Leto LXXII., št. 116
L]abl]ana, torek a J. maja 1939
Cena Din 1.—
lzho|a vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Oin 2, do 100 vrst d Oin 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—.
Popust po dogovoru, inseratni davek posebej.   //   „Slovenski Narod" ----------
V Jugoslaviji  Oin   IZ—,  za  inozemstvo  Din 25.—     // Rokopisi
velja mesečno se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knaflfeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice« MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5   //   Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351.
Po razgovorih v Parizu in ženevi:
Pogajanja med Londonom iti Moskvo ^ed zaključkom
Med Halifaxom in Majskim ob posredovanja francoskih državnikov sklenjeni kompromis morata sedaj se definitivno odobriti obe vladi
Politični oBgornit
PARIZ, 23. maja. e. V tukajšnjih političnih krogih še vedno posvečajo največjo pažnjo pogajanjem z Rusijo. Prevladuje vtis, da je sestanek med Halifaxom in Majskim rodil uspeh. Sedaj ;e potreben še pristanek obeh vlad. V vsakem primeru pa pričakujejo, da bo zadeva rešena na jutr-šnji seji angleškega ministrskega sveta. Ne dvomijo, da bo angleška vlada pristala na kompromis, ki je bil dosežen po razgovorih v Parizu in Ženevi.
Chamberlain je sicer vse do zadnjega časa vodil zelo previdno politiko, toda nastopile so v zadnjih časih take okoliščine, da so ga prisilile k spremembi njegovega stališča. V sami vladi je močna struja z lordom Halifaxom na čelu, ki želi. da se pogajanja čim prej uspešno končajo. O priliki razprav v parlamentu so se vsi govorniki, tako laburisti kakor konservativci zavzemali za zvezo z Rusijo. V tem smislu je posredovala tudi francoska vlada; medtem pa so nastopili še dogodki, ki nujno zahtevajo to zvezo, to je predvsem podpis italijansko-nemškega vojaškega pakta in novi incidenti v Gdansku. Poleg tega tudi Japonska in Španija kažeta tendenco, da se pridružita politiki osi Rim—Berlin.
Podrobnosti, o katerih se sedaj razpravlja, sicer niso znane, toda v glavnih vprašanjih pa vendar že obstoji načrt sporazuma. Francija, Anglija in Rusija so pripravljene preprečiti vsako nadaljuo spremembo državnih mej z oboroženo silo. Gre v glavnem samo za vprašanje, na kakšen način bi se to moglo najlažje doseči. Po obvestilih, ki se smatrajo za najresnejše, je Anglija predlagala, da Francija in Anglija zajamčita meje vseh držav, ki ločijo Nemčijo in Rusijo, in onih, ki meje na Nemčijo. S tem bi bile po mnenju Anglije zajamčene tudi meje Sovjetske Rusije, ker Rusija ne more biti popreje napadena, dokler ni napadena ena teh držav. Če bo ena teh držav, ki imajo zajamčene meje, napadena, ji bosta Anglija in Francija priskočili na pomoč in s tem nudili pomoč in podporo tudi Rusiji sami.
Ta angleški predlog pa Rusija ne smatra za zadosten. Po njenem mišljenju bi se moglo dogoditi, da ena sosednih držav popusti brez resne obrambe. Na ta način bi se Rusija znašla v neposredni nevarnosti, Francija in Anglija pa bi v takem primeru ne bili dolžni priskočiti ji na pomoč.
GDANSK, 23. maja. AA. Pat: Senat svobodnega mesta je dal generalnemu komisarju poljske republike v Gdansku zagotovilo, da bodo ukrejeni vsi potrebni ukrepi za zavarovanje varnosti poljskih carinskih inšpektorjev ter popolne svobode Izvrševanja njihove dolžnosti.
Poljski carinski inšpektorji so po naro-
čilu višjih carinskih oblasti snoči ponovno prevzeli dolžnost na carinarnici v Kalt-hofu. Kakor je znano, je bilo poslopje* v katerem se je nahajal carinski inspektorat, demolirano ter so morali zaradi tega urad carinskega inšpektorja namestiti začasno v železniški vagon.
Moč poljske vojske
Sedaj ima Poljska pod orožjem 1 milijon mož, v primeru vojne pa lahko postavi na fronto 4 milijone vojakov
TARSAVA, 23. maja. e. Po uradnih podatkih ima Poljska v mirnem času pod orožjem 300.000 mož in 45.000 oficirjev in podoficirjev. v primeru vojne pa lahko postavi pod orožje 4 milijone vojaštva. Glavna moč poljske vojske je v pehoti, ki šteje 30 divizij v mirnem času. Vsaka divizija ima dodeljeno protiletalsko in protitankovsko artiljerijo, težke in lahke strojnice, bataljon pionirjev in čete za vzdrževanje zvez, ter posebne motorizirane oddelke za obveščevalno službo. Zelo močna je tudi kon;enica. ki šteje v mirnem času 3 polke lahko konjenice. 27 polkov ulanov, 10 pol-
kov konjeniških strelcev in 10 polkov za posebno službo. Tudi v letalstvu je Poljska znatno napredovala in ima sedaj 1250 linijskih letal, prav toliko pa v rezervi. Za bombnike ni številčnih podatkov. Najboljši tip je »Lodz«. ki razvija 260 milj na uro in nosi 2500 kg obremenitve, drugi tip avio-na-lovca pa razvija hitrost 290 angleških milj na uro in je zgrajen popolnoma iz kovine. Vojaški strokovnjaki priznavajo, da je poljska vojska odlično organizirana in izvrstno opremljena Sedaj ima Poljska pod orožjem blizu 1 milijon mož.
Kakšna bo usoda Gdanska
Mandat DN poteče februarja 1940 — Londonske informacije o nemških namerah
LONDON, 23. maja. br. V zvezi z zadnjimi dogodki v Gdansku v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih živo komentirajo govor, ki ga je imel pretekli petek nemški propagandni minister Gob-bels na nekem zborovanju. Gobbels je v tem svojem govoru s posebnim poudarkom naglasil. da sta sedaj v razpravi Gdansk in poljski koridor ter da se to vprašanje ne bo odstavilo z dnevnega reda poprej, predno ne bo rešeno v zadovoljstvo Nemčije. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, v zvezi s tem, da se more ta izjava tolmačiti samo na ta način, da se je Hitler odločil za aneksijo Gdanska z  istočasno priključitvijo polj-
skega koridorja k Nemčiji. V Berlinu na-glašajo, da jim narekujejo to predvsem gospodarski, pa tudi drugi razlogi.
ŽENEVA, 23   maja. br   Lord Hali ta x je včeraj sprejel  visokega  komisarja Društva narodov v Gdansku prof. Burhardta ki je sedaj na daljšem dopustu v Švici Razpravljala sta o položaju   v Gdansku Mandat Društva narodov v Gdansku poteče februarja 1940. Dotlej se mora vprašanje Gdanska definitivno urediti. V ženevskih krogih naglašajo. da se Društvo narodov ne misli odreči svojih pravic v Gdan sku ter da bo kontrola DN vsekakor podaljšana.
Odhod nemških čet iz Španije
MADRID. 23. maja, i. V Leonu v Španiji je bila včeraj zadnja parada nemških čet, ki so se borile na strani generala Franca v španski državljanski vojni in ki danes končno zapuste Španijo. Pred odhodom je njihov poveljnik general Richthof-fen izročil Spancem milijon pezet za žrtve državljanske vojne. Število nemških vojakov v Španiji je znašalo več tisoč. Ob slovesu se jim je zahvalil za njihovo junaško borbo zastopnik generala Franca, nagla-Sujoč, da je tudi njihova bistvena zasluga, da se je državljanska vojna na Španskem končala s tako uspešno zmago generala Franca. General Richthofen je bil tudi odlikovan z visokim Španskim redom. Skoraj istočasno je priplula v španske vode tudi večja transportna ladja iz Nemčije z živežem, zlasti pšenico ter raznim sani-materialom in vso opremo za otro-
ško polikliniko, kar je španskemu narodu poklonil vodja nemškega delavnega pokreta Robert Lev.
Eraest Toller umrl
NEW YORK. 23. maja. e. Znanega nemškega književnika Ernesta Tollera so našli v njegovi sobi obešenega Kakor izjavlja policija, je izvršil samomor zaradi neozdravljive bolezni (Toller je bil znan tudi pri nas, ko se je pred leti rdeležil kongresa Pen klubov v Dubrovniku in je nato prepotoval vso Jugoslavijo. Bil je tudi v Ljubljani. O Jugoslaviji ;e mnogo pisal.)
Kralj Boris častni doktor berlinske univerze
SOFIJA, 23. maja. i. Kralj Boris je včeraj sprejel deputacijo nemških univerzitetnih profesorjev. Profesor Hoppe je kralju sporočil, da ga je berlinska medicinska fakulteta imenovala za svojega častnega doktorja. Kralj je vsem članom deputacije izročil visoka odlikovanja.
Francoski načrt pa je tale: Francija, Anglija in Rusija sklenejo sporazum o med sebojni pomoči, ki bi stopil v veljavo takoj, kakor hitro bo ozemlje ene teh treh držav neposredno napadeno. Na podlagi tega bodo, kakor hitro bi pri šla neodvisnost ene teh treh držav podpisnic trojnega sporazuma v vprašanje, vse tri velesile takoj pristopile k posvetovanju o medsebojni pomoči, ki bi jo nudile po teh jamstvih.
Kakor javljajo, pričakujejo, da bo Cham berlain na to stališče, ki ga zagovarja tudi lord Halifax. pristal. Trojni sporazum o medsebojni pomoči, kakor ga predlaga Francija, bo moral rešiti še posebne sporazume glede jamstev drugim državam, tako Estonski in Latviji, kakor to predvideva Daladierov načrt.
Francoski posredovalni predlog
PARIZ, 23. maja. AA. Havas: Dopisnik ^Matina« poroča iz 2eneve, da se v dobro obveščenih krogih trdi, da je Francija predložila Angliji in Rusiji sledeče posredovalne predloge:
1. Francija, Anglija in Rusija bi garantirali druga drugi vzajemno pomoč v primeru, da bi bila ena od teh držav neposredno napadena.
2. Sovjetska Rusija bi dala Romuniji in Poljski enake garancije, kakor sta jih jim dali Francija in Anglija.
3. Francija in Anglija bi dali garancije Sovjetske Rusije v primeru posrednega napada, to je ako bi bila Rusija napadena zaradi tega. ker bi izvršila svoje obveznosti napram tretjim državam
Lord Halifax bo te predloge odnesel v London ter jih predložil svoji vladi, Sovjetski veleposlanik Majski pa jih je že sporočil v Moskvo.
Stališče drugih držav
LONDON, 23. maja. e. Anglija pričakuje odgovore vzhodnih držav glede projektirane angleško-rusko-francoske zveze Turčija popolnoma odobrava tak sporazum in tudi Grška je zadovoljna s tr zvezo, zlasti glede na svoje tesne odno-šaje s Turčijo.
Gdanski senat se je opravičil
in dal zahtevana jamstva za varnost Poljakov na gdanskem ozemlju
Sestanek jugoslovenskega in rumunskega zunanjega ministra
V popolnem soglasju sta premotrila pereče mednarodne probleme in ugotovila istovetnost s stališčem Turčije *
Beograd, 23. maja. P^ed obiskom v Ankari se je rumunski zunanji minister Ga-fencu sestal na krovu vojnega broda na Dunavu v bližini Th um -Severi na z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Cincar Markovićem. Oba ministra sta imela dalj. ši razgovor, ki je potekal v duhu globokega vzajemnega prijateljstva in medsebojnega razumevanja.
Temu sestanku pripisujejo v mednarodnih krogih velik pomen in to tembolj, ker je to v kratki dobi že neti sestanek jugo. slovenskega in romunskega zunanjega mi. nistra, kar je le dokaz najtesnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Rumu ni jo. Dr. Cincar-Marković in Gafencu »ta pri tej priliki izmenjala mi»li o najnovejših mednarodnih dogodkih.
Ni dvoma, da je bilo v zvezi s tem v prvi vr»ti govora o angleško-turškem paktu. Oba državnika sta pri tem ugotovila popol-
no soglasje s turškim zunanjim ministrom, da je v tem paktu treba gledati predvsem prizadevanje Turčije, da si zavaruje svoje interese na Sredozemskem morju In v Aziji. S tem so Turčija ni niti najmanj oddaljila od svojo dosedanje politike na Bal kanu, politike najtesnejšega sodelovanja z Jugoslavijo, Rumunijo in Grčijo v okviru Balkanske zveze, ki ostane slej ko prej element miru.
Prve dni prihodnjega me^ca odpotuje Gafencu na obisk v Ankaro, na povratku pa se bo ustavil tudi v Atenah. Razgovor z jugosloven^kim zunanjim ministrom mu je omogočil, da obvesti turško vlado o sta. liscu Jugoslavije in Rumunije glede pere. čih evropskih zadev. Dr. Cincar-Marković je svojega rumunskega tovariša obvestil tudi o vtisih z nedavnega obiska Nj. Vis. kneza namestnika v Italiji.
Rooseveltova poslanica po radiu
Mir ne sme pomeniti podreditve slabejšega močnejšemu, marveč mora sloneti na medsebojnem razumevanju
VVASHINGTON, 23. maja. (Havas): Zunanji minister Cor-dell Huli je prebral pa radiu naslednjo Rooseveltovo poslanico:
V ponedeliek slavimo otvoritev tedna zunanje trgovine in tedna pomorstva. Za nas je to izraz naših ciljev in na>c vere. Obe slovesnosti sta združeni z delom za mir. Razširjenje mednarodne trgovine, promet z našim: trgovskimi ladjami in miroljubno razmerje med državami, so še zmerom ideal večine sveta. To razmerje je tudi g'avni cilj zunanje politike USA. Xašc nade in naši cilji so da na i miroljubna medsebojna trgovina stane normalnost v mednarodnem razmerju.
