Iskra : ^Silo de lovnega kolektiva sozd iskra p°govor Z ZDENETOM SKOKOM „V Iskri bi se morali bolj zavedati, daje izvoz življenjska potreba in nuja ne pa nekakšna prisila. Dokler bodo mnogi v naši sestavljeni organizaciji izvažali le zato, ker potrebujejo devize za uvoz rep romate rialov in opreme, potem tudi izvozni rezultati ne bodo dobri.11 S to mislijo je začel pogovor direktor področja za trgovanje s SEV v Iskri Commerce Zdene Skok. Našega sogovornika, znanega po tem, da nima dlake na jeziku, smo zaprosili za oceno Iskrine zunanjetrgovinske menjave z deželami Sveta za. Vzajemno gospodarsko in tehnično pomoč v minulem letu ter o načrtih za letos. LVda naprej nekaj številk o ( Poletnih izvoznih uspehih Iskrinih arn v trgovanju z deželami SEV? l , temi državami je Iskra sklenila 1 za več kot 96 milijonov dolarjev ij|^°db, realizirali pa smo jih skoraj za u. ^lijonov dolarjev. Od tega smo na Jf?.nško območje SEV prodali za 68 l^jonov dolarjev, preostalo pa na Vertibilno. Takoj naj poudarim, da j? s tem izvozili za 28,7 milijona . I 'jev več, kot v letu poprej, v petkih pa je to za 58 % več.“ k e mi je prav znano, je imelo točje za trgovanje z SEV lani kar ■zvozne načrte — t.im. prvega, nato ™ajenega s SIS—eot in tretjega, ki . 8a še povečali na zunanjetrgovinski ^ferenci na Brdu pri Kranju. In 0 ste uresničevali te tri načrte? i Prvega smo presegli za 23 odstot-u V’ drugega za 5 %, tretjega pa nismo ^ejničili- približali smo se mu na v je bil pa od prvega višji za okoli "klijonov dolarjev.11 ces« In kako ocenjujete te rezultate? ' 5| ek”^ *etu’ je bil izredno težak za kot l ro’se je torej naš izvoz povečal za rine °raj 29 milijonov dolarjev in to je sega =0voren podatek za marsikaj. Lahko Ira itriVpraaamo’ zakaj se je Iskrina indu-der. 'a 3 Prav v najtežjih pogojih odločila . ki ' l°likšen izvoz v SEV. Odgovor je iice, me, nefi nje, miti dol, tskO rege 44 47. avt, 53. ijski Ah sila enostaven: v teh deželah imajo nam ustrezne cene, pravočasno lahko znjimisklepamopogodbe, zanimive za Iskro pa so tudi izvozne količine.11 Uvoz iz vzhodne Evrope pa medtem precej zaostaja za uvozom z zahoda, oziroma za izvoznimi dosežki v dežele SEV-a. Kako bi to komentirali? ..Vseskozi govorimo o tem, da je izvoz naša življenjska nuja, kako pa bi kakšen dolar pri uvozu prihranili, nam, žal, pogosto ni mar, ali še bolje rečeno, na to pozabljamo. Prav na Brdu pri Kranju sem na nedavnem operativnem sestanku Iskrinih uvoznikov trdil, seveda po posvetovanju z našimi predstavniki v deželah SEV, da bi lahko zahodni izvoz v večji meri nadomestili z vzhodnim. In pri vsem našem precej velikem uvozu odpade na uvoz iz SEV le slabih 10 milijonov dolarjev na leto.11 Povrniva se k izvoznim rezultatom. Gotovo ima velik delež pri lanskoletnih in seveda tudi prejšnjih uspehih tudi Iskrina predstavniška mreža v teh deželah? ..Odlično tržno mrežo imamo v deželah SEV, res fantastične fante imamo tam. In prav njim gre tudi precejšen del zasluge za takšne uspehe. Te fante bi lahko primerjal s 16. CN, 26. 32. To- lič, kor- Bna, Akcijska in javna resolucija 9. kongresa ZKJ Letošnje leto po pravici lahko označimo za leto kongresov. Zato ni nič ranega, če priprave na kongres tako partijske kot sindikalne, mladinske ^ zveze borcev po republikah in v federaciji že intenzivno potekajo, 'ako je imela pred kratkim sejo komisija za pripravo resolucije 9. kongre-Sa ZKS, ki si je zastavila nalogo, da naj bi bila resolucija takšna, kot bi jo zeleli in da bi bila bolj mobilizacijsko usmerjena v boj za spreminjanje j^nosov, zaradi česar bo treba delovno zasnovo resolucije skrčiti, ne da Pri tem siromašili vsebine. V resoluciji naj bi bil večji poudarek dan zlasti naslednjim temam: " odpiranju Slovenije v svet, predvsem enakopravnemu, soodvisnemu pospešenemu vključevanju v mednarodno delitev dela z usmeritvijo na ekonomsko učinkovitost in prizadevanja za novo gospodarsko ureditev; " jedrnat, mobilizacijski in realno optimistični slog naj spodbuja akcijo tistih, ki bodo glavni nosilci boja za poglabljanje samoupravnih odnosov in za stabilizacijo; Poti, kako bomo dosledno uresničevali sistem socialističnega samoupravljanja, saj se zdaj dogaja, da so tudi deli zveze komunistov ovira, da bi se sistem uveljavil; deformacijam v družbi, vzrokih zanje in načinu, kako jih odstraniti, kar bo prispevalo tudi k razločevanju med člani ZK, s tem pa k večji idejni in akcijski enotnosti; kadrovski rasti zveze komunistov predvsem kvalitetno, saj samo večanje števila članstva ne zagotavlja tudi učinkovitosti ZK; odgovornosti komunistov v sleherni temeljni celici in družbenopolitični skupnosti za razvitost samoupravnih odnosov; ~~ dolžnosti komunistov pri iskanju poti in načinov, kako razreševati stvari, zlasti njihovi vlogi, kadar se je treba spopadati s težnjami, ki ne tzhajajo iz druzbenolastninskih pozicij; poostrenim spopadom s tistimi, ki hočejo še naprej odločati v ožjih okvirih upravnega aparata in v neformalnih skupinah; enemu temeljnih vprašanj, zakaj je presežno delo odtujeno od delavca, kar povzroča številna protislovja in probleme v družbi; ~~ odnosu do skupinskolastninskih teženj, ki se krepijo tudi v Sloveniji in povzročajo zastoje v združevanju dela in sredstev (značilna primera sta računalništvo in integracije v kmetijstvu); doslednemu obračunu z negativnima težnjama, na eni strani teza o trdi roki, s katero naj bi reševali sedanje gospodarske težave (češ da samoupravljanje tega ni sposobno), na drugi strani pa liberalistična težnja Po takšni demokraciji, v kateri bi vsak delal, kar bi hotel, predvsem pa izkoriščal monopolni in skupinsko-lastninski položaj. Torej, resolucija naj bo čim bolj udarna, akcijska in mobilizacijsko U!imeijena. D.Ž. Številka 4 - Leto XXI - 30. januar 1982 samorastniki, ti samorastniki pa so enkratni posamezniki. Žal pa nekateri v Iskri še vedno podcenjujejo to mrežo in imajo raje tisto na zahodu, od katere lahko dobijo več dolarjev, mark.11 Bi morda na kratko pregledala iskrino poslovanje po posameznih deželah SEV, z razliko od ustaljenih navad, pa začniva pri tistih, kjer nam izvoz še vedno precej šepa? ..Najbolj me moti naša prodaja v Romunijo. Toliko pišemo o tej prijateljski državi in o tem, kako imamo z njo dobre politične odnose. Žal tako ni z ekonomskimi. Podobno je tudi z Madžarsko, v zadnjem času pa se bo, kot kaže, nekoliko izboljšal naš izvoz v Bolgarijo. O trgovanju s ČSSR bi dejal to, da so bili rezultati precej odvisni od prizadevnosti vodij predstavništva in ti rezultati so se v zadnjih nekaj letih precej izboljšali. Glede Poljske bi dejal, da sedanji položaj v tej deželi ni skoraj v ničemer ohromil naših trgovinskih odnosov. Obveznosti do njih smo izpolnjevali tudi po 20. decembru, za kar nam je poljsko veleposlaništvo v Jugoslaviji izreklo vse priznanje.11 (Nadaljevanje na 3. strani) iiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiim POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM IS OBČINE KRŠKO 'S A Industrijska elektronika je za nas velika pridobitev Iskrina tovarna Industrijska elektronika v Kostanjevici je dobila lani nove delovne prostore, že po nekaj mesecih pa se je znašla v precejšnjem deficitu. Okrog te zagate je bilo veliko nepotrebnega hrupa. Deficit je pokrila IEZE, seveda pa so se za ureditev razmer zavzeli tudi v krški občini, kamor sodi Kostanjevica. Zato smo prosili podpredsednika IS SO Krško Igorja Dubrovnika, naj nam o tem kaj pove. Obiskovalci v Mikroelektroniki. MIKROELEKTRONIKA J Igor Dobrovnik. Pravzaprav smo šli na pogovor z njim zato, ker je tudi predsednik Komiteja za gospodarstvo v občini Krško. Njegovo delo v poostrenih gospodarskih pogojih ni lahko. ..Predvsem naj povem, da za krško občino pomeni Iskra, ali natančneje Industrijska elektronika novo industrijsko vejo. Pri nas je sicer močna papirna industrija, kovinsko predelovalna industrija pa tudi v kmetijstvu kar dobro stojimo. Elektronika pa je nova veja, kar je gotovo pomembno, saj upamo, da se bo ta ..mladika11 razrasla v močno drevo. Zlasti pa smo veseli, da je Iskra začela z industrijsko elektroniko prav v Kostanjevici, ki je sicer kulturno in (Nadaljevanje na 3. strani) Obisk poslovnih partnerjev iz ZDA in Avstrije V Mikroelektroniki so bili na obisku gostje iz AMI — American Microsystems Inc. — g. Lee Seely in g. Ron Young in g. Ditmar Kranzer iz Voest-Alpine - Avstrija. Razgovorov o nadaljnjem sodelovanju so se udeležili prof. dr. Lojze Trontelj, direktor Dušan Pirc, dr. Janez Trontelj in Janez Resman. Obiskovalci so povedali, da 10 km južno od Gradca gradijo novo tovarno mikroelektronike. Gradijo jo s sodelovanjem ameriške firme AMI — American" M icrosystems Inc. Tehnični direktor Janez Resman nam je dejal, da ne gre za konkurenčno tovarno Iskrini Mikroelektroniki. Nasprotno. Proizvodnja te nove tovarne se bo dopol-" njevala in tudi sodelovala z Iskrino Mikroelektroniko. Pogovori so pokazali, da so zastopniki Voest-Alpine zelo zainteresirani za delo in sodelovanje Iskre Mikro- elektronike na vseh področjih, od načrtovanja pa do raznih faz proizvodnje. Tovarno mikroelektronike v Avstriji nameravajo po programu zgraditi v letu in pol. Za tak projekt je to gotovo zelo kratek čas. Iskrini stro-' kovnjaki so bili malce začudeni. Gostje pa so povedali, da je Siemensu v Beljaku to uspelo, da so celo večjo tovarno postavili v 18 mesecih. Zato lahko veijamemo, da bo sedaj, ko so že podpisali pogodbo o nakupu zemljišča, tudi delo steklo po načrtih, zlasti, ker imajo lastne skupine za projektiranje tudi na področju čiste klime. Gostje so si ogledali tudi tovarno in pohvalili Iskro. Želeli so nam, da bi danes še neizkoriščena draga oprema čimprej polno zaživela v proizvodnji. F. Kotar - --- >-v-r-:x? .......... V proizvodnji integriranih vezij JANEZ VIPOTNIK, DIREKTOR FINANČNO RAČUNOVODSKEGA PODROČJA ISKRE COMMERCE Vse za zmanjšanje inflacije Brez prilagajanja tečaja dinarja tujim valutam in brez njegove realne vrednosti ne bomo mogli več gospodariti. Vprašanje je le, kako do realnega tečaja: s stalnim drsenjem, z devalvacijo ali s kombinacijo obeh ukrepov. Menim, da je prava pot drsenje tečaja. Devalvacija namreč prinaša s seboj preveč negativnih posledic — poruši se stabilno okolje, ki ga gospodarstvo potrebuje za nemoteno proizvodnjo, grobo se spremenijo pogoji gospodarjenja, razen tega pa devalvacija močno pritisne tudi na cene. , V Iskri, ki ima pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco, se bo prilagoditev dinarja njegovi realni vrednosti vsekakor poznala. Lani smo izvozili za 150 milijonov dolarjev izdelkov na konvertibilni trg, uvozili pa za okoli 132 milijonov dolarjev, prav tako s konvertibilnega trga. Trgovanje z deželami s konvertibilno valuto obsega 70 % (lani smo jih sicer dosegli nekaj manj) vse zunanje trgovine. Seveda pa moramo ob tem ukrepu — poti k realnemu tečaju dinarja — ki ga pozdravljamo, povedati še nekaj. Vsaj dosedaj so vse prednosti, ki smo jih kot izvozniki bili deležni zaradi padanja vrednosti dinarja, razvrednotile prehitro rastoče cene doma. Za primerjavo: pred devalvacijo leta 1980 smo v Iskri našim lastnim izvoznikom plačevali 30-odstotne interne stimulacije za izvoz. Po devalvaciji smo stimulacijo znižali na 15 %. Toda ta raven je vzdržala le nekaj mesecev, potem pa smo morali, zaradi naraščajočih domačih cen, interno stimulacijo neprenehoma povečevati in zdaj že lep čas dosega 50%. Skratka, boj proti inflaciji je naloga, ki jo moramo realizirati hkrati s približevanjem dinarja njegovi realni vrednosti. Kako zoper inflacijo pa je že druga „pesem“: vsekakor bi morali v ta boj vključiti tudi bolj selektivno uporabo investicijskih sredstev, postaviti realnejšo obrestno mero na posojila — le-ta bi sploh morala biti tesno povezana z vrednostjo dinarja in rastjo cen. Ne nazadnje velja v okvim ukrepov omeniti, da družbena stimulacija izvoza ni dobra. Načelo pospeševanja izvoza na konvertibilni trg ni dovolj upoštevano, današnja izvozna stimulacija pa je le nek način za prerazporeditev dela dohodka, ki se steka skozi carine. Zdaj se stimulacije skorajda ne razlikujejo pa naj gre za izvoz komajda predelane surovine, ali pa izdelek z visoko stopnjo predelave. r Za Ferite sta značilna visoka produktivnost in velik izvoz irNaši delavci v proizvodnji in strokovni sodelavci so „uigrani“ tim. Delamo v dveh, treh pa tudi v štirih izmenah, če je potrebno. Seveda pa je nagrajevanje po delu temu ustrezno, saj znaša stimulacija včasih tudi 30 % osebnih dohodkov, izvoz pa je mesečno stimuliran in sicer za polovico več kot tisto, kar prodamo doma,“ je povedal Dušan Dolničar vodilnim družbenopolitičnim delavcem SOZD Iskra v četrtek, 21. januarja ko s« obiskali TOZD Feriti. V pogovorih so sodelovali iz SOZD Iskra: predsednik KOS Janez Kem, predsednik KS ZSMS Iztok Urbanc, sekretar DPO Miloš Pavlica, član KPO Gojmir Blenkuš jn urednik glasila Iskra Dušan Željeznov, iz DO IEZE pa predsednik KPO Stane Kovačič, predsednik sindikata Drago Plaper in predsednik DS Franc Šunta. Iz TOZD Feriti: direktor Dušan Dolničar, sekretar ZK Andrej Kadunc, predsednik 00 sindikata Matjaž Eržen, namestnik predsednika DS Franc Čampa in predsednik 00 ZSMS Aleksander Črtalič. V TOZD Feriti je bila pred osmimi, desetimi leti tovarna, ki bi ji rekli, da ji gre slabo. Potem pa so naredili temeljite kadrovske spremembe med vodilnimi in strokovnimi sodelavci Samo povezav, za katere je seveda treba precej dela in navadno zahteva van,v« j/Avvtj ucia m iiavauiiu zaiucvd Torej v Feritih mislijo, kot so rekli 111(11 sredstva> je kar preveč. Feriti se razpravljala v pogovom, da bo treba ^Poyezujejo za nekatere funkcije z narediti nekaj sprememb v organizaciji Iskre, saj nekatere TOZD v določenih delovnih organizacijah veže le tržna ostalimi * tremi TOZD in Skupnimi službami na dvorišču.Dalje je seveda in steklo ie. Pred petimi leti so tovar- funkcija in 6mordaJ nekatera dela v C1j° ^ŽE pa v skupnost na stegen- no razširili, letos pa bodo spet stekla skupnih službah. Premalo je verti- sltem kompleksu, v SOZD, ima dela za prostore, kjer bodo vgradili kalne, proizvodne povezave. Tako na P.ovezavo. z občinama v Šiški in novo tehnologijo in povečali zmogiji- primer skoraj polovico svoje proizvod- cl0izlr.lu m s krajevnimi skupnostmi vosti. nje Feriti prodajo kranjski Elektrcv ?,lskl’., na LJubnem .m..v Solčavi. 1 Delovni kolektiv šteje 320 zaposlenih, od tega v poslovnih enotah na Ljubnem in v Solčavi 100, ostali pa so v matični tovarni v ljubljanskih Stegnah. Izdelujejo predvsem feritna jedra in feritni izdelek višje stopnje -navite komponente. Lanski poslovni rezultati kažejo, da so naredili v proizvodnji 33 % več kot leto prej, izvozili so 56 % več kot leta 1980, db tem pa je bilo le 2 % zaposlenih več. Skratka, delo lepo teče, trga jim ne manjka doma, v tujini, skoraj izključno na konvertibilnem trgu pa so našli kupce, ki so pripravljeni kupiti celo več, kot jim lahko v Feritih ‘prodajo. Prav zaradi močne konjunkture na domačem in tujem, konvertibilnem nje Feriti prodajo kranjski Elektro-mehantici, pri tem pa so vezani na ostale TOZD IEZE, s katerimi nimajo ne proizvodnih, ne dohodkovnih povezav. (Ob tem so pozabili povedati, da TOZD Orodjarna polovico . - - .... svojih zmogljivosti daje na razpolago nJe statusa Mikroelektronike v IEZE. prav Feritom). . K®1 je DO IEZE mandatar izgradnje in • nekako MikropIpktrnmVn Šiški in v v ;, — ------- . _____________V Feritih menijo, da bi bile te povezave lahko bolj enostavne, z manj administrativnega dela in manj sestankovanja. V pogovorih so sprožili tudi vpraša- Padlo je tudi več idej in misli, zakaj nastaja vse večje drobljenje na majhne DO in tudi TOZD postajajo vse bolj samostojne celice, ne le proizvodne, ampak tudi upravno, z lastnimi službami in oddelki................ trgu, večajo proizvodnjo in so že leta 1980 dosegli višino proizvodnje, kot so jo v srednjeročnem načrtu predvi deli za leto 1983. Vendar so ob tem -----ki, tako da jih z delovno organizacijo veže le še zelo malo. Prav zato so v pogovoru menili, da bo treba inisliti na bolj organske povezave in s tem seveda tudi prestrukturiranje. Povedali so nekaj precej „vročih“ tudi na račun prevelikega administriranja in različnih oblik povezav, ki jemljejo mnogo časa in dela neposredni proizvodnji. Tako so v Feritih del IEZE, čeprav je DO v ustanavljanju. Pri tem pa ob velikih vlaganjih v Mikroelektroniko, ob močnem uvozu te ključne delovne organizacije pravijo, da IEZE dobi dovolj, ali celo preveč deleža za investicije, uvoznih pravic pa še, i.t.d. To miselnost pa bo treba korigirati, saj je Mikroelektronika projekt vse Iskre, če že ne vse Slovenije. Naj jo tako tre tiraj o tudi uradno in poluradno. Ob koncu je predsednik KOS Janez Kem ugotovil, da je bil pogovor odprt, učinkovit in predvsem koristen - ~ I------ “J*. * tuvv O V T 1. WXLUL v, tvUllSieil dejali, da bi rabili najmanj 2 človeka, tako za eno, kot drugo stran. Zlasti pa ki naj bi študirala materiale, gradiva, je pohvalil delo samoupravnih organov tiredlopft in QP Icai Var rt riti aiM w trooii in HnivhsmriT-t/il i-fi /a .. * „ • vse človeške in strojne zmogljivosti ‘V1 ““J UJ siuuuma matenaie, gradiva, je ponvam aeio samoupravnih organov napeli do kraja, saj so si hoteli na trgu predloge in še kaj, kar prihaja iz vseh in družbenopolitičnih organizacij v tej nrioraviti noziciie za čas do investiciii mogočih ,,nivojev". TOZD. ^ . pripraviti pozicije za čas po investiciji, ko bodo kapacitete močno povečali. Ob vsem tem pa si močno prizadevajo za profesionalizacijo proizvodnega programa. Izdelujejo že precejšen odstotek feritov za profesionalno rabo. Širijo tudi obseg dela v oddelku kakovosti, saj le-ta lahko zagotovi solidno poslovanje s kupci, oz. porabniki feritov in navitih komponent. Ob močni ekspanziji na domačem in zunanjih trgih pa žal investicija v širitev kasni. Načrtovali so sicer, da bo delo v novem delu tovarne steklo že letos, zdaj pa upajo, da bodo spomladi ob 30-letmci tovarne stekla gradbena dela in bodo nove prostore odprli leta 1983. F.Kotar TOZD Naprave in orodja—ključ sodobne tehnologije IEZE V četrtek, 21. januarja so vodilni družbenopolitični delavci SOZD Iskra obiskali TOZD Orodja in naprave. Pogovora so se udeležili vodilni delavci družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter poslovodni delavci TOZD in delovne organizacije Industrije elementov. Pogovor je bil odkrit in je pokazal, da so orodjarji, ključni ljudje, ki ustvarjajo sodobno tehnologijo. Ob tako močni rasti proizvodnje, ki je izvozijo kar okrog 40 %, pa imajo precej težav s strokovnimi službami v Skupnih službah DO. Direktor Dolničar pravi, da so pogostokrat zelo neučinkovite in zato so v TOZD nekatere funkcije, ki so jih prej opravljali v skupnih službah prevzeli sami. Tako imajo lastno prodajo, predvsem zaradi specifičnosti njihovega izdelka in zato specifičnega pristopa na trgu. Sploh so v TOŽD Feriti, kot smo slišali, nezadovoljni s sedanjo organizacijo Iskre, ki je po letu 1975, se pravi po zadnji reorganizaciji preveč toga in shematična. Na službe ZP pomb, pač pa Iskra sicer nimajo pripom niso povsem zadovoljni 'z* Iskro Commerce, ki naredi premalo in je premalo elastičen. TOZD Naprave in orodja je predstavil direktor Janez Blaž. Kot pove že ime, ta 60-članski kolektiv načrtuje in proizvaja orodja, stroje in naprave za IEZE. Prav zato to tovarno štejejo za TOZD skupnega pomena v IEZE. Največ delajo za TOZD Feriti, nekaj za Polprevodnike, za Mokronog in za Šentjernejske TOZD, več pa za Keramiko v Vižmarjih. Njihovi izdelki služijo predvsem avtomatizaciji proizvodnje, mehanizaciji nekaterih postopkov in seveda izdelovanju orodij. Imajo lastno konstrukcijo in tudi dobro opremljeno proizvodnjo s klasičnimi obdelovalnimi stroji, prav tako pa tudi s koordinato, erozijo in diamantnim brušenjem. Ker delajo orodja za Magnete in Keramiko iz karbidnih trdin za suho, prašno stiskanje (sintranje), se seveda morajo lotevati tudi najzahtevnejših postopkov, kot je diamantno brušenje in izžiganje. V Orodjarni, kot kratko imenujejo to TOZD, pa s stanjem niso zadovoljni. Vse bolj manjka kadrov, dobrih izkušenih orodjarjev, ki vse preradi uhajajo v dmge službe izven svoje stroke. Tudi strojni park ni najboljši, zlasti pa so zmogljivosti premajhne. Pri orodjarskem delu se navadno vedno mudi, zato mnogi negodujejo. Načrtujejo prostorsko in strojno širjenje svoje tovarne, zlasti pa mislijo okrepiti konstrukcijo, J.ar bo nujno, če hočejo slediti specialnim potrebam TOZD v ir^E. Zlasti jih moti, da tovarne kot so HIPOT, Keramični kondenzatorji pa še nekateri cepijo moči z odpiranjem lastnih orodjarn. Tako se drobijo strokovna prizadevanja, a tudi raven bi lahko bila v eni, koncentrirani tovarni za vso IEZE precej višja. Zlasti bi radi skoncentrirali skupno močno konstrukcijo. Saj so krmilja, pnevmatika, hidravlika in druga načela enaki za vse tovarne. Radi pa bi imeli specialista za vsako TOZD in tako bi lahko timsko r Med pogovori v TOZD Naprave in orodja. V V pogovorih so sodelovali iz SOZD Iskra; Predsednik KOS Janez Kem, predsednik KO ZSMS Iztok Urbanc, sekretar DPO Miloš Pavlica in direktor DO ZORIN Maijan Trojer. Iz DO IEZE; Član KPO Ludvik Simonič, predsednik DS Franc Šunta in predsednik sindikalne konference Drago Plaper. Iz TOZD Naprave in orodja: Predsednik DS Anton Cimerman, sekretar ZK Leon Vojnič, predsednik 00 sindikata Janez Košak, predsednik 00 ZSMS Zoran Petrovič in direktor Janez Blaž. Na obisku v TOZD Feriti. naredili mnogo več, bolje in ceneje s skupnimi močmi in združenim znanjem. Sicer dobivajo nekaj opreme ob investicijah v nekaterih tovarnah, ki naj bi skladno s širjenjem svojih kapacitet in orodjarskih potreb, sovlagali tudi v Orodjarno. Tako bodo v kratkem dobili žično erozijo in načrtujejo še nakup nekaj specialnih strojev iz uvoza. Tako bodo že letos proizvodnjo povečali za 19 %, z dodatnimi kapacitetami pa bi jo lahko še bolj. V pogovoru so nadalje sprožili vprašanje dohodkovne povezave s TOZD, za katere Orodjarna dela. Doslej dohodkovnih odnosov še ni navezala z nikomer. Menijo namreč, da se težko spuščajo v poslovni riziko, če hočejo normalno delati. Dohodkovni odnos pa naj predstavlja seveda določeno poslovno tveganje tudi za proizvajalca orodij. Ob tem je direktor DO ZORIN sprožil zanimivo misel, da je dohodkovno povezovanje s proizvajalcem avtomatiziranih strojev za specialne namene ne le možno, ampak zelo koristno za obe strani. Gre za tole: standardni, konfekcijski univerzalni stroji, ki jih kupimo doma, ali v tujini, niso prilagojem čisto specialnim potrebam proizvodnje, v našem primeru proizvodnji elementov in podsklopov ter sklopov. Zato je tempo proizvodnje manjši, proizvodnja pa rabi več ljudi in seveda daljši čas za proizvodnjo, morda tudi zahteva uvožene surovine in polizdelke. Tu je hvaležen posel za tehnologe, še bolj pa za konstrukterje in seveda v končni fazi za orodjarje. Z dohodkovno povezavo se dogovorijo s proizvajalno TOZD, da bi za določen postopek, proces ali za določen splet procesov izdelali specialen stroj, napravo ali trak. Konstrukterji in drugi pregledajo možnosti in prilagodijo vso proceduro proizvodnje prav določeni funkciji, morda čisto določenemu izdelku. Seveda, ker je naprava konstruirana za ozek in čisto določen namen, je lahko učinkovitejša, hitrej- ša, preciznejša, bolj prilagodljiv1^^ morda celo naravnana na doA ^ rdla i surovine. In finančni učinek? da povečane zmogljivosti, kakovoi>° 1 zanesljivost ter prihranjen čas !r°st menijo velik denar. lars' Tako nastane z vloženim znanj*'102® izkušnjami in delom velika ekon*’56*' ska rezerva, ki si jo po dogovoru M10 P* razdelita proizvajalec in dobavitelj! "p boljše opreme. Najbrž je ob tem vsfeni jasno, da bo ta ekonomska r®ze[!fa! večja, čim več bo vloženega znf tehnologov, konstrukterjev, razvil. »1 kov in orodjarjev, ki uresniv28* načrtovano zamisel. Sorazrn(0tii delitve pa seveda predstavlja sorazi^1^ je vloženega dela in znanja in teMid sorazmeren učinek v ekonomiki p'Ci0 s vodnje in na koncu poslovanja. Tu je torej prav za proizvaj$-aga naprav in orodij velik izziv. Tu je 'tika mulacija znanja, izkušenj in Res da sedanji tržni odnos predst^tai dohodek brez rizika. Je pa ta doh^, T manjši, kot pa bi bil v primeru usp&ku tehnične izboljšave, pri kateri 'čin proizvajalec opreme sodeloval fdn zamisli do realizacije. Ker le o11 Nj< strokovno in tehnično sposoben r^ilm zirati tak projekt. Ljudje v TOZPiedn namreč naravnani na proizvodi1. K svojega proizvodnega programa ne lobe za proizvodnjo strojnih kapacitet. Vodi Ob vsem tem so ugotovili, da Mfrjsk teta dela v Orodjarni že zdaj mokast; raste. Saj je pa to tudi življenjska flifsen ker vse večji izvoz zahteva vse Id^Ost tetnejša orodja in naprave. Ob v4er$ tem pa imajo v Orodjarni minlmal- „ režijo in marsikaj opravijo sodef^azu čeprav ni to ravno njihov delokrog' pil Družbenopolitične organizacije L samoupravni organi pa delajo kriti#] in tudi sinhrono, hkrati s posloveL nimi sodelavci. Zlasti so poživili dejl osnovne organizacije ZK in mladih1 Mladi so se dogovorili z mladij | skupnih se služb. da bi z osnovali osnovno organizacijo ZSMS, ker I zdaj mladih v obeh enotah bolj n# Skupno pa bi delo in interesne dej«1 nosti bolje stekle. p £<$ SOZD ISKRA, Izobraževalni center razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE NA TEMO: SISTEMSKA ANALIZA v času od 23. 3. 1982 do 27. 3. 1982 jle Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem, ki se ukvarjajo z avtomatsko (c obdelavo podatkov in bi si radi razširili znanje o sistemski analizi. Vabljeni so L sistemski analitiki in organizatorji, razvijalci sistemov in uporabniki teh sistemov. r VSEBINA: E Za zvezo med uporabnikom in projektantom ter programerjem skrbi sistemski(] analitik. Ta spoznava problem, ki tare uporabnika, poišče rešitev in priskrbi vso podatke, ki jih bosta potem projektant in programer računalniško obdelala. Na tern področju dela je v zadnjem času prišlo do večjih sprememb in novih metod. Na seminarju si bodo slušatelji podrobneje ogledali konkretne primere in se v njih preizkusili. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM; 1. Osnovni pojmi 2. Prvine projekta 3. Naloge sistemskega analitika 4. Strukturiranje 5. Analiza podatkov 6. Analiza funkcij 7. Sinteza struktur podatkov in funkcij 8. Delovna dokumentacija 9. Zaključek ČAS IN KRAJ S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek, 23. 3. 1982 ob 8. uri v Hoteli/Grad Hrib in zaključili v soboto, 27. 3. 1982 ob 14. uri. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA ZORIN, TOZD CAOP, tov, Miro 1_ozej, dipl. mate m. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 5.670 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD. PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo informativno prijavnico na naslov: SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3. Na podlagi informativne prijavnice bomo poslali običajno prijavnico za udeležbo na seminarju v vašo OZD v potrditev zaradi plačila stroškov izobraževanja. Podrobnejše informacije o vsebini strokovnega izpopolnjevanja dobite pri Miru Lozeju, na tel,: (061) 213—213, int.: 14—76, o organizaciji seminaria pa na tel.: (061) 222-212. Industrijska elektronika ie za nas velika pridobitev (Nadaljevanje s 1. strani) finsko zelo pomembna,nima pa ^.ecje industrije. Pri tem je važno 'g Jc eieiuronuta „čista“ ■L. tnJa> ki odpira možnosti zaposlo-a^eved tui^‘ ne onesnažuje okolja. “ rita! 3 Pomembno tudi to, da se z ?».n ncj močjo Iskre veča tudi naš so|odarsti potencial. : sto1Cur je Industrijska elektronika ■Lra že 10 let, vendar z novo ki so jo lani odprli, nastajajo :o n 1 Za Friiev proizvodnje in seveda “hmfTv* odpiranje novih delov- ZimK' kai milite o anomalijah, oz. ljivAtroS?lanSke8a leta V Industri'iski *°3a ^tedsednik Igor Dobrovnik meni, Jai)oli aVe ^Sube sploh ni bilo. Šlo je ,voS/Q-za, splet okoliščE, da seje Iskra v aS znašla v težkem gospo- 'iOoz 501 položaju. Seveda na občini spremljajo gospodarjenje conc'Setl delovnih oroimizar.ii Tudi Iskri co« delovnih organizacij. Tudi Iskri ■! ‘'j P^vetUi vso potrebno pozornost in 'iteVr,' 1 vso Potrebno pomoč. Priprav-11 v¥L so bdi tudi priskočiti na pomoč s ki jih ima reze. -»ucnmu rezervami, Žf s,anKfko precei- ■ ••°Pdl 3110 v stik z delovno orga-;snEv1J°Iskro !EZE in se odprto pogo-' za8°tovila predsednika KPO »toli/ia Kovačiča, da boste začasno : "io arnostno pokrili nastalo izgubo, 1" DoSC ukazala za resnična. Tako je Pokrila deficit in premostila v j to- TOZD Industrijska elektro-'•'i-iVmi Pa ie preostali del leta posojila S i=. ¥° 1981 zaključi,a z Sttr*orn dohodka. )h°gi, Tako smo dnhil L.,1, ‘arvU smo dobili še eno dobro i iči !ni°. z Iskro, ki se je pokazala e. {..j^kovito in predvsem notranje c0. Videli smo, da znate in morate -tjil le gospodarjenje solidno in fleksi-»»^“Jakoje povedal pred- nelohx- ie nam je povedal, da je j, lna ob tem pregledala tudi proiz-,;cii',e Programe, domače in koopera-noitanJv8 tuiinc m ugotovila, da so niiivd. avlen* na zdravih temeljih, pred-bio« .ekonomskih. 