RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Zakonski osnutek o združe-nem delu, kl bo v naslednjih še-stih mesecih predmet javne raz-piave, je rezultat intenzivnega večmesečnega dela in prizade-vanja ustvarjalnih sil naše druž-be, pomeni pa konkretno raz-členitev ustave in stališč 10. kongresa ZKJ. Zakoiiski osnu-tek normira samoupravno obna-šanje v novfli razmerah; postati mora del vsakdanje prakse, orožje delavcev samoupravljav-cev v boju za razredne interese.
Gre za zakon, ki pomeni po ustavi temelj celotnih sociali-stičnih samoupravmih odnosov v naši državi. Je neposredni ustvarjalni prispevek k razvoju teorije in prakse znanstvenega socializma.
Zato je razprava o tem doku-mentu hkrati tudi pomembna diužbenopolitična naloga, ki narekuje poglobljeno znanstve-no in strokovno prizadevnost, predvsern pa pomeni tudi potr-ditev pravnih rešitev v praksi. Pri tem morajo sodelovati vse družbene strukture in vsi druž-beni dejavniki. Zato ne bi bflo dovolj, da se delavci le sezna-njajo z novostmi in rešitvami, ki jih prinaša osnutek. Razprave morajo biti povezane s preizku-šanjem predlaganih norm v vsakdanji samoupravni piaksi. Delavci naj po potrebi ustrezno ukrepajo za prilagoditev svoje prakse novemu zakonu oziroma naj dajejo predloge atnandtnajev k rešitvam v zakonskem osnut-ku, tem bolj, ker bo v njem do-
ločeno, do katerega roka mo-rajo organizacije združenega dela uskladiti svojo organizacijo z zakonskimi določbami.
Razprava naj bi rodfla tudi pobude, koristne za delo v zvezi s pripravo zakonskega predloga.
Ni namen razprave, da propa-giramo načela in temelje tega zakona, marveč gre za preverja-nje konkretnih rešitev, ki jih vsebuje zakon, saj je pomen tega zakona tako velik, da bi bila precej velika škoda, če bi opustili možnost za to, da pre-izkusimo vse tisto, kar je v za-konu zdaj predvideno ter da po potrebi dopolnimo, spreme-nimo, korigiramo itd. glede na ugotovljene potrebe prakse.
Razprava o osnutku zakona o združenetn delu ima po vsem, kar pomeni in prinaša v naše družbeno življenje, vsa obeležja idejnopolitične akcije, v kateri gre tudi članom ZSMS izjemno pomembna vloga in odgovor-nost. Vse družbene sUe motamo usmerjati k dejavnosti in sode-lovanju tako v javni razpravi kot tudi v preizkušanju in izva-janju predlaganih rešitev.
Sodelovati moramo v razvi-janju idejnega in političnega po-jasnjevanja temeljev, iz katerih so izhajali pri obdelavi in dolo-čanju posameznih rešitev. Ob-delati in določiti moramo te-meljne smeri in naloge politične akcije ZSM, poudariti pomen, zahtevnost in težavnost opravil,
ki nas čakajo, ter opozoriti na možne idejne odpore in proble-me, ki se utegnejo pojaviti med razpravo in izvajanjem zakona v praksi.
Da bi bil vsak delavec sezna-njen z vsebino zakona o združe-nem delu, pa moramo biti dobro organizirani, usmerjeni in vztrajni ter seveda poznati snov, da jo bomo tudi sposobni pojas-
njevati. To slednje natn naj bo politični navdih v naši organiza-ciji, v organizaciji zveze sindika-tov, socialistični zvezi...
V javni razpravi o zakonskem osnutku bo morda prišlo tudi do poskusov oporekanja ponu-jenim reStvam z idejnih pozicij, ki so tuje naši samoupravni družbi, ali do poskusov, da bi
pod plaščem dozdevne obram-be samoupravijanja obdržali sta-ra razmerja, zasnovana na teh-nokratskih, liberalističnih in dnigih koncepcijah.
Opozoriti velja tudl na po-trebno intenzivno idejnoteore-tično delo članstva ZSM prek tečajev, mladinskih polhičnih šol, seminarjev in drugih oblik ideolo^cega deia in izobraževa-
nja, da bi s stališča marksistične znanosti globje posegali v idej-nopolitične temelje socialistič-nib samoupravnih proizvodnih odnosov in na njih utemeljene ustavne in zakonske reatve.
Stališča in sklepi, sprejeti na posvetu predsednikov 00 ZSMS pri OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje 6. aprila 1976