Hull  je končal svoj  govor z besedami:
Daljnosežnost pakta Anglije in Turčije
LONDON, 23. maja. Na vprašanja nekega laourutičnega poslanca je ministrski predsednik Chamberlain danes popoldne v spodnji zbornici dal kratko, a zelo zanimivo pojasnilo o pomenu angleško-turškega garancijskega sporazuma. Sporazum, po katerem si Anglija in Turčija vzajemno zagotavljata pomoć v primeru, da bi prišlo v območju Sredozemskega morja zaradi kakega napada do vojne je vsekakor mogece tolmačiti tudi tako, d» bi se garancije uveljavile, brz ko bi Tur. čija ne mogla nem°teno izp°lniti obveznosti, kf jih je prevzela na osnovi balkanskega pakta.
Kobilice pustošijo Bolgarijo
SOFIJA, 23. maja. i. V južni Bolgariji so se nenadno pojavili velikanski roji kobilic, ki pustošijo polja in so napravili do-zdaj zlasti na slovitih rožnih nasadih ogromno škodo, prav tako tudi na drugih kulturah. K sreči so se pa hkrati pojavile velike jate škorcev, ki uničujejo ogromne množine kobilic.
Pod mirom razumemo mir. ki temelji na medsebojnem razumevanju ne pa na podre ditvi močnejšemu. Narodi se morajo odlo č i ti. da se ne bodo zatekali k vojni kot sred *tvu. ki  naj  izpodrine pravično diskusijo Doseči se mora sporazum  ki bo dokončna omejil oboroževanje: to bo prineslo qmot no korist vsem državam   Ko bodo t: dogovori sklenjeni, ko bo konec med>cbojnega nezaupanja   bo tudi bogastvo vsega sveta naras'o in bodo ta bogastva lahko uživali vsi narodi sveta. To je cilj. za katerim stremimo. To je nacrt  ki ga moramo uresničiti  da izpolnimo svojo dolžnost do nas samih.
Gajda sili zopet v ospredje
PRAGA, 23 maja. e. Snoči so bile razširjene govorice, da bo znani fašistični general Gajda danes stopil v vlado kot notranji minister. Gajda je včeraj izročil predsedniku dr. Hachi spomenico, v kateri zahteva rekonstrukcijo vlade, zakon proti Zidom in dovoljenje za organizacijo fašističnih formacij v posebni stranki.
Italijansko odlikovanje za Ribbentropa
RIM, 23. maja. i. Italijanski kralj je odlikoval nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z visokim redom Anunciate.
Sorzna poročila.
CURIH, 23. maja. Beograd 10.—, Pariz 11.765, London 20.795, New York 444.1875, Bruselj 75.625, Milan 23.38, Amsterdam 238.37, Berlin 178.25, Praga 15.25, Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25.
taacrtrajte t jjjjg Na« i
O življenj shem prostoru
V zagrebški »Novi riječi« čitamo tole beležko: »Izdano je bilo geslo, da potrebu re nemški   narod  več  ži\'l jenjsk'jga prostora* Nemški narod mora dobiti v last ozemlja, na katerih bi se lahko širil. To geslo ni novo. Ze pred vojno je nemška država trosila silne milijone na tako zvano kolonizacijo na vzhodu, za širjenje nemške kulture v vzhodnih krajih takratne Nemčije, v Izhodni Prusiji. Poznanju in Pomot ju. Po vojni se  ta  nemška akcija nadaljuje s še večjo intenzivnostjo. Vkljub vsemu pa ta nemška kolonizacija ni uspevala  Ravno nasprotno, nemška statistika kaže da se nemško prebivalstvo ne preseljuje z zapada na vzhod in iz velikih mest v pokr ajino, marveč, da se ono seli z vzhcda !>a zapad in iz vasi v velika mesta. V letih 1870 do 1933, torej od ustanovitve cirugep« raib.-i pa do Hitlerjevega nastopa, to /t jo ri<tunovitve tretjega rajha. se je iz Vzhcdne Ptustje izselilo okrog milijon ljudi,  »z Pomorja 3)0 tisoč in iz šlezije 900.000   Nai močnejše ie bilo to izseljevanje V let;h  /(>2S rio /9 53, ko je jela nemška drža\-a doprinašati največje žrtve za to kolomzaci ;o  P<> ustanovitvi tretjega rajha se je ta pokiet še močne-le razvijal. V dobi od 1933 do 7937 se je prebivalstvo v tako zvani nemški obmejni nokrajini zmanjšalo za 2.4"/o. po nekaterih občinah celo za 15° I o. Tudi v Pruski Šle-zijt se je prebivalstvo močno selilo z vzhoda na zapad. Ta pojav je terr pomembnejši. :>ko uvažujemo, da se navadno sele mladi m zdravi ljudje od 16 do 35 let Posledica tega je močno padanje porodov. Sicer pa je ta beg s kmetov v mesta čisto prirođen po-icv. Nemci so prenehali hiti kmečki narod >n so danes tipičen industrijski narod, zato ljudje beže iz vasi v mesta. Pomanjkanje delovnih moči po kmetih so morali že davno pred vojno v Nemčiji izpopolnjevati z uvozom delavcev iz inozemstva. Pred vojno je samo iz Rusije prihajalo na sezonsko delo v \Temčiio okrog pol milijona de-lai 'cev. Poljako\' in M aforusoi'. a iz avstrijske Galicije nkrod 100 000. Veliko število Sle   —>cev in drugih Jugoslovanov je odhajalo v industrijske kraje v Nemci H na težko delo v rudnikih. To uvažanje delovnih moči iz    inozemstvr je ludi še danes na dnevnem redu. \emci ne samo ne morejo kolonizirati drugih pokrajin, marveč ne morejo držati niti tega, kar imajo, ker morajo uvažati v veliki meri tuje delovne moči.«
Besede predsednika „Harodne odbrane"
V Dubrovniku so nedavno priredili lepo svečanost v proslavo 30lelnice »Narodne odbrane« in v počastitev vidovdanskih herojev Gavrila Principa in njegovih tovarišev, med    katerimi je bil tudi Dubrovčan Danilo I lic. Na prosla\-t je prečit al generalni tajnik centralnega odbota Narodne odbrane Brunon Pariš poslanico predsednika vojvode Ilije l'rifunovica-Birčanina. ki radi  bolezni  ni  mogel osebno prisostvovati svečanosti. I* tej poslanici poudarja vojvoda: »Živimo v dobi splošnih motenj v mednarodnih odnošajih.     Tujci nam po svoji spretno organizirani  in rafinirano izvajani propagandi govoričijo, da ima kdove katera država tam nekje najboljši top. najboljšo puško, najboljšo strojnico. najhitrejši aeroplan in hidroavion. najboljše motorizirano vojsko, najučinkoviteiši strupeni plin in ne vem kaj še vse. \7se to se dela f prozornim namenom, da bi se oslabila naša nacionalna morala in s tem zmanjšala naša odpornost za morebitno obrambo naše države. Obdarovani s heroizmom in oboroženi z visoko moralo gledamo seveda na to s prezirom, ker \ cmo, da je bi! moralni element vedno visoko nad materialnim m da je »v rokah Mandušića Vuka« vsaka puška morala biti smrtonosna. Toda da\*no so že prošli tisti časi. ko smo bili slabše opremljeni, kakor naši nasprotniki.  Kdor s iem dejstvom ne računa, bo doživel velika presenečenja. Siti borbe, ki je sicer nismo nikoli iskali, mi kajpak želimo živeti z vsemi narodi v prijateljstvu, ker smo veja najbolj miroljubne rase na svetu — rase slovanske. Ali ako bi nas kdorkoli in kadarkoli napadel, naj se zaveda, da bodo Jugoslavijo poleg živih Jugoslo\>enov branili tudi vsi njeni mrtvi   sinovi. Na čelu te straho\'ite vojske duhov bo car Dušan Silni m JcraJj Tomislav,    Matija Gubec in Karadjordje^ Strossmayer in knez    Mihailo. Njegoš in Prešeren, kralj Peter Osvoboditelj in kralj Aleksander Uedinitelj. Pred njimi kot predhodnica bo stopala četa vidovdanskih herojev s svojim čelnikom Ga\'rilom Principom. Vojna z mrtvimi je mnogo težja in nevarnejša, kakor vojna z živimi. V takšni \*ojni, bratje in sestre, ni od nasprotnikov še nihče nikoli zmagal... Pted tridesetimi leti, ko je bila osnovana Narodna odbrana, so se, kakor danes, zbirali nad našo domovino temni oblaki. Razpršili so se na konicah naših bajonetov. Potem pa je zasijala zora svobode, po kateri smo stoletja hrepeneli, za katero smo živeli m umirali. Tudi ti sedanji temm oblaki ne bodo mogli zasenčiti našega neba, saj ni usahnila naša vera v Boga in v neodoljivo moč naših mišic. Ustanovljena z nalogo, da brani narod pred vsako nevarnostjo, stopa Narodna odbrana v svoje četrto desetletje in zasleduje z budnim očesom vse dogodke, pripravljena, da dolžnost dobrovoljnega čuvarja domovinskih in narodnih interesov izpolni do kraja.**
i
Sifon 2
»SLOVENSKI NAROD«, torek, 33. maja 193».
Stav. 116
Pričel se je boj prati ljubljanskim vandalom
Včeraj so m poklicani posvetovali na anketi, kako M odpravili pustošenje parkov in uničevanje Javnih naprav
Ljubljana. 23. maja.
Prav zanimiva Je bila anketa, ki jo je sklical včeraj popoldne predsednik turističnega odbora za mesto LJubljana prof. dr. Franc Štele. Povabljeni so bili zastopniki tujskoprometnih organizacij, voditelji osnovnih, meščanskih, irsdnjih in strokovnih šol itd. Dr. Štele je pojasnil, da je potrebno obravnavati vprašanje, kako bi odpravili vandalizem. pustošenje parkov in uničevanje javnih naprav v Ljubljani, kako bi pritegnili mladino »amo m vzgojitelje k delu za varstvo javnih nasadov in naprav.
Referent tujskoprometnega odbora dr Brilej je poročal, kako trpe naši parki in javne naprave zaradi podivjanosti, suro-vosti in brezvestnosti nekaterih mladih in starejših vandalov. V parkih delajo škodo, pustošijo grede s cvetlicami, lomijo klopi, uničujejo meteorološke naprave, počenjajo grozovitosti v Tičistaou. privabijo seničice z zrnjem na roko in jim orisčip-nejo krempeljčke. Dolga je že vrsta takih »zločinov«, ki so jih doslej zagrešili ljubljanski vandali. Tiskovni referent Ante Gaber je menil, da bi bilo treba mladino pritegniti, da bi varovala javne nasade. Glavno delo pa bi morale opraviti šole. Po mnenju referenta Gabra so v naših šolah zanemarjeni predmeti, ki vzgajajo mladino k spoštovanju prirode. Na učiteljišču naj bi pri vzgoji bodočih učiteljev in učiteljic prišli bolj do veljave predmeti o gospodarstvu, sadjereji, gospodinjstvu itd., zmanjšalo naj bi se število učnih ur o filozofiji.
Mestni svetnik Vončina je bil mnenja, da naša šolska mladina iz vseh šol potrebuje najbolj pouka o lepem vedenju. Na cesti je človek lahko priča podivjanosti in nevzgojenosti mladine. Mladina se po cestah pretepa, meče olupke na tla, ne zna pravilno hoditi po pločniku, fantje si postavijo gol pred Gregorčičevim spomenikom in nasproten gol pri javnem stranišču ter brcajo na javni cesti žogo, plezajo po Plečnikovih piramidah. Lepo vedenje je naši mladini neznana zemlja, razgibati se more samo na cestah in javnih trgih. Vsega tega bi ne bilo, ako bi šolske otroke teoretično in praktično učili, kako se je vesti na cestah in ako bi imela Ljubljana primerna otioika igrišča, kjer bi se po mili volji lahko izdiv-jala.
Vsi govorniki so bili soglasni glede tega, da se mladina mora razgibati in celo »iz-divjati«. Molki med govorniki so se namreč spomnili, kako je bilo, ko so bili sami mladi. Tedaj so se lahko izdivjali na Gradu, na Golovcu, na Rožniku, v Tivoliju, na Gmajni in v Mestnem logu.
Oglasili so se tudi zagovorniki mladine. Prav prepričljivo so dokazovali, da otroci ne delajo največje škode v parkih. Van-dalistične delikte imajo na vesti večinoma ponočnjaki, krokarji, objestni in surovi šoli odrasli prebivalci bele Ljubljane, ki se vračajo ponoči nadelani iz gostiln.
Polkovnik v p. V. Andrejka je menil, da bi bilo mogoče odpraviti ali vsaj omejiti pustošenje javnih nasadov in naprav predvsem s primerno vzgojo v šoli in doma. Vsi morajo v tej akciji sodelovati: občinstvo,   policija,   čuvaji,  mestni delavci,
organizacije, kakor skavti. Neka foapa je v debati omenila, kako je danas ob poteh, ki vodijo na Grad. Včasih so bili obronki polni cvetlic, danes te težko najde! zvončke pod grmovjem, ob poteh pa se nabira vsa stara ropotija, ki jo prebivalci na Gradu in v bližnji okolici odroe-h*i-lio t m Namesto veselja spričo naravnih lepot uživa sprehajalec tod neugodje spj čo ^.neiišča. Nekdo se je v debati spomnil tudi na tepe guvernante, ki v Tivoliju kramljajo s kavalirjl, med tem pa otroci trgajo cvetice in tekajo po travici. G. Lap je povedal, koliko čuvajev varuje < »so i«*yne tiasade in kako malo spoštovanja do žive prirode imajo mestni ljudje Tudi g. Lap je bil mnenja, da bi morala vzgoja opraviti glavno delo, da bi se odpravil vandalizem, in sicer že od prvega razreda naprej Vzgojitelji, ki so spregovorili, so trdili, da je mladina dobra, a med šolskimi otroci so pokvarjenci, ki Jih nobena vzgoja, niti šolska niti rodbinska, ne more poboljšati, šola stori, kar more in danes vzgaja bolj kakor kdaj prej, a cesta ima močnejši vpliv na otroka. Nekdo je omenil, da bi bilo morda umestno, če bi vpokojence, ki se sprehajajo po parkih, pozvali, naj bi opravljali nekakšno prostovoljno nadzorno službo in poučevali ter opominjali mladino, ki se pregreši nad nasadi. Prof. Mlakar je poudaril, da bi morala biti starina vzgojena in da bi potem tudi mladina bila drugačna. Prof. Kranjc je menil, da manjka mladini srčna kultura, katero more dobiti predvsem doma. Inspektor Wester je opisal, kako je v Bolgariji. Tam je mladina vzgojena bolj strumno kakor pri nas in čuti večjo odgovornost, ker je — uniformirana. Ing. arh. Kregar je opozoril na pomanjkanje igrišč. Zastopnica skavtov pa le omenila, da tudi mladina lahko vzgojno vpliva na starše, če se mladina v organizacijah, kakršna je skavtska, po načrtu navaja na red in na spoštovanje prirode.
