II 263360 COtOR JEys x^ORMAC/yf GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXVI JUNIJ-JULIJ 1997 Št. 3-4 (270) POTEK LASTNINJENJA PODJETJA COLOR Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo RS smo konec meseca aprila predložili vlogo in zahtevano dokumentacijo za pridobitev drugega soglasja k lastninskem preoblikovanju podjetja. Agencija je podjetju dne 10.6.1997 izdala t.i. drugo soglasje, ki je podlaga za vpis Co-lorja kot delniške družbe v sodni register. Istočasno z izdajo odločbe je bila pristojnemu sodišču posredovana tudi vloga za vpis v sodni register. Ko bo registrsko sodišče izdalo sklep o vpisu, bo Color začel poslovati kot delniška družba. Poleg tega je podjetje Color na podlagi pogodbe s Skladom za razvoj RS dne 02.06.1997 v imenu in na račun zaposlenih vplačalo kupnino za prvi obrok delnic iz notranjega odkupa. Drugi obrok za nakup delnic bo zapadel v plačilo 19.05.1998. Delnice notranjega odkupa so po vpisu družbe v sodni register in med trajanjem programa notranjega odkupa neprenosljive izven udeležencev programa. Prenosljive pa so med udeleženci programa notranjega odkupa z omejitvijo, da se število zaposlenih udeležencev notranjega odkupa ne zmanjša pod eno tretjino. Sklad za razvoj RS je na zadnji javni dražbi (meseca maja 1997) svoj paket Colorjevih delnic, 186.238 komadov oz. 19,6% od skupnega števila delnic, prodal pooblaščenim investicijskim družbam. Izklicna cena delnice je bila 2.978,00 SIT, dosežena cena pa večja med 85 in 100%. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.1996 je bila 4.347,00 SIT. Glede na to, da podjetje tudi v tekočem letu uresničuje načrtovane poslovne dlje, je knjigovodska vrednost delnice v porastu. 9 S % ° »'V ti KLUB MALIH DELNIČARJEV V Sloveniji smo priča procesu spreminjanja ekonomske ureditve. Pomemben del teh sprememb predstavlja proces lastninskega preoblikovanja slovenskih podjetij. Zaradi zakonskih okvirov in drugih dejavnikov se je v Sloveniji pojavilo veliko delniških družb. Le te so v procesu lastninskega preoblikovanja pridobile veliko število delničarjev, tudi med zaposlenimi. Zaposleni so postali delničarji s sodelovanjem v interni razdelitvi in notranjem odkupu. V interni razdelitvi na podlagi vloženega certifikata, ki ga je izdala država kot rezultat minulega dela v družbenem premoženju. V notranjem odkupu pa je mnogo zaposlenih dobilo delnice na podlagi zadolžnic podjetja (neizplačane plače) in gotovinskih vplačil. V delnicah delavcev je tako vgrajeno minulo delo. Kot delničarji imajo delavci pravico soupravljati podjetje. Problem, ki se pojavlja pri takšni obliki lastništva, je razdvojenost med delavskimi in lastniškimi interesi. Zato je zelo pomembno na kakšen način lahko svoje pravice uveljavljajo kot notranji lastniki, kar pa je glede na zahtevnost poznavanja zakonodaje na tem področju izredno težko. Vsi večji lastniki (skladi, podjetja...) imajo svoje strokovnjake s področja prava in financ. Po našem mnenju je potrebno de-lavca-delničarja seznaniti z novo nastalim položajem v katerem se je znašel in mu omogočiti, da se bo začel obnašati kot delničar. Kaj je Klub malih delničarjev? Klub malih delničarjev je organiziran način združevanja malih delničarjev z namenom učinkovitega