»venski ▼ Zedinjenih državah s-■ m m Velja za vse let> .. $3.00 Za pol leta . . c . .. ii.50 m A f list slovenskih vkmerikL The only Slovenian Dalty in the United States. :- bmi every day except Sudays —z aad Legal Hofidqn. • 50.000 Readers. :- TELEFON PISALNE: 4687 CORTLANDT. Entered aa Seeond^Claas 21, 1903, at the Peat Ofliea at Hew Yerk, V. Y, the Act of of March & lf7H TELEFOB PIBAJtHE: 4687 OORTLAtfln NO. 226. — ŠTEV. 226. NEW york, tuesday, sept 26, 1916. — TOREK, 26. SEPTEKBRA, 1916. VOLUME ZZTV - LETNIK XXI\ Srbi dobro napredujejo. Vstaško gibanje v Grški. NEMCI POROČAJO, DA ČETE GENERALA MA CKENSENA ZMAGUJEJO V DOBRUDŽI. — RUMU NI SO VJELI PRI BRA&EVU NEKAJ AVSTRIJSKIH VOJAKOV. — SITUACIJA NA BALKANU. — VROČA ARTILERIJSKA BITKA PRI JEZERU DOIRAN. — ANGLEŠKA POROČILA O ZMAGAH. — MIR OB GORI BJELAfilCI. — ANGLEŠKI NAPADI NA LEVEM BREGU REKE STRUME. — SRBI NA MEJI. Vzhodna fronta. Nemci pravijo, da ae bo začela glav na bitka v pozni jeseni. — Turki ob strani Avstrijcev. London, Anglija, 25. septembra. — Pctrograjski dopisnik je sporočil Keuterjevi brzojavni agentnri. da so priborili Rusi v Dobrudži veliko zmago. V zvezi z Rumu-ni se jim je posrečilo premagati čete generala Mackense-na ter vjeti nad 2,000 vojakov. Razen tega so zaplenili tudi veliko vojnega materijala. Poročilo se ni potrjeno. Berlin, Nemčija, 25. septembra. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča: — Včeraj so začeli Ruinuiii napadati na sedniogra->ki fronti pri prelazu Vulkan. Dozdaj se jim še ni posrečilo doseči nobenega posebnega uspeha. V Dobrudži so čete generala Mackensena premagale sovražnika južno od Kopadina. Nek naš zrakoplovee se je bil pojavil včeraj nad Bu-karestom in je začel metati bombe v mesto. Povzročena žkoda je baje precejšnja. Avstrijski generalni štab poroča, da se bi jejo ob sed-mograški fronti zelo vroči boji, ter da se položaj ni veliko izpre menil. Bukareat, Rumunskp, 25. septembra. — Današnje ofi-eielno rumunsku poročilo se glasi: —- V gorovju Kaliman smo nekoliko napredovali in vjeli Hi avstrijskih vojakov. Pri Braševu smo pognali sovražnika v beg. Vjeli smo štiri častnike in 300 mož ter zaplenili osem strojnih pušk. Na zapadni in severozapadni meji smo vjeli dozdaj 48 častnikov in uad 6,000 mož. V Dobrudži se vrše ob celi Donavi vroči artilerijski boji. Na levem krilu smo nekoliko prodrli ter vjeli enega častnika in 33 mož. London, Anglija, 25. septembra. — Po eeli grški deželi «si* je začelo širiti revolueionarno gibanje. Bivši grški ministrski predsednik Venizelos bo najbrže še danes od-]K)toval v Solun, kjer se bo posvetoval z vrhovnim poveljnikom francoskih čet, gen. Serrailom. Kralja Konstantina, ki leži bolan na svojem gradu Ta-toi, straži (»,000 vojakov. Otok Kreia je čisto v rokah revolueionarjev. Iz Ja-niiie koraka proti Solunu 3.000 Grkov, ki se bodo pridružili tainošujim zaveznikom. Pogajanja med grško vlado in zavezniki se ne vrše več. Vse predloge, ki jih je stavil ministrski predsednik Kalogeropolus, so zavezniki iguoriiali. Pariz, Francija. 25. septembra. — Vrhovno poveljstvo francoske armade je izdalo danes sledeče uradno poročilo; J .111, B- • — Na levem bregu reke Str ume so vprizoriie angleške čete več novih napadov. Napad na Janimah, severno cm! jezera Tahino, je bil zelo nspešen. Nek francoski bata-Ijou, ki operira na levem krilu francoskih čet, je zavzel nekaj sovražniških strelnih jarkov. Med jezerom Do i ran in reko Vardar se vrše vroči artilerijski spopadi. V Doiranu je vsled vročega obstreljevanja izbruhnil ogenj. Naše levo krilo prodira ob celi črti. Pri reki Brodi se je posrečilo dospeti srbskim četam do meje. Severno od Krušegrada so zasedli Francozi po vročem boju par hiš v vasi Petrak. Zapadno od te vasi sc posebno odlikujejo ruske čete, ki so odvzele sovražniku več zelo važnih postojank in zavzele precej vojnega materija la. Jugovzhodno od Florine so se spopadli francoski poizvedovalni oddelki z bolgarskimi prednjimi stražami. Bitka se je končala z zmago francoskih čet. London, Anglija, 25. septembra. — Uradno se poročat — Položaj ob Struini in ob jezeru Doiran je ne izpre-men jen. | |K J London. Anglija, 25. septembra. — Tukajšnja K cuter jeva agentura je dobila iz Soluna sledečo brzojavko: — Zavezniki so uvedli na svojem levem krilu zapadno in severno od Florine ofenzivo, ki je bila dozdaj zelo uspešna. V bojih se posebno odlikujejo srbske čete. Podnevi in i>onoči se vrše izvanredno vroči boji. Rusi, kateri )K>magajo Srbom, so zavzeli neko zelo važno višino. Sofija, Bolgarsko, 25. septembra. — Vrhovno poveljstvo bolgarske armade poroča: — Pri Florini je položaj neizpremenjen. Za višine pri Kajmakalanu se vrše izvanredno vroči boji. Ob vznožju gore Bjelašice vlada skoraj popolen mir. Naše čete ho pognale v beg več sovražnih bataljonov, ki so prodirali proti Nevlenu, Dolnu in KaradjovL Ob obali Egejskega morja vlada popolen mir. Na o-, —ve]i£0 izpremeniL I Petrograd, Rusija, 25. sept. — Vrhovuo poveljstvo ruske armade je izdalo danes sledeče poročilo: Na zapadni fronti se ni te dni ničesar posebnega pripetilo. Petrograd, Rusija, 25. sept. — Zadnji čas so začeli Xeuiei koueen-trirati na Kusko-Poljskeui in v Galiciji velike množine vojaštva, ki dobiva neprestano nova ojaeanja. iz tega je razvidno, da se pripravlja jreneral Hindenbur«? na novo bitko, ki se bo vršila v pozni jeseni. Neme i nameravajo še pred zimo zavzeti vse one postojanke, ki so jih imeli v rokah, predno se je začelo splošno ofenzivno prodiranje jyenerala Brusilova. Zadnja poročila s froute so zelo pomanjkljiva. Čete generala Bru-silova so morajo odpoeiti od hudih naporov ter se z vsem potrebnim preskrbeti za zimsko kampanjo. Glavna bitka se bo bila v okolici Vladimira Vilinskija. zapadno od Lutska ter v Karpatih. Berlin, Nemčija, 25. oktobra, — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša: Armadna skupina bavarskega priuea Leopolda: — Na postojanko pri Majanuvu. katero smo pred par dnevi zavzeli, so v prizori! i Rusi več vročih napadov. Dosegli niso ničesart pač pa so se pa morali z velikimi izgubami umakniti. Armadna skupina avstrijskega I»rest«»louasleduika: — V bojih pri Narajevki so se posebno odlikovale turške čete, ki se bore ob strani Avstrijcev. Rusi so bili na par mestih vdrli v njihove strele jarke odkoder so jih pa Turki po kratkem boju pregnali. Prelomljena obljuba. Miss Louise K. MeFarlane iz Brooklyna je včeraj vložila tožbo za $20,000 proti Ezra E. Eddy-ju, ki ji je baje obljubil, da jo bo poročil, toda je svojo obljribo;prelomil. Kmalu potem, ko ji je on obljubil, da jo bo poročil, je ona do-znala, da je Eddy poročen in nelo-čen. Eddv vse zanika. Pozor pošiljatelji denarja* dostavljanj* pošte, kt Je namenjena Is Amerike ▼ Avstrijo tn Nemčijo ter narobe iprejemamo denarne poifljatredc preklica le pod pogojem, DA VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOOOGB I ZAMUDO NE BO V NOBENEM (SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak n« iti ti sa morejo le samnde. m jamčimo aa ▼tako denarno ptUJatov toUko časa, da se izplača aa določeni na-tloT. Iitotako nam jamčijo Ijive ameriike banka, a smo tedaj t svod radi vojno ta radi popolna sigurnosti pri poči-Ijanja denarja. Osne f s.... 10.... 15.... 20.... 25.... 80.... 85.... 40,... 4k5.. . . BO.... 55.... 80.... es.... 70.... 75.... 80.«.• 85«... M.... 100.... 110.... .85 1.50 2.20 2JJ5 8.55 4.20 4-00 5-55 125 «.90 7.eo 8.25 .8.95 e.eo 10.30 iaw 11.85 12,30 13.50 14.85 K 120.... 130.... 140.... 150.... 100.... 170.... 180.... 100.... 200.... 286.... 800.... 850.... 400.... 450.... 000.... «00.... 700.... Unije za stavko. Štirideset odstotkov newyorHdh mrfjskih delavcev je aa stavko u simpatije. — Vetfka nesreča. Hujrh Fravne. jreneralui organizator Ameriške delavske federacije, ki ima v rokali celo gibanje za stavko iz simpatije, je včeraj zvečer v Continental hotelu naznanil, da je 40 odstotkov newyorikih u-ijskih delavcev pripravljeno jutri zjutraj, v sredo, zapustiti delo. In sieer enoglasno. Ostalih šestdeset odstotkov pa dozdaj še ni volilo, vendar ni veliko dvoma, da ne bi glasovali za stavko. Mogoče jih bo le kakih deset ali dvajset odstotkov glasovalo proti stavki. Frayne pravi, da bo jutri zjutraj popolnoma gotovo 240,000 delavcev in delavk na stavki. To bodo namreč samo unijski delavci, pri tem sc mora pa tudi pomisliti, da bo tudi veliko neunijskih za-stavkalo. Socialisti, ki ne pripadajo k nobeni uniji, se bodo vsi vdeležili stavke; tako je vsaj sklenil centralni odbor. Grozna nesreča. V bližini 207. ceste v Bronxu, N. ¥*., se je včeraj popoldne ob 3.45 pripetila velika nesreča, ko je vlak podcest. železnice, ki pri omenjeni cesti nad cesto vozi, zadel v nek drnar vlak. ki je prišel nasproti. Vlaka sta vozila motormana-stavkokaza. Eden izmed teh dyeh skebov je baje "pieT? jedel in ni-dovolj pazil, po kateri progi vlak dirja. Ranjenih je bilo petnajst oseb iu oba prednja vozova sta na sprednjih koncih razbita. Gerard in Jagow. Jagow bo baje res&niral, ker je 4'bolan". — Jagow je bil pri Mr. Gerardn. Gerard bo prišel domov. Avstrijci in Lahi. Laško poročilo. — O pohodu proti Trstu Lahi nič ne omenijo. — Italijani so metal* bombe na Avstrijce. Rim, Italija. 25. septembra. — Vojno ministrstvo danes naznanja : 44 Naša ofenziva med Amisio in Vanoi iSismom dolino je bila zelo uspešna. 4'Pri Monte Cauriol smo napredovali. Sovražnik sc je z največjo trdovratnostjo zoperstavljal". Dalje se glasi poročilo tudi glede muogih artilerijskih bojih na kraški fronti. Lahi dalje poročajo, da so italijanski zrakoplovi-i metali bombe na kraške železniške postaje. Dunaj, Avstrija. 25. septembra. *Xa vseh delih italijanske fronte, uravi današnje poročilo avstrijskega vojenga urada, je bila artilerija zelo aktivna. Nek sovražni zrako-olov je preteklo noč letel nad našimi postojankami, ki pa ni ničesar napravil, kljub temu, da ni šte-dil z bombami. "Na Krasu je položaj neizpre-meujeu." Dunaj, Avstrija. 25. septembra. Neko danes izdano uradno poročilo se glasi: "Na gori Cimone. na tirolski fronti, katere vrh so naše čete pred par dnevi pognale v zrak z mino. je še vedno zakopanih par italijanskih vojakov, namreč pod prstjo, ki jo je pognala v zrak naša mina. 4' Štirimi va jset italijanskih vojakov se je s težavo rešilo, nakar so se nam udali. Drugi pa kličejo na pomoč, katere se jim pa ne more dati vsled italijanskega artilerijskega ojruja. "Rešiti se jih bo dalo. ako bo sovražnik zadovoljen sprejeti kratko premirje". London, Anglija, 25. semptebra. Neko poročilo iz Kotterdama se glasi, da ni mogoče natančno opisati politično krizo, ki se razvija te dni v Berlinu, ko manjka še par dni do zasedanja Rciehstaga. Nikdar se ni zasedanja pričakovalo s tako napetostjo kot se ga zdaj. V vseh krogih se pričakuje resnih dogodkov. Se bolj značilno je pa to, da se je pričelo v vseh krogih govoriti, da bo resigniral sedanji nemški zunanji minister vod Jagow, ker je bolan. Berlin, Nemčija, 25. septembra Nemški zunanji minister se je danes zglasil pri ameriškem poslaniku, Mr. Gerardu. Poslanik ni hotel tozadevno dati nobene izjave. Mr. Gerard bo jutri zapustil Berlin in odšel z Mrs. Gerard v Kodanj. odkoder bo 28. septembra odpotoval proti Združenim državam. Vendar gotovo še ni, da bo odpotoval. t 18.20 17.55 18JB0 20.25 21.80 22.96 2430 25.08 27.00 83.75 40l50 47.28 54.00 00.78 87.50 81.00 9L80 800.... IOSjOO Stavkokaz je vstretil unijsta. Jfyack, N. Y., 25. septembra. Thomas Hughes, predsednik lokalne unije štv. 89, International Brotherhood of Paper Makers, je bil včeraj težko ranjen od Johna Mil lerja, nekega stavkokaza, ki je za-posljen v Pirmont papirni tovarni. Hughes je govoril Millerju od unije in ga pozival, da opusti svo jo sramotno službo, nakar je Mil ler potegnil revolver in ga vstrelil v želodee. Miller je iskal skrivališča v tovarni, toda tam so ga pre jeli šerifi in ga odpeljali v okraj- i ooo:::: mjo,^7New ciy- Karooadaj vsak daa menjajo, računali a I 1000.... 132.00 pO BjflL — Včasih bo bo sgodOo, da doU aa. Pričakuje se še več nerodnosti med stavk&rji in stavkokazi, vsled eesar je straža pri tovarnah polro-jena. Hughes je v bolnici v zelo opas nem položaju. Otrok rojen na vlaku. Hnr Haven, Conn., 25. septem Nadaljni uspehi zaveznikov Padec Comblesa je blizu ZAVEZNIKI SO NA PETNAJST MILJ DOLGU FRON TI PORINILI NEMCE NAZAJ. — ANGLEŽI SO ZAVZELI DVE VASI, FRANCOZI PA ENO. — TRDNJAVA COMBLES JE ODREZANA OD NEMŠKIH ARMAD. — FRANCOZI SO VJELI 400 VOJAKOV. — NA DALJNE BITKE V ZRAKU. — ZEPPELINI ZOPET NA ANGLIJO. — ZAVEZNIŠKE IZGUBE SO V PRIMERI Z NEMŠKIMI MAJHNE. London, Anglija, 25. septembra. — Angleške in francoske čete so pričele zaopet napadati in napredovati danes popoldne. Napadale so na petnajst milj dolgi fronti in popolnoma uspele. Zavezniki so zavzeli tri v^tsi in več milj zakopov. — Nocoj je trdnjava Combles, kljub temu, da je še v nemških rokah, zavezniška, kajti treba je še le napasti in jo zavzeti; Nemci jo ne bodo mc*gli na noben način držati Trdnjava je popolnoma odrezana od ostalih nemških armad, dobivati ne bo mogla več nobenih potrebščin. Angleži so tudi dobro delali. Zavzeli so dve dobro u-trjeni vasi, namreč Morval in Lesaioefs, ki se nahajata o-koli dve milji severovzhodno pri Comblesu. Morval stoji na višini, s katere zdaj lahko Angleži s svojo a rt i ler i jo preprečijo vsako nemško pomoč, katero bi hoteli mogoče poslati trdnjavi. Zdaj imajo zavezniki pod kontrolo vsa pota in vse prehode, ki vodijo do Comblesa. Vasi, ki so danes padle, so zadnje utrjene vasi, ki so oklepale Combles. Ko bo enkrat zavzet Combles, bo petnajest milj dolga nemška fronta od Bapaume do Peromie predrta. Angleži se niso zadovoljili s tem, da so zavzeli omenjene dve vasi, temveč so še liaprej potiskali na šest min dolgi fronti; na vseh točkah so morali Nemci odstopiti. Zakupi, ki so bili danes zjutraj še nemški, so zdaj angle-ški. Okoli Comblesa so se vršili grozoviti boji. Prišlo je celo do mož-proti-možu bojev. Nemci so imeli veliko večje izgube kot zavezniki, tako se danes uradno naznanja iz angleškega in francoske- Vojno sodišče xa one, ki prekora- £a vojnega urada. čijo mejo. Francoski urad pa tudi poroča, da so vjeli 40U nera- Washington, D. C., 25. sept. — njenih nemških vojakov. Angleži so pa zaplenili veliko eneral Fnnstou je daues sporočil množino strojnih pušk in nekaj drugega vojnega mate-^ojnemu department!!, da je posta- rijala. vil korporaia Kogersa. od eete B.j ' Berlin, Nemčija, 25. septembra. — Nemško vojno ^akor tudi sedem drn*ih vojakov ge ,asi< da SQ zavezniki z artilerijo obstreljeval« ored vojno sodisee. ker so brez ^ ® . . ... • J dovoljenja prekoračili Rio Grande nemške postojanke. Poroeilo se bere: in stopili na mehiško mejo, kjer je! Armadna skupina priča Ruperta: Med Ancre in Som-arranzova patrulja streljala na- me se vrše zelo hudi artilerijski boji. Lokalni sovražni je in umorila nekega konja. napadi proti Rancouitu so se ponesrečili. Armadna skupina princa Viljema: V soboto smo zn-PomaniKanie Kruha. ... . , ., , . r . v . . , . •. - .. * , , vrnili slab trancoski napad na nase postojanke pri Tlna- Curih, isviea, 2o. septembra. — , , , . „ c ■ x ^v . " r ^ .. ... Na Dunaju je začelo primanjkova- ^ontu (verdunska fronta). Včeraj smo pa zopet Odbil ti kruha, ker se vsi vlaki že dalj francoski napad na Souville. časa uporabljajo samo za transport V včerajšnjih številnih zračnih bitkah smo izstrelili vojaštva. Odkar se je vmešala Ru na tla devet sovražnih zrakoplovov. Naše protizraČne pu-vojno, vlaki zelo nered- gke so paa v zadnjih petih dneh spravile iz zraka šti^-i zrakoplove. Paris, Francija, 25. septembra. — Včeraj ob 8. zvečer munska v no vozijo. BSETŽldHEM BBZOJAVt. Cena kronam je ista kot pri navadnih poailjatvah; le sa naslov se računa 65 centov aa vsako besedo. Najboljše je, da se nam posije $4 sa vsak naslov; ako bo kaj preveč, DENA3 SE LAHKO ODPOŠLJE v ^^ ffjjP^P je nek sovražni zrakoplov metal bombe na Lune vil h*. Ne- ka ženska je bila ranjena, materijalna škoda je bila pa zelo majhna. Tekom včerajšnjega dne je nek naš zrakoplovee izstrelil na tla sovražni stroj, ki je bil nato primoran spustiti se na zemljo. Tekom noči od 24.