Mestni turistični odbor bo obvestil pristojne oblasti o rezultatu ankete in bo predlagal, naj občina v svojem območju sama strogo zatira vandalizem, policijska služba naj bo kar najstrožja v tem pogledu, občina naj priskrbi ljubljanski mladini zadostno število primernih Igrišč, občinstvo naj pomaga in sodeluje v borbi proti vandalom, policija naj izvede ob sumljivih dneh, to je ob sobotah in prve dni v mesecu racije na ponočnjake, ki delajo škodo v parkih, imena kaznovanih vandalov naj se objavijo v časopisih, vzgojitelji v vseh šolah naj še bolj intenzivno navajajo mladino k spoštovanju prirode in javnih naprav, uvede naj se dan zaščite prirode s sodelovanjem vse javnosti, dijaki naj dobe vsaj čepice, da se bo takoj videlo iz katere šole so, in da bodo imeli večjo odgovornost v javnosti, kajti vse preveč liberalna je mladina v javnosti, v vzgojne zavode naj se oddajo otroci, ki jih šola niti dom ne moreta poboljšati.
Pričel se bo torej boj proti ljubljanskim vandalom prav po načrtu. Upajmo, da ne brez uspeha in ne na nepravilen način, kakor že mnogi boji, ki so se pričeli v Ljubljani s pomočjo najširše javnosti, kakor pravimo.
Dva obrambna zbora sokolstva
V nedeljo se je zbralo sokolstvo kamniškega okrožja, v nedeljo 4« junija pa bo zbor sokolstva župe Ljubljana
v Kočevju
Domžale, 23. maja Za nedeljo. 21. t. m. je organiziralo kamniško sokolsko okrožje obrambni zbor vseh okrožnih edinlc, ko bi se zbralo nekje v bližini Domžal (kraj je bil v tajnosti) vse članstvo in sokolska mladina navedenih edinic v zbor s skrbno pripravljenim sporedom, ki ga je sklenilo okrožno načelnl-itvo. Med drugim bi bile tudi tekme >čez drn in strn« in strelske tekme, nato pa zbor s primernim nagovorom.
Zbor je bil zaradi izredno slabega vremena, saj je skoro celo popoldne lilo, odpovedan v naravi. Vkljub temu pa se je zbralo lepo Število sokolskih pripadnikov iz okrožnih društev v sokolskem domu v Dom Žalah, kjer jih je pozdravil okrožni načelnik br. France Vidmar, nakar je imel nagovor v imenu okrožja starosta sokolske-ga društva Jezica br. Anton Germek. Prebral je tudi poziv, ki ga je Izdalo mariborsko sokolstvo pred nedavnim časom. Nato je pozdravil zbor v imenu župe tajnik br. Stane Flegar in v kratkih besedah navedel dolžnosti sokolstva tudi v narodno-obrambnem ožim. Na kraju so vsi zapeli »Le naprej< in sokolsko himno »Hej Slovani«.
Po končanem zboru je bila predelava prostih vaj vseh oddelkov, čestitamo na lepi zamisli agilnega kamniškega sokolskoga okrožja. Obžalujemo, da se lepa namera zaradi zares skrajno neugodnega vremena ni mogla uresničiti tako. kakor je bila zamišljena in dobro organizirana.
Ljubljana, 23. maja Uprava Sokolske župe Ljubljana obvešča rse svoje edinice, da bo v nedeljo, 4. Junija zbor sokolstva župe Ljubljana v Kočevja. Tehnično vodstvo nastopa je prepuščeno načelniitvu dolenjskega okrožja, organizacija celotne prireditve pa je naložena Sokolskemu društvu Kočevje.
Važnost tega zbora je izven vsakega dvoma. Kočevju in njegovi okolici hočemo in moramo posvečati največjo pažnjo. S tem Izpolnjujemo sokolski narodni program, ki je začrtan v naših potih in ciljih, a še bolj je bistveni del našega poslanstva. Velika udeležba z resnim, globoko premišljenim sporedom naj podčrta našo trdno voljo, da branimo narodne pravice in da bomo vedno z vsem idealizmom pospeševali narodno stvar. Vsestansko se bomo potrudili podpirati izpostavljene edinice v njihovem prizadevanju.
Vse članstvo in naraščaj naj se udeležita zbora v Kočevju 4. junija v slavnostnem kroju, društva naj prineso s seboj članske in naraščajske prapore. Glede vožnje po železnici se poslužite ugodnosti polovične vožnje po pravilniku Saveza SKJ za vozne olajšave.
Vse prijave in število udeležencev (članstva in naraščaja) javite takoj bratskemu društvu v Kočevju, da bo moglo organizirati prehrano. Prepis prijav pošljite tudi župi Ljubljana.
Bratje, sestre, naraščaj! Zavedajte se važnosti zbora v Kočevju. Pohitite tja vsi do zadnjega v polnem številu!
Naše geslo: 4. junija zbor — v Kočevju!
Uprava Sokolske župe Ljubljana *   * *
— SoK°l I. Ljubljana poziva svoje članstvo, ki se namerava udeležiti zleta br. bolgarskih Junakov v juniju t 1., da se do najdalje 30. maja 1939 do 20. ure prijavi v društveni pisarni. Po tam terminu ne bo sprejemalo nobenih prijav. Zdravo! Uprava.
— Sokol Ljubljana-Slska poziva svoje članstvo, ki se namerava udeležiti zleta Junakov v Sofijo, da se zgglase pri br. starosti Nandetu Tušarju do konca tega meseca. 267-n
Roparji in vlomilci pod ključem
Kako so hoteli trije roparji oropati nekega krojača
pod Šmarno goro
Ljubljana, 23. maja V kamniškem okraju na Gorenjskem, pa tudi v vaseh za ftmarno goro, je bilo v zadnjih tednih več večjih vlomov, orožnikom pa so bili prijavljeni tudi roparski na. padi. Vlomilci so prihajali do hi* najraje ponoči in vdirali v stanovanja Skori okna. Odnašali so vse, kar so našli in povsod je bilo jasno, da so iskali v glavnem denar ali dragocenosti. Nekaterim posestnikom okrog Vodio in pri Mostah so tatovi odnesli precej denarja. Kradli pa so tudi pri balam dnevu, zlasti če so bili ljudje na polju. Tatovi sd dobro vedeli, kdaj pri tal
ali oni hiši, kjer so nameravali vlomiti, ni nikogar doma, zato so imeli tudi srečo, da jih niso zalotili.
Orožniki, ki so jim biti vlomi prijavljeni, so seveda storil vse, da bi vlomilce cim prej izsledili. Orožnifike patrulje so preiskale ves okoliš, sasliaevale ljudi in pre-žale v skrivališčih na rokomavhe, ki so se jim pa anali spretno izmikati. Orožniki so aretirali vec sumljivih postopaAsv, o katerih so menili, da bi utegnili pripadati vlomilski tolpi, pa se ja l'riau da so to po večini nedolžni breapoeelni, ki se stalno klatijo iz kraja v kraj. Ta ali oni je res imel na vesti kako manjšo tatftao. Bi pa
bil vlomilec. Nedavno so pa orožniki vendar le prijeli nekaj mladih osumljencev, o katerih domnevajo, da imajo na vesti vec
vlomov. •
Pred dnevi, bilo Je že mračno, so se zglasUi pred hišo nekega krojača, ki ima doma vedno precej gotovina, na cesti med Skaručno in Šmartnim pod Šmarno goro trije moški, ki so potrkali na okno in Jeli krojača vabiti ven. TsmfTilH so si čudno zgodbo o divjem merjascu, ki da strani po gozdovih okrog Šmarne gore. Pravili so krojeno, da gredo nadenj, da so pa preslabo oboroženi. Krojač jih je nekaj čara pcnhltal, potem pa se je dal pregovoriti, da je odklenil vrata in jih pustil v vežo. Oborožil jih je s rnotiko, rovnico in krampom, sam pa Je na njihovo vabilo, naj se udeleži lova na merjasca, vzel s seboj revolver. Ko so bili zunaj na cesti, se je razgovor se bolj razpletel, a krojač je kmalu zaslutil, da ga vlečejo sa nos. Vsi trije so skušali ostati za njihovim hrbtom, obenem so ga pa hoteli za vleči v gozd. Krojač Je čul tudi sumljivo šepetanje, zato se je naenkrat obrnil in dejal, naj ga za trenutek počakajo, češ da je pozabil vzeti s seboj dovolj nabojev in mora še enkrat Skočiti domov. Neznanci so mu do-
volili, čim pa je bil krojač v veži, je hitro zasukal ključ m ostal v nisi.
Doma je bil sam, kajti njegova žena, zaposlena v tekstilni tovarni v Tacnu, je bila na delu. Sumljivi moški so nekaj Časa čakali, ko pa krojača le ni bilo od nikoder, so as vrnili nanaj k nisi, kjer so pričali razbijati po vratih Krojač je za-vpil, naj mirujejo, ko pa le niso prenehali, je -t kosa okno trikrat ustreli s samokresom. 8 tem je hitro pregnal lovce na merjasce, ki so se umaknili nazaj proti šmartnsrou in kakor se je kasneje iskazalo, savili v neko gostimo. Tam so se dolgo pritajeno rc7t»ovarjali, vendar je njihov razgovor čul neki domačin in tudi orožnik, ki je sedel v soedni sobi, .česar pa sumljivi možki niso vedeli. Med drugim so se raagovarjali tudi o tem. da morajo krojača Se enkrat spraviti iz niže in ga oropati.
Orožnik je tedaj zvedel zadosti in je naenkrat stopil v sosedno sobo, kjer je roparjem napovedal aretacijo in jih vklenil. Orožniki so kasneje zaslišali tudi krojača, ki je povedal, kaj so počeli pred njegovo hišo in kako so ga skušali ponovno izvabiti v gozd, da bi ga tam napadli. Orožniki so aretirance že izročili sodišču.
Teden propagande
za zaščito otrok
Letošnji otroški dnevi so posvečeni v prvi vrsti zaščiti
mater in otrok na deželi
Ljubljana, 23. maja
V maju posvečajo tudi pri nas društva za zaščito otrok teden dni "živahnejši pro pagamdi za poglobitev ter izpopolnitev socialnega in zdravstvenega dela za otroke; sa socialno in zdravstveno zaščito otrok v najnežnejši starosti in mladine od 14. do 18. leta, z namenom, da bi opozorila javnost na izreden pomen ter potrebo zaščite otrok in da bi ob tej priliki tudi zbrala nekaj sredstev za revne otroke in socialne utElanove. Letos so določeni dnevi propagande prireditev ter manifestacij za zaščito otrok od 21. do 20. maja.
Organizatorno. propagandno ter idejno delo za zaščito otrok pri nas vodi Jugoslovanska unija za zaščito otrok; združuje ter veže pri tem delu 228 društev in zvez, zastopa pa tudi kot osrednji forum vse akcije oblasti in ustanov, ki sodelujejo z javnostjo pri delu za zaščito otrok. Pri ne» deluje banovinska sekcija unije, ki je začela letos indajati svoje glasilo »Zaščito otrok in mladine« in v njem objavljati zelo poučne izsledke naših socialnih delavcev o socialnih razmerah naše mladine in zdravstvenih zadevah mater in otrok. Kdor se vsaj nekoliko zanima za zaščito otrok, &a zaščito, ki je pri malem narodu še posebno potrebna in je prav za prav zaščita naroda, najde v »Zaščiti« veliko izpodbudnega gradiva. Tocla ob tej priliki hočemo naglasiti, da je tudi dnevno časopirje dolžno opozarjati na tako pomembne probleme, kakršen je z-iščita otrok vsaj ob one vin, ki so posvečeni še posebej otrokom.
V Ljubljani ne moremo prirejati tako pompoznih prireditev v teh dneh kakor n. pr. v Beogradu, kjer so v nedeljo priredili velik sprevod mlađane in mater z dojenčki, kjer so razpisaval; lepe nagrade za najbolje negovane otroke in kjer so se v propagandne namene posluževali tudi letal. Pri na? m za propagando denarja, vsaj ne za takšno propagando, ki bi ne bila deficitna. Vendar bi bilo zelo potrebna živahnejša propaganda tudi pri nas. Ne morda zaradi nabiralnih akcij, ki jih v Ljubljani pač ni premalo, da se jih ljudje že v pravem pomenu besede boje; že zato, da bi zbudili med ljudmi čim več zanimanja in razumevanja za resno socialno delo in plemenita stremljenja ter da bi jih opozorili na največjo sovražnico naše mladine, bedo. ki že tako resno ogroža narod pri samih koreninah.
Res je sicer, da ni mogoče doseči nič odločilnega s samo zasebno pobudo ter da od same javnosti ni odvisno, kaiko bo izpopolnjena zaščita otrok pri nas, kako se bodo popravile splošne socialne razmere na deželi, kjer se rodi in tudi umira največ otrok; toda javnost nikakor ne more ostati malomarna spričo vprašan j, ki so
v resnici življenjska- Javnost mora Vzpodbujati oblasti in jih opozarjati na primerne ukrepe. Prav zaščite otrok si ne moremo misliti brez zasebne pobude. Skoraj največ dela za zaščito otrok pri nas slo. ni na človekoljubju, na požrtvovalnosti posameznikov, ki se udejitvujejo zgolj iz plemenitih nagibov. Ko bi bilo tako požrtvovalnih ljudi še več, bi bili uspehi tem lepši. Ne smemo pa tudd podcenjevati zasebnih zbirk, ki služijo zaščitnemu delu in ki se iz njih zbirajo skladi za socialne in zdravstvene ustanove. Propaganda za poglobitev razumevanja za te zadeve je med javnostjo tudi pri nas res posebno potrebna.