informiranja in skupnega uresničevanja pravic iz delnic. Pokazalo se je namreč, da sta nevednost in neobveščenost malih delničarjev osnovna razloga za netržne odločitve. Mali delničarji so namreč svoje delnice pričeli proda-COLOR2 jati pod ceno mnogim raznovrstnim kupcem. Raziskave kažejo, da 40% novo nastalih delničarjev ne namerava prodati svojih delnic temveč želijo biti bolje informirani ter obdržati del premoženja v delnicah. To kaže, da se ljudje zavedajo pomena biti delničar, vendar se ne znajo obnašati kot delničarji. Kaj nudi klub malih delničarjev svojim članom? Klub malih delničarjev, ki ga vodi Center za finančno in borzno svetovanje d.o.o., je bil ustanovljen z namenom zastopanja interesov članov kluba, izobraževanja, informiranja in s tem zaščite malih delničarjev. Klub nudi pomoč pri poslovanju z delnicami vsem, ki so delnice pridobili z lastninskimi certifikati. Namenjen je torej vsem, ki jim ni vseeno za premoženje, ki ga imajo v delnicah, nimajo pa dovolj časa in znanja, da bi se lahko posvetili delničarstvu. Ena izmed bistvenih nalog Kluba malih delničarjev je spreminjati odnos do delničarstva. V Sloveniji je večina delničarjev pasivna; ne sodeluje pri odločanju v podjetju, katerega delnice ima, niti jih to ne zanima. V Klubu se trudimo predstaviti vse pravice, ki izhajajo iz delnice. Prav tako je želja Kluba postati vezni člen med upravo in delničarji, saj vsak posamezen delničar ne more sodelovati na skupščini. Klub nudi članom vrsto storitev in ugodnosti. Naši člani lahko vsakodnevno dobijo osnovne informacije o delnicah, dividendah, poslovanju in skupščinah družb, obdavčenju, dedovanju, stečajih, pravnih nasvetih, osnovnih pravilih trgovanja z vrednostnimi papirji ipd. Prav tako so člani deležni ugodnosti, kot so popusti na borzne storitve in brezplačen bilten kluba. Zakaj naj bi bil klub malih delničarjev dobrodošel za podjetje? Učinkovito in ažurno komuniciranje povečuje ugled podjetja v javnosti. To pomeni, da ugleda podjetja ne opredeljujejo samo njegovi finančni rezultati, temveč tudi drugi dejavniki kot so kakovost manage-menta, izdelkov, storitev, predvsem pa odgovorno ravnanje do družbe, javnosti in okolja. Z ugledom podjetja kot posledice dobrega komuniciranja se povečujejo prednosti pred konkurenco, pred kupci, utrjuje se blagovna znamka, povečuje se zaupanje delničarjev in možnosti njihovih dodatnih naložb. Zaradi velike razpršenosti lastništva, neobveščenosti in neznanja se je pojavila potreba po združevanju malih delničarjev. Osnovni namen takega združevanja je učinkovito obveščanje in izobraževanje malih delničarjev ter nenazadnje tudi njihovo povezovanje z namenom enotnega nastopa na skupščini delničarjev. Manjšinski delničarji bomo svoje interese lažje uveljavljali, če bomo ustrezno povezani in organizirani. Informativni sestanek bo 23.06. ob 15.00 uri v sejni sobi podjetja. Podane bodo informacije o osnovah delničarstva in o vlogi in delovanju Kluba malih delničarjev. Ivana Komic Naši sodelavci ISTVAN RADOCZV: »PRVENSTVENA NALOGA JE ŠIRITEV TRGA...