2stanevi$ko Iskro m*" »Ua na i. Tako se pred odpira zdrava nih težav v novi tovarni. Poleg tega so zaposlili prek 50 novih delavk, katerih uvajanje je trajalo nad 3 mesece in ta neizkušenost pri delu je tudi naredila svoje,“ pravi Igor Dobrovnik. Sogovornik nam je nato povedal tudi, da v rezervni sklad občine zbirajo ne le 2,5 % od dohodka TOZD ampak 5 %.Tako imajo dovolj sredstev, da ob morebitnih težavah v tovarnah priskočijo na pomoč in tako zagotovijo nemoteno delo in seveda socialno varnost delavcev. In kaj mislite o Iskri? „Gotovo je 30 tisoččlanski Iskrin kolektiv s svojim elektronskim programom zelo velik potencial znanja in izkušenj. Že strateška usmeritev Iskre v sam vrh svetovnega tehničnega razvoja je velika naloga, tako za Slovenijo, kot tudi za vso Jugoslavijo. In Iskra to svoje poslanstvo, oz. svoj program uspešno realizira. Govorim seveda le o svojem mišljenju, vendar že ogromno vlaganje v raziskave, razvoj in v znanje sploh, dokazuje z realizacijo najzahtevnejših elektronskih sistemov, da je Iskra v vrhu jugoslovanskega tehničnega razvoja. To je zJasti pomembno v izvozu, kjer znanje največ pomeni.11 In kaj bi nam lahko rekli o gospodarskem položaju v zaostrenih pogojih v občini Krško? „Mislim, da lahko rečem, da prevelikih težav doslej v gospodarstvu občine še ni bilo, čeprav seveda predelovalna, zlasti kovinska industrija pogostokrat močno čuti pomanjkanje materiala in je treba večkrat napeti vse sile, da zagotovijo tekoče delo. Naša papirna industrija, tovarna Djuro Salaj pa dela zelo uspešno. Naj povem, da papirna industrija pri nas predstavlja 60% družbenega proizvoda v občini. Z 2000 zaposlenimi predstavlja v občini, kjer je zaposlenih okrog 7000 ljudi tudi važen faktor stabilnosti gospodarstva. Če pa upoštevamo, da praktično Djuro Salaj pokriva 100 % jugoslovanskih potreb po roto papiiju, moramo vedeti, da to predstavlja tudi važno nalogo in širok trg tej DO. Ta delovna organizacija je tudi leta 1981 delala dobro, bilo je le nekaj zapletov okrog dobave lesa iz uvoza, čeprav je deviz-no-bilančno uravnotežena, se pravi, da izvozi več kot uvozi.11 ntfl1 dej«' šot«' oj^, i m morali prebroditi vrsto začet- Kotar rjtVIIIUl|iiin............................................. d^bčni zbor sindikalne konference il^lektromehanike Sredi januarja je v kranjski Iskri potekal zadnji občni zbor sindikalne konference Iskre Elektromehanike. Prisotni so bili seznanjeni s poročilom 0 delu sindikalne konference in njenih komisij ter s spremembami v •Organiziranosti sindikata, ki so potrebne spričo nove organiziranosti Elektromehanike na tri nove delovne organizacije Telematika, Kibernetika in Električna orodja. Sindikalni delavci so potrdili razrešnico dose-dartiim organom konference in izvolili evidentirane kandidate za vodilne funkcije v novem vodstvu sindikata v novi organiziranosti. p° opravljenih formalnostih, ki so sindikalnega dela, ki izhaja iz statuta ro1' " " " ~ sindikalne organizacije in iz aktualnih smernic, ki se na področju sindikalne dejavnosti oblikujejo v širšem družbenem prostoru. V novejšem obdobju je bilo to delo oplemeniteno s prizadevanji za stabilizacijo gospodarjenja znotraj delovne organizacije in z aktivnostmi za drugačno in predvsem boljšo organiziranost Elektromehanike. thnte^ne 23 usPešno delo občnega u la> je dosedanji predsednik Vinko ae u * P0^al poročilo o delu sindikal-sko i9oQ0r^erence v mandatnem obdobju so g lJ~-1982. V poročilu je orisal •eii P°^roAie dela sindikalne konfe-E ž^v ki.bolj ali manj zajema interese Mjenja in dela vseh delavcev delov- Ile organizacije. ^re za neke vrste kontinuiranost yiŠIINA POVRAČIL STROŠKOV ZA OPRAVLJANJE DOLOČENIH DEL IN nalog Na podlagi Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za izplačila povračil Proškov delavcev, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v SOZD ISKRA ter na psnovi Družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, so bili stroški za povračilo po Podatkih Zavoda za statistiko in Republiške skupnosti za cene za četrto trimesečje 1981 naslednji; ■ Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnico ~ cela dnevnica nad 12 ur 510 din — polovična dnevnica nad 8 do 12 ur 278 din ~ znižana dnevnica od 6 do 8 ur 193 din 2- Povprečni stroški za prenočišče v hotelu 8 kategorije 425 din 8- Stroški za ločeno življenje — stroški za stanovanje največ 3.825 din — stroški za prehrano največ 4.590 din A Kilometrina pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda ~ za 15.000 km letno 6,61 din/km - za 20.000 km letno 5,94 din/km ~ za 25.000 km letno 5,54 din/km. »Prisila ni pot k izvozu« ' (Nadaljevanje s 1. strani) Naj vas prekinem. Preostali sta še Nemška demokratična republika in Sovjetska zveza. Prekinem zato, ker prav letos praznujemo 25-letnico sistematičnega obdelovanja vzhodnonemškega tržišča, po dmgi strani pa ste bili tudi sami 4 leta naš predstavnik v Vzhodnem Berlinu. „Naj začnem nekoliko drugače. Na letošnjem Leipziškem sejmu bomo dali največji poudarek 25-letnemu sodelovanju z vzhodno-nemškimi partnerji, verjetno pa bo v Slovenijo dopotovala tudi delegacija delavcev našega tamkajšnjega največjega partnerja ELEKTRO APARATE WERKE. Še nekaj bi dejal ob tem četrtstolet-nem prijateljstvu: trdim, da je staro prijateljstvo včasih težje obdržati, kot pa navezati novo — nov prijatelj te še ne pozna, ne pozna tvojih morebitnih napak... Zdaj pa k Sovjetski zvezi, kot našemu največjemu trgovskemu partnerju! „V SZ smo lani prodali za nekaj več kot 46 milijonov dolarjev. Gre zlasti za telefonske centrale, telefonske aparate, telefonske vložke, ploščate releje, programatorje, VF naprave itd.11 Kaj pa letos? „Izvoznih pogodb imamo s SZ nekaj čez 47 milijonov dolarjev, skupaj z zaostankom iz minulega leta pa je ta vsota okoli 62 milijonov dolarjev.11 In kako bo potekalo trgovanje z deželami SEV letos? „V leto 1982 stopamo z realnimi izvoznimi številkami brez rezerv. V minulih letih smo imeli namreč 15-20% vrednostno več pogodb. No zdaj tega ni več in če plana ne bomo uresničili, bomo tudi sami edini krivec. Načrt izvoza v dežele SEV je 92 milijonov dolarjev, od tega 78 milijonov na klirinško območje in 14 na konvertibilno11. Izredno pomemben podatek je tudi ta, da imamo sklenjenih pogodb že za 84,5 milijona dolarjev. “ Lado Drobež iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii Poročilo o delu sindikalne konference Elektromehanike je podal predsednik Vinko Marolt. Še posebej veliko dela je bilo opravljenega na področju družbenega standarda klavcev, kjer so bila upoštevana načela vzajemnosti in solidarnosti, na področju športa in rekreacije delavcev s poudarkom na množičnosti in na področju animira-nja kulturnega življenja v DO. Poročila o delu komisij so podali predsedniki posameznih komisij. Iz vseh poročil je razvidno, da je delo potekalo v skladu s programi, v okviru možnosti in na podlagi interesov in potreb delavcev. V razpravi na poročila je bilo poudarjeno, da naj sindikalna dejavnost v novi organiziranosti Elektromehanike kar največ prispeva k povezovanju skupnih interesov v novih kranjskih delovnih organizacijah. Ohranijo naj se čvrste vezi in enotnost, zlasti pri reševanju problematike na področju družbenega standarda, pa tudi na drugih področjih. Sindikalna organizacija naj veliko pozornost posveti sedanjim aktualnim pripravam na »volitve ’82“, skrbi naj za aktivno in organizirano delo delegacij v novih delovnih organizacijah, ustrezneje naj se vključuje v delo kranjskega kluba samoupravljalcev, več pozornosti pa naj posveti tudi družbeni aktivnosti žena, katerih je v kranjski Iskri več kot 50 odstotkov od zaposlenih. Po razpravi na poročila je sledila točka dnevnega reda, ki je bila name-(Nadaljevanje na 4. strani) ______ POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, Šil, telefon 213-213, int. 21-25. ISKRA - AVTOELEKTRIKA, TOZD TOVARNA ŽARNIC, LJUBLJAl^t I. Vodenje operativne priprave dela Pogoji: dipl. ing. ali ing. organizacije dela z Izkušnjami v operativnem planiranju Z Razvijalec — 2 sodelavca Pogoji: dipl. ing, teh. fizike, 3 leta delovnih izkušenj in dipl. ing. elektrotehnike — elektronik, 3 leta delovnih izkušenj 3. Konstrukter Pogoji: ing. strojništva, 2 leti delovnih izkušenj 4. Vodja skladišča Pogoji: srednja komercialna šola ali KV trgovski delavec 5. Rezkalec Pogoji: poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj 6. Brusilec Pogoji: poklicna šola 2 leti delovnih izkušenj 7. Urejevalci strojev in naprav — 6 sodelavcev Pogoji: KV strojni mehanik ali finomehanik, 2 leti delovnih izkušenj 8. Izvajanje poenterskih del Pogoji: 2-letna administrativna šola. 1 leto delovnih izkušenj 9. Gospodar Pogoji: poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju objektov 10. Delavci v proizvodnji — 3 sodelavci Pogoji: končana osemletka II. Delavke v proizvodnji — več delavk Pogoji: končana osemletka, ročna spretnost, smisel za natančno delo in dober vid Delo pod 7., 10., in 11. je dvoizmensko. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 3-mesečnim poizkusnim delom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov; Iskra Žarnice. Kadrovska služba, Ljubljana Stegne 15 c. ISKRA KIBERNETIKA, TOZD DELAVSKA RASTAVRACUA, KRANJ 1. Administrator v računovodstvu za evidentiranje pošte, za tipkanje faktur, nalogov in obračunov ter druga administrativna dela Pogoji: srednja Upravno-admlnistratlvna šola, 3 leta delovnih izkušenj, dobro znanje strojepisja, 3 mesece poizkusnega dela 2. Saldakontist — likvidator za vodenje saldakontov 125, 222, pripravo faktur in nalogov ter opravljanje drugih knjigovodskih del Pogoji: srednja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj, 3 mesece poizkusnega dela. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Kibernetika, TOZD Delavska restavracija, komisija za del. razmerja, Savska loka 1, Kranj ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD TTS 1. Referent za organizacijo samoupravljanja Pogoji: višji upravni delavec, 3 leta delovnih izkušenj Z KV pripravljaiec materiala v skladišču Pogoji: RTV mehanik, 1 leto delovnih izkušenj, predviden OD 7.519 din Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Elektrozveze TOZD TTS Kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 11 ISKRA ELEKTROZVEZE-SKUPNE SLUŽBE 1. Vodja pravne službe Pogoji: dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, najmanj 5 let delovnih izkušenj Z Vodja inventurne službe Pogoji: ekonomist, 2 leti delovnih izkušenjj, 3. SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA - 2 sodelavca Pogoji: ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu in nadomeščanje delavke, ki je odsotna zaradi bolezni) ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD KOMERCIALA IN INŽENIRING 1. Skladiščni manipulant Pogoji: končana osnovna šola, tečaj za skladiščnika, 1 leto delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas (razen pod tč. 3) s polnim delovnim časom. Pismene prijavezdokazili pošljite v 15 dneh na naslov: Iskra Elektrozveze Kadrovska služba. Stegne 11, Ljubljana ISKRA ŠIPO TOZD TOVARNA ANTEN 1. Tehnolog I. Pogoji: strojna fak. II. st. — tehnološka smer, 2 leti delovnih izkušenj, poizk. delo 3 mesece. 2. Orodjar za izdelavo orodij za brizganje plastike ter rezilnih orodij Pogoji: KV orodjar, 3 leta delovnih izkušenj, 2 meseca poizkusnega dela 3. Rezkalec Pogoji: KV rezkalec, 3 leta delovnih izkušenj, 2 meseca poizkusnega dela 4. Nastavljalec orodij Pogoji: KV strojni ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj, 2 meseca poizkusnega dela 5. Skladiščni delavec: Pogoji: osemletka, 1 leto delovnih izkušenj 1 mesec poizkusnega dela Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: Iskra ŠIPO TOZD Tovarna Antenskih naprav Vrhnika, Idrijska c. 42 (za komisijo za delovna razmerja) Vrhnika ISKRA IEZE - DSSS, Ljubljana, Stegne 17 Po 18. členu samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v DO ISKRA IEZE ter 18., 21. in 23. členu pravilnika o delovnih razmerjih DSSS komisija za delovna razmerja razpisuje za 4 leta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJO RAČUNOVODSKEGA PODROČJA POGOJI: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj — sposobnost organiziranja in vodenja dela — ustreznost glede na družbenopolitična in moralnopolitična merila, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki za območje ljubljanskih občin. Pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA IEZE, Delovna skupnost skupnih služb, kadrovski sektor, Ljubljana, Stegne 17. Pripišejo naj še „ZA RAZPISNO KOMISIJO". ,,ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez, ivsol.o. Ljubljana, Stegne 11 po sklepu delavskega sveta TOZD Proizvodnja mehanskih delov razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili In odgovornostmi za mandatno dobo 4 let: VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: Dipl. ing. ali ing. strojne smeri, s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih politike na območju ljubljanskih občin; — da imajo sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja ter vsklajevanja delovnega procesa. (Nadaljevanje na 4. strani) delih in nalogah. Poleg prej navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: — pogoje, določene z družbenim dogovorom o Izvajanju kadrovske Občni zbor sindikalne konference Elektromehanike (Nadaljevanje s 3. strani) njena dogovoru o novi organiziranosti sindikalne konference Elektromehanike. V Telematiki in Kibernetiki bosta formirani novi sindikalni konferenci. Za njuno delo sta že pripravljena nova poslovnika dela, za DO Električna orodja pa se še pripravlja. Škofič. V DO Telematika pa je za predsednika sindikalne konference izvoljen Janez Vuk, za namestnika predsednika Vitjan Kovačič, za sekretarja Zdene Ošabnik in za blagajnika Anica Kejžar. Komisije, ki so opredeljene v predlaganih poslovnikih o delu sindikalnih konferenc, bodo izvršni odbori izvolili Z občnega zbora sindikalne konference Elektromehanike, ki bo svojo organiziranost prilagodila novi organiziranosti delovne organizacije. Sledilo je pjoročilo nadzornega odbora, ki ga je prodal predsednik Janez Ziherl, in nato razrešnica dosedanjim organom konference. Nato je predsednik kadrovske komisije pri SKDO Klavdij Mulič prodal predlog novega vodstva sindikalnih konferenc v Telematiki in Kibernetiki. Predlog je nastal na osnovi evidentiranja kandidatov za vodilne funkcije v bodoči sindikalni organiziranosti in pro predhodnem kandidacijskem prostopku ter po usklajevanju na iniciativnih odborih DO .Kibernetika in DO Telematika. V DO Kibernetika je za predsednika sindikalne konference izvoljen Anton Čuda, za namestnika predsednika Meta Marinšek, za sekretarja Vlado Lampič in za blagajnika Marina na prvih sejah teh organov, prav tako pa tudi nadzorne odbore. Na koncu naj oprozorimo na ugotovitev iz proročila o delu sindikalne konference Elektromehanike, ki ga je podal Vinko Marolt: Vsi delavci samoupravljalci se vse bolj zavedajo promembnosti svoje aktivne vloge pri sprejemanju samoupravnih odločitev. Vendar pred odločanjem zahtevajo tudi celovito informiranost, saj je le-ta temeljni progoj za njihovo kvalificirano odločanje o njihovem delu, življenju in bodočnosti v delovni organizaciji. Sindikalne delavce torej v bodočnosti čakajo med drugim tudi velike naloge na prodročju obveščanja vseh delavcev v novih delovnih organizacijah. Kazimir Mohar iiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiii DO TELEMATIKA Konstituiranje samoupravnih organov Prejšnji teden so se v novi delovni organizaciji Iskri Telematiki konstituirali samoupravni organi delovne organizacije, in sicer odbor za spremljanje poslovanja, odbor za osebne dohodke, odbor za družbeni standard in varstvo pri delu, odbor za inovativno dejavnost, odbor za izobraževanje in kadrovsko dejavnost ter komisija za razvojna, programska in tehnična vprašanja, komisija za finance, tržništvo, planiranje in druga vprašanja in komisija za organizacijo, informatiko, samoupravne splošne akte in uveljavljanje samoupravnega razvoja. Prisotni smo bili ob konstituiranju nazadnje omenjene komisije, ki pa bo imela prav v sedanjem aktualnem trenutku delovne organizacije bržkone zelo veliko dela. Prvi sestanek komisije za organizacijo, informatiko, samoupravne splošne akte in uveljavljanje samoupravnega razvoja je uvedel predsednik sindikalne konference Telematike Janez Vuk. Prisotne je seznanil