-25. septembra so naši avijatiki ali kaj premalo, bomo poslali na-| metali bombe na železniško postajo v Guiscardu. Iste no-d^prfLr ipor°fai ^ M ^ so tudi metali bombe na tovarne v Thionville in Rom-°Zdaj je mogoče poslati le okro-' kachu, kakor tudi na železniško postajo Audun-le-Roman. ffle svote, kot naprimer: K100,200, j Rombacliu je vsled naših bomb nastal požar. V nedeljo ponoči je skupina naših zrakoplovcev zmetala 150 bomb na železniške postaje v Hamu, Homble-auxn in Manaeourtu. London, Anglija, 25. septembi-a. — V nedeljo so naši zrakoplovei uničili šest sovražnih zrakoplovov, in najma-nje trije drugi so morali pa pristati v poškodovanem sta-hitro sa sedanje rasmere. — Zgo- nju. Mi pogrešamo tri stroje, — se glasi uradno poročilo, di se pa kaj lahko, da poiOjatev' traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brsojavn; denarja se ne more is~ sr ubiti, pač pa je mogoča sakas-nitev, ako se urina kje kaka napaka. 300 itd. do K 10,000. Brezžične pofiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa po&ljejo denarne nakaznice po poiti na sad-nje mesto. Natančno smo poirvedeli, da take pošiljat ve doepejo primeroma London, Anglija, 25. septembra. — Zeppelini so danes /'»pet napadli Anglijo iz zraka, in sicer štiriindvajset ur poznej, ko sta bila dva njihova sovrstnika pokončana. Vojni urad naznanja, da današnji letalci niso prišli do Londona. Danski ribiči poročajo, da so videli v Severnem mor-Kdor fen poslati na ta način de-' ju ostanke nekega Zeppelina. Ako je ta vest resnična, po- tanlno fvptotH^toTto d£ jem 80 Nemci ^^ P^ predzadnjem poletu tri Zeppe-dati: pošlje mM m po !■ iiIIHhmm l1116 ^ ne sauio dva. bnojsm. | Dozdaj se je dognalo, da so Nemci s svojimi bomba- Denar za brezfične brzojavke po- mi pri zadnjem napadu ubili trideset oseb, 110 pa ranili fljite po poitnem Money Ordern Materijalhe škode ni posebne. ^Sho-I:^:'^ ^.'Tp.^ŠSn: T1 ^ - prekonevtralnm držav poroča, daje i ko se je peljala v New York. Meti kov. nemško časopisje prineslo v posebnih izdajah poročilo o lin mala deklica sta v New Haven 7I1VK ■ AKIXB» 'velikanski škodi, katero so povzročili Zeppelini nad Lon- % bolnici. M M Oiiiflsa^ t. Wm Tetfc, W, T, donom. • - • ' , > - . " ' " ' '-. - • ... - ' ' - > : " z" • \ ..... t • A BUS NARODA" (Slovesi? Daily.) Owned and Published bjr U* SLOVENIC PUBLISHING CO (a corporation) FRANE SAKSER, President, LOUIS BENEDIK, Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja Ust xa Ameriko in Canado ........................$300 Za pol leta.....................1*50 Za celo leto za mesto New York.. 4 00 Za pol leta za mesto New York.. 2.00 Za Evropo za vse leto...........450 Za Evropo za pol leta....................- "3 Za Erropo za Četrt leta.................1-70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan lzvzemši nedelj in praznikov. "GLAS N A K O D A" ("Voice of the People") Issued every day except Sunday and Holiday a Subscription yearly $3.00. Advertisement en agreement. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po '— Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosim o, da se nam tudi prejšnje bivališče nsznsnl, da hitreje naj* _demo naslovnika._ Dopisom in počiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt SU New York City. Samo nekaj zamore to preprečiti. To bi bila poljedelska revolucija. Ako bodo vlade zemljo razdelile med svoje prebivalce, da bi je imel' vsak zadosten kos za obdelovanje.' bi se le malokdo izselil. Če bi se; kaj takega zgodilo, je kaj lahko mogoče, da se bo izselilo na stoti-soče ljudi iz Amerike v stari kraj. Že iz teh izvajanj je razvidno, kako zapleteno je vprašanje izseljevanja. To vprašanje je pa ravno za delavski razred zelo velike važnosti. Od tega vprašanja je odvisno, če bo zanje dobro ali slabo. Samo močne organizacije jib lahko obvarujejo presenečenj. GLAS NARODA, 26 SEPT. 19161 Telefon 4687 Cortlandt. po vojni. A' soboto je fraka ril Trošt po pieru American družbe. Državnemu policistu, ki se brati žnjim, svetujemo, da naj tega sleparja aretira. Za razne informacije smo uii vedno na razpolago. • Po dolgotrajnem prizadevanju je našel Trošt svojega kompanjo na: Hočevarja-Dolenca v Milwaukee, Wis. V soboto zvečer je bila v New Yorku neka jugoslovanska slav-nost, pri kateri so svirali namesto slovenske italijansko himno. Govornik je predstavil navzočim par Škotov, nazval jih je "naša brača" ter zatrdil, da se bore za Jugoslavijo. Dopis. Glede naseljevanja po vojni, so mnenja različna. Nekateri pravijo, tla bo naseljevanje zelo veliko, dru sa2J}]je Cleveland, Tex. — Spodaj pod CtNTMAI. KEWI PHOl n M .TV ICC, NCW.YOJtK. GRŠKI PRESTOLONASLEDNIK JURIJ Podraženje kruha. Bethmann-IIollweor. Neko brzojavno poročilo iz Berlina, katero je dobila Reuterjeva _ apentnra in ga potem poslala sem.j se glasi, da so nemški socialisti! vperaj je Ward Baking (o. na-sprt j el i pri nekem zborovanju re- nanila, da bo prihodnji teden cena gi so pa zopet mnenja, da še leta in leta ne bo naselniški tok tako velik, kot je bil pred vojno. Eveleth, Minn. — Odbornik J. S. K. J. Mr. Geo. Porenta je dobil ibi*zojavko. da mu je doma. v Blacik Diamondu, Wash., umrla žena. — M. Pogorele. Gospod Porenta naj sprejme od'mieni razvoj Nemčije, nagega uredništva naj i skrenejse Resolucija se nikakor ne strinja z onimi, ki hočejo, da bi Nemčija solucijo z glasovi 251 proti 5? v kateri zahtevajo, da se mora dežela tak odolgo braniti, dokler ne bodo sovražniki pripravljeni sklepati miru in dokler ne bodo sovražniki pripravljeni garantirati politično in teritorialno sigurnost in ekono- pisani član društva sv. Barbare št. 23, Joe KampuŠ, se najiskre-Obe stranki vtemeljujeta svojo 'nejš* zahvaljujem društvom in trditev z dokazi. Vsakega bo goto- vsem posameznim darovalcem za vo zanimala izjava moža, ki goto-(vse. kar so mi dali. Njihovi daro-vo prav dobro pozna vzroke in vi so mi prišli v veliko dobro, druge okoliščine naseljevanja. j kajti bil sem v nepopisni stisti. To je Frederic C. Howe, naselni- Darovale so sledeče postaje: št. ški komisar. 133. Springfield, III., $5.00; št. 53, V svojih izvajanjih pravi naj- Pittsburgh, Pa., $5.00; štev. 19, prej, da je naseljevanje začetkom Bridgeport, Ohio, $2.50; št. 77, vojne zelo pojenjalo. Alexandria, Pa $3.50; št. ' 17, Brought on. Pa.. $3.00; št. 42, Winter Quarters, Utah, $2.00; št. 78, Somerset. Colo.. $3.80; št. 3, Moon Run. Pa., $2.00; štev. -35, l)o<~im se jih je prej vsako leto priselilo sk(Vaj mil jon, se jih je priselilo prvo leto vojne le 275,000. drugo leto pa samo 176,000. Ako bi ne bilo vojne bi imele Združene države 1.500.000 več prebivalcev. Posledica tega je veliko pomanjkanje delavcev, posebno neizvež-banih, izboljšanje plač in veliko število štrajkov, ki so se končali z zmago delavstva. Posebo na far-manselo manjka delavcev. Ljudje veliko rajše delajo za veliko boljšo plačo v munieijskih tovarnah, kljub temu, da so neprestano izpostavljeni nevarnosti. To bo gotovo toliko časa traja- lo, dokler bo vojna. Kako bo z naseljevanjem po vojni, ne vevHo\ve ničesar natančnega, pač pa samo ugiba. Gotovo je, da mu moramo kot strokovnjaku vrjeti. Rusija in Avstrija, ki potrebu jeta delavkih moči, bosta po njegovem mnenju ali izseljevanje popolnoma prepovedali, oziroma tako otežkočUi, da &e bo zamogel le malokdo izseliti. Jako veliko bo priseljencev iz Anglije, toda teh bo prišlo primeroma le malo v Zružene države, ker se bo glavni tok obrnil v Kanado. Iz Belgije in Francije ni prieako' London, Anglija. 25. septembra, vati nobenega človeka. j V Nemčiji se razvija tedni velika Tudi iz Nemčije jih ne bo veli-{politična kriza; kot poročajo eas-ko, akoravno bi bilo izseljevanje nikarii v nevtralne države, med Rolphton, Pa., $1.25; št. 60, Red Lodge, Mont., $2.00; št. 92. Gir-atd, Kansas. $3.00; št. 95. Stand-anlsvflle, Utah. $3.00; Št. 67, Sublet, Wyo., $B.00; št. 30, Eveleth, Minn.. $2.00; Št. 43, Dodson, Md., $3.00; Št.. 94. Clinton. Ind., $2.00; št. 41, Mulberry, Kansas, $2.50; št. 20. Cla ridge. Pa., $2.00; št. 16, AVilloek, Pa.. $2.00; štev. 86, Export, Pa., $2.30; štev. 54, Greens-burg. Pa., $1.50; štev. 97, Rhone, Pa., $1.00. Skupaj $60.35. Še en-, krat najlepša hvala! — Joe Kam-push, Box 227. Kriza v Nemčiji. Zagovorniki vsenemštva predbaci-vajo nemškemu kanclerju boječ-nost in mu groze, da ga bodo vrgli s krmila. SOCIALISTI ZAHTEVAJO MIR. Socialistična stranka je zopet edina. — Izjava nemškega notranjega ministra dra. Helf f eticka. dovoljeno. Zadnja leta se je izselilo v Nemčijo skoraj toliko Nem cev kot v Združene države. Howe je izračunal, da vsa.ko leto 150.000. Največ bo prišlo Italijanov. — Kajti italijanska vlada je že pred njimi tudi poseben poročevalec Reuterjeve poročevalne agencije. Zdaj, ko je še par dni do otvoritve Reiehstaga, se prizadevajo zagovorniki in propagandisti vse-nemštva na vso moč, da bi spra vojno sistematično zahtevala izse- vili sedanjega nemškega kanclerja Ijevanje, vedoč, da se skoraj vsak Italjan vrne iz Amerike domov s precejšnim kapitalom. Veliko bo tudi izseljencev iz Turčije in drugih balkanskih držav. Največja število jih bo prišlo iz onih krajev kjer je vojna vse o- Bethmann-Hollwega s krmila. "Berliner Tageblatt" je pisal: "Politično ozračje je tako, da je treba napraviti pri vladi izpremem-bo, ako hočemo, da ne bo treba državi trpeti trajno škodo." Renter je v korespondent pravi, pustošila. Potemtakem bo veliko da je bilo v National Corespondenz Poljakov in Židov iz Rusije in Ru sko-Poljske. Ker bodo morali plačevati Av več člankov, iz katerih je popolnoma jasno razvidno, da se panger-maniffti trudijo na vso moč, da bi strijci. Rosi in Nemci zelo velike se zopet pričelo z vojevanjem s davke, «e jim bo gotovo posrečilo podmorskimi čolni kot je bilo to najti pot pretvezo, da se bodo iz- v navadi or! meseca maja. letos, he! je vali v Ameriko, kljub teuu, ' Edini odpor, na katerega nalete ves in telefonske ter brzojavne zve sljevanje ovirala. pri tej propagandi, je kancler so bil? več ur prekinjene s to vojno kaj pridobila, temveč se ravno nasprotno nadvse zgraža nad tako propagando. Pravi, da bi se s tem samo podaljševalo vojno, česar pa socialisti. kakor tudi cel nemški narod, razven par politikarjev in kapitalistov. noče; pač pa hoče mir. Mir ni samo v interesu nemškega naroda, temveč vseh ljudi na svetu. •Socialisti so na tej konferenci izrazili obžalovanje, da niso imeli socialisti še toliko uspeha, da bi se vojskujoče* države odzvale lijiho vim pozivom, namreč, da bi pričele mislfti na mir in tudi delati na ta način. Še veliko bolj žalostno je pa to, da niso samo državniki iz-pregovoril inobene besede za mir, temveč, da so proti miru celo francoski socialisti in angl. delavske stranke. Berlin, Nemčija. 25. septembra. Socialistična narodna konferenca se je završila, ne da bi bilo prišlo do kakega razdora v stranki. "Vorwaerts" pravi, da je edinost v socialistični stranki zasigu rana. Berlin, Nemčija, 25. septembra. Dr. Kari Helfferieli. nemški no tranji minister, je včeraj nagovoril nemške ekonomične unije. "Nihče ne more zanikati'', je rekel, "da Nemčija ne trpi vsled zločinov Anglije, ki nadaljuje svojo komercialno vojno, radi katere mora Nemčija utr^eti toliko žrtev". Toda ponovno je izjavil, da se Nemčije ne more izstradati. Rekel je tudi, da, kljub temu, da je v vojni na miljone nemških mož, so vse industrije normalne in celo večje. Napravila se je veliko novih železnic, kakor tudi drugih naprav V Galicijo bo odposlana komisija. Predsednik Arthur D. Kacher od Ameriške federaeije galiških in buko vinski h Židov je včeraj nazna nil, da je imenovana neka komisi ja, ki bo poslana v Galicijo in Bu kovino, kjer bo preiskala tamošnje razmere. Predno bo komisija odšla, se bo posvetovala s predsednikom Wilso nom, nakar bodo imena komisarjev dana v javnost. Radodarnost Johna Rockefeller j a. Cleveland, Ohio. 24. septembra. John Rockefeller si je danes napolnil žepe s centi ali penny-ji in šel v cerkev, kjer je vse otroke obdaroval, namreč vsakemu je dal — en cent. Vihar v Bermndi Hamilton, Bermuda, 24. sept. — Včeraj popoldne je po celi Bermndi divjal hud vihar. Več poslopij je bilo razdejanih. Izruvanih je bilo tudi več dre- kruhu šest centov. Ta cena bo stopila v veljavo v pondeljek 1. oktobra. — Ta cena bo namreč za one hlebe, ki so zaviti in ki so bili do-zdaj po i liki j u. Druge tvrdke bodo temu vzgledu in; j'. v kratkem času sledite. Wardova pekarna pravi, da je v to primorana, ker se je zadnje čase podražilo vse — moka. sladkor. iyleko in drugi materijal. ki se ga potrebuje pri peki. kakor tudi papir za zavijanje. Iz mnogih zahodnih mest se poroča, da s»* j«* tudi tam podražil kruh. Mrs. -Julian P. Ileath. predsednica Lige hišnih gospodinj, katere zborovanje w bo vršilo te dni. je včeraj izjavila, da so pekarije pri-morane t<> storiti, ker sicer preti vsi-iu polom. Drake's Cake Co. je naznanila, da bo primorana povišati cene za cent pri funtu. Iz Chicago se poroča, da je attorney Združenih držav obljubil, da v bo ukrep Družbe pekoVskih go- odarjev natančne preiskalo. Za one. ki so zakrivili to podraženje, je že namenjena kazen. Iz Clevelanda se poroča, da je tudi tam ena največjih pekarij na znanila, dii bo prihodnji teden povišala ceno svojemu kruhu za en cent. namreč iz pet centov na šest Polet;- lega bo pa kruh za šest centov manjši in ne bo zavit v popir. Drugi elevelandski peki bodo sle dili tej družbi. !z urada Zveze Jugoslovanskih pev. društev. PRAVILA • ZVEZE -JCGOSLOVANSKIH PEVSKIH DRUŠTEV'? v Združenih državah Severne Amerike s sedežem v JobnstowuQ, Pa. VstanovljeiiH 4. septemibra 1916 v Conetmaugh, Pa. pevskim društvom vsestransko pomaga ter gmotno podpirr ; 4. dajati za vstasnavljanje in vzdrževanje pevskih društev potrebne nasvete; 5. nabavljati po kolikor mogoče nizkih cenah razne pesmi, založiti dražje skladbe ter jih posojati posameznim društvom brez vsake odškodnine: 6. pomnožiti pevska društva ter izpopolniti slovansko petje v A-meriki. III. Uprava. 