Vendar se bomo morali omejiti le na časopisne članke, predavanje, in manjše interne prireditve. Morda jih bo naše občinstvo znalo bolje razumeti in ceniti kakor n. pr. beograjski meščani svojo otroško parado.
Letošnji otroški dnevi so posvečeni pred vaem zaščiti mater in otrok na deželi. Samo v ta namen bi bili potrebni posebni ukrepi, ki jih seveda same propaganKle prireditve, pa tudi še tako uspešne nabiralne akcije ne morejo nadomestiti. Unija je ob tej prilikj izdala brošuro, ki obravnava vprašanje, kako bi pomagali kmečkim materam, da bi lažje vzredile in vzgojile otroke. V nekaterih pokrajinah, kjer je prebivalstvo tudi kulturno, ne le socialno zaostalo, je to delo še težje. Tudi pri nas je treba prav kmečkim materam posvetiti največjo pozornost, saj je umrljivost otrok na kmetih zlasti med vi-ničarji, v Halozah, SlovenEkih goricah, na Dolenjskem itd največja. Ti otroški dnevi so seveda mnogo prekratki, da bi v njih lahko ukrenili kaj odlecilnega. dovolj so pa dolgi, da v njih opozorimo na najrea-nejše probleme.
Notranje ministrstvo je dovolilo ob prilika letošnjih otroških dni nabirati prostovoljne prispevke, prosvetno in trgovinsko ministrstvo sta pa priporočila šolam sodelovanje pri prireditvah. Sredstva, ki jih bodo nabrali v teh dneh pri nas, ne bodo imela posebnega praktičnega pomena v primeri z velikimi potrebami, kljub temu pa ne smemo podcenjevati nabiralnih akcij, kajti sleherni dinar služi zaščiti otrok. Določeno je bilo, da polovica nabranih darov ob tej priliki pripada društvu ali ustanovi, ki priredi nabiranje, 40 odstotkov dobi banovinska sokcija unije, ostanek. 10 odstotkov, pa unija naloži v sklad kralja Aleksandra. Ta sklad služi ustanavljanju in izpolnjevanju otroških ustanov. Ob tej priliki je unija napovedala tudi prodajo posebnih znamk državne izdaje v korist otrok. Potrebno bi bdlo. da bi ljudje čim bolj posegali po njih.
Prihodnjič  bomo opozorili  na nekatere najpoftiemJbnejse  probleme  zaščite otrok pri nas.
V imenu univerze se je gostitelju zahvalil prof. dr. A. BMimovič, v imenu akademikov pa jurist g. Crto Kolone. Gostje so nad vse zadovoljni odpotovali s popoldanskim vlakom v Ljubljano.
Prijavite se za prostovoljne službe
Ljubljana, 23. maja
Ce bi se pripetila večja elementarna nezgoda, če bi se pojavila epidemija, zlasti pa če bi izbruhnila vojna, zadenejo Društvo Rdečega križa mnogostranske in težavne naloge.
Zato dravski banovinski odbor društva KdeČega križa prosi in pozivlje vse domoljubne rojake, katerih ne veze vojaška dolžnost, posebno pa zene in dekleta, da se priglase pri odbora Rdečega križa v svojem kraju za razne prostovoljne službe v vojni, kakor so: upravno-računski posli v bolnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih napravah Rdečega križa; dalje za razna druga dela pri omenjenih ustanovah (za kuhanje, pranje, snaženje in službovanje v skladiščih); za Izdelovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, za nabiranje darov v denarju, v pridelkih in izdelkih itd.
Za službovanje v Ljubljani naj se dotične osebe prijavijo osebno v pisarni dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa. Gosposvetska cesta 2/TJ. Tu se sprejemajo prijave vsak dan od 9. do 12. ure. Prijava se odda lahko tudi pismeno na zgoraj navedeni naslov ali telefonski na št. 40-31.
V prijavi naj navede vsak svoj natančni naslov in vrsto službe, ki jo želi opravljati.
Iz Hrastnika
— Učiteljsko zborovanje. Sresko učiteljsko drufttvo Ljubijana-okolica zahodni dol bo zborovalo v soboto 3. junij« v Hrastniku. Po prihodu vlaka v Hrastnik ob 9.06 si bodo učitelji najprej ogledali steklarno, nato pa'se bo vršilo v šolski telovadnici zborovanje s sledečim dnevnim redom. 1. Situectjako poročilo. 2. Poročilo odbornikov. 3. Volitev delegatov. 4. Slučajnosti. Po zborovanju bo v primeru lepega vremena pes-izlet v Trbovlje.
Iz Radeč
--- Javna zahvala. Povetrjenilt vo podmladka J S na tukajšnji ljudski šoli se najlepše zahvaljuje vodstvu PiatnOcove papirnice, ki j« blagovolilo t« dni poslati 500 din za izlet pod mladica r j ev na Jadransko morje, ki ga priredi poverjeništvo meseca junija. Poverjen i štvo podmladkarjev J S pa se obrača tem potom na vso našo radesko javnost, da ga podpre z denarno podporo. Te dni se bo namreč uvedla po Radečah in bližnji okolici nabiralna akcija za izlet podmladkarjev ne morje. Za vsa darila se poverjeništvo zahvaljuje že v naprej, šolska mladina pa bo ostala darovalcem trajno hvaležna.
Iz Zagorja
— Poročila sta se živirw>zdravnik dr. Ru-tar Franc, zaveden sokolski delavec, in gdč. Ivanka Drnovškova, hčerka posestnika, re-stavraterja v Toplicah m bivšega župane, požrtvovalna sokolska delavka. Sokol, družina se je od mladega para poslovila v Sokolskem domu, kjer jima je bila prirejena zakuska z govori, iz katerih je izzvenelo trdno prepričanje, da bosta oba druga v bodoče prav tako kot doslej posvetila svoj prosti čas sokolskomu deki. Uglednemu paru iskreno čestitamo!
— Materinski dan bo priredilo KJS v četrtek s sodelovanjem dolinskih sol m otroških vrtcev. Na sporedu je več Djubkžh pri-zorčkov, dcklamacij in nastop mladinskega zbora topltške soie. Vstopnine ni, peč pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki za podporo sirornasrim.
— Ekskurzija. V ponedeljek si je 20 slušateljev narodnogospodarskega oddelka pravne fakulteto is Ljubljane v spremstvu utiiv. prof. dr. Aleksandra Biiimoviča pod strokovnim vodstvom rudniškega inženirja Petra DraiSca oglodalo apnenice, eeparaci-jo in druge naprave rudnika. Ravnateljstvo je goste povabilo h kosilu v rudniško restavracijo, kjer jih je pozdravil ravnateljev
f}elc]nica
KOLEDAR Danes: Torek, 23. maja katoličani: De-ziderij
DANAINJE PRIREDITVE
Kino Matica: Dama v modrem
Kino Sloga: Dediči milijonov
Kino Union: Pastorka
Razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu je odprta od 9. do 21. DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
<0$pod Alta
Za Prešernovo rojstno hišo so zbirale denar tudi naše šole. Plemenitost ima to svojstveno lastnost, da se najraje in največkrat naseli tam, kjer bogastvo nima domovinske pravice. Malone vse šole so se odzvale klicu po odkupu Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Šolska mladina je zbrala po dinarčkih lepe tisočake, da smo se mogli Slovenci vsaj skromno oddolžiti spominu našega velikega pesnika.
Malone vse šole, smo dejali. Naše ljudstvo je siromašno, zlasti na kmetih, kjer ponekod stari i pri najboljši volji niso mogli ustreči želji svojih otročičkov, da bi jim dali nekaj dinarjev za odkup Prešernove rojstne hiše. Nekatere podeželske šole tako niso mogle zbrati ničesar. Redke so take šole in uiiteljstvu nihče ne more zameriti, da pri najboljši volji ni moglo doseči nobenega uspeha.
Med takimi redkimi šolami je pa tudi ena, ki je zašla med nje po čudnih potih. V seznamu darovalcev za Prešernovo rojstno hišo je namreč omenjena deška in dekliška vudnica učiteljske šole v Ljubljani med tistimi šolami, ki niso mogle spraviti skupaj v ta plemeniti namen niti dinarja. Vemo pa, da učenci in učenke naše vadnice niso iz siromašnih rodbin. Nasprotno, po večini žive njihovi starši v urejenih gmotnih razmerah, če že ne v blagostanju. Vemo tudi, da so ti starši v polni meri storili svojo dolžnost, da ni bilo nobenega primera, da bi bil otrok doma zaman povedal, da zbirajo v šoli prostovoljne prispevke za odkup Prešernove rojstne hiše. Zato smo tem bolj radovedni, kako je mogla biti uvrščena deška in dekliška vadnica našega učiteljišča med šole. ki niso darovale za Prešernovo rojstno hišo niti pare.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Torek, 23. maja: zaprto Sreda. 24. maja: Othello. Red A Četrtek, 25. maja: 21vi mrtvec. Red četrtek
Petek, 26. maja: zaprto
★
V drami pripravljajo Bekeffijevo veseloigro v treh dejanjih, šestih slikah Neopravičena ura«. Delo bo zrežiral prof. sest. To je zadnja igra, ki bo prišla v letošnji sezoni na repertoar.
OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 23. maja: Traviata. Gostovanje Eve
Bandrovske-Turske. Izven Sreda, 24. maja: Vse za šalo. Red Sreda Četrtek. 25. maja: Palstaff. Red A Petek, 26. maja: zaprto
Ime Eva Bandrovska-Tiirska je v umetniškem svetu sirom Evrope, Amerike in Rusije znano ter ima najboljši sloves. Kritike iz vseh velemest izražajo enako pohvalno z najizbranejšimi besedami o kakovosti njenega glasu, dognani igri in brez-primerni kulturi ter tehniki njene kolora-ture. Umetnica bo gostovala v torek 23. t. m. v Verdijevi »Traviati« v partiji Vlo-lette. Razen nje bodo Se sodelovali: Bano-vec, Janko, Dolničar, Španova in Ramša-kova. Dirigent: Niko štritof. Režiser: Brat-ko Kreft. Predstava bo izven abonmaja.
Iz Maribora
— Tržne cene v Mariboru. V smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva z dne 20. t. m. veljajo na mariborskem trgu sledeče cene: zelenjava: krompir kg 0.75 do 1.25, čebula 6, česen 6 do 10, kislo zelje 3, kisla repa 2, karfiola kom. 2 do 12, hren 8 do 10, koleraba kom. 0.50 do 1, lužcen grah liter 10. Sadje: jabolka 5 do 10, suhe slive 8 do 12, fcrešnje kg 8 do 10. hter po
4 do 6, celi orehi 10, luščeni orehi 30 do 32. 2ito: (za ti ter) pšenica in ri po 1.75. ječmen 150, koruza 1-25 do 150, oves 1 do 1.25, proso 1.75. ajda 1.25 do 150, pro-seno pšeno 3.50, fižol 2 do 3. Mlečni izdelki: smetana liter 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo 24, čajno maslo 28 do 30, domači sir 8 do 10. jajca kom. 0.50 do 0.75, kuhano maslo 30 do 32. Ribe: karpi 12, belice 8 do 9, ščuke 14, morske ribe od 8 do 34, morski raki 16 din za kg. Krma: (za 100 kg) sladko seno 50 do 60, kislo seno 40 do 45, otava 50 do 60, pšenična slama 38 do 40 din. Meso: govedina 6 do 10, teletina 8 do 12, svinjsko meso s kostmi 12 do 13, svinjsko meso izluSčeno 13 do 14, riba 15 do 16, zajec 13 do 14, salo 13 do 14, slanina 12 do 13, pljuča s srcem 7 do 8, rebrca 10 do 12, glava z jezikom
5 do 6, ledvice komad 2 do 3, noge 1 do 2 din.
_ Lepa zmaga  svobodnih strokovnih
organizacij. K zadevni matici pod naslovom >Lepa zmaga svobodnih strokovnih organizacij« v sobotni številki pojasnjujemo, da so dobili rdeči v smislu dogovora 10 zaupnikov, plavi 3, beli 2, zeleni pa enega, kar da skupno 16 mandatov obratnih zaupnikov.
— pravoslavna parohija sporoča, da je hramova slava pravoslavne vojne kapele sv. Cirila in Metoda v sredo 24. t. m. Služ-ba božja ob 9.30, rezanje kolača ob 10.30. Vabimo vernike, da se slave polnoštevil-no udeležijo.
— Čigavo je kdo? Stražnik je našel ob Tržaški cesti kolo znamke »Vlktoria« z evid. St. 2-131738-19.
Po brzojavnih poročilih, ki so prispeta dopoldne v Ljubljano, Sava tudi v Zasavju že upada. Višina vode je znašala davi ob 7. v Krškem +150 cm, v Litiji ob a,
Stsv. 116
»SLOVENSKI NAROD«,torek. 23. maja 1838.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Natečaj za učiteljeiice), ki bodo ho-spiUrali v šolah za defektne otroke. Prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za učitelje(ice), ki bodo poslani na delo m hospitiranje v šolah za defektne otroke in sicer na pomožni šoli v Ljubljani za 2 učitelja in 2 učiteljici na gluhonemnici v Ljubljani za 2 učitelja in 2 učiteljici, na pomožnem oddelku v Dev. Mar. v Polju, v St Vidu. Sevnici, Marenbergu, Gusta-nju, Mežici, Smartnu ob Paki, Ribnici, Kranju, Tržiču, Hrastniku, Dolu pri Hrastniku, Sv. Lenartu, Apačah, Ptuju, Sv. Križu pri Rogaški Slatini, Zagorju ob Savi, Kozjem, Šmarju pri Jelšah, Murski Soboti, v zavodu za slepe otroke v Kočevju in na pomožni šoli v Mariboru po 1 učitelja. Zahteva se učiteljski diplomski in praktični izpit najmanj s prav dobro oceno, službena ocena najmanj prav dobra, najmanj 4 leta službovanja in starost do 28 let. Prošnje je treba vložiti do 5-junija na bansko upravo.