s predlogi za predsednika in podpredsednika komisije. Predsednik je Ciril Markič, njegov namestnik pa Franc Torkar, ki sta bila s strani članov komisije enoglasno potijena. O namenu in dejavnosti komisije je spregovoril Jakob Vehovec, v.d. vodje delovne skupnosti Informatika. Povedal je, da komisija prevzema naloge odbora za novo organiziranost Elektromehanike, ki ga po reorganizaciji ni več. Bdeti mora nad nadaljnjim organizacijskim razvojem nove delovne organizacije Telematika. Pri uvajanju organizacijskih sprememb in oblikovanju samoupravnih aktov na tem področju naj bo vedno prisotno tudi stališče komisije. Področje dela komisije je pestro in široko. Še posebej bo takšno v letošnjem in prihodnjem letu. Tako bo morala komisija med drugim obravnavati vprašanja organizacijske strukture Telematike, vprašanja statusnih sprememb (zlasti v smislu formiranja novih TOŽD Telematike, kar bo izvedeno z letom 1983), vprašanja pravilnega oblikovanja strokovnih služb, katerih delo je treba kar najbolje prilagoditi vsebini proizvodnje POTREBE PO SODELAVCIH (Nadaljevanje s 3. strani) Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite priporočeno v 15 dneh po objavi v časopisu DELO na naslov: ISKRA - ELEKTROZVEZE - Delovna skupnost skupnih služb, z oznako „ZA RAZPIS" Ljubljana, Stegne 11. ISKRA — Industrija širokopotrcšnih izdelkov n.sol.o. TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, n.sub.o. Vrhnika, Idrijska c. 42 Delavski svet razpisuje « dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta 1. VODJA FINANČNE SLUŽBE Poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri - najmanj tri leta prakse na finančno-komercialnih nalogah Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika Idrijska c. 42, za razpisno komisijo ' V______________________________________________________________• J telekomunikacijskih naprav, vprašanja kompleksnosti planiranja in regulacije pretokov materiala, kar je eden temeljnih problemov sedanjega organizacijskega sistema, vprašanja trženja, vprašanja finančnih pretokov in dohodkovnih odnosov v novi organiziranosti ter vprašanja razvoja informatike in obdelave podatkov oziroma izgradnje celovitega računalniško vodenega poslovno-informacijskega sistema in druga vprašanja, ki so vezana na razvoj organizacije, informatike in uveljavljanje samoupravnih odnosov na tem področju življenja in dela nove delovne organizacije. Komisija bo morala občasno oceniti dogajanja na opisanih področjih in dajati pobude za regulacijo dela. Kot že omenjeno, sodi v področje dela komisije tudi obravnava samoupravnih aktov, ki jih bo potrjeval delavski svet delovne organizacije. Dva taka akta bosta prišla v obravnavo v kratkem, in sicer Status DO Iskra Telematika in Pravilnik o delovnih Takole smo na skupinsko fotografijo zabeležili prvo srečanje mladih T0$ MSO in mladinskega vodstva Telematike. Za boljšo povezanost mladih Telematike družbenopolitičnih subjektov TOZl —_____________ _________ in delovnih skupnosti v okvirih novi- razmerjih v DO Iskra Telematika. To Nova organiziranost kranjske Iskre delovnih organizacij. Boljša povez1 bo že prva priložnost, da se komisija ponuja med drugim tudi večje možno- nost je lahko pdfnembna podlaga Z1 vključi v konkretno delo. sti za tesnejše in učinkovitejše povezo- boljše medsebojne odnose in ve# Kazimir Mohar vanje poslovodnih, samoupravnih in iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z zasedanja DS DO Telematika oljš , _______ vsklajenost pri odločanju o življenj' Reorganizacijske naloge v Iskri Telematiki zahtevajo od vseh delavcev, zlasti pa njihovih delegatov, široko samoupravno aktivnost. Tako se je delavski svet delovne organizacije v sorazmerno kratkem času svojega obstoja sešel že na svoji tretji delovni seji. V uvodu je bila delegatom podana informacija o konstituiranju odborov in komisij pri delavskem svetu Tele- in delu v delovnih organizacijah. V delovni organizaciji Iskra Tek matika očitno obstaja močan posli" in težnja za večjo povezanost temelj nih organizacij in delovnih skupnos11 nQmpn h,-, /itiimroVi ♦'ti .-i zlasti med mladimi, ki so na ten1 enT svn nriht.„S"eh Telematlke na področju že začeli s prvimi konkre'' sag rl n 'Tzlln Iz-z* i r zt #1 «4» J X/lfliT za vodenje politike o samoupravnem obveščanju v delovni organizaciji. Ta odbor bodo sestavljali predsedniki (delegati) komisij za obveščanje TOZD in delovnih skupnosti, ki se trenutno ustanavljajo. Komisije za obveščanje TOZD oz. delovnih skup- __________________ nosti bodo imenovali delavski sveti matike. Vsi odbori in komisije so se že vseh TOZD in delovnih skupnosti aine so goste iz Kranja - ---- sestali na svojih prvih sejah ter izvolili Telematike. Sestavljene bodo tako, da T?C1 lcn° , ematlk°, ki o svoje predsednike in podpredsednike, bodo v njih zastopane vse družbeno- delovanje družbenopolitičnih orga^ sprejetimi samoupravnimi akti o obveščanju v Iskri Elektromehaniki oz. sedanji Telematiki konstituiran tudi odbor za obveščanje, o čemer bomo nekoliko več zapisali kasneje. Pod drugo točko dnevnega reda je delavski svet imenoval tri delegate in tri njihove namestnike DO Telematike v koordinacijski odbor za uvajanje razmer med novimi delovnimi organizacijami kranjske Iskre. Predstavniki Telematike v tem odboru so Bojan Klemenčič, Peter Mihelič in Marjan Ropret, njihovi namestniki pa Alfonz Medved, Jakob Vehovec in Anton Končnik. V razpisno komisijo za imenovanje glavnega direktorja Telematike je delavski svet imenoval Milana Mekindo in Bernarda Bečana. V nadaljevanju je v.d. glavnega direktorja Telematike Bojan Klemenčič delegate delavskega sveta seznanil z izvajanjem priprav na novo organiziranost računalništva v Iskri oz. z delom na uresničevanju zakona o obveznem sporazumevanju na področju slovenskega računalništva. (O tem smo v glasilu „Iskra“ obširneje pisali prav pred kratkim, zato bomo tu navedli le najbolj bistvene ugotovitve). Okvirni sporazum na tem področju je bil dosežen že lani. Izoblikoval se je predlog, da DO Delta izstopi iz SOZD Elektrotehna in se združi v SOZD Iskra. V novo delovno organizacijo . delovnim imenom Iskra Delta naj oi se združile kapacitete in znanje sedanje TOZD Računalniki. Za dosego opisanega cilja je že pripravljen - „ , „______________k tolikokrat poudarjenemu podružblja-nju obveščanja in k uresničitvi ustavnega načela o pravici in dolžnosti vsakega delavca biti obveščen in obveščati. V naslednji točki dnevnega reda je delavski svet potrdil sistematizacijo v.d. individualnega poslovodnega organa Telematike, njegovih pomočnikov in vodij delovnih skupnosti, vzporedno pa tudi ocene uspešnosti njihovega dela. To točko so delegati izrabili tudi za pogovor o uresničevanju načel o nagrajevanju po delu in rezultatih dela. V bivši Elektromehaniki je to področje vseskozi ostajalo bolj ali manj nerešeno in improvizi rano. Nova organiziranost naj pomen nov začetek prizadevanj za red tudi na tem občutljivem področju. Prav nagrajevanje po delu in rezultatih dela je namreč lahko temeljna stimulacija za boljše, kvalitetnejše in bolj ustvarjalno delo vseh delavcev, ki lahko bistveno prispeva k uresničevanju gospodarske stabilizacije oz. razreševanju sedanjega zapletenega gospodarskega položaja Telematike. Točka „razno“ na omenjenem zasedanju delavskega sveta ni bila zgolj za obvezni nameček v dnevnem redu. V. d. glavnega direktorja Telematike Bojan Klemenčič je delegate seznanil s prizadevanji za pridobivanje deviznih sredstev, ki so za Telematiko v sedanjem trenutku temeljnega V teku in v načrtih so števU- DO AVTOELEKTRIKA —jx, vijvn pomena. V ivrvu Ul v imuiiui su Sicvu- akcijski program, ki predvideva samo- ne akcije. Ena teh je tudi samoupravni imravni e o L*- ~ ___i x____• j • i upravni postopek združevanja, o če ner naj bi delavci obeh partnerjev odločali na referendumu v mesecu februarju. Predstavnik delavskega sveta TOZD Računalniki je povedal, da je omenjeni delavski svet prav pred ne- sporazum o združevanju dela in sredstev med DO Telematika in Trgo-Umagom. Tudi v tem primeru gre le Lani manj nesreč pri delu davnim na svojem zasedanju sprejel z ustreznejšimi programi in drugimi sivo. z.aio oomo pregledali števuu pozitivno stališče do združevanja, rešitvami lahko uresničila zahteve po nesreč po temeljnih organizacijah, ta vendar s poudarkom, da naj gre res za konvertibilnem izvozu, ki edini PreSlecl Pa naj bo obenem tudi se todrmoSe^tS^m^oŽobL" ^fdMriA^kktrikfso^ripTaS akcije nadaljevati vse do takrat, ko bo anajlz0 nesreč pn delu v lanskem letu Telematika z boljšo organizacijo dela, m -i0 Posredovab tudi v naše urediti' , ---J------ft. _ • ’■ štvo. Zato bomo pregledali število vendar s poudarkom, da naj gre res za enakovredno združevanje, ne pa za kakršnokoli obliko vključevanja, ki bi katerega od partneijev postavila v podrejeni položaj. Osnovna naloga vseh je, da do združitve pride, vendar tako kot to predvideva zakon in po samoupravni poti. Pod naslednjo točko dnevnega reda je predsednik delavskega sveta Telematike Alojz Blaznik podal informacijo o sprejetju novega sistema samoupravnega obveščanja in ustreznih samoupravnih aktov o takem obveščanju, o čemer je na svoji zadnji seji odločil delavski svet Iskre Elektromehanike. Naloge organiziranega uvajanja omenjenega sistema obveščanja se zdaj prenašajo na delavske svete novih delovnih organizacij. V ta konvertibilnem izvozu, lahko zagotovi devizno samostojnost in s tem tudi možnost stabilnega in kontinuiranega nadaljnjega dela in razvoja. Kazimir Mohar r ZAHVALA. Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam In sodelavcem lakirnice in galvanike TOZD TEA ter sindikalni organizaciji za lepa darila, ki mi bodo vedno ostala v lepem spominu. V novem letu jim želim še mnogo uspeha pri delu. Franc Verbič V opomin za pazljivejše ravnanje s stroji in delovnimi pripomočki. Že po naslovu sodeč lahko ugotovimo, da je bilo lansko leto manj nesreč kot leto poprej, torej so v upadu, seveda gledano na celotno delovno organizacijo, žal pa tega ne moremo trditi za tolminsko Iskro, kjer je število nesreč naraslo ter za ljubljansko tovarno Žarnic, kjer je število nesreč naraslo ter za Ijubljafi; sko tovarno Žarnic, kjer so bili delavci zaradi zdravljenja poškodb odsotni z dela več dni kot vsi delavci zaposleniv tozdih in DSSS v Šempetru zaradi istega vzroka. In še ta podatek - v Žarnicah je zaposlenih 358, v Šempe-trških tozdih in DSSS pa 1980 delavcev. (Nadaljevanje na 5. strani) 8osj kje, Usn Por Pro mej Osv Usti vise zah jogi Ret dru ne Telematike in vodstva družbene političnih organizacij TOZD Mol1: tažno servisna organizacija v Ljubija111 organizirali prvo skupno srečanje, ^ je bilo še kako koristno. Predstavniki osnovne organizacij1 Zveze komunistov, sindikata in mb' dine so goste iz Kranja seznanili s Po 40 niše tov dev PO( vat: Kaj km spn zve nih no t J. ače0tVeak0r8iand,ran0St datov za^v^tve Srn drnge^rip* ačetek prizadevam za red tudi na Ve na ta dogodek. 8P^ V opisanem dogajanju je bila mladina premalo prisotna, saj njeno delo v nekaj zadnjih mandatnih obdobji kar ni uspelo zaživeti. Menda predvsem zaradi slabih povezav z mladinskim vodstvom bivše Elektromehanike. Verjeti je, da se bodo razmet6 zdaj bistveno spremenile, zato velja prvo srečanje mladih iz Kranja 1 Ljubljane še posebej toplo pozdraviti- Kazimir Mohat IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII** Tozd IGA, RETEČE V1.1982 izravnana devizna bilanca Vsak pogovor o letošnjih načrtih naših temeljnih organizacij se, razumljivo, prične in neha pri vprašanju uravnovese-nja devizne bilance. Ob znanem izreku, da izvoz ni več nič drugega kot eksistenčna kategorija, je prvo novinarjevo vprašanje o strukturi letošnjega gospodarskega plana seveda — kako do potrebnih deviz. To smo vprašali tudi v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah, kjer se že nekaj let intenzivno izvozno Usmerjajo. To z drugimi besedami Pomeni, da dobršen del proizvodnje Prodajo kupcem onstran državne oroje, kar pa seveda ni tako preprosto. Osvojitev proizvodnje izdelkov, ki Ustrezajo razvajenemu okusu in 'visokim zahtevam po kakovosti na ^hodu, je vse prej kot preprosta na-joga, pa še zdaleč ne najtežja. V Retečah je namreč v ospredju čisto drugačen problem — cene. V letu 1981 je stroškovna inflacija P° statističnih podatkih presegla 49 %, po podatkih SDK (ki sicer še uiso znani, vendar so približno ugotovljivi na podlagi izračuna v lanskih devetih mesecih, ko je bil zabeležen Podatek 50,5 %) pa je moč pričako-yati še mnogo bolj zajetne številke. Raj to pomeni za proizvajalca izdelkov, ki cen končnih izdelkov ne sme spreminjati (ker jih je „primrznil zvezni hladilnik11), velik del proizvod-uih kapacitet pa je namenjen izključ-Uo izvozni proizvodnji, menda ni heba opisovati — izgubo, kajpak. Kako torej ..previhariti11 letošnje teto? Pričnimo izračun tako, kot so ga oblikovali v Retečah! Ob predpostavki, da letošnje leto Ue bi bilo zaznamovano z nesrečnim Pečatom inflacije, bi morali cene končnih izdelkov na domačem trgu Povečati za 8,83 %. Tako bi si zagotovili minimalna sredstva za akumulacijo ali drugače: na račun večjih cen bi uiorali iztržiti 53 milijonov dinarjev. Takega leta verjetno še ne bo kmalu, letos pa povsem zagotovo ne, zato si zamislimo (tako kot so to storili v Retečah), da se bodo cene reprodukcijskih materialov skupno z ostalimi stroški dvignile za petino. V tem primeru bi morale cene njihovih izdelkov na domačem trgu poskočiti za 16,29 %, da bi v tovarni uresničili enak cilj kot smo ga opisali v prejšnjem poglavju. Celotni prihodek bi moral biti tako večji za 98 milijonov dinarjev. Skupaj (ko seštejemo ugotovitve iz obeh poglavij) bi morali torej s pomočjo večjih cen povečati celotni prihodek za 151,4 milijone dinarjev, prodajne pa povečati kar za četrtino! Naj kar takoj pripišemo še „opom-bo“: o predvidenih 20 % podražitev repromateriala govori informacija splošnega združenja elektroindustrije SRS z datumom 15. decembra. Kako bodo na tako predviden način gospodarjenja v letošnjem letu vplivale tržne zakonitosti, pa bomo seveda šele videli. V preteklosti je bilo, žal, že tako, da so imeli proizvajalci repromateriala domala popolno svobodo pri oblikovanju cen svojih proizvodov, najtežje pa je bilo finalistu, ki je moral „voditi barko11 med preko vseh meja rastočimi cenami repromaterialov in polizdelkov, sam pa imeti zamrznjene cene končnih izdelkov. Kako res je, da so nesoraz- iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DO AVTOMATIKA merja med cenami nemogoča, govori tudi podatek o gibanju prodaje. V Retečah bi lahko prodali na domačem trgu neprimerno več, kot zmorejo narediti. Razlog je preprost — cene njihovih izdelkov (ki so, mimogrede, veliki potrošniki električne energije!) so tako nizke, da močno vzpodbujajo nakup. Komu koristi velika potrošnja pretvornikov električne energije (raznih ogrevalnih teles) v obdobju, ko naj bi pričeli vzpodbujati porabo drugih energetskih virov, npr., premoga, najbrž nihče ne ve ... Še eno vprašanje označuje gospodarski plan Tovarne gospodinjskih aparatov v letošnjem letu — vprašanje zadostnih obratnih sredstev. V letošnjem letu naj bi po