1. Vsakoletno zborovanje (ob priliki koncerta) ; 2. glavni odbor; člani potom splošnega glaso vanja. obveščeni po glavnem ta j niku vsltd sklepa glavnega odbora. IV. Glavni odbor. Glavni odborniki so: Zve'.o upravlja: r. Predsednik; 2. podpredsednik: •">- glavni pevovodja : 4. glavni tajnik in za vsako narodnost eden pomožni tajnik; gl. tajnik je obenem tajnik za svojo narodnost; 5. blagajnik; 6. za vsako narodnost dva nadzornika. Glavni odbor se izvoli na vsakoletnem zborovanju izmeti navzočih vdeležnikov-peveev. Glavni pevovodja je obenem evezhi arhivar. Odboriliška mesta so brezplačna. le eventuelui stroški se povrnejo. IX. Splošne določbe. 1. Izpreuiembe zvezinih pravil sme izvrševati samo letno zborovanje. 2. Ako lioče imeti posamesmo Par novic iz domovine. Bodočnost Trsta. Ljubljanski •"Slovenec" z dno 2i>. julija piše: Ol> Jadranu jo <»- pevsko društvo svoja pravila, iuo- središče »dovensko-hrvatskega rajo biti sestavljena na podlagi- Česa Avstrije. To je naš Trst. Nik-teh pra-.ii ter niso veljavna, do . dar bolj kot sedaj mora biti na.š kler jih ne pregleda in potrdi gl.u!. vensko-hrvaiski pogled uprt na odbor. j Ti -t. italijanski vojaki ga gleda- :{. Ta pravila so veljavna /a mo-ijo iz daljave, sam italijanski vla-ška. kakor tudi za mešana pevska, dar s.- jt- dvignil na stolp pri Tr-društva. ter Z. J. P. D. s tem pri- žiču t M<*ni'ale..iie . da vidi kralji-znava enakopravnost ž^nsk z mo- eo naš« ga Jadrana, cilj svojih In kako gleda- lki m i. i 4. Ta pravila je sprejelo prvo zborovanje Z. J. P. D. dne 4. septembra 1!>16 v Ivi si Conemaugh. vojnih načrtov, mo mi Slovenei in Hrvati na to, k;ir Italija zahteva največje slovensko mesto, ki ima po uradnem Pa., ter .stopijo v veljavo z dnem, popisu 70.00. Določitev kraja in čaaa prihodnji koncert. 9. Volitev glavnega odbora. 30. Zaključek zborovanja. za Dva pisma iz italijanskega vjetništva. v. Zborovanje. cev. na Trst. ki leži popolnoma mi sluveti^kih i leli ' Ali ga bomo ubranili prod Italijani, ali bo o-stal v »venski oblasti, ali ga nikdar več ne vidimo ' "Patriotizem". Tr/.;:-.ka "Edinost" 7. dne 'il. julija prinaša »vdrr-dbo r. kr. namestnika v Trstu, ki pravi: V vsaki kavarni in gostilni mora viseti podoba cesarja Franca Jožefa, o-krase 11 a s črno-rumeniini zastavami. Istočasno se odreja, da se mora pri vseh svečanostih , razob^a-ti črn o-m m ena zastava. Nemški državni jezik. "Slovenee" poroča z dne 2. avgusta: Nemške državnozborske stranke so privladi vložile i>onov-no pi-ošnjo. da se vpelje neanšči-ua kot edini državni j >zik v Avstriji. To baje zahtevajo tudi vsi učitelji iz Češke. — Evo ti avstrijsko enakopravnost! Si. uredništvo N.:— Prosim. da> bi mi priobčili v list. Zborovanje se vrši vsako leto da želim izvedeti za naslov svoje-ob priliki koncerta ter obstoji iz ga brata Johna Namerja \z Kam-vseh navzočih članov in članic brhkega pri Ročinju. Primorsko. zveze. (Leta 1914 je bival v Clevelandu. 09,m'1Hl1 . . ■ Zborovanju predseduje tačasni Ako kdo ve zanj. prosim, da mi!jm nUttennem Jezikg edmo radl zvezin predsednik; lahko pa iz- t>ošlje njegov naslov, ali naj se pa voli za čas zborovanja poseben sam javi s kakim pismom, presednik. j ' August Namer, Volitve v glavni odbor se više' priggionero di guerra. tajno po listkih: odločuje uadpo- Italia. Bibiena Arez/o.. 'loviena večiha. Pri ejiakosti --• v il>Til liuVo!J Tržaško šolstvo. Ljubljansiki "Slovence" z ibie L avgnsta poroča: Najmanj 3000 love irski li otrok v Trstu ne dobi' naukov v šolah v svo-em jeziku edin tega. ker v obstoječih, od SK>v»-!'.-cev vzdržuvanili šolah 111 pi*osto-ra zanje. Vsi italijanski otroci -o dobro preskrbljeni s podukom. Dolžnost države bi bila. da otvori iiko število slo- sov se voli vedno iznova. \Gv 1 1- • nek izpod peresa utm-c^u »1 m- [ Lazar, drugi je pa John Zakelj.', . , = oncert. l , v , -- , . , kovnjaka . ki pravi, da so mit [oba svaka. Zadnp se ie nahajal 1 ' . . \s-A-i.i,.t«n>(fi 1 + umi 1 - - mi • »j znane razmere v avstro-ogrski Kiaj \sdKoiernega i^ta 1!>14 v državi Oluo. Ako je , ..... 0 , i n.,« 1- 1 1 1 1 parlamentariu sredini . Govorec 1 zooio\anje za eno \ am mogoee pozvedeti. bom zelo . , - 7. avgusta čla-neikega *'stro- pozvedet hvaležen in sem Vam pripravljen o Madžarih, pravi, da so Madžari tlačili Ruiuunee in Hrvate, ter T. Ime. Ta zveza se imenuje: 4 * Zveza jugoslovanskih pevskih društev". (Okrajšano Z. J. P. D.; brvatsko-sriwtoo S. J. P. D.) Znak: lira z začetnimi črkami Z. J. P. D. (S. J. P. D.). II. Namen. r « Namen zveze je: 1. Združiti jugoslovanska pev- 2. Pesmi za koncert morajo biti vse stroške povrniti. V itaJijan-J . .. ... določene 6 mesecev pred koneer- skem vjetništvu ^ nahajam že od ^ te«, se lahko razlaga tem. Pesmi za skupni nastop na- 29. junija. Tukaj nas je mnogo' p"kr,,f" kl J" J>oka^1 Zad"Jlh 1>a,r svetujejo društveni pevovodje gl. Slovencev-Kranjeev od 27. peš-|P1^- nevarnost za obstanek pevovodji, iki potem iz teh pesmi poika. Vsi skupaj v;us. dragi roja-' izbere pesmi za skupni nastop. j ki v daljni Ameriki, prav srčno :J. Vse priprave za koncert in pozdravljamo, zborovanje preskrbi krajevno Henrik Demšar, društvo,-— Ako je v enem kraju priggionero di guerra, dvoje ali več društev, pripadajo-j Repa rt o 2. Plotone 1 čih k zvezi, jih veže dolžnost, da (Sulinona). Italia: Konte d'Ainore. j Avstrija. Ta pokret so gojili Hrvati. kl mi bili >iti madžarskega jarma. IV-kret prihaja iz Zagreba ujeirov cilj j«*, da zedinijo Hrvati z ostalimi jugoslovanskimi narthli. skibe za prireditev koncerta. 4. Ker se bodo mogli sti*oški posajneznih društev za vdeležbo na koncertu deloma plačati iz zvezrue blagajne, saj si vsa'ko druStvo vstanovi potno blagajno, v katero se stakajo doneski skozi celo leto. Ti doneski bi bili: prostovoljni prispevki ob različnih prilikah, nekaj odstotkov čistega dobička od zabav, piknikov itd. Eolsko stroškov se plača iz zvezi-ne blagajne, odloči zborovanje, ki sledi vsakemu koncertu. f 5. Čisti dobiček od koncerta in žnjim avezanih prireditev (piknik. zabava, banket itd.) pripade z vezi ni blagajni. Slučajno izgubo pokrijejo vsa društva, zastopana v zvezi, po enakih delih. VIL Prispevki Društva plačajo od vsakega iz-vršujočegai člana po $1.00 na leto, kateri znesek se plača v dveh obrokih po vsakega pol leta na-| .prej. S temi doneski se pokrivajo tekoči upravni izdatki zveze. — Pevke so proste vseh prispevkov. VIII. Članstvo. 1. Vsako slovansko pevsko društvo v Združenih državah Severne BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU! ska društva v eno celoto v svrhojAmerike lahko postane -Član zve-gojitve petja; Jze s tem, da se naznani glavne- 2. prirediti vsako leto skupni mu tajniku in plača za tekočo po-koneert: lovieo leta svoj prispevek. a) da se pevci potom medse- 2. Vsako društvo mag pri spre-bo j nega občevanja in j emu posije po glasovih urejen' skupnega delovanja spod- imenik izvrsujočih člainot\r glavne-' bujajo k marljivejšemu mu tajniku; ravno tako se tudi učenju' in v j zahteva imenik ob ^aaki izpre-' da se pevei navajajo in membi števila pevcev. | navdušujejo za kolikor 3. Posamezni podporni člani b) MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODI VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. >; rx DELO OKUSNO. ■K: .«: M IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. mm mm UNUSKO ORGANIZIRAJ ■ ■ ■ * •v POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. tu naroČila poSljitk na i Slovenic Publishing Go, 82 Cortlandt St, New York, N. T. mogoče dovršeno um Ano zveze plačajo enkrat za vselej MMBBBfifl^^ petje; $25.00. Imajo iste pravice kot pev-' ROJAKI« NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" 3. vcepili občinstvu smised in ei, samo iie mofrejo triti voljeni v NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ljubezen do lepe tpnetnoati, 4« 'tit^rpooranfi. dne 24. januarja 1901 v državi MuioeecK*, Sedež v ELY, MINNESOTA SLiTNI UliDHIDi A. GERM, 601 Ckeri* W»J o« foR 17. fH4 Jfl« *«ednl>: J, dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS B A Tj ANT, Box 106. Pear! At|. totals, Ohio. •lavni tajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Mina. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Mina. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 688, Salida, Gole, VRHOVNI ZDRAVNIC!; O* MARTIN IYEO, 900 N, Chicago St, Joliet, PL NADZORNIXX: mil KTJNICH, 421 r-i 7th St., Calumet, MisK, PETER ŠPEELAR, 422 N. 4th St, Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK, Roate 2, Barley, Idah«. POROTNIKI: PRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St, Rock Springe, Wye. C. J. P OREN T A, Box 701, Black Diamond, Weak, POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva ev. Cirila in Metoda, Hev, %, Ely, Minn. LOUIS C F AMP A, od društva ev. Srca Jezusa, itev. 2t Ely, Minn. JOHN GRAHEK, et.f od druitva Slovenee, itev. 114, Ely, Minn. Yd depiai, tikajoči ee uradnih aadev, kakor tudi denarni .uiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. vse pr> tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani tlaaov §s ms ked« oziralo. Društveno glasilo: £ A 8 ETAlODi' NABODA, 26. SEPT. 1916 Poročilo delegata društva št v. 92, da centralizacija .odpade, da v.-top. zniža na $2.00. da se ustanovi šc en siirtninski razred 2a $250, se v^ame v naznanje. Poročilo delegatov društva št v. 94. da društvo nazaduje vsted centralizacije, da se naj doklada odstrani. V slučaju odstranitve centralizacije. je društvo za lastno glasilo, konvencija vsakih 5 let. S* »Iva smrtninska razreda za $250.00 in $1500.00, pristopnina se zniža , 1 .f 1.00, glavne odbornike se odpokliče, če ne izpolnjujejo svoje i ' dolžnosti, kakor jim ualaga urad. Društvo je zato. da. če bi bila o* j J pravičeua društva do delegatov s 25 člani, da naj plača društvo sa-1 iino stroške; se vzame v_naznanje. Poročilo delegata društva 5tv. 99, da društvo želi da bi podpora ostala pri starem, glavni tajuik naj bi delal za $5.00 dnevne plače, vsako društvo naj bi imelo pravico poslati delegata ua zboro-j vanje, ne oziraje se koliko članov, ima. Jednota naj bi sprejela še tretji razred za $250.00 snirtnine. Bolniška podpora naj bi bila po ,$1.00 iu $2.00, konvencija naj bi se vršita vsakih 5 let, cenzura naj odpade, sklad za onemogle naj bi še ostal, društvo je proti lastnemu j glasilu, glavni tajnik naj bi opravljal samo tajniški posel, otroci naj bi se v nadalje sprejemali; se vzame v naznanje. Poročilo delegata društva št v. 101, da bi centralizacija ostala pri starem in da bi Jednota imela lastno jrlasilo. se vzame v naznanje. — Poročilo delegata društva štv. 104. da naj eetralizacija. ostane, za lastno glasilo, cenzura naj odpade iu ženske naj bodo enakopravne, glavni tajnik naj opravlja samo ta posel, se vzame v naznanje. — Poročilo delegata društvu štv. 10G. da je društvo proti centrali- Zapisnik desete konvencije J- S. K. Jednote v Eveleth, Minnesota. Septembra 1915. Poročilo delegata društva *tv. "»T. da centralizacija odpade, da m' ločilo in natančno deluje v glavnem uradu, da se društvo nahaja v dobrem stanju, >e vzame v naznanje. Poročilo delegata društva štv. 5s, ihi je društvo še za centralizacijo. več razredov za sinrtuino. namreč .t~-">0.00 in $2000.00. se vza-nie v naznanje. Poročilo delegata društva šiv. da niuia posebnih naročil, se vzame na znanje. poročilo delegata društva šiv. 01. »la nuj centralizacija ostane ,»ri starem, bolniška podpora naj bo po'$1.00. £2.00 in $3.00. še eden razred /a *2>0.00 suirtninc, člani naj se sprejmejo od 4."» do 50 let, . eiidar pa ^atuo za .^2"i0.00 suirtniue. Konvencija vsakili 5 let. Xa to ima pravico po-lati vsako društvo delegata, nc pa več kot enega. \ je proti združitvi; s«- v/ame v naznanje. Poročilo delegata društva štv. 04 o zadevi umobolncga -los. Angela, je predlagano in potrjeno, da se odobri zapisnik nadzornega odbora, sprejet sept. 1910 v tej zadevi. Sprejeto. Drugo se vzame v naznanje. Poročilo društva štv. 00. da je proti centralizaciji, ampak, da v -e drugo je v redu, se vzame naznanje. Poročilo delegata društva štv. 09. da centralizacija naj ostane, \ n- razrfilov /;i pod pot o in sjintnino. >e vzame v naznanje. Poročilo "lelegata društva štv. 70. nima poročila, sc vzame v nana nje. Poročil«« društva štv. <2. da društvo narocuje, da se ga zastopa J;ot najboljše mogoče. Poročilo društva štv. 71 da zeli imeti še razrede za $250.00 in • I hi k MM) za >m rt ni ne in drugo, ^e vzame v naznanje. Poročilo delegata društva štv. 7"». da cenzura odpade, centralizacija naj bo po >tarem. dva razreda za bolno podporo, dva razreda -t smrtnino. izplačevanje dolgov po pokojnih članov, čas prihodnje kovencije naj določi članstvo, oziroma društvo, in nc konvencija. >klad, iz katerega ni- plača d-lcgate. naj odpade na društva, vsako društvo nuj bode opravičeno do delegata. Društva, katera nočejo cetralizacijo, naj bodejo na svojo roko do določenega časa. verska dolžnost naj bode svobodna na voljo članov, društvo je proti lastnem glasilu, delegati naj bodejo na konvenciji, dokle** bode kaj za spremen jeva t i v .lednotiuih pravilih in nekaj prošenj, katere sc pa izročijo pi fzivnemir odboru v pretres: so vzame naznanje. Poročilo delegata društva štv. 70. da naj centralizacija ostane pri starem, da se pravila sestavijo nakratko in jedrnato, cenzura nora odpa-ti. glavni uradniki morajo imeti samo eden posel, glasilo ia.i <<>tan<' kakor je. v društva naj sc sprejmejo čli-ni od 45 do .">0 let iti - • nc morejo taki zavarovati za več nego $'J50.00 suirtnine. Zado-Mujejo :{ nadzorniki. vsako društvo ima pravico poslati delegata na zborovanje, glavni tajnik se ne sme plačati več nego $125.00. ali pc ■f'JoO.OO na mesec; »e vzame naznanje. 1 Poročilo delegatov društva štv. 78, da društvo stoji na dobri podlagi. * j . Poroča se bivšem članu Frank Cilavun. kateri se je izgubil januarju mt'va 1915. iu tli glasu od njega od tistega času. zapustil je pa ženo in s otrok. Predlagano in potrjeno, da se glavni odbor seznani z postavo države Colorado in ako sc član ne najde v gotovi dobi. naj se izplača ženi sin rt m na? toda po preteku dobe v kateri ga proglasi coloradska postava za mrtvega. Sprejeto. Poročilo delegata društva štv. 79, da naj ostane vse po starem. poslovanju, iu ker bi s tem pridobili veliko večji vpliv in kredit v slovenski in tujerodni javnosti v Ameriki, zatoraj bodi tem potom SKLENJENO, da se Jugoslovanska Katoliška Jednota pri vol j i združiti z vsemi drugimi Jednota mL Zvezami iu samostojnimi društvi, pod sledečimi pogoji: 1. — Da se naredi popolnoma novo ime. katero bi vsebovalo na 1 men in pomen organizacije, kakor uaprimer: SLOVANSKA PODPORNA JEDNOTA (Slavie Benevolent Union) ali kaj slienega; imej katero bi lepo glasilo v slovenščini in angleščini. 2. — Da se uajme-en strokovnjak, kateri bi precenil vse eertifi-j kate organizacij, katere so pri volji se združiti in dognal solventnost istih, stroške tega strokovnjaka uaj bi plačale vse prizadete organizacije po številu njih članov. o. — Da bi vsaka organizacija, ki bi bila pri volji se združiti, izvolila ne manj kakor tri sposobne člane, ki bi korespondirali med seboj ali se pa suidli v enem mestu v sredi Zdr. draw kateri bi osnovali načrt s pomočjo strokovnjaka, kako dobiti solventnost vseh Je-dnot, tako da lahko dobimo charter v vseh državah. OUbert. Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Mino.; Ivan Pouše. , Kitzvllle, Mino. in okolica: Joe Ada- I mlch. Nashwaok, Minn.: Geo. Maarln. New Duluth, Minn.: John Jetina. j Virginia. Minn.: Frank Hroratlch. St. Louis, Me.: Mike Grabrian. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. C rich. Bed Lodge, Moot.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomai Pauiln. Gonanda, N. Y.: Karl Sternlža. Little Falls. N. ¥.: Frank Gregorka. Barberton, O. in okolica: Math Krm Bridgeport. O.: Frank HoCerar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marintfč, Chas. Karlinger, Jakob Re flat k, John Prostor in Frank Meh. Lorain. O. in okolica: J. KumSe us 4. — Da se razpiše glasovanje na vse člane dotičnih Jcdnot. v | ^^if zame v naznanje. Poročilo delegata društva štv. SI. da naj centralizacija ostane itureut kakor je in drnj? > priporočilo, se vzame v naznanje Poročilo delegata društva štv. 82. društvo je v dobrem položa-da centralizacija odpade, bolniška podpora naj ostane po starem. Konvencija se naj vrši vsakih 4 ali i? let. se naj izvoli popolni novi ;lavtii odbor, denar naj se naloži na boljše obresti. /aeiji, se vzame v naznanje. Poročilo delegata društva štv. 107. da je društvo za centralizacijo. doklada se naj odstrani, pristopnina naj bode £2.00. konvencija vsakih 4 letih, člani naj bi se sprejemali od 16 do 50 let in drugo, se vzame v naznanje. Poročilo delegata društva štv. 109. da so vsi zdravi iu drugo je vse v redu, se vzame nazauje. Poročilo delegata društva štv. 110. da so vsi zdravi in drugo poslovanje je vse v redu, se vzame v naznanje. Poročilo delegata društva štv. 111, konvencija se uaj vrši vsa kih 5 let, glavni tajnik mora sam opravljati svoj posel, zato se mu da primerna plača, pravila naj bodo kratka iti jedrnata, centralizacija naj enostavno odpade, lastno glasilo bi bilo dobro, če bi se mo-;di združiti z kako tiskarno in vsak član isto dobival. Se vzame v naznanje. Poročilo delegata društva štv. 112, da naj centralizacija odpade iu da drugo je vse v redu, se vzame v naznanje. Poročilo delegatov društva štv. 114. da društvo dobro napreduje iu da želi v nadalje imeti centralizacijo, se vzame v naznanje. Poročilo delegata društva štv. 117, da društvo poroča da je vse v redu, se vzame v naznanje. Poročilo društva štv. 116. da centralizacija ostane pri starem, smrtnimi naj bi bila za -$230.00 iu podpora, za +'2.00 na dan do 45 let. Glasilo naj bode Glas Naroda, članice katere bivajo v stari domovini iu so bile suspendirane, naj se nazaj sprejmejo. Glavni tajnik mora imeti samo tajniški*posel. Plače se. ne smejo povečati. Zadostujejo samo 3 nadzorniki, ako postane kak član vojak, prejme samo polovico snirtnine. Stavkokazom se podpora odkloni. To društvQ zeli se združiti z drugim v bližini, katero spada k J. S. K. -T., pod pogojem, da se ne računa za prestopne liste, nakar je predlagano in potrjeno, da, kakor hitro se ta dva društva razumeta in pošljeta svo jo prošnjo v glavni urad, se bode združitev izvršila brez teh stroškov. Sprejeto. Delegate naj pošlje na zborovanje vsako društvo, ako ima io! članov. Poročilo delegata društva štv. 118. da društvo žeji se združiti z društvom J. S. K. J. v njih bližini pod pogojih omenjenih pri zgoraj-šnem društvu, na kar je predlagano iu potrjeno, da gorenji sklep velja tudi pri teh društvih*Sprejeto. Poročilo delegata društva Štv. 119. da želi vnadalje centralizacijo in drugo, se vzame v naznanje. Poročilo društva štv. 120 je za centralizacijo, pristopnina se naj zniža na $2.00 iu $1.00, naj ostane v društveni blagajni. Porodne nagrade naj ostanejo pri enakopravnih članicah kakor do sodaj. Na konvencijo imajo poslati članice svojo delegat iujo, ako ujili društvo šteje 30 članic. Se vzame v nazuanje. Citanje brzojavk: Štefan Banvec, Ely. Minn., dr. Sv. Barbare, štv. o. La Salle, 111.. First National Bank, Rocks Springs, governer -J. A. A. Burnquist. St. Paul. Minn. Dopisnica Marije Smrekar, Cleveland. O. Vsem se zakliče trikratna "Slava". Seja se zaključi ob 5. uri popoldne. MOHOR MLADICH, konveneni predsednik. LEONARD SLABODNIK, JOS. A. MERTEL, MATT KOMP, zapisnikarji. DODATKI ZAPI8NIKARJEV: Sledeča poročila so bila izpuščena pomotoma, iz prejšjega zapisnika. Društvo štv. 12: Centralizacija uaj odpade, sedanji asesment se nikakor ne sme zvišati, ampak znižati, sedanje plače glavnih urad-nikv so dovolj velike, se ne sme zvišati. Cenzura uaj odpade, konven-c-ja se naj vršijo bolj v sredini Zdr. držav, in konvencije naj bi bije vsakih 5 let. Vsako društvo je opravičeno poslati delegata na konvencijo, nikakor pa ne več kot euega. Poročilo delegata dr. štv. 16 da centralizacija ostane, otroki se naj sprejemajo brez zdravniških spričeval, iz glavnega urada se naj odpravi absolutizem, v glavni urad se naj volijo osebe, katere bo-dej imele veselja do dela in ne sme imeti druge posle. Da se vstanovi še razred za $250.00 iu $1500.00 suirtnine; se vzame naznanje. Poročilo društva št. 29 je isto kakor že priobčeno v glasilu Jednote. se vzame v naznanje. Poročilo delegata dr. štv. 15, da se izvoli novi glavni odbor, plača se jim dovoli primerna, tajnik ne sme imeti drugega dela, centralizacija nhj odpade, podpora se naj bolj točno plačuje, se vse vzame v naznanje. Poročilo delegata društva štv. 58, da centralizacija ^naj ostane pri starem, člani naj se sprejmejo od 45 do 50 let. bolniška podpora naj bo $1.00, $2.00 in $3.00, smrtniuski razredi $250.00 iu $2000.00. član zavarovan ža $250.00 ne more biti zavarovan za več nego $1.00 pod nore, samo 3 nadzorniki, znižanje pristopnine, društva do 25 članov imajo pravico poslati delegate, nobeno drruštvo pa ne več kot enega. Zavetišče naj odpade, prošnja za Andr. Perše se izroči prizivneinu odboru se vzame v naznanje. ZAPISNIK DEVETE SEJE ZBOROVANJA J. S. K. J. DNE 15. SEPTEMBRA 1916. katerem naj bi bil prijavljen popolen načrt združitve, kakor tudi vse druge ugodnosti, ki bi izvirale iz tega združenja.'»Pred glasovanjem pa naj se da 6 mescev časa za razniotrivanje, v katerem naj člani izraze svoje mnenje. 5. — Da se stavi točka v pravila, katera se ne bi smela plemeniti dokler ne glasuje za njo tri četrtine vsega članstva, točka, ki bi jamčila popolno svobodo verskega in političnega prepričanja, točka, ki bi preprečila razniotrivanje ali propagiranje socializma, katolicizma. ateizma iu sploh vsake verske aH politične stranke. 6. — Da se postavi taka nova organizacija na popolnoma trgovsko podlago v smislu fraternal iz uia in bratstva, na podlago patriotizma in narodnega zavedanja, izobrazbe in napredka, po principu: "Vsi za enega in eden za vse". 7 da se objavi ta resolucija v vseh slovenskih li>tih v *\m«- liki. Brati Lainuth in Zgooc zasede ta svoje prostore in se opravičita, da je bila zamuda na poulični železnici kriva njih odsotnosti. Predlagano in potrjeno, da se opravičeuje sprejme. Sprejeto. Vratar naznani, da želi časnikar Rev. .1. C. Smolej priti pred zbor nieo. na kar se vname debata glede vstopa časnikarjev. Na stavljen in potrjen predlog se sprejme, »la imajo časnikarji dovoljeno priu pred zbornico. Nato se pokliče Rev. .J. C. Smoleja. kateri pozdravi zbornico v primernem govoru. Konveneni predsednik se mu zahvali za govor v imenu zborovanja in delegati zakličejo tri kratno slavo. Frank Kochevar se oprosti, ker ima sodnijske opravke. Predlagano in potrjeno, da sc dostavi beseda "Ateizem" k resoluciji združenje. Sprejeto. Citanje brzojavk in pisem. Brzojavke od "Slovenske Novice" Calumet. Mich.. Društva s ' Barbare . štev. 3. La Pa!le. 111. Pisma od Joseph Ivrstolieh. član društva štev. 49. Kansas City. Kans.. Frank Fort una, tajnik društva štev. iS Kock Springs. Wyo. Vsem pismom in brzojavkam s.' kliče tri krat slava. Mohor Mladich, konvenčni predsednik. Zapisnikarji :tLeonard Slabodnik, J. A. Mertel, Matt Komp. Anglija potrebuje še en miljon mož. London, Anglija. 24. septembra. J. L. Carvin piše v "Observerju", katerega urednik je on. tla potrebuje Anglija še najmanj en miljon mož. "ako hoče Anglija, da bo to vojno tako dobila kot jo upa dobiti."' Sedemnajst Belgijcev usmrčenih. Amsterdam, Nizozemsko. 24. septembra. — Nedavno je bilo poro-čano, da so Nemci v Hasseltu obsodili 22 Belgijcev, med ujiini tudi tamošnjega župana na smrt. Izmed teh 22 oseb je bilo že 17 usmrčenih. Življenja slana. Slana je cveticam grobe izkopala; deva pa po cvetju strtcui je jokala. Pomlad se vrnila, v cvetje vse odela: a za dekle živo rožic ni imela. Le na grobič tihi cvetja ji je dala. kar ga ji življenja slana je pobrala. Posavska. Calumet. Midi. In okolica: Pavel Shaltz, M. F. Kob€ in Martin Bade. Mioistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian So. Kaose, Mich. In ahollea: M. D Likovlcb. Cbisholm, Minn.: K. Zgonc In Jnkot-Petricb. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okoliea: Ivan Gouie Jos. J. Pesbel in Louis At. PeruSek. Eveleth. Minn.: Jurij Kotze. Nile«, Ohio: Prank KojtovSek. Youngstown, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Orrg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer. Pa.: Loins Hribar. Bridgeville. Pa.: Rudolf PleterSek. Braddoek. Pa.: Iran Germ. Bnrdine, Pa. in okoliea: John Dem-iar. Canonsbnrg. Pa.: John Kokttcb. Cecil, Pa. in okoliea: Mike K.-^vir. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk In Vid Rovanšek. Claridse. Pa.: Anton J črtna Brought on. Pa. in okoliea: A Dena-flar. Darragh. Pa.: Dragutln glavič. Dunlo, Pa. in okolira: Joseph Sub or. Export, Pa.: Frauk Trehetz. Forest City, Pa.: K. Zalar !n Frank Leben in Math. Kamin. FareUU Pa.: Anton Valentin«*. Greensburg, Pa. in okoliea: Frank Novak. Irvin, Pa. in okoliea: Fr. Dtmfitc. Johnstown, Pa.: Frank Gahrenja In John Pclanc. Luzerne, Pa. in okoliea: Anton O aolnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg Scholta. Moon Run, Pa.: Frank Maffk Pittsburgh, Pa. in okoliea: Z. Jaksne, I. Podvasnik, L Magister in U. R. Ja-kob'ch. South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko privSek. St ee It on. Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: J<»sip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme In J. Peter-nel. Tooele. Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: L. Ittažlcti Black Diamond, Wash.: G. J Po-renta. Davis. W. Va. in okoliea: J. Broaieh. Thomas, W. Va. in okoliea: r^rank i Koeijan in A. Korenchan. Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik to Aug. Col lander. Sheboygan. Wis.: neronlin Svetlin la Martin Kos in John Siampfel. West Ailia. Wis.: Frank Skok. Xoek Springs, Wyo.: A. Justin, Val. Mallch in Valentin Marctn* giaigiaiaiaiaigfgiEiiHfiSja^^ CENIK KNJIG katere ima w zalogi 3LOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTJLANDT ST NBW YORK N ? toaniaiMiaiBiar^^ NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za MGlas Naroda" in knjige, kakor tudi ca t se drugo ▼ našo stroko spadajoče posle. Jenny Lind. Arlc. hi skoUea: Mihael Glrar. San Franeiaeo, CaL: Jakob Lorflln Denver, Cele.: Frank Sarabec. Leadrille, Cele.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cuilg, Frank Janesb in John Germ. ffrHfr^ Colo, is ekelica: ^^ Oa-atello. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, |nd.: Alois Rodman. Woodward, la. la ekelica: Podbregar. Aurora, UL: Jernej B. Verbl«. Chicago, UL: Prank Jurjovoe. Depoe, UL: Dan. Badovinae. Met. UL: Frank Lanrlcb, John letel In Frank Bambich, La Salle, IB.: Mat Komp Nokeatis, UL in ekdka: Math. So. Chicago, UL: Frana čeme SprmgfSeAd, UL: Matija Cherokee. Kane.: Frank Oglashy. UL: Matt. Hribetnlk UL la ekeBca: Fr. FH- Frcdbednik odpre sejo točno ob S uri zjutraj. Citanje iuien delegatov iu uradnikov, kateri so vsi navzoči razuu John Lamuth iu j Karol Zgonc. — Čitanje zapisnika prejšnje seje. Predlagano in po-Poroeilo delegata druživa štv. 84. da uima deuarja in niti dol j trjeno. da se zapisnik sprejme z popravki. Sprejeto, •e A/auie v naznanje. Nato se vname debata glede združenja. Na stavljen in potrjen Porpeih) delegata društva štv. So. da je društvo nazadovalo predlog se sprejme resolucija glede združitve, katera se glasi, kakor 111 MaUl- O**1®- iMied delavskih razmer in pa želi, da bi centralizacija ostala kakor sledi: { dosedaj, se vzame v nazuanje. A < Resolucija sprejeta na rteitim, glavnem sborovanjn J. 8. Poročilo delegata društva štv. 86, da uaj ceutralizacija odpade. K. J. glede združitve vadi slovenskih Jadnot v CBO močilo org&- Kerne In Bok nisacijo. Kaacns CMy, s»t Peter Ker spoznavamo velike koristi .in dobrote, katere bi uživali, če bi bili vsi združeni v eno veliko in močno organizacijo iu ker bi s tem prihranili veliko stroškov pri uradovanja in pristopnina uaj »e zniža iz $4.00 ua $200. "Gla« Naroda" za glasilo; se vzame v naznanje. Poročilo delegata društva štv, 90, da ima ista priporočila ka 50, se vzame v naznanje. POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.23 Akno v nemškoongleiki tol- mač, vezan —.50 Berilo drago, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelar- stva, vezan ♦1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Slov.-angL in angl.-slov. slo var 1.50 Trtna ni in trtoreja —.40 Umna živinoreja r—.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleškl tolmač 12.00 Bafcjfj. ! Jota Stale, ZABAVNE IN SAZNB DRUGE XNJIOB: Doli z orožjem 1 i—.50 Božični darovi —15 Uubad, pripovedke, 1. in 2. cvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem I——J2X) Leban, 100 beril t—.20 Mesija, 1. in 2. avesek i—.80 Na različnih potih C jetiki —J5 C Jretnilka tarifa —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Titanik —.30 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkana, 13. svet. $1.85 Zgodovina e. in k. peipolka it 17 • slikami <—.00 Zgodba o povišanja t—20 Zgodovina slov. naroda ft. sveaek «—.40 Zlate jagode. Življenja trnjevs pot —.50 Življenje na avstr. dvoru ali Suirt cesarjeviča Kudolfu (Tragedija v Meverlingu > —.75 L slikami m«^ta New York* po —.25 8PXLMAN0VE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike — 4. zv. Praški judek 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.20 —.20 —.28 RAZGLEDNICE: Newyorike e evetlicami, humoristične. božične, novoletne in .velikonočne, komad po ducat po Album mesta New York a ■ krasnimi slikami mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav "»»H veliki k e 't Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, y*neas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vesan Četi svet Velika stenska mapa U. & na drogi strani pa eeli svat —.03 — .29 r~.3S in p—.2§ ^-.10 .50 cum i OPOMBA: Naročilom je prileiili denarno vrednost, bodisi v gotovini, poftzri nakani si, cM priteft msmkah Poitnina je pri Slo podp. društvo ZA sviti Btrbarc DRŽAVE SEVERNE FOREST CITY, PA. hhtpiriwn AM 21. IMS v dxiavi 6LAVN1 URADNIKI 1 JOŽEF PBTEKNEL, Baz 90 WWock, Pt. 1 podpredsednik: KABOL ZA I.AR, Box 547, Poreet City, EL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Bex 835, Bock Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City. Pa. i EL r»inlk: JOHN OSOLJN, Box 402. Forest City, Pa. Blsgsjalk: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. ~ " « JOSIP gATAB. 