— Zavarovanje delavcev in nameščencev v februarju. Pri vseh Okrožnih uradih SUZOR-a je bilo v februarju zavarovanih 680.520 delavcev In nameščencev, od teh 482.716 moških in 197.804 ženske.
V primeru z januarjem se je povečalo število zavarovancev za 22.908, v primeri s februarjem lanskega leta pa za 28.076 Največji absolutni porast v primeri s februarjem lanskega leta izkazuje industrija tobaka in sicer 6694, gradnja prevoznih sredstev za 3841, gradnja železnic, cest in vodnih naprav pa za 3380. Povprečna zavarovana mezda je znašala 23.62 din in je bila v primeri z lanskim letom večja za 68 par, celokupna zavarovana mezda je pa znašala 401.85 milijonov proti 382.65 v januarju in 373.17 milj. v februarju lanskega leta. V primeri z lanskim letom se je povečala za 7.40%>.
— Neštete izkopnine iz starega veka kažejo, da je keramika izredno stara iznajdba, vendar pa se današnji keramični izdelki bistveno ločijo od starinskih. Zdaj keramične izdelke žgo v pečeh, kjer je izredno visoka temperatura, kakršne v starih časih niso mogli doseči. Zato so današnji keramični izdelki mnogo bolj solidni. Pri zdelovanju sodelujejo strokovnjaki in umetniki, zato ima sodobna keramika veliko vrednost in ni zgolj industrijski izdelek. Krasni keramični izdelki bodo razstavljeni na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija.
— Pred reorganizacijo gasilstva. V Beogradu so se sestali delegati gasilskih za-jednic na konferenco, na kateri bo padla odločitev o popolni avtonomiji gasilskih zajednic, kakor so jo zahtevali hrvatski gasilci.
— Nov ju gosi o venski jadralni rekord.
V nedeljo je dosegel član jadralne skupine »deveti« pilot Slavko Lemešič nov ju-goslovenski rekord na daljavo v poletu z brezmotornim letalom. Dvagnil se je v Vrš-cu 500 m visoko in izkoristil nevihto, jadrajoč neprestano pred njo. Tako je jadral vse popoldne, zvečer se je pa spustil blizu mesta Rima Somba na Madžarskem. Prejadral je nad 350 km. Dosedanji naš rekord v jadranju na daljavo je znašal 126 km.
_ Omejitev hitrost! avtomobil«*e vožnje v drugih državah ne poznajo, kajti avtomobil je prometno sredstvo, ki ima term večjo vrednost, čim večja je njegova hitrost. Toda pri nas se bo s časom razvil motorizem na evropsko višino in avtomobil bo postal prometno sredstvo najširših ljudskih mas, kakor je sedaj kolo. Na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija bo tudi letos prirejena velika reprezentativna razstava motornih vozil, ki bo zsuvzela preko 1400 kv. metrov razstavnega prostora.
— V Sloveniji je lani nehalo delovati mnogo zadrug. V Sloveniji je bilo ustanovljenih in vpisanih v zadružne registre 4S gospodarskih zadrug, znatno manj kakor predlanskim (60) in 1. 1936 (52). Največ novih zadrug odpade na področje ljub. ljanskega okrožnega sodišča, in sicer 28, na samo Ljubljano pa 13; na področje novomeškega okrožnega sodišča odpade samo 5 novih zadrug, celjskega le 2 in mariborskega 13. Med novimi zadrugami jih je 6 kreditnih, ena mlekarska, 2 električni, 8 vodovodnih, 12 nabavljalnih, 9 stavbnih, 2 obrtni in 7 raznih. V primeri z novimi zadrugami jih je bilo lani izredno mnogo likvidiranih in izbrisanih iz zadružnega registra. Likvidiralo jih je 5, izbrisanih pa jih je bilo samo na področju novomeškega sodišča 81. in sicer predvsem pašniške in gozdne zadruge, ki so bile ustanovljene 1. 1931 z namenom, da bodo udeležene pri dodeljevanju zemljišč po agrarni reformi. Toda skoraj nobena ni začela niti delovati. Vseh zadrug je pa bilo na področju novomeškega sodišča izbrisanih 97, ljubljanskega 15, celjskega 3 in mariborskega 8.
— Sprememba rodbinskega imena. Kra. ljevaka banska uprava dravske banovine je dovolila g. etavb. Srečku TJnschuldu spremembo rodbinskega imena TJnechuld v Po-savec.
— Kongres ženinov in neve*t vsako
leto dvakrat v Ljubljani na Ljubljanskem velesejmu, kjer izbirajo neveste balo. Na letošnjem Ljubljanskem velesejmu bo še posebno lepa Izbira. Pohištvo zadnje mode, pa vendar praktično, kakršno pri nas kupujejo celo najbolj razvajeni tujci, bo gotovo privabilo množice obiskovalcev. Pripre o kažejo, da bo letošnja pohištvena raz sta- a na velesejmu, ki bo od 3. do 12. junija, res lepa,
— Izlet v Postojno s pevskim zborom Glasbene Matice ljubijaruske bo na binko-štno nedeljo 28. t. m. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak. ki odhaja malo pred 10. uro z glavnega kolodvora, povratek v Ljubljano 5e isti dan pred polnočjo. Zbor bo na»?topil v celoti pod vodstvom ravnatelja Polica in  bo izvajal najlepša dela
naše zborovske literature. Organizacijo Is-leta ima Putnik, ki sprejema priglase. Celotni strošek brez hrane 75 din. Pohitite s prijavami!
— Nad 190.000 kolesarjev šteje Slovenija. Kar je za Američana avtomobil, to je za Slovenca kolo. Kolesarstvo se pa se vedno razvija, zlasti zadnje čase, ko so dobra kolesa postala cenejša in ko ima. mo vsako leto dvakrat pravi salon koles na Ljubljanskem velesejmu. Tudi na letošnjem velesejmu od 3. do 12. junija bo velika razstava koles najboljših znamk, še bogatejša kakor prejšnja leta, da si bo lahko vsakdo izbral kelo po svoji volji-
— Razpis zdravniških mest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani iazpisuje sledeča zdravniška mesta: mesto pogodbenega zdravnika specialista za kirurgijo v mariborskem ambulatoriju ža dveurno ordinacijo in mer to pogodbenega zdravnika specialista za serobakteriologi-jo v mariborskem ambulatoriju za eno-urno dnevno ordinacijo. Rok za vlaganje prošenj je do 15. junija.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nestanovitno vreme, deževalo bo v presledkih. Včeraj je deževalo po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 23, v Kumboru 20. v Zagrebu in Dubrovniku 19, v Splitu 18, v Mariboru in Sarajevu 17, v Ljubljani' in na Rabu 16, na Visu 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.9, temperatura je znašala 11.8.
— Nesreče, V bolnico eo prepeljali 28-letnega mizarskega pomočnika Franceta Ravnohriba iz Bris na Gorenjskem, ki mu je stroj odrezal prste na desni roki. — Ravno tako nesrečo je doživel mladi pastirček France Zakrajšek iz Litije. Pograbila ga je slamoreznica in mu odrezala tri prste na desni roki. — 4letni posestnikov sinček Franc Grušič iz Zagradišča je padel doma z voza in se hudo poškodoval na glavi. — 171etna posestnik ova hči Angela Mesreko in njena prijateljica Marija Pavlin iz Podpeči sta se doma za šalo metali. Pri tem pa je Mesrekova tako nesrečno padla, da ci je zlomila desno roko v rami. — Usnjar Franc Turk iz Vrh-polja pri Moravčah je doma padel in si zlomil levo roko. — Poseetnlkovo ženo Jul k o Vodenik s Folšnika pa je pri delu nekdo po nesreči udaril z rovnico po levi roki in ji jo poškodoval.
— Pred odhodom k por°ki »e je ustrelil. V va/i Dubravi pri Šibeniku se je ustrelil v soboto sin bivšega župana Nikole Belamarioa Rade, star 27 let. Ustrelil se je tik pred poroko. Popoldne bi se bil moral poročiti s 171etno vaško lepotico Ljubico Celeto iz sosedne vasi, pa se je zjutraj ustrelil z lovsko puško. Tik pred samomorom je napisal poslovilno pismo, v katerem pravi, da ga je pognala v smrt neozdravljiva bolezen.
— Oče ubil s* na, v Brodskem Varošu je bil storjen v nedeljo zvečer grozen zločin. 56letni kmet Mata Bikčevič se je večkrat prepiral s svojim sinom Nikolo, ki je bil oženjen in je živel z očetom v skupnem gospodinjstvu. Sin je delal v tovarni vagonov v Brodu, oče se je pa doma pogosto prepiral z njegovo ženo, ki se je slednjič preselila k svojim staršem, ker ji v hiši ni bilo već obstanka Sin je ostal zaradi stavke v tvornici doma in od očeta je zahteval, naj razdelita imetje. Zaradi tega sta se še bolj sprla, in slednjič tudi stepla. Med pretepom je 3če navalil na sina z nožem in ga zabodel, tako da je kmalu izdihnil.
— 900 Kg tež^a Krava. Kmet Aleksa Ficko iz vasi Prokluvana blizu Bjelovara je prodal na sejmu 900 kg težko kravo, za katero je dobil nekaj nad 5.000 din. Krave so težke navadno po 500 do 500 kg.
— Smrt pod loKomotivo. Na železniški progi pri Garčinl se je pripetila včeraj smrtna nesreča. Gluhi kmet Jakob Kovač je prihajal po železniški progi, pa ni slišal za seboj motornega vlaka. Lokomotiva ga je udarila in odbila daleč s tira. Počila mu je lobanja in bil je takoj mrtev
— Velik želodec Izvošček Andres Rein-brech v Mitrovici je stavil s svojimi tovariši, da bo pojedel jajčno jed iz 25 jajc. To je tudi storil in dobil stavo.
— Okradel ju je. Na Sušaku se je seznanil 24 le tu i brezposelni natakar Franc S. doma iz okolice Maribora z brivskima pomočnikoma Rudolfom Miklavčičem in Srečkom Petrušičem, ki sta ga povabila na stanovanje. France pa se je izkazal nehvaležnega. Na stanovanje se je namreč vrnil v njuni odsotnosti in jima pobral za 2400 din obleke, nakar je izginil, baje nekam proti Ljubljani.
— Cik caka 3. Številka je pravkar izšla in je tehnično in vsebinsko prav zanimiva, v ilustrativnem delu sodeluje v tej številki z dvema karikaturama poleg dosedanjih sotrudnikov tudi akad. slikar I. Cargo. List dobite po vseh trafikah in pri vseh kolporter jih ter stane posamezna številka din 1.50. Četrtletna naročnina znaša din 12, polletna din 22. Priporočamo
Iz Ljubljane
—Ij pevski zbor Glasbene Matice obvešča vse člane, da bo danes (torek) ob 20. uri važna pevska vaja in sestanek zaradi Postojne. Sestanek je ea vsakega, ki se udeleži izleta, nujno potreben ki važen. Zato vsi! V jutranjih listih je bilo pogre-šno navedeno, da bo vaja jutri. Odbor.
—lj Umetnostno-zg°dovTnsko društvo v Ljubljani si bo ogledalo v sredo ob 15. se-msniško knjižnico z Quaglievtml freskami, stolno cerkev in škofijski dvorec ■ kapelo in dvorano. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti.
—lj Dve tatvini. Cirilu StramSku je bila s kolesa, ki ga je pustil pred kavarno »Tabor«, ukradena aktovka, v kateri je bilo
Vsem. ki ste ga poznali, naznanjam, da je kot žrtev dela umrl moj predobri ir» nepozabni soprog, brat, stric, gospod
ANTON ŠTALEC
strofatlk
v starosti 44 let.
Pogreb predragega pokojnika no v sredo 24. t. m- Ob pol 3. popoldne izpred mrliike veže splošne bolnišnice.
LJUBLJANA, dne 23. maja 1939.
ŽALUJOČA SOPROGA
in ostalo sorodstvo*
več kemičnih predmetov in strupov. Iz novanja Ani Marove na Gosposvetski cesti
13 pa je nekdo odnesel novo svileno preprogo rdeče barve, vredno 1000 din.
—lj Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljona, 100 novih del Franceta Kralja, je odprta dnevno ob 9. do 19. Obisk toplo priporočamo.
—lj Ukradeno kdo. Izpred neke kavarne je tat odpeljal 500 din vredno kolo znamke »Nero« trgovskemu potniku Antonu Zorku. Kolo je črno pleskano in ima evid. 6L 584)6.
—lj Dijak je pofcefnil. Od svojih staršev v Metelkovi ulici 4 je odšel 14letni dijak XV. razreda gimnazije Marjan Ramovš. Fant je visoke, sloke postave, bil je golo-glav in na sebi je imel sivo obleko. Najbrž se je zatekel kam na deželo.
—lj Ustanovni občni zbor Društva za zaščito in podporo revne deoe v 8p. Šiški bo v četrtek 25. maja ob 20. uri v lovski sobi gostilne Stepič. Pripravljalni odbor. 268-n
—lj Matični aoisKi orkester in šofcfci zbor bosta nastopila v petek 26- t m. na
javni produkciji v veliki filharmonicni dvorani. Začetek bo ob 18.15. Natančni spored objavimo jutri.