« S 1. januarjem letošnjega leta je delovno mesto svetovalca direktorja za marketing prevzel Istvan Ra-doczy, ing. kemijske tehnologije. V Colorju je že delal deset let kot vodja tehnološke in operativne priprave dela, v začetku leta 1990 pa je odšel v avstrijsko firmo TIGER WERK, kjer je delal kot vodja razvoja, zadolžen za razvoj izdelkov in razvoj trga. »Kot svetovalec direktorja za marketing pokrivam področje prodaje industrijskih izdelkov, sem spadata lesna, kovinska industrija, zahtevne razmere, ceste in gradbeništvo. Razvoj in industrijski marketing sta tesno povezana, gre za razvoj določenega izdelka za določen trg. Ta koncept smo zasta- vili tudi v Colorju in mi je zelo všeč. Osnova je izdelava sistema, ki zagotavlja tržni pristop, z ugotavljanjem zahtev kupcev, na tej osnovi pa se izdela produkt. Iz teh zahtev obstaja tudi stalnica, nekaj skupnih zahtev, želja, nastane osnovni program, ki pa se lahko spreminja, modernizira... Vendar je to le en pogoj za vzpostavitev prodaje, sem spada še nenehno spremljanje konkurence, seveda pa je treba najti optimalno razmerje med zahtevami in našimi možnostmi.« Istvan trdi, da je kritično optimističen in da se s sodelavci dobro razume. Color je na pravi poti, vendar nikoli ne smemo biti popolnoma zadovoljni z doseženim! »Seveda, vsega v Colorju ne moremo izdelovati, izkoristiti pa je treba dane možnosti. Naši izdelki so namenjeni zaščiti površine, izboljšanju izgleda, lahko jim spreminjamo fizikalne lastnosti, pojavlja pa se še ena zahteva: znašanje z okoljem. Vpeljati moramo evropske standarde (že zaradi izvoza). To niso ljubiteljski pristopi, v to nas terja zakonodaja (ali pa nas še bo). Tako proizvajalci kot porabniki moramo reproducirati ekološke izdelke, ki so manj škodljivi pri uporabi ter prispevajo k varovanju okolja. Seveda pa je širitev trga tudi ob teh pogojih Colorjeva prvenstvena naloga, toda večji tržni delež se dobiva le korak za korakom! Pa srečno, Istvan! 4. JUNIJ, DAN KRVODAJALCEV Krvodajalstvo, ki temelji na prostovoljni osnovi, je v Sloveniji dobro razvito. Letno se tej akciji, ki jo vodi in organizira Rdeči križ RS v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo krvi v Ljubljani, odzove približno 100.000 ljudi najrazličnejših starosti in poklicev. Na ta način Zavod zbere cca. 45.000 lit. krvi, ki se uporabi za lastne potrebe. 4. junij je tako dan ali praznik krvodajalcev in takrat Zavod organizira ogled svojih prostorov v okviru akcije dan odprtih vrat. Dan pred omenjenim dnem smo se krvodajalske akcije udeležili tudi delavci oziroma krvodajalci Colorja. Na plakatni poziv se je k akciji prijavilo več kot 40 delavcev. Žal ali na veselje, to je v tem tre- nutku težko reči, je bila večina prijavljenih iz proizvodnih obratov, mnogo manj pa iz »administrativnih« služb. Ker pa so vse akcije organizirane med delovnim časom, bi takšna odsotnost z dela lahko bistveno ogrozila delo v proizvodnji. Sklenjen je bilo dogovor, da se zato število udeležencev zmanjša na sprejemljivost glede proizvodnje. Za vse tiste, ki se zaradi dela niso mogli udeležiti te akcije, bo organizirana dodatno. Hvala vsem, ki ste se akcije udeležili in prijavili, saj ste s tem pokazali največjo humanost, ki jo človek lahko stori. K prihodnjim akcijam vabim več mladih, saj je povprečna starost udeležencev kar previsoka. A.l. fTjr”V Marti Krabonja v dipl.ing. 1 J t Čestitamo za pridobitev mednarodnega certifikata za