln aia ob
smrii goap. Fmuea Kanscbe^a, c. kr. vii. davčnega nadzornika t p. darovala ■ to kron prostovoljnemu gani ne m o drnitvn y Spod. Šiški. Za ta veliko-dniui dar izrekam v imena draitva najpresrčnejšo zahvalo.
1243 ¥■ Maver, oafeloik.
Prodajalka
dobro isarjeaa v trgovini 8 papirjem,
1 vajenec za trgovino in 1 vajenec za tiskarno
se  sprejmejo  takoj   pri tvrdki
FR. IGLIC no Mestnem trsu.
1126 1
Za dokaze linbezoivega sočutja med boleznijo in ob Hmrti na šega   dragega   Dep^zabnega   očtta,   oziroma ta<ta.  starega očeta,
prastarega očeta, stnea ia svaka, gospoda
Franca Kauschegg
o. kr. viš. davčnega nadzornika v p. čast. občana in čast. člana prostovo'J. gasilnega društva v Spodnji Š &ki, Čast. člana *oj. veter, društva v Domžalah in člana cestnega
odbora ljubljanske okolice
ki so nam došii od vseh strani, izražamo uafiskrenejšo zalivalo. Zabvaljniemo se tndi vsem pnjateljem in znancem in obč. odbora, prostov«>lj. ^a-iiiuemu drnštva, Čitalnici, nčittljstvn s šolskimi otroki v Spodnji Š'6ki ter cesiuemn odbora ljubljanske okol ce za udeležbo ob pogreba dragega pokojnika. Tadi za darovane lepe vence bodi izrečena presrčua zahvala.
V Spodnji Šiški, dne 2. aprila 1906.
1250
Žalujoči ostali
Naznanilo.
P. t. obČinHtvu vljudno naznanjam,  da sem  se preselil s svojo obrtjo za plakatiranje že a februarjem L L z Jurčičevega trga
t Gosposko leo št. 3 (ples Narodne kavarne)
kjer naj se blagovolijo oddajati vsa naročila glede plakatiranja. Obenem svarim, da nima nihče pravice zame prejemati plakatov za prilepljenje. Za plakate, kateri se ne oddajo naravnost meni, kakor tudi za račune, katere drugi ljudje pri sklepanju naročil pogosto više zaračunijo, kakor so dovoljeni od c kr. oblastnij, istotako tndi za pravilno in pravoČasuo prilepljenje ne prevzamem nobene odgovornosti.
I. kranjski institut za plakatiranje.
A. Kališ.
1229—2
Ligi
10.000 klloo>amov raznovrstnega svežega
travnega semena
kakor tndi dragih krmilnih in zelen-Jadnlh  semen  je ravnokar  došlo iz
Švedskega in se prav ceno dobiva v seuic-nuki   trgovini   Alojzij Korslka
v Ljnbljani, v Šoejuouigovin ulicah itev. 5. 1181 2
Za pivo*
▼ meatu ae Uče
poslovodja.
Rcflektnje se le na povsem značajno, energično moč, ki ia veftta pivovaroiAke
in Knjigovodske deiovr$be iu govori slovensko iu nemško, ter »nore polotiti plači primerno varAČino. Plača po do govoru. 1217—2 Ponndhfl do 10. aprila L L pod iifro fjkuH-11 upravnistvu Naroda**.
specialna trgcuina
Senlco & Zupan
ljubljena, ielenbursoue ulice 3
priporoča
moderne kravate, fino perilo za sospotfe, slace,
svilnate in triho rokavice, francoske motferce, krasne pasove za dame, toaletne potrebščine in parfumerilo
kakor tndi Upa
velikonočna darila.
Cen« 5oiidne.
:• ■ ^        *r   ^ ••: :--v
•l**   ff% -Jfe*   *»-    xV   -V; mm   -»i*   d*>   «41* JJfr
—   m    •     —    r    — '•f v-    * ^
Dva vel starca
za gladki, oziroma tabelarični stavek, se takof sprejmeta. Plača pa dogovora.