predvidevanjih potrebovali kar za dobro četrtino več teh sredstev kot v preteklem letu. Od kod naj bi tolikšna sredstva pridobili, kljub dobrim namenom, da bi povečali koeficient obračanja, še vedno ne vedo. Poslovanje preteklih let, ki je bilo venomer na meji rentabilnosti, terja svoje! V zaključku pa le še pojasnilo stavka, ki smo ga zapisali v naslovu. Za letošnje leto imajo že sklenjenih za 4,125 milijona dolanev izvoznih poslov, približno za 15 % več kot lani. Za to bodo angažirali kar 41 % proizvodnih kapacitet. Stane Fleischman Planske obveznosti Priprava, obravnava, vsklajevanje in sprejem letnega plana delovne organizacije je ena od bistvenih odločitev, ki naj bi vplivale na družbeno-ekonomski razvoj in kar najbolj smotrno uporabo dohodka. Izhajajoč iz poslovnih rezultatov za leto 1981, zavzema Avtomatika po dohodku drugo mesto v SOZD Iskra. Kako bo v letošnjem letu, ko bo potrebno vložiti še več naporov v dohodkovno povezovanje med TOZD, povečati produktivnost in izvoz, v večji meri izkoristiti lastno znanje in domače reprodukcijske materiale, najti ustreznejšo delitev sredstev za osebne dohodke in smotrno uporabiti tisti del dohodka, ki je namenjen razvoju? V Avtomatiki načrtujemo skupno prodajo v višini 4 milijard 855 milijonov dinarjev. Od tega predstavlja '''iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniMiiiiiiiiiiiiiiiii Lani manj nesreč pri delu (Nadaljevanje s 4. strani) Za lansko leto pa je značilno še jiekaj. Zgodila se ni namreč nobena hujša nesreča, glede na leto poprej pa )e bilo 23 nesreč manj, (v letu 1980 164 nesreč) za ozdravitev pa so bili delavci 400 dni manj na bolovanju kot kto poprej. V tovarni malih zaganjalnikov se je ‘eni pripetilo 13 poškodb, leto 1980 Pa 17. Za ozdravitev teh poškodb so delavci bili doma 96 dni, leta 1980 pa d90. Resnost poškodb, torej potrebno število dni bolovanja za posamezno Poškodbo je upadlo iz 22,94 v predlanskem letu na 7,38 v lanskem letu. pogostost pa leta 1980 4,3, lansko leto 3,38. V tovarni velikih zaganjalnikov je bilo lani 31 poškodb, leta 1980 pa 46. Delavke in delavci so se zdravili doma 215 dni, predlani 391. Seveda pa ne sniemo pozabiti, da je v tej TOZD največ zaposlenih — 643, resnost Poškodb pa je upadla iz 8,5 predlani ha 6,93 lani. V tovarni generatorjev so se lani med 277 zaposlenimi poškodovali ijtirje, leta 1980 pa 9. Na bolniškem dopustu so bili le 17 dni, predlansko leto pa 82. Tudi resnost poškodb se je znižkla iz 9,1 predlani na 4,25 lani, pogostost pa je bila 1,44, leto poprej Med 286 zaposlenimi v tovarni delovnih sredstev se je poškodovalo ip delavcev, ki so porabili za zdravlje-hje 118 dni, leto poprej pa za 23 hesreč 352 dni. Resnost se je znižala 12 15,3 v letu poprej na 6,21 lansko leto, pogostost pa iz 8,09 na 6,64. V TOZD Komerciala so zabeležili }e dve poškodbi, ki sta terjali 22 dni bolovanja, v letu 1980 pa" je bilo 5 Poškodb in 57 dni bolovanja. Resnost: leta 1980 - 11,4 leta 1981 -}1. Pogostost: leta 1980 - 4,71, leta 1981-1,88. V TOZD Inštitut se je poškodoval le en delavec, ki je zdravil poškodbo doma 18 dni. Med 228 zaposlenimi v DSSS je utrpelo poškodbo 5 delavcev, doma pa so ostali 50 dni. Leta 1980 je bilo sedem poškodb za katere so porabili 81 dni bolovanja. Kot smo že omenili je v tovarni AET Tolmin naraslo število poškodb iz 25 let 1980 na 28 lansko leto. Da so se delavci, ki so utrpeli poškodbo pozdravili, so porabili lani 382 dni, leta 1980 pa 169 dni. Tudi resnost poškodb je narasla iz 6,46 predlani, 13,64 lani. Pogostost pa se je spremenila iz 5,78 leta 1980 na 6,23 lansko leto. V bovški Iskri je med 249, zaposlenimi utrpelo 9 delavcev poškodbo, predlansko leto pa 8. Kljub eni poškodbi več lani, pa se je zmanjšalo število dni bolovanja iz 187 predlani na 30 dni lani. Resnost pa je močno upadla iz 23,3 predlani, na 3,33 lani. Pogostost pa se je nekoliko zvišala iz 3,11 predlani, na 3,61 v letu 1981. Za 20 nesreč, ki so se zgodile lani v tovarni žarnic, kjer je 358 zaposlenih, so delavci porabili kar 590 dni bolovanja, v letu 1980 pa za 14 nesreč 144 dni. Torej močno v porastu. Prav tako je v porastu resnost nesreč, saj je bil ta podatek 1980 10,3 lani pa že 29,5. Pogostost pa je narasla iz 3,46 na 5,58 v lanskem letu. Še v komensko Iskro v tovarno odlitkov poglejmo. Med 85 zaposlenimi je bilo v težkih pogojih dela 9 nesreč, ena manj kot leto poprej. Za ozdravitev teh devetih nesreč je bilo potrebno 152 dni v domači negi, predlansko leto pa 230. In če naredimo sedaj še skupen vpogled na celotno delovno organizacijo dobimo naslednje podatke: Med 3120 zaposlenimi se je lani pripetilo 141 nesreč za katere je bilo potrebno 1690 dni bolovanja. Resnost se je v primerjavi z letom poprej nekoliko znižala od 12,4 na 11,98, prav tako pa je upadla tudi pogostost iz 5,13 na 4,51. Kljub vsemu pa so podatki še vedno zaskrbljujoči, zato delajmo prav vsi na tem, da bi bilo število nesreč kar najmanjše. M.R. planirana prodaja na domačem trgu 24,4 %, na tujem pa 62,9 %. Plan predvideva izrazito povečanje izvoza na konvertibilno področje. V primerjavi z oceno za lansko leto za indeks 192. Takšni izvozni rezultati naj bi bili doseženi na osnovi stmkture proizvodnje, ki predvideva 8,4 % od celotnega 24,4 % povišanja, na konvertibilno področje, 5,9 % proizvodnje pa naj bi po področju prodaje namenili klirinškemu prilivu. Največja rast proizvodnje je predvidena v TOZD Naprave za energetiko in v TOZD Avtomatske in varilne naprave, kjer predvidevajo povečanje vitalnih proizvodnih programov. Zaostreni pogoji gospodarjenja, so v naši družbi postavili kriterije, ki zahtevajo racionalno obnašanje vseh družbenih subjektov pri porabi investicijskih sredstev. Predlog resolucije SRS za tekoče leto pa pogoje investicijske potrošnje še bolj izostruje. Tako se bomo tudi v Avtomatiki odločili predvsem za tiste investicije, pri katerih bo približno polovica celotnega prihodka namenjena izvozu na konvertibilno področje. Na osnovi tega temelji tudi plan razpoložljivih sredstev za naložbe. Osnova za planiranje teh sredstev je del čistega dohodka, namenjenega za poslovni sklad, ki ga TOZD ustvari v tekočem letu. Ta kritetij je opredeljen v samoupravnem sporazumu o temeljih plana DO za obdobje 1981—85. Sprememba je v tem, da ni pri vseh TOZD upoštevan enak odstotek, temveč je vzet glede na primanjkljaj obratnih sredstev. Pri porabi prostih sredstev za naložbe v osnovna sredstva je planirano združevanje 90 % na ravni delovne organizacije, 10 % pa za lastne investicije v TOZD. Nekaj več težav je bilo pri pripravi plana financiranja skupnih dejavnosti delovne organizacije in SOZD Iskra. TOZD Trženje in TOZD Razvojni institut kot TOZD skupnega pomena planirata svoje naloge v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD materialne proizvodnje in delavci omenjenih dveh TOZD. Medtem ko delavci delovne skupnosti planirajo dela in naloge za TOZD in delovno organizacijo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in delavci delovne skupnosti in s tem ustvarjajo celotni prihodek z neposredno svobodno menjavo dela. Plan financiranja skupnih dejavnosti na ravni SOZD je bil narejen na osnovi posameznih dejavnosti za tekoče gospodarsko leto ter z opredeljenim odstotkom korigiranega dohodka, ki se v srednjeročnem obdobju namenja za financiranje posamezne dejavnosti. Teže je bilo opredeliti višino stroškov za dejavnosti, ki jih za Avtomatiko opravlja Iskra Commerce. Ta dejavnost žal še vedno ni urejena s samoupravnimi sporazumi, pač pa se letno sproti sklepajo za ta dela pogodbe. V osnutku so opredeljeni še plan poslovnega uspeha in delitve dohodka, kazalci uspešnosti poslovanja po ZZD idr. Čeprav je bil v novembru lanskega leta prvi osnutek plana že pripravljen, gaje komisija za plan delavskega sveta DO zavrnila kot nevsklajenega in v nekaterih postavkah glede financiranja skupnih nejavnosti ter izvozno-uvoz-nega področja za nedorečenega. Po enomesečnem vsklajevanju s strokovnimi službami, TOZD skupnega pomena in na ravni poslovodnih organov TOZD ter kolegijskega odbora Avtomatike, je bil H-oshutek plana 29. 12. 1981 dan v javno obravnavo. V času do 20. t. m. so TOZD in delovna skupnost posredovali področju za ekonomiko in plan pripombe in dopolnilne predloge. Po postopku usklajevanja naj bi predvidoma v mesecu februarju predložili delavcem Avtomatike predlog z dokončnim besedilom. Hkrati poteka tudi javna obravnava osnutka plana SOZD Iskra, ki ga je do 25. 1. 1982 dal v javno obravnavo odbor za usklajevanje plana SOZD. Š.D. iiiiiiMiiiiimiimuiiimiimiimiiiuiiiiiimimimiiiimiHiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiMmimiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiimiimiimiiiiim Objekt TOZD Blisk. DO ISKRA ELEKTRIČNA ORODJA, KRANJ Investicijska dejavnost DO Električna orodja Na podlagi svojega skupnega in splošnih družbenih interesov za racionalno delitev dela in usklajen razvoj murskosoboške občine smo se sporazumeli, da združimo sredstva za izgradnjo tovarne električnih orodij v Murski Soboti. S tem pa zaradi dopolnitve proizvodnih zmogljivosti povečujemo tudi proizvodne kapacitete v Kranju in na tej osnovi gradimo in oblikujemo medsebojna razmerja pri skupnem ustvarjanju dohodka. Delavci Iskre v Kranju smo ugotovili, daje izgradnja tovarne električnih orodij v Murski Soboti družbenoekonomsko utemeljena in v skladu s temeljnimi usmeritvami družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in z dogovorom o temeljih srednjeročnega družbenega plana, in sicer z usmeritvami za povečanje izvoza. Tako načrtovana investicija ustreza kriterijem o prestrukturiranju gospodarstva iz dogovora o temeljih srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije. Zato je omenjena investicija vključena v: — samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega razvoja Iskre Kranj, s prioriteto pri realizaciji — plan naložb SOZD Iskra za leto 1982 s prioriteto, - samoupravni sporazum o temeljih plana občine Kranj 1981-1985, - samoupravni sporazum o temeljih plana občine Murska Sobota 1981-1985. Tovarna električnih orodij v Kranju si je z dosedanjim poslovanjem ustvarila pogoje za nemoten razvoj in prodor med svetovne proizvajalce električnih ročnih orodij. Da bi se lahko čim hitreje in kvalitetno vključevali v mednarodno delitev dela imamo tovarno električnih orodij Perles v Švici, z dislociranim obratom v Barceloni v Španiji. Leta 1975 je bila ustanovljena tudi mešana firma ISKRAEMEC v Ekvadorju v Južni Ameriki skupaj z ekvadorskim partnerjem Comision de Valores. Opravljene analize so pokazale, da je zaradi navedenih dejstev nujno treba povečati proizvodne zmogljivosti in posodobiti sedaj že zastarelo tehnologijo, kar bi povečalo konkurenčnost Iskrinih električnih orodij in obenem izboljšalo delovne razmere zaposlenih v DO Električna orodja ter omogočilo njeno še bolj kvalitetno vključitev v mednarodno delitev dela. ISKR A-AVTOMATIKA OBVESTILO! V prejšnji številki Iskre smo vas obvestili, da bo 13. februarja ob 9.30 izbirno tekmovanje Avtomatike za Iskriado. Tekmovanje bo na Kobli in ne v Mojstrani kot je bilo prvotno javljeno. Za vse tekmovalce bo odhod izpred Kotnikove 6, Ljubljana, ob 6. uri. Služba za družbeni standard Z„ novo naložbo je predvidena izgradnja tovarne v Murski Soboti in nabava sodobne tehnološke opreme ter istočasno pridobitev novih proizvodnih prostorov v Kranju. Predračunska vrednost naložbe za gradnjo tovarne in nabavo opreme v Murski Soboti znaša 264,6 milijonov din — vrednost vlaganja v Kranju pa znaša po predračunu 229,9 milijonov din. Skupna predračunska vrednost investicije znaša 494,547,000 din (in ne 51 mio din, ker v investiciji ni več obračunan energetski prispevek). V letu 1982 bomo angažirali preko 139,3 mio din, v letu 1983 pa preko 355,1 mio din. Precejšen del tehnološke opreme bo nabavljen v tujini. Izbrana tehnološka oprema je sodobna, deloma tudi najnovejša. Večina opreme je visoko avtomatizirana, a kljub temu dovolj prilagodljiva, da se lahko brez večjih težav prilagaja spremenjeni proizvodnji. Novi obrat v Murski Soboti bo zgrajen v okviru industrijske cone IMP - TOZD Blisk. Na osnovi dogovora med Iskrino tovarno električnih orodij v Kranju in IMP bo TOZD Blisk odstopil Iskri 4,6 ha zemljišča. Delavska sveta obeh tovarn sta takšno usmeritev (z možnostjo kasnejših razširitev) že potrdila. Nova tovarna v Murski Soboti bo imela 3.300 kv. metrov površin od tega 2.500 kv. metrov proizvodnih prostorov. Glede zagotavljanja finančnih sredstev je dogovorjeno, da bomo zagotovili 71,5 milijonov lastnih sredstev (sredstva DO Iskra Kranj in združenih sredstev v sestavljeni organizaciji Iskra, za 72,2 mio din imamo podpisane samoupravne sporazume o združevanju sredstev s 14 OZD iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Vojvodine, kar kaže na interes združenega dela v Jugoslaviji za to naložbo ter njeno upravičenost. Še vedno pridobivamo nove sovlagatelje. Sredstev prek konzorcija Ljubljanske banke — Združene banke bo preko 144 milijonov din, ali 29,5 odstotkov neto predra-čunske vrednosti naložbe. Ostala sredstva bomo pokrili s krediti izvajalca gradbenih del, s komercialnimi krediti in z uvoznim kreditom za nabavo opreme. Komisija za oceno investicij pri Izvršnem svetu SR Slovenije je na osnovi omenjenih dejstev in dokazil (mnenje LB Temeljne gorenjske banke, Konzorcija LB o uresničevanju razvojnih programov SOZD Iskra, sklep DS SOZD Iskra o prioriteti investicije, mnenje Instituta za ekonomiko investicij pri LB ZB Ljubljana, soglasja za uvozno opremo, mnenje komisije za spremljanje investicij pri Izvršnem svetu Skupščine občine Kranj) 30. decembra 1981 izdala pozitivno mnenje o načrtovani investiciji DO Iskra Električna orodja Kranj z gradnjo tovarne v Murski Soboti. Seaaj vse akcije usmerjamo v aktiviza-cijo investicije. Pripravila: Florian Margan Alojz Boc •$kra ISKRA INVEST SERVIS - INŽENIRING Ustvarjalna dejavnost za Iskrin koncept Vsak živ organizem raste, se razvija in se izpopolnjuje. Daje Iskra tak živ organizem dokazuje že njena rast in bogat strokovni razvoj. Rast pa seveda ne more biti slučajna ali prepuščena stihiji. Zato za rast — investicije in razvoj tovarn v veliki smeri skrbi Investov inženiring. Ta načrtuje investicije, seveda po naročilu tovarn ali služb v Iskri. Sodeluje od ideje, prek projekta in elaboratov do začetka redne proizvodnje ali poslovanja v novih objektih. Dejavnost Inženiringa ima že bogato tradicijo, zato ima tudi potrebne izkušnje, ki še kako pridejo prav investitorjem. Zato tudi zaposlujejo ustrezne strokovnjake ekonomske, gradbene, elektro in strojne smeri. Tako res lahko strokovno pripravijo ves potek investicije, od ideje projekta, nato sodelujejo pri izdelavi načrtov, izdelajo investicijski elaborat, sodelujejo po potrebi pri izbiri gradbenih podjetij in ostalih izvajalcev del ter dobaviteljev opreme, sodelujejo pri pridobivanju soglasij in ostalih administrativnih urejanj, nudijo gradbeni nadzor in izpeljejo projekte do poskusne in redne proizvodnje in sodelujejo še pri uveljavljanju reklamacij. Vseh teh del ne opravljajo za vse delovne organizacije enako. Večje DO, kot na primer ElektrOmehanika, IEZE in še