kakovost 1 ažurnega in pigmenti-ranega Ekol sistema za zaščito stavbnega pohištva, kije bil izdan na Institutu fur Fenstertechnik v Rosenheimu. sodelavke f J / i LESOL - NEKOČ MED NAJBOLJŠIMI DANES ŠE VEDNO NEPRIZNAN Na predlog Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva smo dne 1.2.1974 poslali na testiranje dva naša izdelka in sicer LESOL in SVNTOL emajl. V majski številki revije Naš dom so bili objavljeni rezultati oz. Test uporabne vrednosti sredstev za zaščito lesa - lazurnih premazov, kjer je razvidno, da je naš LESOL (pomotoma so ga preimenovali v Lesomal) med številnimi testiranimi lazurnimi premazi po kvaliteti med najboljšimi. V reviji so bili navedeni v naslednjem zaporedju: Lazuril 0 - proizvajalec Jub Dol pri Ljubljani LESOL - proizvajalec COLOR Medvode P-C San Holz Schutz - proizvajalec Herberts VVupertal - uvoz Rustilak - proizvajalec Sigma - uvoz Ocena za navedene premaze je: prav dober oz. odličen zaščitni faktor in jih zelo priporočajo. Sadolins PX 65 - proizvajalec Belinka Ljubljana Xyladecor - proizvajalec Chro-mochemia Zagreb Ocena za ta dva izdelka je: dober zaščitni faktor in ju samo priporočajo. Revija Naš dom je testiranje opravila v laboratoriju Katedre za fino obdelavo lesa Biotehnične fakultete v Ljubljani. Preizkus je bil opravljen na vzorcu lesa smreke -jelke. S preizkusom so določili nekatere značilnosti glede na uporabnost posameznih sredstev za impregnacijo in oplemenitenje lesa. Predvsem jih je zanimalo sledeče: Kakšna je poraba Koliko gre v zrak Kako globoko prodira Kakšen bo zaščiten les čez 2 leti Zaščitni faktor ter sijaj Kot smo že navedli, je Lesol med najboljšimi sredstvi za zaščito lesa na našem tržišču, žal pa se v vseh teh letih, morda zaradi zasičenosti trga z navedenimi sredstvi, ni mogel uveljaviti. Revija Naš dom mu je končno na stežaj odprla pot med potrošnike, mi pa upamo, da bomo z reklamno akcijo na TV, ki je v teku, uspeli LESOL dokončno predstaviti in mu zagotoviti mesto, ki mu od vsega začetka pripada. Colorjeve informacije 1975 (K.C.) Kaj reči temu na rob dobrih dvajset let kasneje? Predvsem to, da prednosti pred konkurenco nismo znali izkoristiti. Razlogov in vzrokov je precej, med pomembnejšimi tudi preskromno zaupanje v lastno znanje in sposobnosti. Še tako zavzeto oziranje na pretekla leta in iskanje krivcev nam ne bo prav nič koristilo. Pomeni in šteje le odločen korak v smer drugačnega razmišljanja, načrtovanja in ukrepanja. V letošnjem letu smo za trg široke potrošnje pripravili novo skupino izdelkov za zaščito lesa v zunanjosti. Glede na kronično nepoznavanje in neinformiranosti pretežne večine zaposlenih bi veljalo ponovno prestaviti ta program. Začetek razvoja tega sistema zaščite je bil pred skoraj šestimi leti v oddelku lesne industrije. V začetku devetdesetih let so se COLOR 4 nekateri proizvajalci stavbnega pohištva - zlasti KLI in INLES pod pritiskom zunanjih trgov začeli ukvarjati z vodnim sistemom površinske zaščite. Prehod s klasičnih lazur na organskih topilih na vodne je bil relativno hiter in danes pokriva tri četrtine zaščite na tem področju. Pred tremi leti smo pridobili atest nemške institucije za impreg-nirne lazure, v lanskem izdelali obširno barvno karto in dopolnili celotno ponudbo