Iv. Pr. Lampret
tiskarna v Kranjn.     1225 -1
Sprejme
t mladega
trgovska pomočnika
ki je zmožen Korespondence ter ima veselje do potovanja. Vojaščine prosti imajo prednost. Vstop z majem.
Ponndbe na tvrdko Ani* Jelenec v IdiiJL 122JO 2
Naprodaj fe prav lepe
stavbišče
obstoječe iz dveh parcel. Solačuata leia. prost razgled. Način zidanja: odprt z enonad-jtropnimi bidami.
Prodaja la«tn^k na Domobranaki cesti št 1 v Ljubljani. um-.-.
Spretnega
okulziterjo
i^če pod ugodnimi pop'ji ua Kranjskem Že dolgo poslujoča savs^vmbBea za iivljenje m zoper nezgode.
Več pove upravniStvo MSlovenskega Naroda". iv-27
Na Blelvveisovi cesti št. 1 in I-8 se odda
n^aj stanovanj
in sicer; 1011—6 no stanovanje z v§emi pntikhuami iu porabo vrta se oilila tttkoj. drugo pa za niti J inmiih
Vpraša se ravuotam pri hi&nikn aU pa v Šelenhur^ovih ulicah v prodajalni Al< j%ij Korsika.
Izseljenci v Ameriko
(skozi Nizozemsko uli Francosko;, »»bra^ajte se laradi točnih nasvetov uajboljSe
na generalno afjeuturo za iz-eljevaafe
A. M. Natural, Basel
I
(JL ]fatiiral9 Ca Coultre & Cie.)
Iti €> e li ^ t f    « «
1246— 1
ti t.
ki vas točuo odpremi po nizki ceui in s skrbuo postrežbo sauio s parobrodi
najnovetdega sistems«, /. dvema vijakoma
Cea. kr. avstrijske    {|jjf    državne železnice.
C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
Odkod i* LJubljane juž. kol. Proga aa Trati. Ob 12. url 24 m ponoči oseb m cink v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Kiein-Rerfling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstettea.
— Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndovl franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten aa Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, MaN Glodnitz, Ljubno, Selztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein- ReHHng v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči •nebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni »oz L in U. razr.) — Proga v Kova mesto In Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. mi 17 m .•jutrnj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. url 5 m pop. istotako.
— Ob 7. uri & m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano iui. koL TiSBa K Trbiža. Ob 3L uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo-«akovo-Trst direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Stevr, Ml, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak ia Trbiža. — Ob U. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago flz Prage direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Hebl Marijine vare, Plzen Budejevice, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru. Sad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor. Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Gl&dnitza, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glddnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosta in Solnograda, čea Klein-Reifling Iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov. Neba, Franc o vi h varov, Prage, Lipskega. — Proga ia H ove ga mesta in Kočevja. Osebni vlaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne Iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod Ia Lfahljano drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v Oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. • i
Sprejema savaravanjft olovenkoga Siv ^jenja po naTr&anovT8tnejaiJb kombinacijah pod tako igodnim? pogoii. ko nobena draga Bavarovalmca. Z?aa«« je agodno zavarovanje aa đo&ivetje m smrt a jnmanjfcajocimi se vy>.afca.
Vsak Član Ima po preteka petih tet pravico do dividende.
mw
P9
X' &
Rea. fondi: 31,006.386-80 K. Izplačan« odškodnina In kapitaU]«: 82 J37.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
c vnttiiakoai slovan«4iM * anco^ltifi «nr»»»s, 1
V um potMttiLi. čiy.
£T»itepelni auistop v Ljubljani, log    - iaaraa so a Uustnsj banoi w d&anmaos»«lnaaa:aan «:iiS<tf9đna» .msš«»w*
S
39
bil
kavarni© pos*op}a m premičnina prot? vi f.anrra škodam po na)niS.iin cona/ Škode ceojojo takoj in najkolantnejt Czivn najboiiat sloves, kodo? poalnjt
Rtvo<;uK iz čistega dobička izdata, ^odp ;io • narodno ua občnoaonatn-mm en**.
5U
MDinoueUa iznajdba!    10.000 K za ho] Mtfesa!