nekateri imajo lastna:pro-jektne skupine, ki del teh opravil, ali pa investicije v celoti opravljajo sami. In kako investicija nastane, kakšen je potek? Vsaka nova investicija mora biti v skladu s srednjim in dolgoročnim planom razvoja DO, SOZD Iskre in družbeno politične skupnosti občine in republike. Njen začetek v prvi fazi kot pripravljalna dela za investicijo sproži investitor - naročnik, ki glede na tržne prilike mora svojo proizvodnjo povečati, modernizirati ali prestrukturirati in zato potrebuje novo opremo in večkrat tudi dodatne prostore. Na osnovi tržne analize Inženiring skupaj z naročnikovimi službami (razvoj, tehnologija, plan in analiza, prodaja itd.) ter z zunanjimi institucijami (upravnimi organi, inšpekcijskimi službami, Ekonomskim inštitutom LB, potencialnimi izvajalci in dobavitelji) izdela idejno zasnovo tehnologije, gradbenega koncepta in Jožetu Luzarju v spomin Prejšnji teden nas je nenadoma pretresla novica, da je umrl naš sodelavec Jože Luzar. Tehnični risar je bil in svoje delo je opravljal z ljubeznijo in mnogo znanja. Pri svojem delu je bil natančen, zlasti pa je vanj vgrajeval svoje izkušnje. Jožeta smo imeli radi Dober, miren in vesel tovariš nam je bil. In zdaj ne bo več njegovega nasmeha ob srečanjih v tovarni Njegovo tovariško, delovno vnemo bomo pogrešali. Za njim je zazijala praznina. Na Jožeta bomo ohranili najlepši spomin, saj nam je bil dober tovariš in sodelavec celih 18 let. Njegovi družini pa izrekamo globoko sožalje! Sodelavci iz Uporov v Šentjerneju. ekonomske analize, ki utemeljujejo potrebnost, smotrnost in koristnost investicije. Elaborat, ki iz tega nastane se imenuje preliminarna študija in služi za pridobitev soglasja investitorjevega samoupravnega organa, preliminarnega mnenja Instituta za ekonomiko investicij pri združeni banki LB ter uvrstitev investicije v plan SOZD Iskra. Pozitivno preliminarno mnenje je „zelena luč“ za pripravo na investicijo, to je izdelava investicijskega elaborata. Izdelava je predpisana z zakonodajo v SRS pa tudi s preliminarno metodologijo za izdelavo investicijskih programov. Razlika med preliminarno študijo in investicijskim programom je v tem, da je študija izdelana na osnovi ocen, program pa mora vsa poglavja konkretizirati. Začeteic dela je v kvalitetni tržni analizi, ki definira proizvodni program Vodja Inženiringa Marjan Štraus. in kapacitete nato pa tehnologijo. Izbor tehnologije je bistvenega pomena, saj iz tega izhaja vrednost opreme, število in kvalifikacijska stmktura zaposlenih, količino in kvaliteto izdelkov, nove proizvodne površine, vplive na okolje, porabo energije itd. rezultati izbora tehnologije so osnova za izračunavanje normativov materiala, časa tujih proizvodnih uslug in obseg gradenj. Posamezni deli investicijskega programa, to je tehnološki, gradbeni, ekološki, obrambni in ekonomski, se med seboj prepletajo, zato je nujno potrebno teamsko delo. V zadnjem času se veliko govori in piše v prekoračitvah investicij, zato je določitev predračunske vrednosti na osnovi ponudb, pogodb in predračunov za gradnje, domačo in uvozno opremo ter ostale stroške bistvenega pomena. Pri tem je treba še upoštevati predvidene podražitve, ki izhajajo iz dinamike izgradnje in so bile žal do sedaj vedno premajhno ocenjene. K vlaganjem za osnovna sredstva je potrebno prišteti še potrebna obratna sredstva, druga potrebna sredstva ter vire finansiranja. Izračuni lastne cene, delitev celotnega prihodka, devizna bilanca, produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost in drugi ekonomski kazalci pokažejo smoternost naložbe. Tako izdelan investicijski program gre ponovno v verifikacijo in v pregled na banko in nato na republiško komisijo. Naloga Inženiringa je tudi v tem, da v vseh fazah nastajanja investicijskega programa sodeluje s strokovnjaki instituta za ekonomiko investicij pri ZB — LB in s tem skrajša čas odobravanja investicije. V kolikor investitor naroči, dobi v nadaljevanju „v roke“ delo oddelek za izgradnjo investicijskih objektov, ki prične z realizacijo projektov, oz. z nadzorom nad izgradnjo investicijskih del. Ta stadij traja vse do poskusne proizvodnje, ko prejme novo zgrajeni objekt ali tovarna uporabno dovoljenje za redno proizvodnjo in poslovanje. Izvajanje in nadzor investicijskih del se vrši nad gradbenimi deli objekta, montaži strojnih instalacij (kanalizacija, vodovod, ogrevanje, klimatizacija, prezračevanje itd.), ter montažo elektro instalacij (strelovod, razsvetljava, instalacije za moč, telefon, protipožarne instalacije itd.). Da lahko ta dela opravlja, zaposluje Oddelek za izgradnjo in nadzor investicijskih objektov izkušene gradbene, strojne in elektro inženirje, katerih naloge so, da po obstoječih predpisih in zakonih kontrolirajo izvajanje del po projektih, nadzirajo izbor kvalitetnih materialov, pregledujejo predračune in obračune del ter v imenu investitorja urgirajo dogovorjene termine izgradnje. Ob tem je tudi važno povedati, da je Iskra Invest servisu, kot organizaciji posebnega pomena oziroma njenim organizacijskim enotam poverjena skrb, da skrbi za enoten koncept in dolgoročno usmeritev posameznih gradenj ali naložb v infrastrukturo. To je zlasti važno in pomembno tam, kjer' je več Iskrinih tovarn lociranih na eni lokaciji. Tak primer so Stegne, kjer je naša Iskrina industrijska cona v Ljubljani in kjer je potrebno poleg izgradnje novih proizvodnih kapacitet skrbeti tudi za skladno načrtovanje in izgradnjo objektov, naprav in instalacij skupnega pomena. To pa pomeni tudi kontinuirano sodelovanje s pooblaščenimi institucijami občine in mesta Ljubljane, da se potrebe industrijske cone pravočasno vgrajujejo v zazidalni načrt in generalni urbanistični plan. Iz take zadolžitve pa logično sledi tudi že nadaljnja naloga Iskra Invest servisa, da prične skupaj z organizacijami Iskre v ljubljanskem bazenu načrtovati njihov prostorski razvoj na drugi lokaciji - coni, stegenski kompleks prostorsko limitiran. Naloga in prednost Iskre Invest servisa in njegovega Inženiringa je, da gleda v preteklost in prihodnost ter z izkušnjami prispeva kenotnem in najbolj ekonomičnem načrtovanju in izvajanju investicijske izgradnje organizacije v sklopu SOZD Iskra. FY Avtomatika v Stegnah, kjer je pri projektu sodeloval Inženiring. ISKRA-AVTOiviATIKA Kaj smo storili na področju izobraževanja V 1981. letu, po združitvi izobraževalne dejavnosti v enotno službo, ki deluje v okviru delovne skupnosti, smo prvič uspeli poenotiti politiko in delo na področju izobraževanja v Avtomatiki. Takšen koncept pomeni dobro izhodišče za nadaljnjo delo. Letošnji rezultati pa so naslednji: MmimiiiiiiiiiiMiiiiiiimmimmimiiiimmiiiimiimiMimmiimiMiiiiiiiiiiiiMimimiimmimmimmiiiMiimiiiimimiiiiiii Razstava del zakoncev Volarič na Laborah Prejšnji petek šo kulturni anima-torii kranjske Iskre v avli Iskrinih Telekomunikacij na Laborah odprli prvo letošnjo razstavo, ki ponuja ogled likovnih del Zlate in Jožeta Volariča. Gre za likovna samorastnika in zakonca, ki sta že več let uspešno vpletena v Iskrin kulturni utrip, njui dejavnost pa je prisotna tako v širšem Zlata Volarič se zavestno podreja otroškemu načinu oblikovanja. s -s. r i'%'\ Zakonca Volarič sta dokaj pogosta in zaželena gosta v Iskrinem kulturnem dogajanju. premagujeta tehnične ovire in iščeta za svojo vizijo sveta ustrezno likovno formo." Zapisane besede pomenijo le najbolj bežen vtis tistega, kar lahko vidite na razstavi. Ne bi vas radi obremenjevali s poglobljenimi ugotovitvami v stilu ..ogledali smo si za vas“. Na vas je, da si razstavo ogledate in si ob opazovanju ustvarite lastne vtise, ki so lahko samo vaši in nikogar drugega. Zato vam tudi mi ne ponujamo svojih. Z enim samim tihim namenom — da vsa izzovemo k ogledu. Kajti edino tako ima lahko vse skupaj svoj smisel. Železna plastika Jožeta Volariča. slovenskem kot tudi jugoslovanskem prostoru. Zlatine barvite „otroške“ slike in Jožetove železne plastike si lahko ogledate do 12. februarja. Dotlej bo namreč razstava odprta. „Skupne predstavitve likovnih del zakoncev Volarič iz Kranja so v zadnjem času postale skoraj pravilo," piše v biltenu razstave Maruša Avguštin. „Topla barvitost Zlatinih slik se z Jožetovimi železnimi plastikami povezuje v zanimivo sožitje. Neutrudna graditelja svojega likovnega sveta, vsak v svojem žanru, svoji tehniki in v svojem izrazu, od razstave do razstave Predčasno je odšla v pokoj naša dolgoletna sodelavka Minka Zupan, delavka v TOZD TEA — montaža. Bila je vestna in pridna delavka in je bila zelo priljubljena med svojimi sodelavci. S svojim vedno nasmejanim obrazom je znala marsikoga spraviti v dobro voljo. Vrsto let je delala na navijanju tuljav ploščatega releja, zadnja leta pa v kontroli in na izdelavi zahtevnejših tuljav za elektronske telefonske centrale. Za vse ji še enkrat izrekamo zahvalo in ji želimo še mnogo let sreče in zdravja. Sodelavci A ŠTIPENDIRANJE V preteklem letu smo za potrebe delovne organizacije štipendirali 319 štipendistov, kar je za 1,02 % več kot v predhodnem letu. Od tega je delež VS 29,8 %, VŠ 2,5 %, SS 39,2 % in poklicnih šol 28,5 %. Odstotek štipendistov na število zaposlenih v delovni organizaciji znaša 8,7 %, kar pomeni, da imamo močan vir bodočih kadrov. Pri primerjavi moramo poudariti TOZD Stikalni elementi in TOZD Releji, ki bosta v bodoče morali spremeniti svoj odnos do politike štipendij ranja in se z večjo mero odgovornosti lotiti izobraževanja lastnih kadrov; Iz vidika delovne organizacije je nujno, da obremenitve, ki izhajajo iz naslova štipendiranja, sorazmerno prevzamejo vse TOZD, saj je skrb za bodoči kader in vlaganje v njihovo izobraževanje naša skupna naloga. Hkrati smo razpisali tudi 192 štipendij, kar je za 14,9 % več v primerjavi s šolskim letom 1980/81. Večji del razpisa glede na programsko usmeritev Avtomatike zajema elektrotehniška usmeritev in sicer 61,2 %> sledi ji kovinska, ekonomska in kemijska usmeritev. V tekočem letu bo kadrovska politika delovne organizacije usmerjena v izvajanje določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter v razporeditev pri zaposlo^ vanju štipendistov. Z namenom, da bi vzpostavili tesnejši stik med štipendisti in štipenditorjem, smo v lanskem decembru ustanovili tudi klub štipendistov Avtomatike, o čemer smo že poročali. UČENCI Z UČNO POGODBO Trenutno imamo v Avtomatiki 34 učencev z učno pogodbo, katerih šolanje je organizirano tako, da so polovico šolskega leta v šoli, polovico pa na praksi v posameznih TOZD. Z usmerjenim izobraževanjem takšna oblika izobraževanja preneha. Kazimir Mohar PRIPRAVNIKI Od skupno 111 pripravnikov, jih je lani 70 nastopilo delovno razmerje. Strokovni izpit je opravilo 43 pripravnikov, ki so bili tudi razporejeni na ustrezna dela in naloge. Med novo zaposlenimi je bilo 12 delavcev, ki niso bili naši štipendisti. Iz tega podatka sledi, da so imele TOZD večje potrebe, predvsem po tehničnem profilu poldicev. Novost pri zaposlovanju štipendistov je upoštevanje sklepa Področnega kolegija za kadrovsko dejavnost in izobraževanje, na osnovi katerega štipendistov z absolventskim stažem in z vsemi opravljenimi izpiti ne sprejemamo v delovno razmerje kot pri; pravnike temveč šele po opravljeni diplomi. IZOBRAŽEVANJE OB DELU Na tem področju je v zadnjem letu opazna določena stagnacija. Od 70 razpisanih štipendij v 1981. letu, je bilo podeljenih le 30, največ za višješolski študij elektrotehniške in kovinarske usmeritve. Skupno je imelo v lanskem letu sklenjeno pogodbo o študiju ob delu 190 delavcev Avtomatike, kar pomeni 5,18 % vseh zaposlenih. IZPOPOLNJEVANJE OB DELU Kot vsako leto so se tudi v preteklem letu naši delavci izobraževali-izpopolnjevali ob delu prek različnih oblik izobraževanja: — za delavce s posebnimi poobla- (Nadaljevanje na 8. strani) ie ne si< (n iz ot ve Ti in m sc še d; o! iz Z: n; iz di Ve le ci & 2,5/0 E 9 ti .2, S o\S -a-S S A? .2,6 o c o.Z X S.% & B > bi Z e.ti-S » £ J2 JS < -o & o t! £-3 v ~ 5. o o'S?-o 5 % o o S > o So n SSSJS-tš G 3 ■. O delu KS ZSMS SOZD Iskra v lanskem letu Zlahka lahko ugotovimo, da imamo v Iskri glede aktivnosti, množico med seboj zelo različnih 00 ZSMS. Od takih, ki so za svoje delo prejela republiško priznanje, pa do takih, ki obstajajo zgolj na papirju. Izgovorov za neaktivnost mladih v Posameznih sredinah je več. Od Preobremenjenosti mladih z lastnimi Problemi, kot je stanovanjski, do očitnega upadanja politične moči nrladinske organizacije. Problem nastane tudi takrat, ko najbolj aktivne mladince prekmalu izvolijo ali izberejo za delo v drugih organizacij alx ali samoupravnih organih, potem pa opustijo delo v mladini. Ugotavljamo mdi, da so marsikje osnovne organiza-^rje sicer aktivne, koordinacijski svet delovne organizacije pa ne opravlja svoje funkcije. Tako stanje povzroča zapiranje 00 ^SMS v okvire svoje TOZD. Poudariti je potrebno, da naj bi koordinacijski svet v DO le usklajeval delo osnovnih organizacij, z izrazito zvezo od spodaj navzgor, iz osnovne organizacije. Žal Pa ugotavljamo, da je vse prevečkrat ravno obratno. Vemo, da mora biti težišče dela v osnovni organizaciji, Preveč pa je osnovnih organizacij, ki so premalo samoiniciativne ter čakajo »navodil11 od zgoraj. Omeniti je treba te vedno preslabo informiranje mladih, čemur smo v preteklem letu Posvetili največ pozornosti. Kljub Vsem problemom pa lahko trdimo, da smo mladi v SOZD Iskra dosegli tudi številne uspehe. Poživitve dela so razvidne v vseh sredinah, kjer so ■zvedli pravilne kadrovske premike in delo mladinske organizacije približali samim mladincem in njihovim interesom. Boljše postavljeni načrti dela so nekatere organizacije močno kadrovsko okrepili, kar je drugje še vedno čredno pereč problem. Večje sodelovanje s štipendisti omogoča lažje kadrovanje le-teh v mladinske vrste, ko se redno zaposlijo. aktivnosti V pregledu izpolnjevanja programa dela KS ZSMS SOZD Iskra, ki smo ga sprejeli lansko leto v Poreču, naj omenimo stalno utrjevanje družbenoekonomskega in samoupravnega polo-^aja mladega delavca. Tu nismo bili dovolj aktivni. Obravnavali smo plansko srednjeročno obdobje 81-85 ter leto 1981, največjo skrb smo posveča-” predvsem področjem, ki so življenjskega pomena za mladega delavca. To Pa je stanovanjska problematika, otroško varstvo, izobraževanje, rekrea-Cl3a ipd. Obravnavali smo osnutke samoupravnih sporazumov s področja delitve ter dosledno podpirali koncept Ograjevanja po delu. Zavzemali smo s® za odpravljanje marsikje še vedno obstoječega mezdnega odnosa in uravnilovke. Pregledali in ocenili smo zaključne račune TOZD, DO in SOZD, sprego-v°rili o usmeijenem izobraževanju ter d zunanjetrgovinski problematiki bOZD. §e nadalje pa se moramo Zavzemati za boljše dohodkovne odnose znotraj in izven SOZD tsKRA. Na. področju izobraževanja in Kadrovske politike nismo v celoti Spolnili sprejetih nalog in bomo nrorali v naslednjem obdobju več sil Usmeriti v to smer. V združenem delu le še vedno veliko mladih delavcev z nedokončano osnovno šolo. Vemo jacer, da je zaradi objektivnih težav |npr. dvoizmensko delo) dostikrat čredno težko organizirati primemo °blikcf izobraževanja, vendar bi z tečjo angažiranostjo lahko storili več. •udi