ter letos pridobili še atest rosenheimskega instituta IFT za celotni lazurni in pigmenti-rani sistem. Poimenovali smo ga EKOL, sestavljajo pa ga EKOL im-pregnirne in DS lazure ter pigmen-tirani primerji oz. emajli. Trenutno tržimo te izdelke naši industriji in obrti, zanimivi pa so tudi za izvoz. Trg široke potrošnje ima seveda svoje, drugačne zahteve in značilnosti. Vendar so izdelki narejeni pogosto na podobnih ali celo enakih osnovah. Tudi pri EKOLU je bilo tako in tako je v maju zagledal luč sveta sistem za zaščito lesa pospremljen s sloganom: Varuje les in okolje. Sestavljajo ga devet tankos-lojnih lazur v transparentnih odtenkih lesnih vrst od svetlega bora do ebenovine in dve debeloslojni lazuri v svetlo in temnorjavem odtenku. Za dobro in trajno zaščito priporočamo dva nanosa tankoslojne in dva nanosa debeloslojne EKOL lazure. Kadar želimo lesene površine barvno uskladiti z industrijsko zaščitenimi elementi (npr.: okni, vrati ipd.), lahko impregnirane površine obdelamo z dvemi ali tremi sloji EKOL DS lazure v odtenkih po industrijski barvni karti. Toliko za osnovno informacijo, več pa si lahko preberete v lično oblikovanem prospektu, ki je na voljo v našim MP trgovinah in oddelku široke potrošnje. Pa na delo z EKOLOM, saj je to barva za iznajdljive! frane MODERNI POSLOVNI BONTON OBLEKA NAREDI POSLOVNEŽA ALI GA SKAZI Kar zadeva oblačenje, je zadrega pri bontonu predvsem zaradi pravice slehernega človeka biti samsvoj, nekaj posebnega, po čemer se loči od drugih, s čimer kaže svojo identiteto. Dilema je torej biti bolj ali manj formalno, uniformirano, utesnjeno oblečen, primerno stanu, družbenemu položaju, vtisu, ki ga želi napraviti na okolje, ali kar se da in kolikor se da sproščeno, nekonvencionalno. Moška obleka, ki sestoji iz hlač in suknjiča ter telovnika, je dolgo veljala za zanesljivo jamstvo poslovne kariere. Brez nje je bil moški dejansko onemogočen, pot v visoko družbo mu je bila zaprta. Tako danes vodilni gospodarstveniki in javni delavci širom po svetu hodijo po opravkih in delajo v pisarnah v temnih oblekah in srajcah bele ali pastelne barve. Suknjiči so z eno ali dvorednim zapenjanjem barvno usklajeni s hlačami. K temni obleki sodijo temni čevlji in temne nogavice. Kravate so praviloma umirjenih barv. Nekateri moški ne marajo kravat, tudi če se radi modno in elegantno oblačijo. Naramnice nosijo le tisti, ki jih k temu sili trebušatost, veliko pozornost pa je namenjeno ustreznemu, elegantnemu hlačnemu pasu. Od okrasnih predmetov: zapestna ura in en, največ dva prstana. Dama na vodilnem položaju nosi kostim ali elegantno obleko. Blago ni nujno samo temne sive ali temno modre barve. Tudi suknjiči športnega videza so priljubljeni, recimo z vzorcem ribje kosti. Karirasti vzorci pa so redkejši. Rame niso nikoli razgaljene, niso kvečjemu lahko kratka rokava. Na nogah ima zmeraj nogavice. Ogiba se mini krilom ali hlačam. Pri nakitu je elegantna, a zmerna. Dama se ogiba pretirane ekstravagantnosti. Vodilni poslovneži nosijo eleganten dežni plašč. Nekateri prisegajo na rumeno rjavo barvo, češ da črne ali temno modre nosijo že vsi. Pri zimskem plašču je pravilo temno siva ali mornarsko modra barva. Poslovneži se praviloma ne morejo izogniti elegantnemu klobuku