■afctevajte t»o) %••«■ mm srn msb vlmt«ii-|ev le
JEKELI1TUS
• V
najcenejše najodličnejše najsnažnejše
najsplošnejše vse
«6$-»
prekašajoče
idenloo  Ć « B M 1
V obliki paličic. — Ne samo ih  vmi* ampak tudi ca pohištvo lx U
usnja, oljnata oliko, igralno karto, marmornate pioioo itd. itd.
Osrednja prodaja: JOSIP ZUO, Dunaj, II 3, Ob. DonSUStraSSe 101.
Kal o a« v LjuuijaiKi Henrik Kenda, L Korenčan, Anton Erlspsr, ¥aao
Petrićić m Viktor Sshilfer.
Najnovejši dunajski j
modelni I^lobul^i
—Jh- za dame in deklice hk—
:n.a,j^rečji Izfbiri v zalegi.
Elesantni žalni klobuki
Klobuke sprejemam za modernlzovanje.
Pavlina Recknagel
= „Prl ovčarskem klobuka" ——ii
na Mestnem trsu štev. 3 o Ljubljani.
513 - 9
Minka, enkrat za vselej ti danes povem, Ako hočeš ostati, sliši, kar zapovem: Kupuj testenine, ki meni diže, A to ao ljubljanske, ?apomni ai že! Reci trgovcu, naj ti drugih ne vsiljuje, On dal ti bo, kar se v Ljubljani izdeluje. XTo, Če ne bi imel ljubljansko blago, Izrazi mu željo — preskrbel ga bo.
Gospodinja.
X
C
ti
35
rt
ČUD U
O
Nov salon za klobuke.
Za pomlad in poletje
pr(pornt>t
klobuke za dame in otroke
W    V«ilk4i    izbll*!    Wk«Hl iHl'IlJt*
A. VIVOD-mOZETIČ
trgovina modnega In porllnega blaga
v !Lmbljazii,   na  Starem  trga   čtev. 21. Moderniziranje in popravila klobukov okusno in ceno.
Zuuauja naroČila točno in solidno. 1136—3
Cvetlice im tre\l*:c>
L—
P
O P<
CD
i
FELIX TOM AN
; -k
stavbni in umetni kamnoseški mojster
L j u b I j a na, Resije^a cesta številka 30
"nasproti skladišč luž. železnico. JVaj večja zaloga vsakovrstnih
piramid in obeliskov
iz črnega švedskega'granita, sije-nita in labradoria. Nagrobni križi iz belega kararskega, krastalakega in kraškega marmorja.
Napravo In prestauUanle :
kompletnih rakev in monumen-tov na novo pokopališče.
1153-3
Solidni proizvod z najcenejšimi pogoji.
Načrti in proračuni brezplačno.
Šivilja
aa parilo aa sprejme v alatno aa Bleda. ? — Ra?Butam aa sprejme tadi    1223 a
Naalav: D. B«pe na Bled«.
HednarfidĐB panorama.
Ljubljana, Pogaćarjev trg.
Razstavljeno od 1. aprila do
7. aprila 1906:        118O 1
Zanimivo potovanje po slikoviti
Saksonski Švici.
BRAN D PRIZ
Pariški svetovna razstava IOOO.
*B04 43
Spomladanske m»
oblekMospode obleke »dečke m
paletote»dame plašče z. deklice
u največji Izbiri.
* + najnižje cene! * *
Gričar« Heiač
Prešernove ulice Jte». 9.
Vosek za pod
se briše mokro. Parket-Rose SSTUsn
ohrani  blesk,  ovira rasilrfanfs praha Ia ia v rabi najcenejši vosek aa pod.
Uveden pri visoki Ia najvišji gospoda, savodlh, aanatorl|lh, hotelih prva vrata itd. Itd.
#To3aao3S
Loaeek   »/»U.....K 1-35
*     1......- 1-50
V Ljubljani ta ima
Adolf Hauptmann
tvornloa oljnatih barv.
985-a
Velika eksportna tvrdila«
Franc
tjnblj Dunajska cesta 12,
Keber
ais-17
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
priporoča »lar. občinstra ■▼ola y*)iko aalogo ar, verftslc, ao aa|ait|ih cenah.