marksistični krožki kot oblika mtenzivnega spoznavanja marksistične nusli in njenega uveljavljanja v sistemu socialističnega samoupravljanja pri nas. s® niso dovolj zaživeli. Res pa je tudi, * aa se je veliko mladih iz Iskre v tem ?bdobju vključilo v razne oblike Izobraževanja preko OK ZSMS in RK kSMs. informiranje informiranja mladih, z mladinskimi Usti. Naj tu omenim le mladino iz kranjske Elektromehanike ter Kondenzatorjev v Semiču. Drugje mladi sodelujejo pri izdajanju biltenov skupaj s sindikatom. Izhajajoč iz dejstev, da je konstruktivno in razumljivo informiranje temelj delegatskega in kolektivnega dela, samo letos na ravni SOZD ustanovili komisijo za informiranje. Člani so iz posameznih delovnih organizacij. Poudariti je treba, da smo mladi naleteli na razumevanje pri glasilu Iskra. Komisiji koordinira delo mladih informatorjev v SOZD Iskra in zbira prispevke iz posameznih TOZD. MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO Glede mladinskega prostovoljnega dela je potrebno opozoriti na nenehno upadanje zanimanja mladih za tako obliko družbenega angažiranja. Vzrokov za nezainteresiranost mladih delavcev za mladinske delovne akcije je več in o njih ne bi podrobneje razglabljali. Kljub temu pa smo iz večine 00 ZSMS v SOZD Iskre prispevali vsaj po enega ali dva brigadirja tako v republiške kot v zvezne delovne brigade. Žal moramo priznati, da nismo uspeli poslati brigadirja v zvezno brigado ,.Bratstvo i jedinstvo" v okvim sodelovanja z mladimi EE1J. Imeli smo sicer dva kandidata, ki pa sta v zadnjem trenutku odpovedala udeležbo. Iskrini brigadi, ki naj bi uredila kamp „Mir“ na Dugem otoku in pa sotesko pri Čermošnjicah, so se izjalovili vsi načrti tako v Čermošnjicah zaradi objektivnih težav kot tudi v kampu na Dugem otoku, ker je pač izpadel iz skupne počitniške dejavnosti SOZD. V program podružbljanja SLO in družbene samozaščite smo se mladi tudi letos premalo vključevali. V skoraj vseh osnovnih organizacijah so.sicer ustanovljene komisije za to področje vendar v večini primerov pravega rezultata še niso dale. Vemo, da je ta faktor naše družbe izrednega pomena, zato se ne smemo zadovoljiti zgolj s prepisovanjem vsakoletnih poročil. SODELOVANJE Z MLADIMI „EEIJ“ Glede sodelovanja z mladimi v EEIJ (Elektro in elektronske industrije Jugoslavije), s katerimi smo podpisali skupni dogovor, je potrebno omeniti, da se je delegacija Iskre udeležila majskega srečanja v Žagrebu. Opažamo pa, da je raven teh srečanj zelo padla, čeprav smo si mladi iz Iskre vedno prizadevali, da bi to sodelovanje dobilo konkretnejše oblike in vsebino. Poudariti je treba, da smo vedno bili proti zapravljanju družbenih sredstev za srečanja in seminarje, ki so zgolj sami sebi namen. Vendar bomo še vnaprej ohranili, kljub težavam in učinkovitosti, izmenjavo izkušenj pri delu v mladinski organizaciji. MPO „99d“ Na področju obujanja tradicij NOV smo v preteklem letu storili korak naprej, predvsem kar se tiče aktivnosti mladinskega pohodnega odreda ..Partizanske delavnice 99 d“ v katerega so vključeni mladi iz Iskre, PTT, RTV Ljubljana. Aktivnost odreda se je povečala, izboljšala se je sama organiziranost predvsem po zaslugi večje angažiranosti pri pripravi pohodov iz drugih akcij. Ugotovimo lahko, da raste zanimanje za tako obliko mladinske aktivnosti, kar je vzrok za nastajanje novih čet in vodov v osnovnih organizacijah, kjer doslej te oblike niso poznali. Največje uspehe smo letos dosegli ■a področju informiranja. Tega !' ,Zredno pomembnega dejavnika mla- n v "sKega dela smo se lotili z mnogo ečjo pozornostjo kot v prejšnjih i- etrli. V nekaterih delovnih organiza- i) Cljah se ponašajo z zanesljivo obliko SODELOVANJE S ŠTIPENDISTI Sodelovanje s štipendisti ni povsod enako uspešno. Za zgled lahko omenimo klub štipendistov v kranjski Elektromehaniki, kjer uspešno delujejo. Klub ima redne sestanke na katerih se pogovarjajo o študentskih proble- Beseda urednika Od programske konference mladine SOZD Iskra je resda minil že poldrugi mesec dni, vendar temeljno gradivo zaradi pomanjkanja prostora v prejšnji številki glasila objavljamo šele danes. Gre za poročilo o delu KS ZSMS SOZD Iskra in program za letošnje leto, ki naj bi tudi 00 ZSMS v Iskri služil kot izhodišče letošnjih dejmmosti. Zaradi obsežnosti teksta v tokratni prilogi, žal, ne moremo objaviti zanimivih prispevkov, ki smo jih napovedovali, vendar zagotovo pridejo na vrsto prihodnjič, v sredini februarja. Predstavili bomo tiste, ki kranjski Iskrini mladini pripravljajo glasilo ,MI“, vas seznanili z načinom dela in oblikovanjem lista, seveda pa odmerili tudi prostor za aktualne prispevke. Na zadnjem sestanku komisije za informiranje, ki deluje na ravni SOZD Iskra, smo največ govora namenili prav zbiranju svežih novic, vesti in nasploh krajših prispevkov. Teh je vse premalo, kar smo ob ugotavljanju vzrokov povezali tudi z ne najboljšo udeležbo na sestankih komisije. Pse prepogosto se še dogaja, da informatorji pošiljajo svoje namestnike, ki „niso seznanjeni" z nalogami, to pa seveda zavira delo komisije. Naj še tukaj opozorimo m naslednji sestanek, ki bo v Ljubljani predvidoma v petek, 19. februarja. Predsedniki 00 ZSMS in koordinacijskih svetov (pa morda tudi kakšen direktor.. .j opozorite m ta datum svoje informatorje! Stane Fleischman mih, o štipendiranju itd. V bodoče bomo morali več narediti v vseh delovnih organizacijah, da v delo mladinske organizacije vključimo čim več mladih intelektualcev. Prav tako bomo morali več skrbi posvečati mladim inovatorjem. ŠPORT IN KULTURA O delu mladinske organizacije na področju športa in kulture, ne bi preveč razpravljali, saj je znano, da je to ena najbolj uspešnih oblik mladinskega dela. V preteklem letu smo se • mladi iz vseh sredin uspešno vključevali v sodelovanje na športnih igrah Iskra do organiziranja proslav v TOZD. SODELOVANJE Z DPO Za konec bi rad omenil še uspešno sodelovanje mladih z ostalimi DPO na ravni TOŽD, DO in SOZD. V večini 00 ZSMS je sodelovanje tako z ostalimi DPO kot s samoupravnimi in poslovodnimi organi zadovoljivo. Se pa tudi primeri, da ne morejo uskladiti svojih stališč, bodisi zaradi krivde enih ali drugih. Zato je potrebno skupnemu sodelovanju posvečati več pozornosti. Predsednik KS ZSMS SOZD Iztok Urbanc Program dela Izhajajoč iz programskih smernic delovanja koordinacijskega sveta 00 ZSMS v SOZD Iskra v letu 1982 posvetil svoje delovanje predvsem naslednjim vprašanjem: DRUŽBENOEKONOMSKI IN SAMOUPRAVNI POLOŽAJ MLADEGA DELAVCA I. Na področju utrjevanja družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavca bomo: a) Usklajevali aktivnosti pri obravnavah planskih dokumentov v mladinski organizaciji SOZD predvsem z vidika izvajanja skupnih funkcij v SOZD. Pri obravnavah bomo posebej analizirali vprašanja, ki so pomembna za položaj mladega delavca tako s stališča zagotavljanja njegovega in skupnega standarda in vlaganj na to področje, kakor tudi z vidika nadaljnjega razvoja materialne osnove dela kot pogoj za določeno socialno varnost. b) si prizadevali za uveljavljanje S programske konference ZSMS SOZD ISKR.4 dohodkovnih odnosov na temeljih, sprejetih na problemski konferenci sindikata o urejanju dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra. c) Vztrajali, da se čimprej uveljavijo novi odnosi na področju delitve čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki smo jih zapisali v skupne samoupravne splošne akte s tega področja v SOZD Iskra. Tu bo mladina podpirala vsa prizadevanja, ki bodo doprinesla k sistemu nagrajevanja po rezultatih dela in se oddaljevala od sedanjih, danes še marsikje mezdnih odnosov in uravnilovke znotraj poklicev in med njimi. d) Vztrajali, da bodo delavci tekoče seznanjeni s položajem v gospodarjenju na vseh ravneh organiziranja v SOZD. V ta namen morajo strokovne službe stalno pripravljati ustrezne celovite in razumljive informacije, ki bodo omogočile uspešno uresničevanje dogovorjene gospodarske stabilizacije e) Delovali v smeri ustrezne samoupravne organiziranosti na različnih ravneh tako, da bo samoupravna organiziranost resnično zagotovila odločujočo vlogo delavca v sistemu upravljanja. Še posebej bomo pozorni na ustrezne organiziranosti DO skupnega pomena v SOZD Iskra. IZOBRAŽEVANJE IN KADROVSKA POLITIKA II. Na področju izobraževanja in kadrovske politike bomo: a) Ohranili bomo mladinske semi-naije na ravni SOZD v okviru stabilizacijskih možnosti in podpirali skupna posvetovanja z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in poslovodnimi organi. b) Analizirali in usklajevali vse aktivnosti na področju vključevanja mladih iz usmerjenega izobraževanja v proizvodno delo in določili vlogo mladine pri tem. c) Na vseh ravneh organiziranja ažurirali kadrovske evidence ZSMS v SOZD, kar bo izjemnega pomena za uspešne priprave na volitve v letu 1982. d) Skupaj z 00 ZK so delovali pri sprejemanju mladih, ki so se s svojim delom v samoupravnih organih in mladini izkazali, v vrste ZK. e) Poživljali aktivnost aktivov štipendistov v DO in ob tem tudi kluba mladih inovatorjev. f) Podpirali dejavnost Iskrinega izobraževalnega centra in si prizadevali, da bodo čimprej pripravljeni programi izobraževanja iz dela in ob delu. Pri tem bomo zahtevali, naj imajo pri izobraževanju prednost tisti, ki so se izkazali pri delu in aktivnosti v samoupravnih organih ter mladine. INFORMIRANJE III. Na področju informiranja bomo: a) Ohranili dejavnost komisije za informiranje pri KS ZSM SOZD, kije v zadnjem času povečalaaktivnost pri-informiranju mladine. V ta namen bomo vztrajali pri izdajanju mladinske priloge glasila Iskre. b) V posameznih DO proučili možnost za izdajanje mladinskih informativnih listov. c) Ohranjali kot osnovno obliko infonniranja osebno informiranje preko organiziranih razgovorov, tematskih posvetovanj, ustreznih interesnih skupin, sej, itd. e) Zahtevali, da se v SOZD Iskra pripravi strokovna analiza celovitega koncepta samoupravno politično informiranje v skupni projektni nalogi SOZD. ŠPORT IN KULTURA IV. Na področju športa in kulture bomo: a) Skupaj s sindikatom aktivno sodelovali pri pripravi in izvedbi tradicionalnih športnih prireditev v SOZD ISKRA. b) Skupaj s sindikatom preveijali možnost za uveljavljanje aktivnega delovnega odmora med delovnim časom m za izgradnjo športnih objektov s prostovoljnim delom, kjer je to mogoče, ob proizvodnih objektih. c) Oživljali delovanje kulturnih sekcij, ki so ustanovljene po naših OZD in pomagali mladim kulturnim ustvarjalcem. MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO V. Na področju mladinskega prostovoljnega dela bomo: a) Intenzivneje vključevali mlade delavce v mladinske delovne brigade organizirane preko občinskih konferenc ZSMS. b) Organizirali druge oblike mladinskega prostovoljnega dela kot prispevek mladine k stabilizaciji (prostovoljno delo v proizvodnji, urejanje prostorov itd.) c) Aktivno sodelovali v mladinski delovni akciji — brigadi Bratstvo in enotnost v okviru EEIJ. TRADICIJE NOB VI. Na področju obnavljanja in obujanja tradicij NOB bomo: a) Se nadalje pospeševali aktivnost pohodnega odreda partizanske delavnice 99d“, ki je glavni nosilec teh aktivnosti. b) Podpirali organizacijo „Dneva Iskre — Dneva borca", ki je prerasla v množično manifestacijo delavcev Iskre pripadnosti tradicijam NOB. c) Krepili samoiniciativnost 00 ZSMS pri organiziranju različnih pohodov in drugih oblik obujanja tradicij NOB skupaj z organizacijo ZB. SODELOVANJE Z MLADINO „EEIJ" VII. Na področju ’ sodelovanja v okviru EEIJ bomo: a) Še nadalje delovali v okviru majskih srečanj mladine EEIJ in v okviru brigade »Bratstvo i jedinstvo". V tem okviru si bomo prizadevali tudi za konkretno poslovno sodelovanje v tej panogi. To je samo okvirni program aktivnosti, ki naj bi jih KS ZSM SOZD Iskre opravljal v letu 1982. Poleg tega se bo mladina skupaj z ostalimi DPO vključevala v reševanje tekočih problemov, ki bodo nastajali pri našem delu in imajo poseben namen za položaj mladega delavca v SOZD Iskra. — SKLEPI KONFERENCE: — Mladi se bomo v letu 1982 intenzivno zavzemali za enoten predlog nagrajevanja po delu v SOZD Iskra. — Večjo skrb bomo namenjali kadrovanju v vrstah organizacije ZSMS. Še posebej si bomo prizadevali, da čimveč mladih vključimo v samoupravne in organe družbenopolitičnih organizacij. — V letu 1982 bomo večjo skrb posvetili mladinskemu prostovoljnemu delu. Organizirali bomo mladinsko delovno brigado SOZD Iskra, ki naj bi v soglasju z DO uredila kamp na Dugem otoku. — Z namenom izboljšati kulturno delovanje in angažiranost mladih v SOZD Iskra bomo ustanovili komisijo za kulturo na ravni SOZD, ki bo koordinirala delo posameznih kulturnih komisij in sekcij v delovnih organizacijah. Kaj smo storili na področju izobraževanja (Nadaljevanje s 6. strani) novembru in decembru organizirali interno izobraževanje, o čemer smo tudi že pisali — v juniju pa so se člani DPO udeležili posvetovanja na temo, razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, notranja situacija in aktualni mednarodni odnosi". PROIZVODNO DELO IN POČITNIŠKA PRAKSA V skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju imajo učenci v okviru učnega programa proizvodno delo, oz. delovno prakso, ki jo izvajajo v neposredni proizvodni. Na listi delovnih in temeljnih organizacij, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, je tudi nekaj naših TOZD. Tako je v celotnem letu opravljalo proizvodno prakso v naših TOZD 542 učencev in štipendistov. Največ jih je bilo na obvezni praksi v TOZD Sestavni deli, TOZD Naprave za energetiko in v TOZD Avtomatske in varilne naprave. Janka Lazarevič RAZPIS SINDIKALNEGA PRVENSTVA V VELESLALOMU DO - ISKRA - ŠIROKA POTROŠNJA Razpis tekmovanja za naslednje razrede: ženske: „C" (tekmovalke, ki so do 1. 1.82 dopolnile 40 let) „B" (tekmovalke od 30. do 39. leta starosti) „A" (tekmovalke do 29. leta starosti) moški: „G" (tekmovalci, ki so do 1. 1. 82 dopolnili 50 let) „F" (tekmovalci od 45. do 49. leta starosti) „E" (tekmovalci od 40. do 44. leta starosti) „D" (tekmovalci od 35. do 39. leta starosti) „C" (tekmovalci od 30. do 34. leta starosti) „B" (tekmovalci od 25. do 29. leta starosti) „A" (tekmovalci do 24. leta starosti) Š" (štipendisti) Datum in kraj tekmovanja: 13. 2. 1982 na Starem vrhu na smučišču ob srednji postaji žičnice ob 10. uri. Razredi: C, B, A — ženske in G, F, E, D — moški tekmujejo na krajši progi Razredi: C, B, A — moški in štipendisti pa na daljši progi Prijave potrjene od kadrovske službe pošljite do 4. 2. 1982 na naslov: ŠILAR JANEZ ISKRA TGA 64220 ŠKOFJA LOKA Žrebanje startnih številk bo 9. 2. 