.—lj Smrtna nesreča. Včeraj popoldne so bili reševalci nujno pozvani pred kopališče Ilirije, kjer so naložili na avto 44 letnega strojnika Antona S talca in ga prepeljali v bolnico. Poškodovanec pa jim je že med vožnjo umrl. Zato so se morali vrniti reševalci s truplom pred Mestni dom, kamor je prišla policijska komisija. Stale je včeraj popoldne popravljal v bazenu Ilirije električno črpalko. Pri delu pa je po neprevidnosti stopil bos v vodo. prijel s prstom desnice za žico stikala in v hipu ga je pograbil električni tok. Nesrečneža je nekajkrat silno streslo, nato pa je omedlel. Poškodovancu so nemudoma priskočili na pomoč drugi delavci, a je bilo že prepozno. Da ni stopil v vodo, bi se mu nič ne zgodilo. Policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette, je odredila, da so truplo prepeljali v prosekturo splošne bolnice, kjer je bilo danes obducirano. Pokojnik, ki je umrl kot žrtev dela, zapušča soprogo Berto in veliko sorodnikov. Pogreb bo v sredo ob pol 15. izpred mrtvašnice splošne bolnice.
o— Za mestne reveže v cukrami je daroval 500 din g. Ludvik Cerne. juvelir v Wolfovi ulici št. 3. ob 501etnici obstoja svojega podjetja, a g. Srečko Bevčar, Pod rožnik cesta V/39., je daroval 100 din namesto venca na krsto ge. Ane Cuzako-ve, mestni socialni urad je pa na krsto položil preprost venec v mestnih barvah. Obema dobrotnikoma izreka mestno poglavarstvo iskreno zahvalo tudi v imenu obdarovanih.
Iz Celja
—c Razprava proti Bajagićevi ljubici Ani ŽuČkovi. Pred sodnikom poedincem na okrožnem sodišču v Celju se je zagovarjala v ponedeljek trgovka in ločena žena Ana Zučkova iz Tepanja pri Konjicah zaradi odprave telesnega plodu. Ana Zučkova je bila, kakor znano, ljubica orožnišlcega ka-plarja Milana Bajagića, ki je letos 24. februarja in 6. marca v obupu streljal v Tepanju na svojo ljubico ter 6 marca v Oplot niči ustrelil orožnika Jovana Jokoviča. ko ga je hotel ta aretirati. Razprava proti Ba-jagiču se bo pričela v sredo 24. t. m. ob 8.15 zjutraj na okrožnem sodišču v Celju. Ana Zučkova je bila obtožena, da si je dala letos v začetku marca odpraviti telesni plod. Obtožentka je priznala, da je ©povila, zanikala pa je, da bi ei bila dala odpraviti plod. Kot priča jc bil zaslišan tudi Milan Bajagič, ki je izpovedal, da jc čul, da si je dala Zučkova odpraviti plod. Zučkova mu je prej nekoč dejala, da nalašč oprav-
samo se danes! Dama v modrem
Rež. TUR£ANSKY
Wllly — Birgel Paul Horbiger
z očarljivo ŽARAH LEANĐER
1
IKINO 8LOGA, tel. 27-88, ob 16., 10. in 21. uri. — Dve uri smeha In prisrčne zabave! DEDIČI MILIJONOV sam° **d|u>e*in JutH: v viogan. priljubljeni komik Henig Ruhmann, Leni Marenbach, Oskar Slma in Vera v. Lan gen
J
Ne odlašajte s obiskom
češkega filma
PASTORKA
KINO UNION — TEL. 22-21
sicer boste zamudili priliko, da si ogledate to odlično filmsko delo ! ! ! Predstave ob 16., 19. In 21. uri
lja težja dela, da bi spovila, pozneje pa mu je rekla, da pojde v Zagreb, kjer si bo dala odpraviti plod. Ker pa za krivdo ni bilo tehtnih dokazov, je bila Zučkova oproščena.
—c Celju je grozila velika popla\*a. Zaradi močnega deževja, ki se je pričelo v soboto zvečer in je trajalo z malimi presledki do ponedeljka, so začeli Savinja in njeni pritoki v ponedeljek zjutraj hitro naraščati. Do opoldne je voda narasla že za dva metra nad normalo in se začela razlivati čez bregove. Savinja je pri izlivu Suš-nice zalila promenadno pot na levem bregu, Sušni ca se je razlila po travnikih ob desnem bregu na »Otoku«. Voglajna pa je poplavila skoraj ves predel med prvim železniškim mostom in »Skalno kletjo« g* cesto vred ter železniški podvoz pri hotelu »PoŠti« in vrtove med Aškerčevo ulico in železniško progo. V ponedeljek je k sireči nehalo deževati. Proti večeru je začela voda upadati in se je vrnila v struge. Če bi bilo v ponedeljek še ves dan deževalo, bi doživela celjska kotlina veliko poplavo, ki bi bila povzročila ogromno škodo.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 47 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 17 oseb. posredovanj je bilo 5. odpotovalo je 23, odpadlo 57 oseb. Dne 20 t. m. je ostalo v evidenci 640 brezposelnih (580 molkih in 60 žensk) nasproti 678 (615 moškim in 63 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: 2 hlapca, 12 kuharic. 6 kmečkih dekel, 6 služkinj, med temi 2 za sezono, ter po 1 hotelska kuharica za sezono, natakarica, sobarica in postrežnica.
—c Umrla je v ponedeljek v bolnici 77-letna gospodinja Frančiška Božičeva s Pri-srove pri Celju. f>tega dne je umrla v Ga-berju pri Celju 81-letna me&tna reva Frančiška Pilihova.
—c Finalna šahovska tekma med ljubljanskim in celjskim šahovskim klubom za prvenstvo Slovenske cehovske zveze ki je bila odigrana v nedeljo popoldne v Celju, se je končala z rezultatom 3 m pol : 2 in pol za Ljubljančane. Ta rezultat pa ni de-finitiven, ker sta bili dve partij' prekinjeni in bosta končani v Ljubljani. Celjani upa jo, da bodo izenačili. Rcvanžna tekma bo v nedeljo 4. juniia v Ljubljani. Na to srečanje bo poslal Celjski šahovski klub oja-čeno moštvo.
—c Dve nesreči. V Št. Petru v Savinjski dolini je padel 20-letni posestnikov sin Anton Ožir v nedeljo tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad gležnjem. V soboto si je pol drugo leto stari sinček nočnega čuvaja Ivan Kajtner na Teharju pri Celju doma pri padcu zlomi! levo roko v ramenu. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico.
—c Napad tn dve nesreči. V petek popoldne se je 31-letni dninar Karel Lihte-neger z Ljubnega pri sestavljanju splavov
spri z nekim delavcem. Delavec je navalil na Lihtenegerja z nožem ter ga zabodel trikrat v hrbet in enkrat v glavo. V Tr-novljah pri Celju si je dveletni krojačev sinček Alojz Turnšek doma pri padcu zlomil desno ključnico. Na Proseniškem pri št. Juriju ob jut. Žel. se je 32-letni posestnik Alojz Spolenak pri tesanju vsekal s sekiro v desno nogo in se hudo poškodoval pod kolenom. Poškodovanci se zdravijo v celjeki bolnici.
Grozen zločin
Celje. 22. maja V nedeljo so prepeljali v celjsko bolnico 45-letnega  hlapca  Franca Jereba  is So-
tenskega blizu Šmarja pri Jelšah. Jereba je bil ustrelil posestnikov sin Jože Vrbov-šek iz Sotenskega a samokresom v trebuh. Poškodbe so bile smrtne in Jereb je že nekaj ur po prevozu izdihnil. Jereb je postal žrtev umora, o katerem smo izvedeli naslednje podrobnosti:
Franc Jereb je bil doma s Primorskega in je služil za hlapca pri posestniku Karlu Pošaku v Sotenskem. V teku let si je bil prihranil večjo vsoto denarja. Ob neki priliki je posodil svojemu gospodarju Pošaku 20.000 din. Pošak mu je izjavil, da mu bo vrnil denar na stara leta. in mu je tudi obljubil preužitek za uslugo. Pozneje pa je začel Pošak premišljevati, kako bi se znebil Jereba in se obenem tudi rešil dolga. Nagovoril je posestnikovega sina Jožeta VrbovSka lz Sotenskega da bi Jereba umoril. Dal je Vrbovsku samokres. Vrbov-šek je v soboto okrog 22. zvabil Jereba v Pošakovo klet pod pretvezo da bosta spravila sod iz kleti. Vrbovšek in Jereb sta popila v kleti nekaj vina. nenaino pa je izrvlekel Vrbovšek samokres iz žepa in ustrelil v Jereba, nato pa pobegnil. Krogla je zadela Jereba v trebuh. Kljub težki poškodbi se je Jereb še privlekel do Poša-kove hiše, tam pa se je zgrudil. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je, kakor omenjeno, podlegel poškodbam. Vrbovska in Požaka so orožniki aretirali. Vrbovšek je priznal, da ga je Pošak nagovoril k umoru in mu tudi izročil samokres. Pošak pa taji, da bi bil Vrbovska nagovoril k umoru. Izjavil je, da je Vrbovsku zares dal samokres, a le zato, ker ga je Vrbovšek prosil, češ da potrebuje samokres zase. Oba aretiranca bodo prepeljali v Celje in Izročili okrožnemu sodišču.
Iz Šoštanja
— Novi vozni red ne prinaša bistvenih sprememb. Le viak. ki je prej vozil v Celje ob 14.20, odhaja sedaj lz Šoštanja ob 13.54, vlak ob 13.35 pa vozi do Dravograda. Do 10. septembra bosta vozila ob nedeljah in praznikih dva izletniška vlaka. Zvečer vozi v Celje ob 20.48, iz Celja pa prihaja drugi ob 5.48 zjutraj.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti
znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo, ar^aii^ air^aoncD no no no no no a c-
<■■■■■■■ w u u u h u h ji u h u»ii ■ b jonca-rini n ii u u ■ I ■ m
za kuhinje Ima najceneje v zalogi
SEVER — Ljubljana
Strokovno polaganje ilnoleja.
Linolej
■ ■■■un ni u. ti. 111 p i p ■ m i p ■ i ■ u pq g m
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
TRAJNA ONDULACUA
z najnovejšimi aparati proti garanciji po zelo znižanih cenah nudi frizerski salon »Pire«, Ljubljana, Florjanska 6. 1660
Male oglase »Slov. Narod«
do 9. ure dopoldne.
TURISTI! Planinski cvetlični med Is dame, LJubljana, židovska ul, 6, vas osveti in okrepča. Pridite ponj! 30 T.
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek ponehaj. Najmanja! znesek t Din
DOBRO ŠIVILJO za obleke sprejmem na dom takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobra Mvilja«.
1680
samec, star 35 — 40 let, dobi službo. Vidmar, Blanra- 1675
perfektan, dobi mesto. Ponudbe na Sldozda Pauko, Murska So-
3*77
PRODAM
LEPA OREHOVA JEDRCA
in cvetlični med Vam najceneje dobavi Medama, Ljubljana, Ži-dovska uL 6._29. T.
PO PRIZNANO NIZKIH
CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila prt PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 __1. T.
MOČNA 2ELEZNA OGRAJA
Okoli 12 tekočih metrov, naprodaj. Poisve se v frančiškanski uL 4, dvorišče. 1681
KOŠNJA se proda. Poisve se: Jakob Založnik, Ižanska c. 35, Ljubljana _ 1684
DIN 105 in 116 stane 500 kg hrastovih in bukovih odpadkov popolnoma suhih pri tvrdki »Kurivo«, dr. z o. z., Tvrševa c. 31, tel. 34-34.
_1686
vW6 -
viško belo in črno 10.—, dingač 12.—, cviček 10.— din, pri odjemu 5 litrov 10% popusta. Na Željo dostavi na dom vinska klet Mencinger, Sv. Petra c. 48 na dvorišču. Tal. 22-33. 1682
KUPIM
POZOR! Kupim rabljene čevlja in moške oblake. Klavser, Voinjakova 4.
1687
Kavarna »Stritar"
danes v torek vso noč odprta. Vsak večer igra koncert
damske jazz kapele!
Kako sem odstranila
svoje
ks  so  odrekli kozmetični specialisti In   takozvani »odstranjevalci gub«.
ENOSTAVNA DOMAĆA NEGA USTVARJA ČUDA
in is
KUPIM LOKOMOBILO
od 25 do 85 HP, malo rabljeno, »onudbe na Toplak, gostilničar, Dobrova**, Prekmurje.
Za noft tem uporabljala kremo, po. mešano z Biocelom, ki  ga pridobivajo Is  jedra globokih kožnih celic mladih živali. Ta Jo kakor Biocel v Vaši lastni koži.  Ta v resnici magična substanca ohranja Valo koto čvrsto, »vezo mlado. Odkril jo slavan profesor dunajskega vseu&ll-Sča. Zdaj je pomešana s rožnato kremo Tok al on. Uporabljajte to hrano sa koto s Biocelom »večer. Zjutraj uporabljajte belo kremo T o k a 1 o a. Ona  hrani kožo, sožuje razširjene poro bolita podlaga sa pudei T vsakem primara je uporabljate ti dva kremi, alt pa nemo dvakratno kupno ceno.
povs»
Nitiša — ljubica rdečega sultana
Avtobiografija Gruzinfce Nitiše Sultane, ene izmed 150 žen bivšega turškega
Abdula Hatnlda
V enem največjih londonskih založništev je izšla knjiga >Moje življenje v hare. muc. pisano kot avtobiografija Gruzlnke Nitiše Sultane, ene izmed žen bivšega turškega sultana Abdula Ham i da. Težko je ugotoviti, da-li je ta stvar sploh avtentična. Odgovornost za njo je treba prepustiti založništvu.
Nitiša je bila hči gruzin.'kega poglavarja. Svoja mlada leta je preživljala na Kavkazu, kjer se je naučila od očeta streljati in jahati. Ko je   sosedno sovražno
pleme napadlo njihove naselbine se je borna z moškimi. Toda bila je ranjena in ujeta. Sovražniki so jo odvlekli in tako js prišla, v neko črnomorsko pristanišče na sejem sužnjev. Neki armenski trgovec je plačal za lepo dekle 100 cekinov in jo odvede 1 na ladjo. Nakupoval je dekleta za harem turškega sultana, kar ji je tudi povedal. Dekle mu tega ni hotelo verjeti. Toda nekega dne so jo izkrcali v Bosporu in črni evnuhi so jo odvedli v sultanovo palačo.
150 žen Abdula Hamida
Tako je  postala  Nitiša ena izmed 150 žeti. ki so preživljale v sultanovem hare-svoje življer.je s term. da ?o skrbele
! za svojo lepoto, so učile haremske etikete, se zbadale med seboj in kovale proti sebi spletke. Tu pa tam so jih odpeljali na sprehod po Bosporu, seveda pod nadzorstvom črnih evnuhov. Petem je napočil pomembni dan. ko se je morala Nitiša z nekaterimi no v. mi stanovalkami harema predstaviti njegot cesarski visokosti, luči vsemirja. .AUahcvi senci, sultanu. To je bilo na vel.ki svečanosti z godbo, plesom in petjem.