1004 North Chicago St, JoUtf. IB. ▼RHOYNI SDRATKDEl K Kiim IYR0L too Cftlflsaa R, JoUat, m, NADZORNI ODBORI Predsednik: IGNAC PODVASNIK, «825 Station St. E. E., PlttatMreh. Pa L aadaornlk: JOHN TORNlO, Box «22, Forest City, Pa. n. ■ adroralk: FRANK PAVEOVClC, Box 706, rw™.^ Pi. IH. ssdMKBlk: ANDBBJ SLAK. 7712 Ialsr Ars, Cleveland, OMb POROTNI ODBORI TrlMaBi: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Bast Mineral, -I. porotnik: MARTIN fiTEFANCiC, Box 78, Franklin, Km D, porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 D«tnq AfS, B. F. D. L « fWd. Detroit, Mich. UPRAVNI ODBORI Predsednik: ANTON HOČEVAR, B. F. D. No. 2 Box 11*, L »pravnik: ANTON DEMfiAB, Box 135, Brooghtoti, P»T U. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, m. «» PnmS m L Ivma Telban, p, o. m. ilUl R A R O D A**« ueadno naznanilo glavnega ubada združenih dru Štev svete ba&ba&e. Konvencija je sklenila na seji dne 12. septembra, da naj se razglasi vsem postajam te organizacije sledeče: Odzdaj zanaprej naj se nič več ne sprejma članov in članic, katere se žele zavarovati za $500. sprejema se pa lahko Še člane ii članice, k. se zele zavarovati za .$250. Oni. ki po žele zavarovati za prvo svoto. naj se zavarujejo za 250 dolarjev. Zavarovanje za 500 J<" namr^ zaC'asno vstavljeno. Oni. ki so že zavarovani za ■XKJ dolarjev naj plačujejo i«ti asesment kot so ga dozdaj. razlika je !' s" illov,h ^lanov slanic ne sprejme več za to zavaro-^uje, dokler ne ho naznanjeno iz glavnega urada. ____john telban, glavni tajnik. Sestanek, Konec. Naveličal sem se življenja, prečutih burnega bil noči. pijanih družb in zahotelo w mi j«* miru. domatVira pokoja. Dom bi bil rad imel. svoj lastni dom. ženico, ki bi skrbela zame tako kakor včasi mati, prijetno in toplo izbo. kjer bi sedel ob zimskih večerih, povabil prijatelja iz mladih l«'t na po lie vina, pa s«* pomenil z njim solneui minulosti, o dnevih evef-ja in luči. In zato sem m- bil zaročil z — mirno, sila pohlevno hlondinko ki je poslušala moje besede ka kor dete bajke, gledala z vdani mi in modrimi očmi v moj obraz, s«- veselila mojih obiskov in bilu z menoj — kakor sama trdila — povsem zadovoljna in srečna. Tudi ua ta večer sem bil pn njej, ml nje sem čel v gostilno med prijatelje, z njimi še v kii-varno. n zdaj — že skoro proti jutru — pod grmi in sla vč jim i pesmimi po beli cesti proti domu. Ko sem odklenil stanovanj-in Napravil luč. sem ugledal na mizi. ki je stala temuordeče pre-grnjena sredi sobe. majhno pisemce. Prvi trenotek sem spoznal pisavo in bilo je prav tako. kakor vselej takrat pred davnimi časi in kakor tffdaj v gledališkem hodniku. Kri mi je tiščala v glavo, razbijala po sencih, gotuazela po lo banji kakor mravljinci, roke so se mi tresle, žveplenke. ki sem prižgal z njimi luč. so mi padle iz roke in se raztresle po preprogi. Nervozno sem raztrgal kuverto, privlekel iz nje list s praveato težavo in čital. ne da bi spočetka razumel: Dragi gospod! Jutri se peljem skozi vaše mesto. Če se vam zdi. pa čakajte ob desetih dopoldne na o se bui vlak. Vas pozdravlja Gizela. Trikrat, štirikrat sen* prebral in takrat sem v skrajni zmedeno st i šele spoznal, da se pripel ie G! zel*, prava, davno zuana Gizela, jutri predpoldne ob desetih, jo lahko vidim, govorim z njo. ostanem v njeni družbi. II. ko. da .je ne bo. Bilo ji je predpoldne nemogoče in zaradi tega pride popoldne ob treh. A tudi ob treh je ni bilo in zato sem <"a - •kraj in pri katerem ona stanuje se že veseli nanjo in že davno ve lev« pisati svojim vnukom in jo povabiti. Slep je. sedi pred hišo in gieda tja kvišku nekam kjer sluti, da stoji solnce. veliko in svetlo, silno svetlo. Naujo misli iti čaka. kdaj pride, kdaj mu prične eitati dolgo zgodbo, ki jo bo on od kraja do konca pdzorno poslušal in primerjal s povestjo svojega življenja. Vozili shio se. dolgo vozili preko polj in travnikov, ob ravnih cestah, ob potokih in vodah, skoz hribe in griče, nazadnje po ozki soteski, preteči od desne n leve z nevarno visečemi skalami, ki je izginila tako nenadoma za vlakom, da se je zde trenoten val luči. ki je pljusuil skoz okna in popotnikom v obraz, kakor blisk. Očem se je pokazala brezkraj-na zelenosinja. vsepovsod nalahko nagubana planota, ki ni imela konca ne v dalji, ne na desni, ne na levi. Morje je bilo to. in ko ga je Gizela ugledala, je vstala. — strmela po njem z nekako drhtečim in mokrim pogledom, z zardelimi lici. nalahko razprtimi ust nicatui. vidno se topeča v vplivu njegove mogočnost. Izstopila sva v mraku ua ob režni postaji, obstala in se oba hkrati zamislila. Kje sem zdaj v življenju pravzaprav, sem se v-prašal. kje stojim? Pred mano j«.1 ona in prilika se mi nudi. da ji povem še enkrat vse tisto od kraja do konca, kar sem ji že tolikrat povedal. Ali jaz ne znam praviti tistega, kar mi leži v srcu. Kolikorkrat sem v življenju pred njo poskusil. se mi je smejala. Smešen sem bil torej! Kdor ne najde mojega srca v očeh. v potezih mojega o-braza. v glasu izgovorjenih be sed. njemu ne morem dopovedati tega. kar zanj čutim. — Pojdite z mano! — je vele la in šla sva. Pod oljkiuim drevjem in vedno ob bregu. Mrak^se je gostil okro; naju. nebo je biio čisto potemnilo. zvezde so se prižgale vsepovsod po njem. trpetale. pomežiko-vale, ponekod se utrinjale, padal v svetlih curkih za obzorje, kakor J raztopljeni cekini. Nama ob levi so šumeli po bregu morski valovi, zaganjali se po produ više in više. vzpenjali se in plazili, raztezali na vso mo*% votlino, po kateri stoje skale, mole kvišku, se iztezajo od vseh štirih "Siten druga k drugi in vise navpično od stropa dol v tisto noč in praznoto. Zdaj so se pričele nenadoma trgati. Od vrha se rušijo, iz sten se valijo, dno se poglablja. 1 exe niže in niže. izgiba v globočini nekje in namesto njega se širi rožnato polje, namesto noči sije — solnce. namesto skal cveto rože namesto praznote odmevajo pesmi.. . Veliko srečo sem zaznal v svojih mislih, kakor šumeča reka je drla po njih in jih do dna prepa jala. — Ti! je rekla Gizela in še vedno ponavljala tisti nadvse — sladki "ti". — Jaz sem se vedno domislila nate. kadar sem hodila po teh krajih. Želela sem, da bi me pod temi oljkami, na teh skalah, ob tem morju enkrat objel... Tako lepo je tukaj, vse mogočno in veliko, božansko in tvoj objem je ves pobožen in plah in ti si še ves tak kakor pred davnimi leti, ti še trepečeš v moji bližini, žariš v lica, vznemirjaš se kakor — ptica v nočnem šumu. Tvoji vrstniki pa so se postarali, izpreme-nili, odživeli so! . Sama se me je oklenila še enkrat. vstala, prijela me za roke in me peljala nazaj po bregu — skoz noč in pod oljkami. Zdaj so se bili valovi ojačili. večji so postali in močnejši, više mnogo više so se iztezali po produ. nekoliko jezno sikali in zavr-ševali. ponekod se tako visoko zaganjali, da so oplaknili najine noge. Morje je bilo nemirnejše kakor prej. Koder je bilo obrežje skalovito. tam je grgralo, golčalo po izdolbinali, kotanjah in kame nitih zajedali, zunaj po površju samem je šumelo in b:i''al*o, ka kor bi se sredi tenie in noči teplo in togotilo v divji in nečloveški jezi. 8apiea. ki ie dihala prej sem iznad morja, ie ostala enako ranla in nežna, lin ti o šepetanje listja oljk. pod katerimi sva se vračala p?« se je izgubilo in u tonilo v šumenju valov Tam daleč visoko v temi in na kal prj prihodnjem vlaku, ki , . . .. . , •«t* i i i u i .j i ; * 4 i - ■ kakor bi hoteli za vsako ceno do pt majal od iste strani ob sestih.' , • .... j naju. In vse nazaj za njimi se "" * in tedaj je prišla. Km je vlak obstal na peronu, j* pogledala krog sebe skozi okno drugega razreda in me takoj v-gledala. Nasmejala se mi je. meni se je zdelo, da se mi ni še nikoli dn tistih dob tako prijazno in ijudomilo nasmehljala. — Ne izstopim. — je spregovorila v pozdrav in naprej skoro zahtevala. — Kupite karto in pe-Jjite se z mano! S klobukom v roki. ki sem g.i pozabil po pozdravu posaditi na zibalo v temi črno mogočno morje daleč tja pod mrakom, ki ga ni bilo več mogoče prodreti očem in še dalee, daleč onstran mraka brez kraja in konea. Iznad njegove gladine je diha! prijetno hladen vetrič, pošepet:i-val z listjem na oljkah, se dotikal lic. kakor blažeča in nevidna roka. — Ostaniva tukaj. — je rekla in sediva! Na skalo sva sedla, ki je ležala črna in dolga na bregu in govori i________, . , . ri uti ni uuisa ua un su m ' glavo, se:n hitel v notranje pro- , ^ ® • - » .. . „ , .. . .. ^ , J \ > la sva. O življenju, o umiulost: store, kupil vozni listek in teke , - • • \ - , , . , . . ki se ie v njem potopila in nam? nazaj na vlak in k njej. S trenotnim pogledom sem o-cenil njeno zunanjost, ki se mi ]e zdela ravno tako kot v prošlih dnevih in deloma še vplivnejša in bogatejša. Kar je bilo prej mlado, nerazvito, vse tisto je dozorelo tekom časa. se razvilo do popolnosti in mamilo kakor otrov. Govorila je malo iu čisto vsakdanje. Jutranji vlak je zaspala, zamudila, s popoldanskim se pripeljala po obljubi. Oče njen je umrl. mati še živi. pa zelo malo vidi in sliši. Tisti} je v njem potopila in nama ostala v spominih. O neki pesmi, ki smo jo nekdaj prepevali in l:i pričenja: Vse zvezde bi dala zate vsa morja in vse gore in pt ice vse krilate... in ki končava: pa nimam reva drugega kakor ljubeče srce! Iu o drugi, ki poje, kako zvončki iz doline zvonijo bimbembom! Na rajnega njenega očeta se domislila, ki me ni maral, o nj sva i- ^ff« i . - , I ^ stari maj ki. ki še vedno ve in mali Mileek, njen bratec, jako trdi da svojo ^ 0 slabo napreduje v soli, ker je ved ljej ^ ki je taU zadnja no zaljubljen m pise pesmi pod» njenih ^^ vsa drugaC._ takim in takim psevdonimom. na resiiejSa iu ^^ ^ čudo Jaz sem se čutil pri njej čisto mnogo starejša in ko se je bilo že mladega, boječega, pohlevnega iu čisto stemnilo, sem se stisnil k hrepeuečega kakor v minulih ^ njej, jo objel iu poljubil, tih. Dolga doba. ki je ležala med — Ti. — mi je rekla, tisti prvi minulostjo in sedanjostjo, se mi sladki "ti", pod katerim se tope je zdelo, da je do malega izginila srca ljubečim fantom, ko ga sli-splahnila. nekako razkrojila se —I šaj0 prvikrat iz cvetočih in vročih kakor megla v solneni svetlobi. — ast svojih ljubljenk. — ti — ti. Včeraj je bilo to, ko sva se sreča- nehaj! la V gledališkem hodniku, in ne! Morje je bučalo pod nama, — p-ed dolgimi meseci, prosli teden j zdelo se mi je da se je nenadoma sem se poslovil od nje, ko sem od- oglasilo, da se je silovito vznemi-hajal iz domačega mesta, in u;> rilo, da vali ogromne valove od o pred petimi, šestimi leti. Vedno bal do obal. da jih meče do neba. sva bila skupaj, ob njej se je ro- ugasuje z njimi zvezde in jih raz-dilo in razvijalo vse moje življe | tepa, da beže plahe po grebenih nje. kar je bilo stran od nje. gora, po vrhovih visokega drev ni bila resnica, to so bile sanje, ja in se skrivajo po votlinah in domišljija, take misli, ki se pri-;* prepadih. Veje oljk so se skloni klatijo v dušo kakor potepeni psi le do naju. segle do lic., majhna y tujo domačijo. J vejica se je stisnila med najin Cilj njene vožnje je bila tnajh-( objem in se spojila s slastjo in na postaja tik morja, kjer so pre- srečo. Pijana ljubezni je mahala bivaki, sama je tako pravila, po-' nad nama, viharno se gibata, vz-polnoma klicni svetopisemskim o- trepeta vala z listi in se zaganjala čakoin. gozdovi pa so enaki po ob deblo. svoji gošči in visokosti pravim Svojo notranjost sem čutil vso pragozdom. Daljni sorodnik, ki se razdivjano. Prepad sem menil »la se domislim nekdanjih časov ra vno tako. kakor sem tukaj nani- -. IK t f - Natančno tako se vrste pred inauo dnevi, logodek se kaže za dogodkom, laiim za Gizelo. pe ljem se z njo v vlaku, sedim z njo na skali ob morju, tisto pesem ču-jem iz njenih ust. smo jo peli v mladih letih: Vse zVezde bi dala za te. vsa morja in vse gore iu ptice vse krilate. Iu ki končava: pa nimam reva drugega kakor ljubeče srce... Ali je bilo vse kdaj res tako — ali ni bilo res. kaj je meui do tega, kaj komu drugemu! Mar je treba, da bi bilo na svetu vse resnično in samo resnično. ko so včasi laži vse lepše, vso prijetnejše, mnogo milejše. a re-nica trda, grenka in sirova celo med jato spominov? Ob spomladnih in jesenskih večerih in v sredi dolgih zimskih nočnih ur. ko nočejo trepalnice preko oči. takrat torej mi pridejo na pamet mladostni dogodki in — vselej sem takih misli, »ia je mladost, četudi grenka in ponesrečena in bolna vsled neizpolnjenih želja in hrepenenj, vedno, vedno lepša kakor vse veselje in zabave starih let. Sijalo je solnce, pa odsijalo... Bog z njim! 0 Grški. S parnikom "Vasilefs Constan-tinos". ki je včeraj prišel v New York iz Pireja. je prišlo več Grkov. katerih mnenje je v prilog zaveznikov. Poročnik Paul Kapodista, ameriški državljan, ki je pred dvema letoma zapustil svoj dom v San Franeiscu, z namenom, da bi vstopil v grško armado. On pravi, da je prepričan, da bo Grška vsak čas stopila v vojno na stran zaveznikov. Ou pričakuje, da bo kmalu pozvan, da se bo šel borit ob stra- ni drugih grških vojakov, katerih je nad pol miljona. kot pravi on. . . , „ . ^?iVsi ti vojaki so izvrstno organizi- morju so se prikazale rdeee luci.l . J " neznanja ladja je priplavala od bogvekod in plula bogvekain iu meni je postajalo ob povratku te žko in žalostno pri srcu. — Glej, — sem ji "rekel in po kazal z roko v tisto smer, — poglej, Gizela. tisto ladjo! — Kakšen glas imaš. kakšen glas! Začudila se je in zasmejala obenem. ko sem ji hotel povedati, da sem jaz brez nje tak. kakor bi bila tista ladja brez krmarja. Brez ^ciljev in cest iu zvezd, prodam — življenje valovom in viharjem, ki me nosijo in ženejo in tirajo po volji... Smejela se je mojemu glasu, ničesar ni našla v njem. ne naklonjenosti, ne ljubezni. ne hrepenenja po njej, sploh nič srca. nič duše. Molče sva nadaljevala pot in tam so že pogledale luči iznad drevja, tam je že stala železniška postaja s svetilkami kot s svetlimi očmi zroča po gošči in temi. Ko sva dospela v njeno obližje. je vzela Gizela izza pasa majhno zlato uro, gledala naujo. vtaknila jo nazaj, se ustavila in mi pogledala v lice. — Čas bo! — je dejala. — O polnoči vozi tod mimo vlak. s tistim se odpeljete. Posloviva se! Ponudila mi je roko, ozko in mrzlo, jo odmaknila, prijela z njo krilo, ga nalahko dvignila, obrnila se in odšla za oglom. Jaz sem se odpeljal, kakor je rekla: o polnoči. Skoz noč je bežal in puhal z mano stroj, vse temno je bilo okrog, po temini so letale na desno in levo večje in manjše iskre, se vzigravfcle, izgubljale v grmovje. plesale v nočni sapi kakor goreče veše. Vozili smo se, kakor bi se vozili na življenje in smrt. Dalje in dalje, brez konca naprej. bsez počitka, brez miru. III. Po dolgi nepretrgani vožnji sem takrat obtičal v daljnem nemškem mestu in ostal tam leta in leta. Ko sem se vrnil, so moji lasje že davno siveli. koža po obrazu se je grbančila. potezi krog ust sta se za čudo poglobili. Sam živim zdaj. samotarim to rej, zanimam se za tnalokaj na svetu. In včasi jeseni ali spomla A. G. Pisaki. nek trgovec, ki stanuje v Ridgewoodu, N. J., ki se je tudi s tem parnikom vrnil v Združene države, pravi, da je grško ljudstva popolnoma na strani Ve-nizelosa, katerega smatrajo za največjega državnika v Evropi. Mihael Pendov, Bul gar. ki je tudi ameriški državljan, je bil ob izbruhu vojne med Bolgarijo in .Srbijo iu njenimi v Bolgariji, kjer so ga prisilili, da je delal z Rdečim križem. Preje je delal v Pitts-burghu, kjer se je seznanil z kim Ircm, po imenu Johnom Mur-phv-jem. Zelo je bil presenečen, ko je Johna našel v bolgarskem vjet-ništvn. Irec se je bojeval z Angleži in je bil v jet. Pentovu ni bilo dovoljeno, da bi z Johnom govoril, toda mahala sta si z rokami v pozdrav* V zadjih bojih med Bolgari iu zavezniki na solunski fronti se je mudil prav blizu grške meje. To priliko je porabil, da jo je pobrisal. preko, šel v Pirej. kjer se je vkrcal na parnik in odšel jiazaj. V Gibraltarju so Angleži zaplenili 36 vreč grške pošte. Predno sem odšel drugo jutro ua postajo, sem prejel brzojav- je zatepel pred leti in leti v tisti imam v prsih," veliko in temno' yi mwli^poinini iz minulosti, "pa lanTko k-to" Višje poštne pristojbine v Avstriji Berlin, Nemčija. 