1982 v Škofji Loki. O morebitni spremembi kraja in časa tekmovanja boste naknadno obveščeni. Praktikanti v TOZD ELA. stili in odgovornostmi je bil organiziran tečaj iz varstva pri delu — iz TOZD Trženje so se trije delavci udeležili šole za zunanje trgovinsko izpopolnjevanje v okviru SOZD Iskra — za delegate in člane samoupravnih organov vse Avtomatike smo v OBVESTILO SMUČARJEM IC, ISE, CAOP. ZORIN, DSSSSOZD IN KOMERCIALNIH PODROČIJ Komisija za šport in rekreacijo v Iskri Commerce bo tudi to zimo organizirala športne igre. Tekmovanje v veleslalomu in smučarskem teku pa, podobno kot minula leta, ne bo namenjeno le delavkam in delavcem iz Iskre Commerce, pač pa vsem ljubiteljem smučanja, ki delajo v PPC. Tekmovanje bo v petek, 19. februarja v Kranjski gori. Kot že rečeno se bomo pomerili v veleslalom in smučarskem teku. Najbolje uvrščeni v veleslalomu se bodo uvrstili na poznejše Zimske igre SOZD Iskra, tekmovanje v smučarskem teku pa ne bo izločilno in bo bolj, lahko bi rekli, ..interni spopad" med ljubitelji tega zdravega športa v IC, ISE, CAOP, komercialah, DSSS SOZD in ZORIN. V Kranjsko goro se bomo odpeljali z avtobusi iz Ljubljane ob 12. izpred Iskrine poslovne stavbe na Trgu revolucije. Podrobnejše podatke boste dobili pri svojih športnih referentih, oz. predsednik osnovnih organizacij sindikata. Pri njih oddajte tudi prijavnico, zadnji rok za prijavo pa je 12. februar. TEKMOVALNI RAZREDI Veleslalom — moški: Razred A — do 24. leta starosti Razred D — od 35. do 39. leta Razred B — od 25. do 29. leta Razred E — od 40. do 45. leta Razred C — od 30. do 34. leta Razred F — nad 45 let starosti Valeslalom — ženske: Razred A — do 29. leta starosti Razred B — od 30. do 39. leta starosti Razred C — ki so dopolnile 40 let starosti. Smučarski tek — moški; Razred A — tekmovalci do vključno 34. leta starosti Razred B — tekmovalci od 35. leta starosti naprej Smučarski tek — ženske: Razred A — tekmovalke do vključno 29. leta starosti Razred B — tekmovalke od 30. leta starost' naprej. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Prijavnina je 50,00 dinarjev. 2. Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu, sicer bodo diskvalificirani. 3. Pritožbe in ugovore bo reševala tričlanska komisija, ki jo bo imenovala komisija za šport in rekreacijo. 4. Tekmovalke in tekmovalci bodo tekmovali na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne poškodbe s trajnejšimi posledicami. 5. Organizator si pridržuje pravico, da spremeni kraj in čas tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem bo pravočasno obvestil vse prijavljene. 6. Štirje prvoplasirani iz vsakega starostnega razreda se bodo udeležili „Zimske Iskrijade". 7. Proga za veleslalom bo pravočasno pripravljena, lahko si jo boste tudi ogledali, vendar bo trening na njej prepovedan. Kršitelje tega določila bodo diskvalificirali. 8. Organizator se bo potrudil, da bo tekaška proga dobro pripravljena. 9. Organizator bo omogočil, da bodo prijavljeni lahko tekmovali v veleslalomu in v smučarskem teku. 10. Najbolje uvrščeni bodo prejeli medalje. ■ 4. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE TOZD TEL Komisija za šport in rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata TOZD TEL je v sodelovanju z mladinsko organizacijo organizirala 4. zimske športne igre v tekih in veleslalomu ter sankanju. V tekih, ki so bili v petek, 22. januarja v Mojstrani, je pri moških zmagal Marjan Baloh, drugi je bil Ljubo Špendov, tretji pa Igor Šorn. V tekmovanju žensk je zmagala Alenka Luks, druga je bila Ivana Gardener, tretja pa Irena Strajnar. V veleslalomu, ki je potekal v soboto, 23. januarja v Martuljku, je pri moških zmagat Janez VVauch, drugi je bil Igor Šorn, tretji pa Janez Ozeble k. Pri ženskah je zmagala Nevenka Habjan, druga je bila Alenka Luks, tretja pa Tanja Llčef. Tekmovanje v sankanju bo organizirano v mesecu februarju. Alojz Jug ISKRA-AVTOMATIKA Skupščina Aerokluba Ljubljana V torek, 15. t. m. je potekala v prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah 25. redna skupščina Aerokluba Ljubljana. Klub, v katerega je včlanjeno večje število Iskrašev, v prvi vrsti razvija letalski, padalski in modelarski šport z lastno tehnično vzgojo v vseh letalskih panogah. Vzporedno s tem nekateri člani gojijo še letenje z zmaji in baloni. Njihov prispevek je viden, tako pri vzgoji mladine za nadaljnje šolanje v enotah Jugoslovanskega vojnega letalstva in v vzdrževanju letalske usposobljenosti članov, kot rezervnega kadra Jugoslovanskega vojnega letalstva in SLO. S svojo dejavnostjo se torej aktivno vključuje v prizadevanja naše družbe za krepitev obrambne sposobnosti naše države. Po sprejemu statuta so člani glede na novo notranjo organiziranost opravili tudi volitve članov v predsedstvo kluba. Za naslednjo mandatno dobo so izvolili: — Albina Vengusta za predsednika predsedstva — Teobalda Belca za podpredsednika — Francija Severja za podpredsednika — ostali člani; Otokar Hluchy, Marjan Kikelj, Bogomil Magajna, Aco Makuc, Janez Pipan, Leopold Strle, Niko Slana, Slavko Šorn. Predsednik skupščine je postal Ljubo Planinšek, imenovani pa so bili tudi člani displinske komisije in odbora za samoupravni nadzor. Iz poročil sekcij, v okviru kluba delujejo sekcija za jadralno letalstvo, motorno letalstvo, padalstvo, prosto leteče modele, RC modelarstvo in letenje z zmaji, je bilo razvidno, da predstavlja glavno oviro za nemoteno delovanje vseh sekcij pomanjkanje ustreznih klubskih prostorov in lastnega letališča. Modelarske delavnice, v kateri delujejo sedaj, je bila urejena s prostovoljnim delom tako, da v njej delajo tisti, ki doma nimajo za to ustreznih prostorov. V vseh akcijah letenja in padalstva, tečajih, pripravah na republiška in zvezna tekmovanja pa so gostovali na leščanskem letališču. Drugi dokaj pereč problem predstavlja pomanjkanje materialnih sredstev, potrebnih za letenje in pomanjkanje domačega materiala, namenjenega modelarski dejavnosti. Iz teh zagat si člani v veliki meri pomagajo s prostovoljnim delom. Za v bodoče so v Aeroklubu sklenili obdržati obstoječe število članov, ki pokriva zelo velik del Slovenije. Prav tej mladini, ki je zapisana tej športno-tehnični in lahko bi rekli tudi naravoslovni disciplini je potrebno omogočiti, da spozna in osvoji to disciplino tako skozi praktične preizkušnje, kot prek znanja, ki ji ga prenašajo starejši člani kluba. Dosedanji rezultati namreč niso majhni. Omenimo jih samo nekaj: — 2. mesto na republiškem prvenstvu v Novem mestu (disciplina aero-rally) — 1., 3. in 8. mesto na akrobatskem državnem prvenstvu v Banja luki — 4. mesto ekipno na državnem prvenstvu v razredu RC jadralnih modelov — 1. mesto ekipno in posamično na tekmovanju ..Mariborski pokal" 81 — osvojitev 1. mesta na svetovnem prvenstvu iz sekcije prostoletečih modelov itd. Za dolgoletno sodelovanje in dosežene športne rezultate so na skupščini podelili tudi priznanja in pohvale naslednjim članom: — posmrtno priznanje dolgoletnemu članu in predsedniku kluba Janezu Negodu — Otokarju Hlochy in za dosežene športne rezultate v letu 1980/81 — Aleksandru Sekirniku za izvrševanje nalog letenja za potrebe JLA, širjenje RC modelarstva ter strokovno pomoč enotam JLA — Franciju Kavčiču za športne uspehe v 1981. letu — Matjažu Menceju za uspešno vodenje modelarskega krožka na osnovni šoli Prežihov V orane v Ljubljani — Tomažu Trobilu za delo v sekciji — Tonetu , idenšku — priznanje Ikarus za športne dosežke — Maksu Berčiču za vzgojo kadrov in organizacijo dela — Teobaldu Belcu za požrtvovalno delo pri izgradnji novega letališča — Pavlu Magistru za dolgoletno delo pri vzg-.ji članstva Zaradi pomanjkanja snega na^\ Javorovici so tekmovanja JEZE s 30. januarja prestavljena na \^3. februar. ^ ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Boris Čerin (Elektro zveze), Špela Dhtrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 - Tisk: Časopisno! iskarsko podjetje PRAVI-CA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. A y — Marjanu Mediču — Ikarusa za športne dosežke — Marjanu Kiklju — prav tako Ikarusa za športne dosežke — Ikarusa so prejeli še: Zmago Jeršan, Miha Šorn in Matija Skrlec — od modelarjev pa; Jože Zrimšek, Marjan Zrimšek in Matija Žnidaršič. Za častna člana sta bila imenovana Vinko Kabaj, ki je že 1935. leta sodeloval v klubu pionirjev slovenskega letalstva in Franc Detter, eden prvih slovenskih motornih pilotov. V Aeroklubu Ljubljana se zavedajo, da bo potrebno še mnogo narediti, pripraviti! premišljene akcijske načrte, na osnovi, katerih bodo lahko delovali tudi v zaostrenih gospodarskih pogojih. Vendar pa brez razumevajoče podpore širše družbene skupnosti kot pravijo sami, ne bo šlo! Š.D. ČASOPISNE NOVICE Skopski Večer objavlja, da imajo v Tehnoservisu v Kočanih obsežne načrte za razširitev proizvodnje. Tako nameravajo v kratkem podpisati samoupravni sporazum z Iskro za izdelavo spojnih elementov pri elektroniki, s čimer bodo zaposlili 100 delavk. Osnutek družbenega dogovora o strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije se zavzema za podružbljanje tehnologije, s čimer naj bi bila pod določenimi, toda konkretno povsem neopredeljenimi pogoji, vsa znana tehnologija na voljo vsakemu, ki bi jo želel uporabljati. Prav tu se bodo očitno najbolj kresala mnenja, kajti številni gospodarstveniki menijo, da je tako pojmovanje nesprejemljivo. Osnovni pomislek proti prosti uporabi razpoložljive tehnologije je v dejstvu, da jo je moral nekdo razviti in v to vložiti tudi precejšnja sredstva. Če bi sprejeli takšen družbeni dogovor, kot ga predvideva osnutek, bi s tem popolnoma zanikali značaj razvojnega dela kot produkcijskega faktorja. Za kako velika vlaganja gre, ilustrira podatek, da je SOZD Iskra leta 1980 za razvoj namenila nič manj kot 1,1 milijarde dinarjev in da ji torej ni vseeno, ali bo z izkoriščanjem pridobljenih spoznanj v lastnem proizvodnem procesu in s prodajo nekaterih tehnologij konkurentom lahko povrnila stroške, ki jih je imela (ljubljanski Dnevnik). Zagrebške Školske novi ne so komentirale zagrebško televizijsko oddajo „Ali obstaja jugoslovanski računalnik? " Pri tem so navedle, da Iskra ob sodelovanju z Elektrotehnično fakulteto iz Ljubljane in Vojnotehničnim inštitutom iz Beograda vlaga velika sredstva in napore za razvoj proizvodnje polprevodniških integriranih mikrosklopov. Danes je Iskra tehnično in tehnološko pripravljena za proizvodnjo VMOS, NMOS in PMOS integriranih sklopov. Zbral in uredil Marjan Kralj g La N Iskra ni zaman dobitnica predlanske nagrade AVNOJ, ki jo je prejela še posebej za dosledno izvajanje novih izdelkov iz domačega razvoja. To velja tudi za elemente za elektroniko — tudi na tem področju pri Iskri niso šli po poti licenc, marveč so s pomočjo domačih strokovnjakov in raziskovalnih organizacij sami razvili tovrstno proizvodnjo. Tako so razvili tudi moderne elemente za elektroniko kot so „pozistorji" in „varistorji" in tako dokazali, da je razvoj lastnega znanja do lastnega izdelka pot mnogih prednosti — ljubljanski Dnevnik. Beograjska Ekonomska politika je objavila vest, da je Iskra uporabila prvič optični kabel pri telekomunikacijskih zvezah. Med novo telefonsko centralo metaconta 10 C v Cankarjevem domu in mednarodno tranzitno centralo v Ljubljani poteka prenos informacij po steklenih vlaknih. Ta tehnologija bo sedaj prioritetna v proizvodnem programu na področju telekomunikacijske optoelektronike v Iskri. Ko bodo v delovni organizaciji Iskra Avtoelektrika začeli z redno proizvodnjo novega polizdelka, ki so ga razvili z lastnim znanjem in ustvarjalnostjo in sicer krempljev za avtomobilski alternator, bodo letno prihranili najmanj milijon nemških mark, koliko so doslej morali plačevati tujemu dobavitelju. To je pomemben dosežek ne le za kolektiv Avtoelektrike, temveč tudi pri prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti jugoslovanske avtomobilske industrije od uvoza. Za uresničitev razvojne naloge so v orodje in opremo vložili približno 10 milijonov dinarjev. Poleg TOZD Inštitut za avtoelektriko so pri uresničevanju obsežne naloge sodelovale tudi druge TOZD v delovni organizaciji. Ob koncu lanskega leta je stekla poskusna proizvodnja in izdelava 6.000 krempljev za alternatorje je dokazala, da so razvojno nalogo uspešno končali. Z redno proizvodnjo bodo začeli v marcu, vendar jim še ne bo uspelo letos doseči predvidene proizvodnje 800 tisoč krempljev, s katerimi bi opremili vse v Avtoelektriki izdelane alternatorje — ljubljansko Delo. T, je sl sind stali Pri kovj žaci $o ( iniimiiimiiimimiimiiiiiimimmmimmimiiiiiiimiimmiiimimmmiMiimiiiiiiiiiimiimiiiiiimimiMmiiiimiimiiimiiiiii strai ?dr\ stvo Pral 1 raz s diše Pri( Tud kis Zve; nalt KRIŽANKA ŠTEV.22 VODORAVNO: 1. slovenski pisatelj (Tone), 8. ime slovenske pisateljice Vašte, 12. skopljenec, evnuh, 13. zveza držav, 16. ime ameriškega satirika Buchvvalda, 17. rimska boginja jutranje zarje, 19. mera za ritem, 20. Lojze Dolinar, 21. stara površinska mera, 22. poziv, klic, 23. poseben položaj v šahovski igri, 25. posledica soparnosti, 27. predlog, 28. živ organizem, ki gradi svoje telo s fotosintezo iz anorganskih snovi, 30. najstarejša doba srednjega veka geološke zgodovine Zemlje, triada, 33. italijanska filmska igralka (Sofia), 34. mravlja (zastarelo), 35. prepir, prerekanje, 36. slovenski slikar (France, r. 1926), 37. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj, 39. pobiralec naročnine, 42. založba Obzorja, 43. površinsko tkivo pri drevesih, 44. ženski pevski glas, 46. skrbnost, 49. ime humorista Gašperšiča, 50. Ovven Robert, 51. enovalentni radikal ogljika in vodika, baza alkohola, 52. časopisni oglas, 55. doba, razdobje, 56. drugo ime za skalno jerebico, 58. navpičen drog na ladji za nameščanje jader, 60. mlinski žleb, 61. pisec analov. NAVPIČNO: 1. indijanska trofeja, 2. reka v Makedoniji, 3. Estonec, 4. enaki črki, 5. rimska boginja jeze (iz istih črk kot RAD, 6. duša umrlih pri starih Slovanih, 7. strupen alkaloid iz volčje češnje, 8. rimska dve, 9. prečni drog v kozolcu, 10. rudar, 11. načelno strogo odrekanje užitkom, 13. dolgorepa papiga z močnim kljunom, 14. šaljiv vzdevek za Vojvodinca, 15. knjiga zemljevidov, 18. pristanišče v Alžiriji, 24. ženske, ki s svojim življenjem jamčijo za nekaj, 25. naš alpski smučar (Boris), 26. ime ruskega filmskega igralca Vidova, 29-pritok Save pri Medvodah, 30. zakoličena smer ceste, 31. poškodba, 32. ime slovenske slikarke Kobilce, 34. luna, ko je zatemnjena vsa njena površina, 36. del nekdanjega kmečkega, sobnega pohištva, 37. prostor, ki je izsekan, 38. akademski na; slov, 39. pravoslavna podoba, 40. primorski naziv za starega očeta, 41. pravokotna projekcija predmeta na vodoravno ravnino, 43. družbeni položaj, 45. krilo poslopja, 47. ime italijanske popevkarice Pavone, 48. veliko, večstanovanjsko poslopje, 53. desni pritok Visle, Poljska, 54. mesto v Bački, na desnem bregu Tise, 55. Italijanski naftni koncern, 57. kemijski znak za renij, 59. Ravnik Ludvik. Rešitev križanke 21 VODORAVNO: 1. grška, 6. smalta, 12. lotion, 14. storilka, 16. Ajas, 17. ostanek, 19. TK, 20. kat, 21. petarda, 22. kor, 23. Akita, 25. oni, 26. lava, 27. Sora, 29. ena, 31. Esk, 32. štrena, 34. A ve sta, 36. kit, 37. ami, 39. Anka, 40. Daka, 41. aki, 43, Dante, 46. INA, 47. Toronto, 50. jen, 51. SD, 52. terenka, 53. vera, 54. karamela, 56. Tartar, 58. lamela, 59. Atene. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 X 17 18 X 19 20 X X X X 21 X 22 23 24 X 25 26 X X X 27 28 29 X 30 31 32 33 X X 34 35 X X 36 37 38 X 39 40 41 42 X X X 43 X 44 45 46 47 48 X 49 X X X X 50 51 X 52 53 54 X 55 56 57 58 59 60 61 r p d n n n n P P ti 1; z n o e: ii o t< v! o Sl n č n o Zi Si p rt d si d u P u u k ja n P d Sl ti k n d, V