iz polsti ali bolj športnemu iz tvida. Če je poslovna obleka dnevna obleka, so za slovesne priložnosti in večerne družabne opravke primerne druge obleke. J.J. COLORJEVE DRUŽBE - ZASEDANJE SKUPŠČIN V drugem tednu meseca maja so bila zasedanja skupščin Color-jevih družb v tujini, to je Color Trgovina Zagreb, Color Trade Ri-jeka, Color Trade Sarajevo in Color Trade Skopje. Zasedanje skupščin je bilo namenjeno pregledu dela in rezultatov dela za preteklo leto 1996. Člani skupščine in ostali odgovorni prisotni so se poleg rezultatov dela seznanili še podrobneje z vso spremljajočo problematiko, s katero so se naše družbe srečevale skozi poslovno leto in je tudi pomembno vplivala na sam potek dela in v nadaljevanju na rezultate dela. Ker se vse naše družbe nahajajo v državah, ki izhajajo iz bivše Jugoslavije, si je tudi problematika v marsičem podobna. V grobem bi jo lahko strnili v sledeče: majhen obseg industrijske proizvodnje slaba likvidnost in s tem zamujanje plačil in neplačila - neredna dobava iz matične firme oziroma nepravočasno in v nepopolnem asortimanu naročila - delno odstopanje od normalne kvalitete - premajhna povezava oziroma pomoč iz matična firme in še drugo. Ker ta problematika ni nova, ampak se ponavlja že iz preteklosti, se je delno upoštevala tudi pri kreiranju planskih zadolžitev, zato so bili postavljeni cilji v glavnem tudi doseženi. Vse družbe so poslovale pozitivno, nekaj dodatnih podatkov pa bodo družbe posredovale glede na dogovorjeni rok. AI. NOVICE IZ OBČINE MEDVODE Informacije Na osnovi razpisa za izbiro najugodnejšega ponudnika za informiranje občanov ali enostavno rečeno »za občinski časopis«, se je občinski svet na osnovi treh ponud- nikov odločil za časopis ŠMARNO-GORSKI VESTNIK, ki se je že tudi sedaj pojavljal v tej obliki. Novi center Medvod TVM niste zasledili predloga izgradnje novega centra Medvode, si lahko maketo z novo podobo ogledate v avli Občine Medvode. Proračun za leto 1997 Občinski svetniki so že v mesecu aprilu uspeli doseči skupni dogovor o razporeditvi proračunskih sredstev za tekoče leto 1997. Klub temu, da je župan v pripravi predloga upošteval skoraj vse pripombe iz razprave o osnutku, se je nabralo kar precej amandmajev na podani predlog. V bistvu je šlo le za manjše prerazporeditve in določene olepšave. Proračun za leto 1997 je »težak« 747,6 mio Sit, kar je enaka vsota kot v letu 1996. Vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1997 Lahko bi rekli, da občinske svetnike ta točka poleg proračuna skoraj najbolj zaposluje, saj je bila ta tematika obravnavana že večkrat. Problem se vleče še iz preteklosti, ker je hi kar nekaj dolžnikov, nato se je pripravljal in sprejel novi odlok o kriterijih in sedaj še vrednost točke. Ker je ta vir eden od pomembnejših in izvirnih glede na višino, je za občino izredno zanimiv. Zato je bil predlog župana, da se sredstva iz tega naslova povečajo za več kot 50%. To je bilo le nekoliko preveč, zato se je prvotni predlog vrednosti točke v višini 0,047 Sit zmanjšal na 0,036 Sit. Kako pa bo to izgledalo v praksi, pa boste ugotovili oziroma videli, ko boste prejeli prve položnice. To navajam zato, ker letos velja novi odlok z novimi kriteriji, kar pomeni, da bodo vsi tisti, ki živijo ali delujejo v »centru« Medvod plačali več kot oni zunaj te cone. Če v dnevnem časopisu ali IN MEMORIAM BRANKU ŠINKOVCU DRAGI PRIJATELJ IN KOLEGA BRANKO! »Nikdar nisem mislil, da se bom moral kot starejši po letih v imenu prijateljev ob odprtem grobu posloviti od tebe, vendar tako se zgodi, ker ne vemo ne ure ne dneva kdaj pride ta čas in prav je tako. Dolgotrajna zahrbtna bolezen Te je uničila, pa čeprav si jo skrbno skrival in hrabro prenašal.