Št 109. Srearaa tihader remoatoarska nra na kanaili tekoča fId. J-7S
Št. 137. 8rce<na rtnohtoarka na sidro • tremi močni u i pokrovi gld. J 90.
Št. 166. Srebrna • liader remout. ieuika ara s močaim kolesjem gld. 4-50.
Z hta ajtt najn »ejJi valiatl cen k. iti ga po>ll m brizpl i 0.
Opr. siev. A I 113/6/12
Oklic
iua
s katerim se sklicujejo zapuščinski upnikih
K e. kr. okrajnemu sodišča v Ljubljani, oddelek I. naj vsi tisti, kater; gre kot upnikom kaka tejjatev do sapnsčine dne 9. marca 1906 bresoporoci omrlega g. Karla Janus, zlatarja iz Ljubi are, Rožne ulloe et. pridejo zaradi napovedi m dokaza svoj h zabtev dne 13 aprila 1006 d poldne ob O. uri, ali pa naj do tega časa viole pismeno svoo prošnjo, ki do bi sicer imeli Upniki do te zapnfteme, če bi vsled plačila napsvedaoih te jatev poila , nikake nadaljne praviee, razen v kohkor jim pristaja sastavna pravica.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.
dne 26. marca 1906
Zahvala in naznanilo.
Zabvalinjoč se za dosedanje zaupanje v Domžalah, dovoljujem si iastitim svojim naročnikom in cenjenemu občinstvo Kamnika in okolice vljndno naznanjati, da preselim s L aprilom L L svojo
krojaško obrt u Kamnik
v lantuo hišo«
Priporočam se v raakovrstno izdelovanje oblek za gospode is dečke po najnovejšem kroja. Izdelujem tadi salonske obleke ter uniforme za' gg. uradnike. — Vaa naroČila in dopise prosim v Kamnik.
Postreiba točna. — Cene primerne« — Sprejmem takoj enega
krojaškega učenca«
Ivan N. Potočnik. .
1168-2
; c*£fc*<*čftr>fc i^ejfrjfc j !Mj>A
■ š 4
6 A
Franc Čuden
nrtLr m trgovec v Ljubljani f tt Prešernovih uli o ali
Edino zastopstvo In velika zaloga svetovno znanih
=== originalnih 3
Puchouih koles
od 200 K dalje z 2letoim jamstvum. Kolesa iz dragih tov/aren od 100 K
dalje z lietDirn jamstvom.
•rjrv»»**am
Priporočan^sejkolesarske potrebščine ter gumaste plašče in cevi.
Cen ki zastonj in pištn ne prosti.
:ffW$ff,W <fJ^F <ffrf&i? rjv^
+
4
I
T
l
O OOO O
qqoooo o OOOOOOOOOOOO oooo
t
•s
s
>
i
» e
M
o
0
a
e a
o
Naznanilo za gospode.
Zaradi  obnovitve prostora, se prodajajo sledeče stvari po iavirnl oeni:
5rejee zq gespede, b«le in bor-
uajte,   penečne jrojce, jpodnje
Ijloče, eurotniki. zopcjtniee, naj-
boljše bloge, ^rajee za tori^te ed
80 kr« naprej, normalne perilo, no-
gavice,   rokavice,  žepne rotiee,
O
o
o o o
o
o o e o e e e e
o e o o e o
S e
a
o
o
o
o
o
o
oi
ooooooopooooo oOo ooo oopooooo
C5
»a
n
6 f.
o
M
e a
o
M
O
n
e
M
o
n o
K
a
platnene in betijtaste, ovratnice,
nojlepji, elegantni vzorci.
Skrajno ceno.
Poštne pošiljatve od 20 K naprej franko.
Karel Recbnasel
v Ljubljani, na Mestnem trgu 24. Znižnne cene.
M M
O
M O
*
o
K O
a
o
H O
M o
ni
°
K
O K
a
'4
e n
0
n
a
N
t
i
Izdajatelj aia -odgovorni urednik: Kasto Pustoši emftek.
Lastnina ia tisk .Narodna tiskarno11