25. septembra. Danes je bil objayljen nov avstro-nemški poštni sporazum, namreč, da se bo povišalo poštno pristojbi-o za pisma med Avstrijo in Nemčijo, kot je že Nemčija povišala za domačo pošto. Na pisma bo treba dati od 1. oktobra naprej 15 vinarjev oziroma pfenigov namesto 10 viharjev, oziroma pfeuigov. kot je bilo dozdaj. Za dopisnice se bo povišalo pristojbina za 2 in pol vin. oz. pf. Plača četam. Bcrhn, Nemčija. 24. septembra. Pričeiiši.s prvim oktobrom, pravi P rek morska poročevalna agencija v svojem poročilu, bo znižana plača vsem nemškim častnikom. Plače vojnemu ministru in vsem višjim poveljnikom se bo znižalo za 1000 mark na mesec, poročnikom pa za 60 mark mesečno. Poročenim častnikom se bo znižalo za nekoliko manj. To je zahteval Reichstag že v decembru leta 1915. Žitna letina. Washington, D. C., 25. sept. — di, ko pridejo taki večeri, ki soj Poljdeleski department poroča, da meni dragi in mili. ali tudi sem'se je letos v deželah: Združene dr-intja v dolgih zimskih noeeh, ko žave, Indija, Japonska, Tunis, *avija burja po ulicah in stresa Španska. Anglija, Wales, Irska, sipe z ledenimi prsti, ko noče Italija, Šviea in Kanada — pri-spanec na oži in se podijo po gla delalo 30 odstotkov manj žita kot Hočevar-DolMC obsojen. V ponedeljek 18. t. m. se je vršilo nadaljevanje obravnauje Jakoba in Albine Hočevar ali kakor si je nadjal ime Filip Dolenc in tudi Ho war zaradi goljufije, ker sta nakupila po raznih trgovinah za čez tisoč dolarjev poništva ter nato ž njim izginila v Detroit, Michigan, kjer sta bila aretirana. Obravnava je bila v ponedeljek zelo kratka, trajala je le nekaj minut, ker ni bilo zaslišanih nobenih prič: izrečena je bila le obsodba. Sodnik Backus je prisodil njemu dve leti ječe v Waupun. njo je pa poslal za eno leto v okrajno jetuišnieo. S tem je njuna usoda za nekaj časa zapečatena in pa-cijenti se tudi menda ne bodo jokali za njimi, katere jc zdravil z ničvrednimi zdravili. Se enega padarja imamo v Milwaukee, ki je, kot se sliši, po poklicu mešalec cementa ter si predstavlja. da zna mešati vsled tega tudi zdravila. 1'panje je. da se bo tudi njemu zastavila pot ter se preprečilo nadaljno njegovo škodljivo delovanje. "Slovenija". Razvoj in polom srbske industrije. 'Pester Lloyd" prinaša daljši čla nek od svojega belgrajskega dopisnika. V članku se prizpava lep razvoj srbske industrije pred časom. ko je monarhija napovedala vojno Srbiji. V bankah je ležal večinoma domači kapital, pa tudi tujemu kapitalu so bila pod gotovimi pogoji vrata odprta. Ironija usode pa je hotela, da se je ravno tedaj utrdil avstrijski in ogrski kapital v Srbiji. In raditega so se pojavili glasovi, da je srbska zemlja postala odvisna od omenjenega j kapitala. I*voz strojev je naraščal precej hitro. Rudarski proizvodi so narastli v sedmih letih za 540 odstotkov. Piva se je toliko izdelalo, da se je lahko izvažalo. Tekstilna industrija je poskočila za 150 pro-J centov. Mnogo tovaren se je dvignilo. Tovarne za klobuke so mnogo ek-l sportirale. Klavnice v Belgradu in I Smedercvu so slovele, in v Bel-, grad uje bila precejšna tovarua za kože. O sedanjem stanju industrijskih podjetij pa se v članku poroča sledeče : Od vseh- zgoraj naštetih industrijskih podjetij je le malo. ki še obstoje. Mlinarska industrija -ko-ro popolnoma miruje. Le en mlin. dela v bližini Belgrada. toda za vojne s vrhe. Pivovarne so prenehale z delom. Tovarna za klobuke v Bel gradu je št zaprta, a upajo da v nekaj mesecih prične z delni. Tovarne za kožo vse počivajo. Tekstilne tovarne so zaprte raz-ven one v Užici, kjer se tlela za vojnep otrhe. Le v Belgrad i se izdeluje nekaj salam in klobasic. — Ceglarne popolnoma počivajo, ker ni delavcev, ravno tako fabrike cementa. Od domače industrije je o-stala tovarna za milo. ki je pa v vojni režiji. Za tovarne tobaka, žveplenk. cigaretnega papirja niti misliti ni. da bi se odprle. ZAPOVEDI MATERAM. nikakor ne dovolite, da BI kdo poljubil vaše dete mnogo nevarnih bolezni je bilo že prenesenih detetu od popolnoma zdrave osebe. Ako trpi na griži, če je napeto, zaprto, ali ako ima krče v trebuhu, ne more spati ali dobiva zobe, ne pozabite rabiti "kopp'S BAby's friend ", ki je že obvaroval na niiljoue življenj v zadnjih 40. letih. "kopp's baby's friend" je na prodaj v vsaki lekarni po 25 in 50e. steklenica. Ako ga ne morete dobiti, kjer stanujete, pošljite papirnati dolar izdelo vatel ju in prejeli bode te 2 50e. steklenici z obratno pošto. Kopp's Baby's Friend Co. York» Penna. Edino pravi s tejn podpisom. Stari zdravnik Muilin špecijalist moških bolezni zad- — njih 35 let. Ni vprmianj k»j vam manjka — xdrarl:c-nje potrebujete Povejte sfearaan zdravniku avojo bo)«z*n. Ni vprašanje kaj je. t n bo vaa opravi! ako je ozdravittvo. Nizke cene - najbolji-a pomoč zagotovljena do moji dolsri »kušnji \ ab:m vas za brezplačno t>rei*kavo. 409 Fourth Ave, Pittsburgh, Ta. nasproti pot te Nemiri v Monako ve m. Zadrski "Narodni List" poroča z dne IS. julija sledeče: Wilffov brzojavni urad javlja: O nemirih, ki so izbruhnili 16. julija v Monakovem, pravi policija, da so pripisovati prenapetosti mladine. Okoli osme ure zvečer je večja dru hal. obstoječa iz mladine, navalila na ulice, razbila nekaj ka-varcn in demonstrirala po mestu. Okoli desete ure zvečer so se demonstracije ponovile. Ljudje so sedaj razbijali trgovine z živili in pekarne. Okoli polnoči je policija aretirala kakih 120 oseb. Pri mnogih sp našli nože. kamene in revolverje. Niso hoteli motiti za kralja. Paris, Francija. 25, septembra. Božja služba v grški cerkvi na Rue Georges Bizet je bila danes prekinjena, ko je nek dijak zakli-eal. da se naj ne moli za grškega kralja in grško kraljevsko družino sploh. Ko se je eeremoija končala, so hiteli ljudje k dijaku in mu stiskali roke. Zunaj cerkve so pa razni govor-niki držali govore in slavili Francijo t«r izražali upanje, da se bo Grška v najkrajšem času pridružila zaveznikom. Dr. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Koler ir n*i-st&reJ3l slovenski idravnik, Apecija-llBt v Pittsbur*hu. ki Ima lSletno prah bo v zdravljenju tajnih moških bolezni. Sifilis ail rastru-pljenje krvi zdrahi a glasovi ti m OS, ki ga je Izumel dr. prof. Erlich Ce 1-mate mozolje al) mehurčke (K> telesu. v »rtu, Izpadanje Ua, bo letine « kosteh, pridite in izčiatil vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen se rmleze. izgubo aemena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavee ali trU per In tudi vse dru^e posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moška zmožnost, ne Čakajte, temveč pridite in iaz vam Jo bom zopet povrnil SuSenje cevi. ki vodi I« mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocele ali kilo ozdravim v 10 urah in atcer brez operacije. Bolezni mehurja, k! ponrotljo bolečine v križu in hrbtu in vfaelh tudi pri spuičajju vode, ozdravim ■ gotovostjo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline. srbečico, ikrofle In urug« kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem Caau in ni potrebno ležati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah in petkih od 8. zjutraj do S. popoldne. V torkih, ietvrtkih in sebotah od I. ure zjutraj do 8. ure xvecer — Ob nedeljah pa do dveb popoldne. S poŠto ne delam — Pridite osebno — Ne pozabite ime In ttevilko! HISE NA PRODAJ oerr na lahka odplačila, kakor tudi prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognja. john zulich, 1163 Norwood. K»♦• Vam zahvaljujem na Vašt-iu Bolgarskem Krv-nem Čaju. k<-r odkar ga v živa in, s«- čutim popolnoma zdravim." Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kainorko* li, v Canado za 31.12: MarvdFroducts Co. > v .:»- . -v-i-žv.: rTiaHiteifMilMrW - , 9 Marvel Bldg. S) PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako L.^-.-u- pisailjate* oaifurati, po"iite 10c. Kvišku« Spisal Fran S. Finžgar. (Nadaljevanje). Ladicevi aofLzmi so zarpredli La- se zaimna zajijo in da lii bili brez njo ti zidovi pusti in doJg-očasiii Ha, sestra njegova — taista kri, prav taka varalica. >;irtn-> da je vpričo svoje mladiizredno lokava. prikrita! Laeingerja se je lotil oni duševni trenutek, ko obspe človeško eingerjevo miaei kakor pajek mu- dušo neprozorna tema dvomov, ho. Ali bil bi jih raztrgal in se gotovo izmotal iz njih. da ga ni tri glad, ni mučila beda in se za teden dni ni upal dobiti od nikoder pomoči, ftmagal je v tem boju Ladle, zmagal je glad. Tešil se je s tem. da ne trpi čast Ande, ne njegova, saj vse ostane tajno Še enkrat je pogledal sliko, še enkrat jo poljubil vroče in strastno. potem je izginila v žepu I,a-«• j* v kak pouličen predmet in zgrešila moj pozdrav," Vzel jf novo »olo in )»rsi»l Iju-bezfn-ski kot nekdaj: l<* na koncu jo j • vm ašal. če ga ni videla, k jo je pozdravil. Z najboljšo uado je oddal pismo in šel v kavarno, kjer je redno igral biljard Ladie. 1'pal je da spozna i/ vedenja Ladičevega, ali katere mu podaje razburjena do-j mišljija, ona ienia. ki mu zJoini vsako silo. uniči trezno mišljenje in ga spiv / vsemi nazori ter muči na smrt. Živčno utrujen je l«gel, nad njim -to pa pluli milijoni tisočlet-J nili zvezd po vesmiru brezčutno in hladno... VIII. Ko m' je pripeljala drugi dan po]>akliie na kolodvor v L. sijajna vpn-ga Albenijeva in voziček igralčt*k Marjrite. bilo je pred ko-1 lodvorskiui poslopjem zategnjeuih vse polno kolesijev, kočij, omni-busuv in par lovskih voz z belimi strehami iz ruskega platna. ob-! robljeuimi z rdečetdfšitiini zo-bci. Sircka kočija Albenijeva ni dobi-, la prostora blizu iihoda in koči-, jaz je moral obstati oddaljen pod lipo. da so bili konji v senci. Mar-1 gita je pa tako spretno ukrenila konjička, da sta se gibko vrinila vozičem vred med druge vozove iu obstala prav tik izhoda. Leni izvoščki zabuhlih obrazov iu pordelih aosov so kar strmeli nad Mai fritin > spretnostjo ter se vsa hkrati obrnili od lesene ograje, na. kateri so leno viseli Ln sloneli ter zbijali kosmate dovtipe. Bili so to pač ljudje, ki so pred kratkim vihteli še kose pevali po senože- NEMŠKI POSLANIK V ZDRUŽB NIH DRŽAVAH, GROF BERN- tih in travnikih ter bili pošteni iu STORFF S SVOTO ^^^ vrli fantje. A odkar se je oživilo'_STORFF, S SVOJO ZEHO.__ in »tvorilo letovišče, vrgli so k o-j "Goapšea, vi gotovo! A jaz, tako spretno, da je kapitanka so- I ■ IŠČE SE KOVAČA, njih licih je bila razlita vsa naiv-J noert in jasnost nepokvarjena de ' - ■ , - . - ... Ki -i i - J ♦ je sposoben pri tej obrti; poki iske duše. osvetljena z najlepšo J 1 1 F zarjo trdnega zdravja, iu nedolž- nega življenja. Ante jih je poznal, ker je hodil žnjimi kot dačeik v vaško šolo, ki je bival pri strieu. Zato jih je šaljivo podražil, da se p reran o vračajo domov, in eno je celo poprosil za šopek, ki ga je nosila v nedrijih. Iu mu ga je da la s tistim prostodušnim nasme hom. s katerim se smeje otrok, dasi ne ve zakaj, smeje so za vsako malenkost. "O. prekleto, o. oli!" jeeal je baron in kar drobno stopical. I "Gospod doktor, dobro! Adolf, | ali si videl?" In tlesknil je s pr-j stoui ter se še enkrat ozrl za grab j ljicam-i. katerim so ob hitri in lahni hoji plapolali beli predpasniki v večernem vetru. "Blago ljudstvo, ne verjamete, gospod baron!" Ante ni hotel timet i Lot a rja. d&si ga je spekia ta opazka tako. da bi bil najrajši ________________ __ brutalno zgrabil barona za plcčajnad 18 let tnkaj v"tem^oaln ln sedaj sebuo se zahteva, da zna kovati kouje. Tudi vzamem učenca, ki ima resno željo priučiti se kovaškega rokodelstva. Delo je stalno za moža 'na pravem mestu; plača in hrana primerna. Torej, komui je sreča mila, naj prkle in se sam prepriča. L. Slamnik, (23-26—9) Rice. Minn Rojaki! Columbia gramofone tn slovenske plošče je dobiti vedno pri: IVAN PAJK, 456 Cbestnut St., Conemaugh, Pa. Pišite po cenik. HARMONIKE bodlo! kakršnekoli vrste Udelnjem ta popravljam po najnižjih cenah, a dalo trpežno ln zanesljivo. T popravo asnesljivo vsakdo pofije, ker son ie COPYBICMT_lJND£*WOOa>. JJNDEHWOOO, v svojem lastnem domu. y popravek vzamem ksanjske kakor vse droge harmonike ter računam po deln ka-korfino kdo aabteva brea m^ijnth vprafisnj. JOHN WENZEL. It 17 ba CM SL. Cfafitai OWa m ga potresel, kot potre.sejo vaški fantje nepoJdicane vsiljenee. Lot ar. ti še Laeingerja ne poznaš! Gu je idealist, ne boš nič opravil žnjim, kaj ne, kolega!" '' Pri takih idealnih grižljajih bi bil marsikdo ideaJist, jaz tu-j di"\ zasmejal se je frivoino baron. "Ne. ue. l/otar. ti si poreden. Daeinger je res tak. Vem to iz t> - . . . la^t,,« v TV 1 Pridite ter kupite farmo ali la^t.ne izkušnje. .Na. Dunaju sem * , - . ga hoW kpodrmhi u, m zape-)^,! J', ° ^ "a" >ja*i neko Uu.,U stvar™, pa se\ ^IZ ^^*1 tO revišče talko napilo -njegovih nazorov, da sem jo moral brez u- Pridite kupiti farmo zdaj. cu septembru zamorete najbolje videti, kako razni sadovi vspejo in i kaj so vaši rojaki, farmerji pri- so proč, sedli na k oz bi in vzeli va- morda je zadnji. .." jeti v roke ter zlahka služili ua | "Kaj mislite, gospod Laein-uro več nego prejo cel dan. A ni ger?'' jim bilo to v blagoslov. Čakanje^ -'No. to mislim, da je danes do-pred gostilnami, čakar-jj vlakov,' vršetia moja * ljubezniva naloga večna pijača, večno brezdelje je družabuiška. Odslej bom nepotrezi omilo njih moralno moč. ugono- bon." bilo vse blago in dobro in iz nek-j Maigit^ -ga je pogh-dala z kidanjih poštenjakov vzgojilo ono khni rfmi. vprašaje, očitajo iu siimopasuo. propalo sodrgo, kate-;pnwe5e> Dolg je bil ta ^ re ogibali poštenjaki z nrav- do,R hl tak(> !ob(>ko ^ je zaseeal mm eutom, pred katerimi so ne-|v Ajltetu. da bi bil ^d t,- pokvarjena dekleta zardevala mj^ preklical vse. utajil se jim umikala, kot se umakne ..... , , , .. i vsak pomislek, uničil vsak dvom snažen čeveljček in belo krilo u- ju j, mazani gnojnici. L +: t i i ^ t , . .....s t tet lin pogiedom zvhulala tudi I oglej toabnico. kako ti \ozi! t Jo bo že vrag prevrnil v kak' la Ja bfwieta_ uj lebej. tar«-k. da si polomi liste gosposke je kriv. ali izdajiea, ali ne. Sedeli kosti.. . " ||j| .