« Kot kemik tehnolog je izhajal iz šole pokojnega prof.dr. Kramaršiča in bil tako po diplomi nekaj časa tudi njegov asistent. Prvo službo v industriji je nastopil v Medvodah v takratni »tovarni barv in lakov«. Po par letih so ga prijatelji in kolegi, ki so bili zaposleni v vojaški industriji na jugu države pregovorili, da se jim je pridružil in prevzel je vodstvo laboratorija v industriji nitrocelu-loze v Lučanih. Neizmerno domotožje in ljubezen do ožje domovine sta ga prisilila, da se je ob prvi priložnosti vrnil v Slovenijo in to ponovno v Medvode, v Color kot se je takrat tovarna barv in lakov že imenovala. Tu smo dolga leta skupaj orali ledino in doživljali svetle in temne trenutke v razvoju slovenske industrije sintetskih smol in premaznih sredstev. V razvojnem oddelku je prevzel razvoj sodob- nih premaznih sredstev za zaščito lesa na nitro celulozni osnovi, kasneje pa na osnovi sintetskih smol za gradbeništvo, in to z velikim uspehom. Po njem smo imenovali prvo v Sloveniji (in tudi Jugoslaviji) izdelano barvo za zid »Sink-olit«, ki je bil dolgo časa sinonim za vse premaze izdelane na tej osnovi. Do sodelavcev je bil strog in pošten. Svoje bogate izkušnje in znanje, predvsem v analitiki, je z veseljem prenašal na mlajše. Ob upokojitvi, ko je imel več časa, se mu je uresničila davna želja po umetniškem izražanju s slikanjem na platno. Tedaj se je vpisal celo na slikarsko akademijo. Zlasti uspešen je bil pri slikanju tihožitij. jvan Hafner, dipl. ing. GLOBOKE MISLI - ZA POLETNI CAS Najhuje je, če pregrešno lepe ženske nočejo grešiti! * Ljubezen je kot negativ; najlepše se razvije v temi! * Ženske so tiste vrste darila, ki se jih sicer razveselimo, a hitro začutimo željo, da bi jih zamenjali ali podarili naprej. * Ženske so kot uganke! Uganke pa spadajo v križanke! Križanke pa je treba reševati navpično in vodoravno! * »Kdo je tisti moški, ki te je poljubil ob šanku?« »Ob kateri uri?« * Moški, ki bere ženitne oglase, spozna ženske z njihove boljše strani. »Večkrat. In kako ljubko čeblja, ko to počne!« * Striptizete zaslužijo le za golo življenje. * Ženska težko ljubi moža, ki jo vara, zlahka pa vara moža, ki jo ljubi. * Poznam žensko, za katero pravijo, da sedi na denarju. Najbrž bo res; saj vem, da njen mož sedi zaradi denarja. * Bolje nekaj slastnega na nočni omarici, kot nekaj neužitnega v postelji. * Po poroki postane moški pametnejši! * Vendar pa mu to nič ne pomaga! Zdravniki pravijo, da je najbolj zdravo ležati na trebuhu. Moški vedo, da je tudi najbolj prijetno. SEZONSKE KARTE ZA KOPANJE V okviru reklamnih akcij in sponzorstva nam naši partnerji ponudijo tudi kakšno svojo uslugo. Tako nam je Plavalni klub Radovljica dal kot del protiusluge štiri prenosne karte za kopanje v njihovem bazenu v Radovljici. Karte se nahajajo pri A. IZLAKAR v stari tovarni v Medvodah, tel. 261. Karte so prenosljive in jih je potrebno po uporabi vrniti. A.I. »Si videl, kako lepo se oblači naša mlada soseda?