Nitiša je zapela gruzinsko pesem in na sultanovo povelje jo je morala ponoviti. Ob zaključku svečanosti je stopil sultan s prestola in prišel sam po njo. Takrat mu je bilo okrog 50 let. B.l je temnih las. bled. sivkastega obraza in na sebi je imel črn kaftan. ki se je čudna odražal od ie-ska pestrega orijentalskega razkošja. Sultan se je ustavil pred Nitišo in si jo znova ogledal, potem je pa vrgel k njenim nogam žepni robec iz bele svile in odšel igs dvorane. Za njim je prišel veliki vezir, pobral je robec in ga izročil Nitiši. Tako je bila izvoljena za sultanovo ljubico.
V novem okolju
Ko se je vrnila v svojo sobo so padale sužnje pred njo na kolena, poljubljale rob njene obleke in tla. kamor je stopala. Postala je v palači mogočna osebnost, pa tudi tarča zavisti in spletk ovojih rivalinj. Preselila se je v nove sobane, okrašene pravljično z zlatim in rdečim brokatom, polne dragocenih preprog, slonokoščenih rezbarij in zlatih zrcal po stenah, štiri sužnj so ji prinesle sultanova darila, nakit sčetke in glavnike, okrašene z demanti, parfume in razne drobnarije v škatlicah iz ebenovine in napoldraguljev.
Na gostijah je sedela ob sultanovi strani. Na mizi so stale zlate posode z duhte-čdm oljem. Jedila so ji prinaSali -y zlatih in srebrnih skledah. Sultan je podaril snro-ji izvoljenki najmanjšo in najdragocenejšo uro na svetu. Sledili so tedni, ki jih je preživela kakor v sanjah. Sultan je hotel biti vsak dan pri nji. večkrat sta sedela skupaj v kiosku na vrtu, kjer mu je pre-
pevala ali pripovedovala o svoji gruzinski
domovini.
Lakota sredi bogastva
Kmalu je pa zvedela koliko pasti ji nastavljajo. Ko še ni bila sultanova ljubica se je seznanila s staro ženo Zenobijo. o kateri je bila prepričana, da zna čarati. Ta ji je nekega dne dala prstan, ki je bil nekoč last ruske carice Katarine. Prstan je imel obliko kače z rubinovim očesom. Zenobija mu je pripisovala čarobno moč. Če je podal kdo ženski, ki ga je nosila roko, pa ni imel poštenih namenov, je švignil iz rubinovega očesa vanj strup in Čez pol ure je bil mrtev, ne da bi se poznali na njegovem tele*** le najmanjši sledovi, Nitiša je prstan prestrašeno odklanjala. Moraš ga vzeti Nitiea. ji je prigovarjala Zenobija, drugega izhoda ni. Ti ali ona. In povedala ji je, da js kupila strup za njo neko dekle, ki hoče postati na vsak nacir. sultanova ljubica.
Od tistega dne Nitiša ni imela več miru. Kopala- aem se v izobilju in razkošju, pripoveduje sama. toda   bila   sem lačna, ker sem se bala. da so jedi v zlatih po so- J dah zastrupljene. Kmalu nato ji je Zenobija pravila o drugi lepi sužnji, ki naj bi j plesala pred sultanom na njegov rojstni < dan.   Zenobija  ji   je  prigovarjala,  naj se ne da izpodriniti brez boja. Stori, kar se ti zdi prav. je dejala slednjič Nitiši. se istega dne se je govorilo, da je nova sužnja zblaznela in si končala življenje. Enaka upoda je zadela mlado beduinko. Toda ! Nitišo so vedno bolj mučili očitki vesti
Pozneje je znova zvedela, da se kuje proti nji zarota. Se preden se je pa odločila njena usoda, so se uprli Mladoturki proti sultanu in Abdul Hamid je moral pobegniti. Nitiša se je zatekla v hišo nekega pase, čigar ženo je poznala Zenobija. Pozneje se je vrnila v Gruzijo, kjer pa ni našla svojcev m tako je prišla nazaj v Carigrad. Tam živi skromno v bližini bivše sultanove palače in opazuje ko-ko se oblikuje nova Turčija, fcj^r žene ne žive več v harem in in ne bolijo okrog-zastrtih obrazov.
V nižjih legah vode še naraščajo
Največjo nevarnost poplav smo najbrž že prestali — Ponekod je povzročila po voden j
veliko škodo
Ljubljana. 23. maja Včeraj je v Ljubljani deževalo še dopoldne neprenehoma, popoldne pa v krajših presledkih. Barometer je 7.aČel počasi ra^ti. vendar še ni bilo i/sledov, da se bo vreme kmalu popravno. Včeraj je padlo pri nas približno polovico mani dežja kakor od nedelje do včeraj zjutrai. kar se je tudi nekoliko poznalo v rečnih strugah; v višjih legah vode včeraj popoldne niso več naraščale, in hicer tam. kjer imajo struge večji padec, v nižjih 'cijah st> pa naraščale tudi šc danes dopoldne.
Največjo nevarnost poplav smo najbrž že prestali, ker je upanje, da *e bo vreme sprevrglo. se barometer dviga po vsej državi. Včeraj jc deževalo v vsej državi, kjer *o vremenske postaje, razen v Beogradu. Največ dežja jc padlo v Mariboru (30 mm). FCumboru (36 mm) m Ljubljani (26 mm).
Ljubijaničini pritoki 50 včeraj popoldne in ponoči >e precej naras'i. in na Barju je čedalje več poplavljene zemlje. Vendar ni nevarnosti /a večjo poplave, kakršne so bile prejšnje čase. ki še Ljubljanica ni bila regulirana, ker zdaj voda mnogo hitreje odteka. Najbolj =0 prizadeti predeli ob T žici, ki je na več krajih prestopila bregove. Kakr»: smo poro-č^li. je bila llauptmanica že včeraj pod vodo. danes je pa rudi žc preplavljena cesta na Lipah. Ce bo še de-
I zevalo, bo krnski nastopila vods bodi na
Ilovici, čeprav so narasli Ljubijaničini pritoki na Barju, Ljubljanica sama ▼ zgornjem delu do Špice od včeraj popoldne ni već nara6la. temveč celo upadla za 3 cm.
Medtem ko je osrtala gladina vode v zgornjem delu skoraj nespremenjena, se je še dvignila v spodnjem delu, zlasti pri Vevčah. Pri vev?ki papirnici je znašala včeraj popoldne gladina Ljubljanice 173 cm (dopoldne 138). davi pa 175 cm. Voda jc dopoldne še naraščala. Travniki vzdolž Ljubljanice proti Zalogu so na ve-č krajih poplavljeni in dopoldne se je voda razlivala še naprej, zlasti pri Fužinah, Slapah in Vevčah. Škoda je precejšnja, ker bo trava obla-tena in poležana, tako da ne bo več uporabna.
Pritoki Save v zgornjem delu, na Gorenjskem, včeraj niso več naraščali, ker ni več tako lilo kakor v nedeljo. Zato je tudi Sava popoldne prenehala naraščati, in sicer v Tacnu pri Česnjevi elektrarni, kjer imajo vodomer, ob 15. Od včeraj popoldne je upadla za 35 cm, kar je dober znak, vendar je bila še vedno približno 130 cm nad n drmalo.
Nevarnost poplav še ni minila, ker je treba upoštevati, da vode v nižjih legah naraščajo še dolgo, ko v višjih legah že upadajo, kar nam dokazuje tudi naraščanje Save v Zasavju.
Grozno razdejanje naraslih voda
Ze po dosedanjih poročilih je povzročila poplava
ogromno škodo
Maribor, 22. maja V včerajšnji Številki smo poročali o neurju in usodnih nalivih. Krik prihaja tudi iz Pesniške doline, kjer je voda ponekod vdirala v hiše in gospodarska poslopja. Posamezni deli Pesniške doline nalikujejo jezeru. Leto za letom se obračajo prebivalci Pesniške doline na merodajne činitelje s prošnjo za regulacijo Pesnice. Toda vse te prošnje so bile zaman, leto za letom mora ubogo prebivalstvo čutiti težke posledice povodnji in poplav.
Tudi kraji ob vznožju Kozjaka in Pohor-
ja so mnogo trpeli. Tako je zlasti narasel potok Cerkvenica, ki prihaja izpod Velike Kope in ki se pri Vuzenici steka, v Dravo. Potok je odnašal množine hlodov in lesa. Sila vodnega pritiska je bila tolikšna, da je deloma porušila betonski most ob železniškem mostu, ki je bil zgrajen leta 1937. Zaradi tega so morali delno prekiniti promet, ki je šel preko mostu. Resno je ogrožen tudi železniški most sam. ker prinaša vodovje velikanske količine lesa, vejevja, debel, škoda je silno velika, ljudstvo je težko prizadeto. Precejšnja nevarnost gro-
zi tudi nekaterim hišam v Vuzenici. Na koroški progi je iztiril vlak in tudi telefon, sid promet je bil delno prekinjen.
Tudi prebivalstvo, ki stanuje v aravinj-sld. doiini in ob Voglajnt, je doživelo težko noč. r>ravinja je prestopila bregove in naplavila na njive in travnike velike množine peska ter najrazličnejši material. Vrtovi, pašniki, njive so pod vodo, nekatere hiše je voda popolnoma obkrožila. Vodovje je posebno močno prizadelo kompleks od Grobelna proti Sv. Juriju ob južni železnici, kjer je nešteto hiš pod vodo.
Drava sama je narasla za 2 in pol metra preko normale. V niže ležečih predelih je preplavila večje komplekse zemlje, polj in travnikov.
škoda radi poplav je v smislu dosedanjih poročil ogromna. Prizadeto ljudstvo potrebuje nujne pomoči, da si lahko opomore v težkem položaju. Opustošenje bes-nečega vodovja je ponekod grozno, saj je malone ves letošnji pridelek uničen.
Zgodnja povodenj v Dravinjski dolini
Poljčane, 22. maja Davi je nastopila v vsej Dravinjski dolini povodenj, ki je napravila precej škode, predvsem na travnikih, ki so bili v najbujnejši rasti tik pred košnjo. Zajela jih je zdaj blatna voda in bo tako seno. ki je zelo lepo kazalo, nerabno in manj vredno. Tako zgodnjih povodnji se naši kmetovalci upravičeno najbolj boje, aaj jim poleg lepe trave uničijo tudi druge poljske kulture, kakor krompir, koruzo, fižol, žito itd. Deževalo je po malem že nekaj dni sem, vendar ta mokrota nikakor ni bila vzrok poplav, aaj smo še pred kratkim tarnali zaradi suše. Pošteno je začelo deževati pravzaprav še le v soboto zvečer in potem je v nedeljo ves dan lilo kakor iz škafa. Dravinja in Braženica sta po silovitem nalivu že sinoči tu in tam prestopili bregove in poplavile njive in travnike v vsej svoji dolžini toka daleč naokrog. Na nekaterih mestih so pod vodo tudi deli cest proti Studenicam, Poljča-nam, Stanovskem in Lušečki vasi. Tukajšnja vodomerna postaja, še ni zabeležila v tako kratkem času tolikšno količino padavin.
Da pa voda pri nas tako hitro izstopi iz 1 strug je krivo, ker Dravinja ni regulirana, j Mnogo let se že dela na to, pa vendar ne , pridemo iz mrtve točke. Kakor čujemo so j se na spodnjem toku tam pri Makolah zdaj prva dela začela. Ljudstvo težko pričakuje, da bi se z delom hitro pričelo tudi v srednjem delu, ki je po poplavnih nesrečah vsako leto najbolj ogrožen. Nekateri kmetje bodo morali zdaj koruzo in fižol ponovno saditi, vse jim je odvzela voda.
Zaradi slobega vremena in velike vode je bil tudi današnji sejem v Poljčanah skoraj prazen Ni bilo ne kramarjev in n«
__..-j.-.    I_3____: 1__t—.vi _—,   - r~.   t-1 t-n-jI i .
Strašno neurje nad Krš^i** peljem
Najbolj je prizadeta občina Cerklje — Krka se je razlila
3 km na široko
Krško. 22 maja Po večdnevnem deževju se je včeraj popoldne nebo še bolj stemnilo in vsulo na krško polje pravo jezero vode. ki je prizadejala ogromno škodo Prebivalstvo je vse obupano, ker kaže. da je tudi U'iošnja letina šla po vodi. Povsod stoje velike mlake, dočim Sava stalno narašča Najhujše je prizadeta občina Cerklje, kjer se je najbrž utrgal oblak
Ze včeraj okrog štirih zjutraj je Piroši-ca, potok, ki teče mimo vasi Tzvir, Dol in G. Pirošice, Prvi je tako narasel, da je pri mostu dosegel višino pol metra nad banovinsko cesto. Njive in vrtovi izpod omenjenih vasi so pod vodo Krka stalim narašča in se je že razlila okrog '6 km na široko po polju Včeraj popoldne pa je nastal ponoven naliv, ki je trajal okrog dve uri in je Piroški potok narasel 1 ni nad banovinsko cesto. Voda je tako hitro naraščala, da je bilo izključeno kaj rešiti in je dosegal porast vode za 40 cm višji nivo kakor 1. avgusta 1937. ko je pr.nv te kraje povodenj težko prizadela. Voda je tako hitro narasla, da so morali družino Stoparja iz Dol. Pirošice, katerega hiš 1 stoji ob levem bregu potoka Pirosica ftb ban. mostu rešiti s čolnom Prav tako so
V Trbovljah
Deževje je razmočilo ceste In p* »ta in ponekod se kažejo ze znaki plazovja. Zlasti je nevarnost na dnevnih kopih, kjer stalno odvajajo vodo iz etaž. če pa bo deževje trajalo še dalje, tudi to odvajanje vode ne bo mnogo pomagalo. Nevarnost je tudi, da se sproži plaz na cesti pri tako zvani apneni peči, če ne bo kmalu nastopilo lepše vreme. Trboveljščica je dosegla višino kakor že dolgo ne. Tudi Sava je močno narausla.