^.siromaka je dve adiča ni pričakal. takih opazk; odšla sta i iii>,ta /iin*-ni vri- ljja trta sveži hlad. Pred peronom ;e j0 {].iru, jjoglodoval na uro in se oziral proti progi, kjer se je imel vsak trenutok pojarviti sivkasti dim osebnega vlaka. Na peronu j ? čakalo dokaj tuj-eev na vlak. Različna govorica, se mu ni dalo. Nervozno je odpiral knjigo za knjigo, zapiral jo zopet in p red ev al na mizi ter hodil iu hodil po sobi, postaval pri oknu, posluškaval pri vratih. * Pričakal je vendar. Odprl j e drobno pwemce. prej raznobojne toalete, oholi in razpo-bral hipno eno sčtrao uaoduo vrst i-j sajeni pogledi, trepeta nje pahljač rti. prAMd, mčA na st^l. oči M bi ospotrebtii krik otrok, dvorje-se mu besno vrtele, planil je kvi- ,,je. pokloni, laskanje, med vrthi-šku. pismo vrgel od »-be, roko cem |):n. stoično resnih Angležev-stisnil v krčevito in kakorj hribolazcev, golih, obojemu ko- tur zakriknil: ^Proklati JudežV\hm. natlačenih, umazanih nahrbt-. t« razganjenoga jtiisma. ua tleh t,ikov. Na solncu m> stali trije Rite pa nemo gledal v ntrop kratki klijanei v sandalah, z visoko za-stavcik tanke ženske pisave: Kdor vihaniuii hlačami, da so kazali ve-prodaje mojo sliko, prodal bi tudi soljnemu svetu t rt a ste kite rjavih. mene!------suhih gležnje v. Nad tem šumom I.aein^er se je stretmil v oknu. j.a brezčutno drgetal pod pe-da mu je komolec zdrsnil ob zidu,! ronovo streho električni zvonček, tako živo se je uglobil v to prošlo Margita in Ante se nista mnogo speluii slovesno pustiti, kaj ne, An- "Tj A JT ^/^Ji [»ri- te? Ali si kaj hud-' t; / "a S^JlU farmah V Pretek- Adolfeega je oJkie^H za konto-iT ^ M,..^mHmo ^ tiso? lec in se mu smehljal v lite. Že je!-?V ^ ue z.e.\nIje v naj' Lacinger imel na jeziku zabavi ji-1 slovenskl kolo,,,;,i v Amen-co tako ostro m bodečo, da bi bilo' nahaja v Clark okraju v prišlo gotovo do resnega razpora ?Pridite in oglej-med njima; u v istem trenutku*'6 tarmf. syojlh r^akov 111 mo je zašepetal v srce tajni glas: Z DJimi* ~ se iu smejala in radotvala, kar jej *Aute. komedija se igra!" Zaeuo iz doma. Krasen parček!"' [ga je ]>a neizmerno veselilo, da jeV ... Laeinger se je ozrl po Lotarju Ando dobro vzgojil da se ni va- 1,1 ,Zclstimo ,lekaJ ^mlje. ral o njej. in zato je veselo odgoJ «str/f ^ vse in sicer na lahka ! m dolgotrajna izplačila. Pišite po - . pojasnila. Naslovite: dila Saj sem vedela, da se vse poživi, ko prideta ta dva! Se vi, gospod dolktor. ste kar prerojeni! Poglejte ^Iangito spredaj! Tako njuni. — Onim našim kupcem, ki žele. da jim zgradimo hišo. hlev dovolj velik za za- zgaibo življenja. Torej ta l«j>ov. ta tJcpar pride jutri! Kako ga bo sprejel T Ando mu je izneveri!, laskal in hI i nil se ji, dokler se lii naša lil. potem io }yustil in odšel — in sedaj se /eni in zaročuje zopet drugod. Zakaj 1 Zato. ker je njegova miljen-ka. tis ko je rekla Margita, pleni brigala za nepoznano ljudstvo, ampak si izbrala ugoden prostor, po katerem stašetala gori in doli. Gospa Albenijeva pos*t o v kamorkoli po gladki cesti. »loka lestva. da ee po njej vgpne kvišku! Kvišku mevra: kaJ*o, to je pae vseeno. Kaj koristi talent, delo, nadarjenost, po«t«iost? Ha — lokavost. preleast. hlimba. protek-eija — in — in denar — to so čili it el j i, * katerimi se računa dandanes vse d ni go sodi v neresmič- Žal. o tom nista smela govoriti, in dobri Ante in naivna Margita sta morala igrati ulogo hinavcev, kot jo igrajo tolikokrat ljudje, ki si zro z najljubšim pogledam v liee. njih sree pa kalne veako minuto, katero preži ve v tistem položaju. "Mislite, da ima zamudo? Prav ne romautiške povesti za stare-je. sicer bi ini zamudili." device, kt jih ljubijo samo mačice in psički; d mg nihče ne. Anteta se je polasčal silovit pe-simize?n, izgubljal je vero v krepost in čednost, jezen je bil na "Grajska ura se ne ujenia z železniško." Margita je obstala in se zagledala za trenutek v mogočne Julijske Alpe. ki so kljub jasnemu ves trud in napor, ki ga je prebilj dnevu motno zrle izza vročinske1-& toliko energijo — in vse to mu ga vzduha, kot nejasna, šele v ne bo koristilo, on ne bo mogel konturah izdelana slika, kvišku. j 4»Narave se nikdar ne nauzijem Tudi Margita mu ni več prija-in ne nagi od am! Da, da, še ostala, čeprav je čutil da mu ugaja,'nemo tu. gospod doktor; še bomo di* jo SkČttdujej preveč, du jr« - . bilo ljubezen in ne bojazen, ne sovraštvo, ne prijateljstvo, pač pa nekaj nedovršenega. spočetka v temnili obrisih kakor v soparnem dimu zavite gorske črte. Vlak je zalbrlizgal. Pisana innožiea je začela vreti hitreje, glasneje. Sluge so dvigali težke kovčege, zaboje, škatlje in jih nosili s percna do vlaka. Gospoda se je pa postavila v špalir pred peronom iai vse oči so bile uprte v bližajoči se vlak. Lieni izvoščki so planili k izhodu in se pehali za prve prostore. Dremajoči konji so dvignili ušesa, vzravnali vratove; stara navada jili je izučšla. da z žvižgom konec dremanja. da l>o treba kmalu bežati prod bičem po prašni cesti. Predno je vlak obstal, pojavily se je iz kupeja prvega razreda fino počesana glava barona Lotar-ja. Margita ga je takoj zapazila in šinilo ji je nekaj skozi vse ude. nekaj neprijetnega, nemilega, rezkega. Pogledala je to glavo, ki se ji je klanjala od -daleč, to črno liee. ki se ji je smehljalo, in to oko, ki jo je objemalo, použivalo — ah. Margiti ni bilo mehko, gorko krog srca kot nadepolni nevesti, ne. ne, tesno, usodno ji je bilo. zelo usoddo. Vlak je obstal, iz voza sta elastično skočila dva kavalirja. ele gaiitna. da sta. budila pozornost vsega ol ;nstva. Korak je stopila najprej Margita bratu in Lotarju naproti, več ji ni bilo treba, saj je baron že stal pred njo ter gluh in slep za vso druge klanjal se samo njej in pridrževal njeno roko. da jo je komaj izpulila v toliko, da je objela brata Adolfa. Xato je brata takoj opozorila, na Lacin gerja. katerega je Adolf brž spo znal, m kot bi se ne bilo nikdar nič pripetilo med njima, mu stisnil roko iu krepko vzkliknil: *' Serv us. eol lega!' * Laeingerja je presenetila ta drznost, a mu tudi ugajala. "On igra", mislil si je. "boni še jaz." Najboljše volje, kot davno dobra znanca, ki sta komaj zaželela tega sestanka, sta sedla v kočijo go^'e Albenijeve, zafeavftdft dami, in Margiti. ki wta vozila spredaj, in res videl, kako se je Margita, voril: smejala in sedela tesno ob baronu, ki je vodil konjiča mesto nje. Komedija si je mislil Ante, "le igrajmo jo vsi!" in bil je zabaven irn vesel. Lil je prepričan, da Margita Lotarju ne ljubi kdo-ve kako; toliko je* moral spoznati iz njenega vedenja : zakaj tako nevesta o ženinu ne govori, oziroma molči, nevesta, ki se je užgala z vsem plamenom in srčnim žarom za onega, kateremu se izroči za ee.lo življenje. • Ko so dospeli do grajščinc, pozdravili so tamkaj tetko Tero in nekoliko pojužinali v senčnici na vrtu. odpeljali sta se gospa Albenijeva in kapitanka, ,Lacinger je pa spremil nova gosta po pešpotu dobi izlije vasi. kjer je bilo dobro! obiskano letovišče S—ovo ter za S- barona in Adolfa najeto stanova-jKje jt nje. Solnee še ni zatonilo, v travi se igral lahen vetrič in od nje je -opla prijazna hladna vonjava. "Per Bacco, Adolf, tu bo prijetno!" Baron je dvigal iu širil prsi ter globoko vsrkaval sveži zrak. • "G04ovo, gospod baron'7, odgo- Kaj ne, kako znaon vzgajati! Land Company Tioga. Wis. pojasn Trdnjave zidam iz ženskih src. da1 Homemaker ti vsa vojna lokavost nič ^_ hai,ne!"' j ROJAKI NAROČAJTE SE NA "Ante. Ante, stari idealist. še «GLAs NARODA". NAJVEČJI SLO-vedno stau! t akaj. z Lotarjem te VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ\-vzgojiva!" j WH. so pred neko letovi.ško go-J " ---- STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad- 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. IŠČEM KUHARICO, katera bi mogla kuhati in počiti kruh za 10 ljudi. Zato uič. ak<- je stara ali mlada, vdova ali dekle, samo da odgovarja zahtevi. Plača $26 na mesec. Nick Nov osel. Kane. Pa. (23-26—9) $ Box 620. Bili stilno. Baron m Adolf sta si ogledala sobici, začela prazniti* kovčege iu se pripravila, da gresta takoj spat. Ante se je poslovil. Sekal je kresnicam cvetne vence s palčke, po glavi so mu rojile mi-1 i. mučne, zbegane, m nad tem rojem j<* plavala kot čist genij skoi\> pozabljena Anda. (Dalje prihodnjič). ANTON LLPIČ i Zvedel sem, da se nahaja nekje v Pueblo, Colo. Prosim ga, da se mi zglasi in ako ne. sem pa prhno-ran, da objavim, zakaj ga iščem, ker jaz sem že četrto leto v bolnišnici. — Anton Kosec, St. Mark's Hospital, Salt Lake City, Utah. (25-26—9) IŠČE SE DELAVCE. Delavni čas 6. S in 10 ur na dan. Zasluzi se (»d $2.2o do $4.00 na dan. Plača je od dneva ali pa tudi od kosa. 10^ (bonus) pri-boljška pri stalnem celomascčnem poslu. Samo stalni delavci naj vprašajo. Velika slovenska naselbina. Kohler Co.. (21 0—410 ■ Sheboygan. Wis. li.ol bi zvedt-1 za naslov svojih dv.-h prijateljev FRANKA JANEŽU"' in JOIINA NOVAK. Prvi je doma iz Dobropolja, drugi pa iz Knežaka. Notranjsko. Prosim cenjene roja"ke. če kihr ve za nju naslov, da iri mi jav:. ali naj >e i>;i sama Oglasita. — L >uis Ludvik, liox Morley. Colo. ;23-29—9) 'KRAdERJEV' BRINJEVEG %arjal je Laeinger; družbo ima te izborilo in ub tej družbi tana-| V rava! " . BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU Nasproti naši trojici so prišle! BRATUl štiri grabljiee, mlade in Čvrste, na1 CKKKKKKK^XSKK* ^fyyvyyy^ Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.90. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. HVeliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 razni H zemljevidov« CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na; Slovenk Publishing Company 82 Cortludt St, Haw York, H. T. 1 je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Cena za "BRINJEVEC" je: 6 stekleni? $ «50 12 stekUaic 13 00 V ZALOGI IMAMO tU'11 čisti domači TROPIN J EVEC 1» SLI V O V-KA kuhana v naši lastni UistilerijL N'ase cene so sledeče: Tropinjeve«- j«?r gal. ^'-M'O, ?li,50. $2.7 i in $3.00 Siivovitz p« r gal...............SJ 75 — $:t.O0 Tropin jeve** za t »oJ .................... $ 9.00 Slivovitz ztiboj........................$13.00 "66" Rje hlskcy 3 ^tar, zaboj......$11.00 Kadeča Obio vina per gal.......55c. 60c.( 75c. Catawba in Delaware per pa>.......75c.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računam« $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sc-I zastonj. Naročilu naj se priloži denar aU Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijačr jamčim«. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-94 ST. CLAH AVE.. QEYEUND, 0 Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRILL Prodajucjfa licba iu s svojimi žarki blagodejno ogrevalo bele glavice prvim marjeticam, ki so se med odrevcuelo suho travo drznile prodreti na beli dan. Tuiu-tain so tudi že stali pomladanski j>odb*ski v svojih temnomodrib suknjah ter ponosno kakor vojaki na straži dvigali svoje glave kvišku. Tam za plotom pa so tro-bentice stikale svoj«' /.Jatorutucin-glavice vkup ter si na dolgo iu široko pripovedovale, kaj so vse doživele v dolgi hudi ziiui. l)asiravno drevesa še niso pognala listja, vendar so bila že polna krilatih prebivalcev, ki so na ves glas svetu naznanjali, da j-.1 prišla ljuba pomlad. Najdrznejše-, med njimi se j.- vedel naš stari ,_maj jok. io je jela to- znanec vrabec, ki je med divjim, s P^J^2«""' besedami- letanjem neprestano evri-al svoj tl°h 1Uat'' ky> 1,1 bili Žalostlll. iiv-živ. Več posluha za netie ie l'v -rem z doma! **mi vidite .da ni drugače! Zdaj je dogovorjeno in najbolje bo. če ostane pri tem. Boste videli, da bo tako boža vas in zame. ln če bi že sem. Toda človek tudi ne more delati venomer kakor črna živina. Malo počitka si mora včasih vendar tudi privoščiti.*' Pri teh besedah je Ančka nekam očitajoče pogledala očeta, česa r pa ta ni opazil, ker je ravno gledal na mošnjiyek za tobak, iz kojega si jo poluil svojo leseno pipieo. Po kratkem molku je Ančka zopet povzela: Službe pa zame ni treba iska« pri sosedih. Ne maram služiti na kmetih, rajše pojdein v mesto poskusit. Bom že dobila kako službo, me ne skrbi. Tudi imam v mestu več prilike s,, kaj priučiti. Gledala bom. da pridem sčasom kam za kuharico. Kakor pravijo, imajo kuharice po mestih lepo plačo. Šla pa ne bom o Svetem j ur ju, ampak teden pozneje, prvega maj-nika. Kajti Španova Metka, ki je več let v mestu služila, mi je i»ek-la. da se službe najlože dobe prve dni v mesecu, ker takrat navadno najbolj menjajo posle." Ko je Ančka videla, da mati Dr Kieotarj«« PA1N-EXPELLEB posluha za petje je kazal njegov bratranec ščinkovee, ki je svojo kratko, krepko pesmico prav lepo krožil. Na majhnem hribu, četrt ure VUIS m za,ut'- tu ee od vasi. je stala sredi sadnega ravno t,vba bi,°- syj ^ zrnirom vrta Smukova hiša. Hiša sicer ni ^'»ko domov pridem. Ali pa. če bi biu velika, pa je bila čedna in pti-' kaJ tprvimiiiio. na primer, če jazna. Krog iu krog je bilo vse',bl Sv.Mlcka o^oala ali če bi naš,» pospravljeno, poniedeiio in poče-|kmetlJO poVt,"'ah ali karsižebodi. jeno. Na enem oknu so cvetele ( 0 |)a lle' bom Padala, Ja s.< bele in višnjeve hiaeinte. na dru- 1111 tl,jVm Pošteno preživim. Ko gem pa se je šopiril vedno zeleni llko ;,,h s!užl- kl bi ** treba rožmarin; na ostalih oknih ni bi!o!m' bll°' ln zaka«> bi P°tem rav™ ničesar. Smukova družina je bila pr blagoslovljena: osem otrok, oče' ,UOemo,w svojo pi in mati. kar Štej.- skupno d«-ft ,,!eo m krePko Pred s'* kvišku glav. Treba je bilo misliti, kako I)rotl stroPu Pa,,al dim- k» 1*" \)i[(j, i ji {J"1*-111 lilVUU i zame ne bilo! Pravijo, da pošten •ecej <,ovek Povsod svoj kruh najde." ../'J Oče je molče prižjral svoio ni- revček napol zaprte, iz leve stran< na glavi mu je kapljala kri po la seh in na tla, pestunja mu je z robcem brisala kri. ki mu je silili iz ust in iz nosa; tudi leva rokica lira je krvavela, obleka pa je bila vsa prašna in raztrgana. Nekaj trenutkov sem stal kakor okameneL. Potem pa sem se ohrab-rU, zgrabil ranjenega otroka, ga vzel pestunji iz naročja in stekel z njim domov, kakih sto korakov oil kraja nesreče. Domov prišedši sem ga v kuhinji položil ua mizo v skledo dal sveže vode iu pričel izmivati rane. Ko sem ga malo osuažil krvi, sem ga odrgnil s kisom, posebno krog ust in nosa. Sveža voda in kis sta mu zopet vzbudila živce iu kmalu nato j -globoko vzdiknil iu se pričel jo-i kati. Ta jok bil je zame nebeška god-| ba, kajti sedaj sem bil prepričan, da moj Rujko še živi. da ni še izdihnil svoje uilude dušice. Star?jši sin je bil odliitel po zdravnika in se skoro vrnil z' njim. Zdravnik je otroka in njegove rane natanko preiskal ter v največjo tolažbo izrekel, da je rana na glavi precej dolga, ni pa* globoka, in tla raditega tudi ni nevarna: kri iz nosa in iz ust jo ■ povzročil padec, na roki je bil kv močno opraskan, najbrž od ko-j lesa. Ko je zdravnik otroka pravilno najboljšega grosdjh. obvezal iu smo mu dali tudi malo1 __ „ ... oknepčila, je ihteč in stokajoč m. N^oljše Staro belo vino Rlea kmalu zaspal. lin* 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal Urško smo še isti dan odslovili $15.50 50 gal. $27^50 Staro rdeče zaradi malomarnosti. Saj je nesre Zinfandel 27 do 28 galor čo zakrivila le ona, ker je v po- ^ 52 P1!? ^ P™110 bck govoru s prijateljico otroka izgu- 27 do 28 «*lon *14* 50 S*101 id žami Al«pn in iic Pristni prihajk v zavoju, kot j» naslikan tukaj Odklonile vh -a voje, ki ni po sape-iateni a Anchor varvtvonu anam-ko - 35 in 60 centov v lekarnah ali ne rmvnoet od F. AD. RICHTER & CO. /4-MV«itafiMSi Hm T I T. I OGLAS. * Cenjenim rojakom priporočan avoja v VARAVHA VIHA. Denarae pošiljatve za ujBt-like v Rusiji in Italiji. Lahko aa poilje tou sorodni kom, prijateljem la gnancam, ka tari ta nahajajo ▼ ujetništva v Rusiji ali Italiji Potrebno je, ka dar se nam denar poilje, da m priloži radi njetnikova dopisni« ali pismo ln m nam tako caogoil prarilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati daw ujetniku, poSljits g? takoj, ko sprejmete njegov n*'iov, ksr ako U odlašali, bi se lahko dogodilo, da U ga ne našli vefi aa * it a si mestu in mn ne mogli uročiti de-aarja. TVRDKA FRANK SAKSER. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. je iu kje bo mogoče dobiti kruha za vse ti želodce in želodčke. Doma jih kinaln ne bo moč obdržati vseh, k»-r je kmetija prema jima in pri n«-jvečji pridnosti ue prinaša toliko, kolikor treba za tako mnogogiavo rodbino. Ž«- nekaj časa sem sta oče in svoje lniieu j; Ančka razkladala To. da je dekle pokazalo tako srčnost in da si* nikakor ni balo samo stopili v svet, ga je veselilo, vendar pa je to veselje kalilo bila izpred oči. Otrok je njeno ne pazuost porabil, da je stekel če:« cesto, pri teiu pa je prišel kolesarju pod kolo. Se isti dan sem izpraznjeno mesto prijavil pri posredovalnici za službe. Ko se je prihodnji dan Smukova Ančka pripeljala v mesto in se je slučajno za službo zglasila $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 10C proof močan tropinjevee 4^4 gal $12,10 gal. pa $25. Pri omenjenit cenah je vštet tudi vojni davek aa vino. — Potovalni agent je ro jak M. ŽugeL 8 spoštovanjem S. JACKS«, ravno pri tem zavodu, so ji ponu- Box 161 St. Helena, Cal. spoznanje, da gre dekle celo radoH*'* ravnokar pri nas izpraznjeno od doma. Rajše bi bil vid »d, da bi ji bil moral še le prigovarjati, ka-inati mislila, kako l»i s,- ,la!o na-|kot' J>.a : | Posta jo. odkoder se jc z vlakom k usnja privedla do v.-eje marl ji-', odpeljala v deželno glavno mesto, vosti. za praznik, se srčno, a na kratko'u družina še mal II. ■ lan prav i» t i •• i .. t Ker o i redzauiiji dan meseca aprila) posedela pri mizi. Potueukvali so opoldn« sem kakor navadno šel ,Ua-,n-4- - , , m- o različnih gospodarskih stva 'domov. Ko sem iz stranske uliee'kma,u P^J'."1 , i>*h. ki pridejo spomladi na vrsto.'okrog ogla zavil na glavno eestJ IZ!!^:.*" ^ ^.u? Ko so s»* o \seh važnejših stvareh ob kateri stoji uaša hiša. s*-m ky- pomenili. se j»- odločil, d.i kili dvesto korakov pred sabo u- lanes razloži svoio mi Nemci sd vjeli dva parnika v Se-\ ernem morju. London. Anglija. 24. septembra. Nizozemski poštni paraik "Princ Henrik", ki je odplul iz Fhish- inga '»roti Londonu iu ki je imel . .. več jJnsov Francozov. Belgijcev tli dni je že hodil po sobah z ob- in Iia krovu. kakor Uldi vezano roko. kakor ranjen vojak. nek.,j |Jtlj), je bila Ančka z njim prijaz- Ul j,.",^, 0), x a j»- cdiio znala s čini krat i a bo \ tv- Aueki š+- danes razloži svojo M'l. Sie.*r ji je bil /.*■ večkrat dejal, da bode morala iti služit, včasih v šali. ločilnih b« prišlo. Dane* pa je bila za to naj lepša prilika. gledal precej veliko skupno l judi. ( ki so kaj živahno med seboj govorili iu se pripogibali k tlom. ka vojnih vjetnikov. emccv vjet, ki so ga takoj nato odpeljali v Zeebrugge. \\e kot polovico potnikov so Nemci vjeli in jih odvedli s seboj. Kratkem času sla z Ančko, ki j- , mela večjidel z njim opraviti, po 1 kruV'; b,1° j nkancev. med njimi Herbert C Hooker. {>red«ednik Ameriške ko- mfsiic z i. pomoč Belgiji, katerega stala najboljša prijatelja. Prvih štirinajst dni j»- bih; Ančka nekako potrta, govorila j • ..... - - - . juh m, .„„.,„,» w,. i-^.if«!.-*«!.., llJi?° popolnoma nič nadlegovali. vcasili v j«*zi, ali do od-, kor da si hočejo nekaj bolj natar-^ ^ ^ .. r*^u*okeaaj m . " i-i . - - ■ , - . »»-»»'j "oij naiai. . t nova hrana ii ni diša n tako I krovu jc bilo vec poste, tudi ■sedi do N«-daj se ui bilo1 ko ogledati. Da.s radovednost ni'i V i- 111 , J* " J,sa,a .... , ' . - ... 11. kakor bi morala mlademu človc -'»"Uska. Katere se p<. Nemci uiso ravno najv^-ja mojih slabost, me ku To2ilo ^ it. [m (lm||1, ti, pritaknili. je to pot vendar mikalo videti. Prihodnji tcilcn bo< J ur bi bilo. če bi se ti. Ančka, ozrla! biti hitreje kakor navadno; tes po kaki službi. Doma iia^ je že J liobna slutnja nie je gnala z ne tako več ko preveč, draginja j< j odoljivo silo proti tisti gruči, ki vedno večja, vsega pa tudi n- jc uarastala in nara-stla s toliko moremo doma pridelati, česar po hitrieo. da sploh več nisem mogel trebujemo. t e hoč« š. bom pa jaz tako blizu, da bi videl, kaj se jc malo poprašal pri sosedih. «*•«• bi zgodilo. Cul sem edinole žensk, kje katero potrebovali." i jok in Hitenje. Vprašal sem gospo- Materi očetov preillog ni bil; da. ki se je ravno priril iz kopice, všeč: s komolcem ga je sunila ob: ali se je morda pripetila nesreči«, roko in n kla zmajujoča z glavo:) "I. kaj pa drugega", mi jc od "Ali moraš ravno danes, otroka | vrnil skoro osorn o, ''kolesar je po od ga u jat i od doma? Mislim, da* vozil majhnega fantka, zdaj se pj pesunja, nikar da bi ga brž uesL; ji Je po domu. to je bilo. | Včasi smo tudi opazili, da je bi e sveti kaj je. Nehote sem pospešil kora-S je zastavil besedo, "dobro, kc in srce mi je naenkrat začelo « . i,-, - , ... . , . . i la objokana. Bilo je vendar rnaio neko drugo pa pravi, da jc to sto- . «ek<> poročilu »«• gla.-.i. da je par-uik vjel nemški podmorski čoln. toliko bomo že še vsi skupaj pri-' dobili, da bomo imeli kaj jesti, in nagi tudi ue bomo hodili okoli. Pusti jo, nuj še nekaj časa ostane doma, saj je še le sedemnajst b-t stara iu ie še premlada za v svet.'' Ančka, ki je dosed a j brezbrižno slonela ob mizi in gledala solu čne žarke, ki so se skozi okno usi-p«Li v sobo. se je pri zadnjih materinih besedah vzrovnala položila roki v naročje in malo na smeh «e drieč pridejala z nekoliko u-pornim glasom: "Očetove besede me prav nič ne iznenadadjajo. Žc zdavna j sem pričakovala, da me bodo oče po slali v svet. Saj imajo tudi prav! Vain v pomoč zadostuje Micka. Sicer bo pa Lenčka letos tudi že izostala iz šole iu kaj pa naj bi potem vae tri delale doma T Saj sem vajena delati, čeprav oče v pravijo, da rada lenobo pa ____J . \ doiuov. pri njem joka: najbrže s.f boji staršev. — Kolesar je pa u- šcl!" Kakor strela iz črnih oblak« mi je pri teh besedah v glavo u-darila slutnja: Kaj, ko bi bil t^> moj Kajko? — Brez pomisleka sem se zagnal v množico. "I'maknite sc. prosim — prosim!" sem zakričal v gručo iu :i z rokami in ramami hitro napravil pot do ponesrečenca. V trenutku so se mi ustavile noge. skrčil i se mi jc srce. zmanjkalo mi jo sape iu v glavi mi je zašuinelo. kakor bi bil vanjo spustil roj čebel ; izkratka. ustavil se je v mojem telesu ves mehanizem. Samo drugače doma. Marsikak mlade ril nemški rušilec. nič in marsikako dekle si misli: | Berlin, Nemčija. *-M. septembra. — Oh. ko bi vendar že enkrat Pi*ckmor>ka poročevalna agencija prišel z doma! Tukaj mi že vse poroea. da je oddelek nemških voj preseda, drugod je gotovo vsi- —*nih ladij vjel v Severnem morju lepše! Dobi se plača, dela j<- in--'agleški paruik "Colchester", koliko manj. prostosti pa več! j (To je zdaj ž.- tretjič, da poro- Solncue strani so to. ki si- mu čaj o Nemci, tla so vjeli paruik, ki kažejo tedaj, senčnate pa s*- po- jt. vozil med kontinentom in Au-kažejo šele takrat, ko je že tujec POPOTNIKI. vs.-u1 onim, ki ste namenjeni i-.tnvali r 0<-relnrnl. inmtc 'š družino. Ik> potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se boecte 4 nastanili v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svojo velike 4 prite rse kar le potrebujete. Pri meni imate retino po- 4 Steno in zanesljivo blago. j Ako dospete v Cleveland na postajo in se ne veste kam obrniti p«-k lici te na telefon Prineeton 1581 ali pa Itosedak? IS81 in jaz bvm i^sial en avtomrrf.il p«> vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s st Clair karo do «2. ceste in na vi^alu St. Clair Ave. je naslov : POZOR ROJAKI! i NalmapflAall« villi n Scaaka laae, kakor tudi •A toka la brado. Oi tan ■■■!)• sraataio * •US tadsih knaai «o*tl ta dolgi laaja kakor tarll ■aaiklM knual brki ta brada ia artndi odpadali ia oalveU. Rcrmatium. koctibol aH titvie v rokah, aasah la v kriin. r osmih dtieh popolnoma oidra vin. rane. opaktiaa. bala. tor*, krasta in srinte. potna voce kurje oiaaa, oxabliaa v par dneh do. pol nora« odstranim. Kdor bi sola adravila hrex napaka rabil mu jamčim za $i'W. PUite takoj po caoik. ki aa takoj ppiljam u*t5 od klaftre za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija. je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logs*;, stebre, trame. švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. SStuluo delo skozi celo leto. L STEPHKNSON CO.. Trustees (19—i) v d)_AVells. Mieli. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim rojakom v West Vir-♦rinia in Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik A. GRDINA, Ž 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. P Pri meni se vedno dobi letni koledar za Lik-, počtuih znamk. dobite "GLAS NARODA" skozTštiri" mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA'' donasa dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije. Rojaki, Slovenci, v starem kraju! spominjajte se slovenskih revežev HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 1111 Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galo-nov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-čkov filivovice, ter par galonov rdeče whiske. Cul sem, da v zalogi tudi fina ameriška in importirana vina, ter likere, toda glede tega pridem v kratkem osebno k tebi. Da, tako j©! Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-•trežen, naj se zaupno obrne na: Ignatz Podvasnik, WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325-27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. Narproti East Liberty postaja. VINA! VINA! VINA! VINSKO ŽGANJE (TROPINJEVEC) Za samo $26.OO pošljemo .j2galcn sod ealifornijskega rdečega vina in za samo $37.50 pošljemo pa sod 52 ' jralon Ftieslinira< belepa) vina \'se biajfo jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite po cenik na: DALMATINSK0-KAUF0RNIJSK0 VINARSKO ZADRUGO 140 Liberty Street, New York. N. Y. Mr. Janko PlaSko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo ali rojaki v vseh ozi rib na roko. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^ DOMAČA NARAVNA O HIJSKA VINA prodaja JOSIP SVETE 1780-82 EL 2Stti St.* Lorain, Ohio. CONKORD RDEČE VINO $25.00 barrel DELAWARE BELO VINO (35.00 barrel Pri lnanjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim Naročilu je pridejati denar ali Money Order. mmmmm mmm med tujimi. Na svetu je pač ž. tako.da je trnje, kjt>r so rože. Ker smo vsi z Ančko ravnali prijazno in ker jc tudi bila bistre jja uma. da jc hitro privadila iucstueinu delu. se je pri nas v lakaj tednih tako udomačila, da n; več s ežkiin Orcein mislila ua doni. Povrnila se ji je prirojena ve-selost in s svojimi naravnimi, iz vruimi do v tip i nas jc marsikdaj impel jala v smeh in v dobro vo-Ijo. To lepo sporazumi jen je je trajalo bkoro leto dni. potem je stvar zasukala. (Dalje prihodnjič). Urednik — morilec. jrlijo. Dne Iti. junija mi vjeli 'l3rus-seK . kateremu ji- poveljeval kapitan Kryatt. katerega so potem Nemci v>trelili. Kaj je bil nje«?ov zločin je znano. — Zgodaj v juliju «» vjeli paruik "Le^tris", ki je vozil iz Liverpola. Vjeli s(> jra či-«to v bližini an«rleske obali). ISCE SE 1(X) drvarjev za delati drva v se vernem Micki jracu. Lep gozd. Plača $1.30 od klaftre. Dobre karnpe, prijazna okolica. Vpra- ; šajte pri: Charcoal Iron Company of America, I (6-9—5-10) Manistique, Mich POZOR, GOZDARJI! Potrebujem 15 mož za delu ti drva; plačam $1.70 od klj.i"tre. Tuje največ hrastovega lesa. bliz# [Mistaje in se zasluži lahko du $5 na dan. Plača vsakega 21». \ mesecu. D«»n 1 miliar. Box 7, Corydou Pa (25-26—9> ..........inn Kaj pra tU« plsaUUt aieaJtM la drtataUi • kajigi n.rt» w 'Doli z orodjem f hails* M«* ■iOtm* atAmt «* Erie, Pa., 25. septembra. — Jo-oči so gledale, nepremakljivo gle Iseph H. Zavarella. italijanski u-dale zame tako pretresljiv prizor:j rednik. je bil pred par dnevi spo-j moj triletni sinček Kajko je neza- znan krivim umora Antonija Fer-i vesten ležal v naročju ob zidn,ritta. — Obsojen je bil na 11 Ut - cepeče pestunje Urfe, Oči je imel j«če. EDIN) SLOVENSKI JAYNI NOTAR (Hotary PabUe) w GREATER-NEW TORKU Janton burgar 8S GORTLAFDT STREET, HEW YORK, V. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE pooblastile, rojaika profeja fat dal« ji i reto ▼ vaak vojaškik aad«vak. Rojakom, ki «aU Mili aU točno fai aoUdM —ii Lev MkatajerM TatotaJ J« »lsat: Knjigo test • kom preoral ln v njej aaiel rellko korlcntep Ta vpliv* na Človeka ln obsega nebroj lepih mlalL Friderik pL Itiir—trit' Odkar Je nmrla tilo na aretn tako davna plaateljlce kot Jm Snttnerjara Pni. dr. A Dedal: 'Doll a oroijem' Je pravo ogledalo a*oaa> ga C*aa. Ko Oovek prečita to knjigo, mora nehote pomlaUtl. 4» ae Ullajo Cloveštm buljil čast Kratkomalo: aelo dobra knjiga. Dr. LmšL Jake* e t rid: To kDj'«go bi fiovek aajrajfle poljabu T dno area me Je pretrealo, ko kb> Jo bral. fttajerakl plaatelj Peter ima« »Ue: 8*daJ mm v mmkam gada pil Grleglach la sem bral ks£go a nasloron "DoU a oroi Jem r* Prebiral sem Jo dva daeva neprenehoma la aedaj lahka rečem, da ata ta dva dneva nekaj poeeonega * mojem SJvIJeaJa Ko mm Jo prebral« era aaielel, da bi ae preatavllo knjigo'v vae fcaltarna Jedke, da bi Jo taaela vaaka knjigarna, da bi Jo tadl v loiah ne amelo manjka tL Na aveta ao drnibe, kl raaBrJaJo Svate Plaoao. Ali bi se ae moglo aatanovm dmlbo. 16 bi raaKrJala to kaUgoT Hm H; lart: — To Je najbolj oCariJlva knjiga, kar aaaa Jih Kdaj kal — — C. Nmmm Bete: To Je aajbo^i* knjiga, kar a* Jih ^ aH ljudje, kl ae borijo aa svetoval mir. Hana Land (na abodn, katerega Je Imel lata UN v Bacllaa)! We bom slarU knjige, samo Imenoval Jo bom. Taakema Jo b*m pe ■adlL Naj M tudi ta knjiga naBa avoje apoatolje, kl bi BI taje kritmrntb^ifia naroda rw v pnelanakl ahornld: Saj Je bila pred kratkim v poeebaTlnSr eplasnn na pretrealjlv naOn vojna. Kaj^a nI mptoal MiWwwJtt, noben državnik, pai pa inlfwu *L fMlm ijaia. Prualm Vaa, posvetita par ar taaan «a be prebral to Slovenic Publishing Co.. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.