« Društvo novinarjev Slovenije Davek od premoženja Davek od premoženja je opredeljen v Zakonu o davkih občanov. Občinski svetniki so se odločili, da se ta davek poveča za 50% za stanovanjske hiše, stanovanja, garaže in poslovne prostore in za 75% za objekte za počitek in rekreacijo. Občinski praznik Komisija za celostno podobo Občine Medvode je od večih predlogov za občinski praznik predlagala datum, ko se je v Zavrhu pod Šmarno goro rodil Jakob ALJAŽ, to je 6. julij. Svetniki so predlog brez razprave sprejeli. O drugič. Jakobu Aljažu pa kdaj A. I. podeljuje w zunaj Čestitamo! NAGRADNA KRIŽANKA ŽREB JE ODLOČIL ~1 \ n i p r J £D SEST VINA USTALJENO NAD OZNO BESEDILO Atlet S ATO PSIC SIJAJ SLOV. NARODNA JED 1 r l«t r f SESTAV// ■ UEMIČHt PEV//JA (Vij ŽEAJSJM I/.I OpPAvLU T1S.IČN0 Delo JOLlJIN UVOUEHU LIT PA2PDAVA M NESENJ A (/j sanjač si {LOJNI PEL ZA ZATESNITE V Gešui Tuoior ll £L£1£ MLlNSkl 2.LEbO\J\ M AU.ED. Ples SLOV, SLIUA C (aldert) • « • OD EED PAUADIŽ bOG UVBEZAfi SL.SU.LA-V AT e. L s BLAŽ- oimjiA TAssue B>fNE vesel OTbDi AVT. OiN-AVSTRIJE NAPADA- LEC MAŠ-M SRAJCA mit.vrvi LETALEC CiOO-Ot/JE MAllEVONIU JUEOSL- ARMADA OVČJI mladič KPAJCVM j-JUDSI/1 ODbOtL >1 MA Tet ?oii £Q( odžagan LOS debla c? DIRIGENT HVbAD A VL OR N. DDAHLIJG TIN^UO (INAD.I) h /2v/& i T//LM. 16PALEC CONH EtCj DIVJA MAČKA NENAD HA SMU.T lilDOHA ALTI NI?IČ ITALIJA SOLSUA OCENA SU.ICA • V GEODEZIJI VOJAtLI Pohod V Minut f ► dvojica Liub. M. IME EL s“" Te° M. 0% r P c L E k 1 Z E A D i N G 1 »MN« e k V A T O R jas#- s L E M E UMN (7 ES, J 0 2) L A k «ewua D ;v. A s R E M A & E ar 6 L E J> A ki J E IKŠIIC N ss 0 1 S E K? E B NAhVt&U V'C 2) k : *• .* k 0 N T R A S 1 O S m k O k O N A sc,- C V E k A Č i e: L N A S A S L s p ruši A HC, M l T 2 0 1 T u 5 F C E J2 E s V) E 1 L iF A C E V A n 'T k N V prejšnji številki Colorjevih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli 21 rešitev. Komisija v sestavi Darinka FLERIN, Tadeja BITENC in Tanja ROZMAN je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - 3 1 Aqualit vodnega laka za parket Alojz ČESEN, drugo nagrado - 21 Aquacol emajla prejme Bojan MAJETIČ, tretjo nagrado - 2 kom čistila za čopiče pa prejme Bogdan BABNIK. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v sekretariatu podjetja (g. Urška Jenko). ČESTITAMO! COLORJEVE INFORMACIJE izdaja podjetje COLOR Medvode, vsak mesec v nakladi 750 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Alojz Izlakar, Voja Jevtič, Jasna Jurgele (odgovorna urednica), Milena Krzin in Franci Rozman (glavni urednik). Urednik fotografije: Franci Rozman. Tisk: Tiskarna Planprint d.o.o., Ljubljana. Po mnenju Ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. COLOR 8 Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. izdelki Colorja v vrednosti 8.000 SIT 2. izdelki Colorja v vrednosti 5.000 SIT 3. izdelki Colorja v vrednosti 2.000 SIT Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v sekretariat podjetja z oznako "Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 20. julija 1997. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!