Plaz odnesel hišo
Slovenjgradec, 22. maja
Radi hudih nalivov, ki so trajali v nedeljo ves dan in vso noč. je v ponedeljek zjutraj ob 8. uri plaz odnesel hišo last Bricmana Jurija v bližini Slovenjgradca. Sreča v nesreči, da je oče opazil, ko se je začela premikati in v zadnjem trenutku rešil tri otroke, da ni bilo smrtnih žrtev. Plaz je hišo popolnoma razrušil in zasul, tako da niso mogli rešiti niti obleke. Hiša je bila zgrajena pred 11 leti, zidana iz kamna, vredna "krog 10.000 din. Plaz je uničil vse pohištvo, obleko in hrano, ki jo je imel preskrbljeno do jeseni. Uničilo je tudi 7000 m- zemlje, na kateri je imel na-sejano žito. Bricman Jurij je vdovec, ki mu je lansko leto umrla žena, ter mu zapustila tri nedoletne otroke, ki mora skrbeti za nje. S svojim skromnim zaslužkom je komaj preživljal svoje otroke. Apeliramo na dobre ljudi, da mu priskočijo na pomoč ter mu pomagajo v nesreči. Posebno pa naprošamo oblastva, da se zavzamejo zanj.
V ponedeljek zjutraj so vsi potoki prestopili bregove ter poplavili polja in travnike. Voda je raztrgala več jezov in odnesla mostove. Naseljenci ob potokih so se začeli seliti iz svojih stanovanj v zgornje prostore, da se zavarujejo pred povodni-jo. Skoda je velika, ker je preplavljeno vse polje v bližini potokov, ter uničeno vse žito.
V Zasavjn
Zagorje, 23. maja
Deževje je povzročilo, da sta Medija in Kotredežica nenadoma narasli kakor že od leta 1926 ne In sicer včeraj za 1,30 m nad norm al o. Tudi Sava še vedno narašča, toda bregov še ni prestopila, s seboj pa vali izrovano drevje, les in šavje. Nedolžni potoček šklendrovec je na mah zdivjal v tak hudournik, da so odrezana vsa pota kakor že 30 let ne. Po šklendrovskem grabnu pometa s seboj drevje in odnaša pot ter iz-podkopava obrežje. Najhujše pa je prizadelo rudarja Lukača. Ta si je bil pred kakim letom kot prvi zgTadil v soteski nad Toplicami skromno hišico. Deževje pa je zdaj razmehčalo zemljišče na katerem hišica stoji, da se je začela pomikati z usadom vred proti dolini. Tačas hišica, čeprav že kaže razpoke, sicer še ni razpadla, skoro verjetno pa se bo zrušila in bo s tem uničen domek pridnega rudarja, ki je gra-
morali rešiti tudi živino. Pri Peniču Francu, milarju v Dol. Pirošici, so morali živino odgnati v oddaljeno vas M. Malence. Vse ograje v vaseh Izvir. Brvi, Dolnje in Gornje Pirošice je voda porušila in odnesla. Uničena je vsa letina, tako žito, travniki in vrtovi. Davi okrog dveh pa je potok ponovno narasel tako. da je dosegel ponovno nivo pol metra nad banovinsko cesto
V vasi Sutna je voda ponovno odtrgala vogal hiše posestnika Hribarja. Isti vogal je potok že leta 1937 odtrgal. Nadalje je odneslo betonski most čez potok Gradi-šček in raztrgalo okrog 100 m banovinske ceste. Hiše v tej vasi so vse pod vodo. Krka še vedno narašča, posebno ker j° zadržuje narasla Sava.
Kakor pripovedujejo ljudje, je tudi v Sv. Križu precejšnja škoda in je tamkajšnjemu lesnemu trgovcu Kodriču Josipu odneslo okrog 100 m lesa.
Kolika je škoda, se zaenkrat še ne da ugotoviti, ker še niso prispela poročila iz vseh krajev, posebno iz hribov, kjer so bili prav tako hudi nalivi. Tudi Sava stalno narašča in je danes od zjutrai narasla že za okrog 1 m. Prebivalstvo je v velikih skrbeh in se boji katastrofalne povodnji-
divo s svojo družin ico na rokah znosil ▼ strmino. V nevarnosti je tudi sosed. Skok, ki si je malo niže postavil hišico. Ostale
hiše te nove kolonije so zgrrajene na solidnem temelju in je razburjenje med prebivalci neutemeljeno, čeprav je nastali hudournik na nekaterih mestih odnesel kose poti, ki vodi mimo naselbine. Izkušeni dolinci sodijo po tem. ker se je na travnikih pod sejmiščem pokazala voda iz tal. da bo deževje kmalu minilo in da se ho zvedrilo. Deževje je izpralo tudi naše znamenite ceste, ki so sramežljivo pokazale svoje ne-številne kotanje in vzbokline. da jih bodo videli in vsaj zasuli, da ne Erovorimo o kakem sistematičnem nasipanju naših zanemarjenih cest, kjer se trudi menda samcat cestar z vsem delom.
Sava in Savinja naraščata
Radeče, 22. maja Pri nas imamo že okoli štiri tedne nestanovitno deževno vreme. Deževalo pa je le polagoma in v presledkih tako, da se je voda sproti odtekala. Sava in Savinja sta komaj vidno narasli. V soboto zvečer pa so ?e odprle nebeške za tvornice. Lilo je vso noč. enako v nedeljo z majhnim popoldanskim presledkom, nato pa zopet dalje do ponedeljka zjutraj. Sava je do 18. ure narasla za 3.70 m nad norm. Visoko nad normalo je tudi Savinja. Potok So-pota je na več krajih prestopil bregova in naprarvil precejšnjo škodo. Ker je nivo Sa_ ve višji od Sopote, se le-ta težko in počasi izliva.
Razbesnelo valovje Save in Savinje vlači 0 seboj precej tramov in krivenčastega vejevja. Na Zidanem mostu, kakor tudi v Radečah so se pojavili lovilci lesa, ki kaj spretno s posebnimi k a.vi ji na dolgih drogovih love vodno navlako in les. v gornji Savski in Savinjski dolini so bili zelo hudi nalivi. Sava in Savinja še vedno naraščata, če ne bo prenehalo deževati, bodo nastopile poplave in prizadejale nagemu ljudstvu zopet občutno škodo.
Še en veliki knez
V Londonu se je oženil ruski veliki knez Vsevolod. eden zadnjih članov bivšega carskega doma. Vzel je tretjo hčerko lorda Beaucampa lady Mary Lvgonovo. Princ Vsevolod je formalno izjavil, da se odpoveduje vsem pravicam do ruskega carskega prestola. Po žilah njegove neveste se ne pretaka kraljevska kri, tako da je zakon prav za prav morganatičen. Princ se je lhkega srca odrekel pravicam do ruskega prestola.
Veliki knez Vsevolod je star 25 let. Njegov oče je bil veliki knez Ivan Konstan-tinovič, mati pa princesa Helena Petrovna srbska. Oče je našel tragično smrt med rusko revolucijo, mati z otrokom je pa zbežala iz Rusije in živi deloma v Londonu, kjer se je naselila 1.1920, deloma pa v vili Trianonu na rtiču Ferrat v Franciji.
Rorence Riddellova:
29
Plevama £ju6e$en
V tem hotelu so gostje redko ostajali nad teden dni. Tam je bila družba ameriških in angleških turistov, toda izmed njih se je Fenella seznanila samo z neko ženo. Bila je debeluhasta plavolasa ladv iz Tootinga, ki jo je bil David Kent nazval nekoliko strupeno, pri tem pa povsem točno Cocktailova Karolina.
Ta žena je stanovala v hotelu že celih štirinajst dni. Nihče ni vedel od kod je prišla in čemu ostaja v Tizigounu, toda debel zlat poročni prstan na njeni levi roki je pričal, da je pustila nekje svojega moža, ki je bil morda umrl, ali pa ji je bil ukraden; morda je pa tudi kje zablodil ali pa mirno čaka, da se vrne njegova žena v svoj tooting-ski dom. Toda Cocktailova Karolina, dama zlato pobarvanih las menda prav nič ni hrepenela po svojem domu. Koprnela je po romantični ljubezni in ko ji je bilo štirideset let si je vtepla v glavo, da si bo sama poiskala nekje v Severni Afriki to romantično ljubezen, ki se je je dotlej tako krčevito izogibala.
Videč, da je Fenella tistega dne sama, je stopila k nji in se zapletla z njo v pogovor.
— Oh, draga moja, toliko skrbi imam, je začela. Veste kaj popijva nekaj skupaj, potem bi vas pa prosila za dober svet.
Fenella je odločno, pri tem pa vljudno odklonila ponuđeno okrepčilo. A lady Tooting je naročila na-
takarju dvojni cocktail, potem se je pa razgovorila.
— To se tiče mojega vodnika. Saj vendar poznate tega lepega dečka v modrem plašču.
Fenella je prikimala. Da, poznala je Hassana, ki se je skupno z Rahumom malone ves dan naslanjal na zid hotela Continental. Bil je lep, mlad Arabec, čigar rdeča lica in živahne oči so pričale, da se pretaka po njegovih žilah francoska kri.
— Veste, draga moja, ti Arabci so tako občutljivi in silno se zanimajo za plavolase žene. Vi kot črnolaska ste mnogo bolj varna pred njimi.
Fenella se je nasmehnila, kajti iz njenih besed je bila razbrala slabo prikrito ljubosumnost.
— Toda zadnje čase se mu je menda zmešalo, je vzdihnila Cockailova Karolina. Ne morem zapustiti hotela, ne da bi mi bil takoj za petami. Učim se jahati na velblodu, a on ima v vsem Tiziguonu najlepšega velbloda.
— Ali mislite s tem tisto veliko mrho črnih oči? — je vprašala Fenella.
Cocktailova Karolina se ni zmenila aa njeno vprašanje in nadaljevala je.
— Prizadevam si, kakor pač morem, da bi mu pojasnila, da ne želim poslušati teh njegovih pravljično pesniških besed, ki jih neprestano govori o mojih laseh in o moji postavi. Veste, draga moja, mohamedani ljubijo žene, ki jih ni sama kost in koža.
Fenella se je zopet nasmehnila, CockaHove Ka-roline zares ni bila sama kost in koža, imela je mogočna nedrija in še mogočnejše boke. Toda ladv Tooting je oči vidno prijalo, da jo gleda lepi Hassan s pohotnimi očmi. Fenella se je temu nekoliko ču-
dila, ker ni mogla razumeti, kako to, da more Angležinja dovoliti, da jo razburijo pogledi črnih oči arabskega vodnika.
— To so v resnici samo tako čustveni otroci, čeprav sliši, človek o njih neprestano vprav nasprotno, je zagostolela Cocktailova Karolina z dekliškim glasom.
Fenella je pa vedela nekaj drugega. Vedela je pa tudi, da bi bilo zaman svariti jo. Cockailova Karolina se ni dala za nobeno ceno odvrniti od svojega prepričanja, da so samo njeni čari tisti, ki netijo strast v srcu tega mladeniča, približno za polovico let mlajšega, čeprav je lahko bilo vsakomur jasno, da je samo njena denarnica tista, ki vzbuja toliko zanimanje mladega lepega Hassana. Severna Afrika je in je vedno bila srečno lovišče za žene srednjih let, ki mislijo, da imajo sexappeal. Arabci razumejo to zelo dobro, smejejo se v brk in po-skrbe, da pri tem nimajo samo zabave, temveč tudi gmotno korist.
Drugi dan popoldne je to svojo nesrečo spoznala tudi uboga Karolina Cocktailova.
Fenella je tik pred solnčnim zahodom kupovala svilo v neki trgovini, ko je naenkrat zaslišala silen vik in krik, razlegajoč se z malega trga pred bazarom Bil je glasen smeh, pomešan s hropečim krikom ,iz vsega tega se je pa razlegal prestrašen in srdit ženski glas.
Fenella je stopila k vratom trgovine, da bi se prepričala, kaj je povzročilo ta vrišč — in tedaj je zagledala kaj čuden prizor. Ozka ulica okrog trga, kjer je bil v sredini bazar, je bila polna domačinov.
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskamo* FVan Jaran h Za opravo in
V tem poznem popoldnevu bi noben pameten človek niti ne poskusil hoditi tod drugače kakor peš. Oči vseh ljudi so bile uprte v ženo sključeno na razjarjenem velblodu, ki ga je vodil neki mladi Arabec v modrem plašču in si utiral pot skozi kričečo množico.
Pogled na ubogo Cocktailovo Karolino, ki se je zvijala in pretegovala na velblodovem hrbtu, je bil zares žalosten. Halja, ki naj bi ji zakrivala noge, je padla na tla in tako so se pokazala njena debela meča v skrčenih nogavicah roza barve. Obraz ji je bil zardel od strahu in ogorčenja. Klobuk se ji je bil povesil na stran tako da je bila videti kakor pijana. Zdaj pa zdaj je dvignila nogo, da bi brcnila najbližjega napadalca, na kar je počila vsa množica v smeh, a velblod se je ozrl na svojo jahalko, ki je kar zastokala od groze, ko ji je pokazala žival v jezi svoje ostudne žolte zobe.
— Hassan takoj me postavite doli, slišite? Takoj! je kričala Cocktailova Karolina.
Toda lepi gonjač velblodov se je očividno veselil te vesele prigode in prav nič se mu ni mudilo, da bi jo zaključil. Niti zmenil se ni za to, da je debeluhasta tujka kričala nanj s hrbta razjarjenega velbloda. Namesto tega je posvečal vso svojo pozornost svojim rojakom, in na njihove neslane opazke je odgovarjal z lastnimi enako neslanimi dovtipi.« eFnella je že vedela kakšne misli roje mohame-danom po glavi, vedela je vsaj, da je mogla razumeti da v tem trenutku ni nobenega prostorčka na debelem telesu Cocktailove Karoline, da bi ta zijala ne govorila o njem na svoj način.
■ dol lifta Oton Christof // Vsi