—¦< 159 >~_
i^sM^                      Cvetlice in leto.
~*%0jjm je tii prekrasna vigred. Led in sneg se je stajal, golo drevje se je zopet aL§ pokrilo s svetlim zelenjem in pomladanske cvetice dvignile so svoje glavice iz prebujajoče se zemlje.   Angela je tekla doli v vrt ter našla v travi ob živej meji — vijolice.   Kako jih je bila vesela!
,,Mati, Ijuba mati!" vzkliknila je stopivša v sobo, ,,tukaj nate šopek prvih vijolic. Oj to so moje najljubše cvetlice; kaj ne, tudi vaše?"
nDa, tudi jaz jih ljubim," rekla je mati in pobožala pridno hčerko po o-kroglem obrazku; ^vijoličina barva je tako prijetna in njen duh je še bolj prijeten. Ali pa tudi veš, kaj nas uči vijolica?"
nNe, mati draga!" odgovorila je Angela in položila šopek materi v roko. nVijoIica je podoba skromnosti in ponižnosti, ker raste nizko in skrito raej travo.   Neizrečeno bi bila srečna, če bi mogla svojo hčerko primerjati vselej z vijolico, kajti skromnost in ponižnost sta najlepši kinč vsake deklice.   Pomni to, Angela moja!"
*                * *
Gorko poletje je nastopilo. Nebrojno število cvetlic je cvetelo po umetnih gredicah ter razširjalo daleč po okoliei svojo opojno vonjavo. Najlepše pa so bile rudeče vrtnice. Angela je utrgala na največjem grmu prekrasno razcveteuo vrtnico in jo prinesla raateri, ki je sedela v senci pod drevesom.
,,Nate jo. mati!" dejala je; ,,vrtnice so res prelepe cvetlice. Oj to so moje najljubše cvetliee; vaše tudi, kaj ne, mati?"
nDa, mikavne in zale so res. Nežna barva, prijetna oblika, rajska vonjava, vse to je vzrok, da jih imenujemo kraljice vseh cvetlie! Ali pa znaš, dete moje, kaj pomeni vrtnica?"
,,Ali ne ljubezni?"
,,Pravo si rekla. Vrtnica, kot najpopolnejša cvetlica, ki razveseli vsacemu oko in srce, podoba je prave,  nesebične ljubezni."
nKer vas imara tako rada, prinesla vam bodem tedaj, dobra moja mamica, vsak dan po jedno vrtnico, dokler bodo cvetele!"
,,Eada jih bodem sprejemala iz tvojib. rok, preljuba Angela, a vender mi moreš svojo ljubezen kazati še drugače: bodi dobrosrčna in poslušna."
^Potruditi se hočem postati taka in tudi,.vedno ostati taka!" odgovorila je hčerka ter gorko poljubila mater.
*                *
Prišla je otožna, mrkla jesen. Angela je hodila po zapuščenem vrtu in iskala cvetlic. Našla je belo astro ter jo nesla materi v kuhinjo.
BLepše cvetlice vže nisem mogla več dobiti; pa saj je tudi astra lepa cvet-lica! Morda tudi ta kaj pomeni?"
nTo se zua, Angela moja. Astra je znamenje zvestobe, ki traje dlje časa, nego otročja, mladeniška ali deviška leta."
—.-k 160 >¦•—
nOd sih dob bodem imela astre še raje, nego-]i dosloj, ko nisem vedela še njihovega vzvišenega pomena," rekla je Angela in dejala utrgano cvetlico, da bi ne usahnila prehitro, v kozarec sveže vode.
*        *        *
Nastopila je mrzla zima. Žalostno je glodala Angola skozi okno, katero so pokrivale ledene cvetlice ter tiho vzdihnila: ,,Kaj naj prinesem zdaj svojej dobrej materi?" —Tu ugleda vitnarja hitečega v rastlinjak; naglo steee za njim. Vrtnar pa jej ni hotel odrezati nobene cvetlice; rekel je, da mora še nekaj tednov po-čakati, da se mali popki popolnoma razeveto. Tedaj pa jej bode vže poslal lepo povezan šopek, katerega naj postavi v sobi sredi mize. Dal jej je samo majhen zimzelen in lavorjero vejico s temno rudečimi jagodami. S tem je tekla Angela, po sneženem potu nazaj v gorko sobo.
BOvetlic mi vrtnar ni mogel dati," dejala je črnooka deklica; ^prinesla sem vam torej to-le! Pač mi ne bodete znali povedati o teh rastlinah nikakeršnega po-mena, kaj ne, mati?"
„0 da, da," smijala se je mati, sedeea na klopi pri peci, ,,zimzelen pomeai upanje, ki nas spremlja od rojstva pa do groba. ¦— Lavor se svojimi rudečirai jagodami pa ima globok pomen! Na nekaterih krajih zaljšajo cerkvene oltarje o Božiči z lavorjevimi vejicami, kar spomina pobožno Ijudstvo na krvavo smrt in slavno  zmago  sina Božjega, našega odrešenika — Jezusa." —
Vsak letni čas ima svojo cvetlico lepega pomena; pomnite to, otroci!
F. G. Podkrimski   .