i. Iz Dolenjskega. (Poto^alni poduk o 7inoreji). Lepa naša dolenjska stran bi lehko bila bi7ališ8e mnogo sre8nejšega Ijud8t7a, nego je 7 resnici. Rodo^itno našo zemljo z ugodnim podnebjem bi toda obdelovati moral narod razutnnejši, narod tuarljivši in varčnejši. Da ae pa eelo ljudst70 poprimej razumnejšega kmeto^anja, zato je treba, da g» kdo podučuje. Utegne mi 86 pa od7rniti: 7saj imate dosta u8itelje7, duho7niko7. Istina, imamo jih, 8era7no ne od7e8, ali tem je v to 78a- kemu poedinemu poseben delokrog odmerjen, in nobenemu ni nara^nost re8eno, kaj še zaukazano: podn8uj ne^ednega kmeta o umnem kmeto^anji, o umni ži^inoreji, ali pa pri nas o umni 7ino- in sadjereji, kar bi tako silno zboljse^anja potreboralo. 0, kako neizmerno bi nam koristilo, ako bi leto za letom k nam zahajal potovalni učitelj kmetijst^a! Kar se je te dni ae le pmkrat zgodilo, to naj bi se pa8 7sako leto pona^lje^alo! Veled posredo7anja kmetijske družbe kranjske in deželnega odbora je sl. kmetijsko ministerst^o namre8 do^olilo, da je skozi 20 dni po Dolenjskem poto^al 7es8ak 7 7inoreji, g. Rib. Dolenec, ra7natelj deželne 7inorejske šolo na Slapu. Poto^al je 7 Rade8e, Krsko, Kostauje^ice, No7omesto, Črnomelj, Metliko iu Trebnje, ter na 7seb teh krajih zbiani funožici kmetskega Ijudsfva razlagal 7 lepem slo^enskem jeziku o 7inoreji in kletarst^u. V Radečah in 7 Krškem je poudarjal posebno to-le : Po tukajšnjib 7inogradih ae trte pregosto sade. Sade naj se pa 7 7iste, katere naj bodo 1 ineter narazen, posamezni trsi pa 60 cm. Vrste naj bodo proti južni strani 87eta obrnene. Za nasadite^ pa je te le trse priporo8al: kralje7ino, ortlieber, rulandec, sipo (aipon?) za bela 7ina; za 8rna 7ina pa: portogalko, burgundec, frankinjo, 7olo7no. Ods7eto7al je pomnoženje trt z grobanjem, ampak priporočal oži^ljene ključe (ži^ice), katere se izgojujejo po titnih šolah, in te je posebno ži7O 7sakteremu 7inogradniku priporocal. Prekopati (rigolati) je 7incgrad priporoeal en meter globoko, a potem pa je sadenje živic samo s nekakim s^edrom na87eto7al. Obrezo^anje trt je pra7 nizko na«7etO7al, a ne, da se pusti trta tako 7isoko rasti, da skoro nebo doseže. Koliko drazega kolja potrebuje še Dolenjec za K7oje 7inograde, kajti koli8i, h katerim naš 7inogradnik trte pri^ezuje, so tako veliki, kakor žrt na senenem 7ozu. Za dobiček pa ima kislo 7ino. M08110 je nas^eto^al g. go^ornik tudi gnojeuje z mešanim gnojem, 8 kompoatom. Isto tako je bil njego7 go^or 0 kletarst^u zelo podu81ji7 in zanimi^, a meni ni danes na tem, da bi 7se te dobre naa^ete tukaj pona^ljal, ker nisem tudi temu ko8 ne. Izražam samo še enkrat to željo, da bi se tako^i učitelji kmetijst^a, kakor je g. Dolenec, lo pra7 pogostoma k nam pošiljali. Pri70Š8il pa bi tudi štajerakemu slo^enskemu kmetu, da bi ga u8itelji 7inorejake sole v Mariboru tudi 7 lepem doma8em jeziku podu8e7ali. Sicer pa ne 7em, ali je zdaj koji tako7 poto^alni nčitelj kmetijstva na ondotnej šoli. Iz Dobrne. Cel koš 7olite7 imeli smo letos. [ Meseca febrnarija bilo je, kako1* to terja posta^a, ! troje udo7 izarefkano iz krainošolskega odbora; I izmed teh je jeden zopet 7oijen, d7a sta no7a. Načelnik totemu odboru je gosp. pl. Leyritz, na- mestnik njego7 7I8. g. Gaiaek ; odborniki so Agrež, Karba, M. Kok, Orozelj, dr. Paltauf, Timpran. Sred leta smo 6etvero narodnib korenjako7 poslali 7 Gelje izbirat poslanca za državni zbor; imenitno oprarilo je Dobrna izro6ila v6. g. Gajšeku, Blažiša, Eramarju in Rožarju. Oktobra sostavljali amo nov občinski odbor, v kterem (izvzemši četvorico) sedijo vsi prejsnji udje: Blažiš, Rožnik, Branner, Gajaek, Gradišnik, Jamnisek, Earba, J. Eok, M. Eok, Eranjec, pl. Levritz, Okrožnik, Orozelj, dr. Paltanf, Pintar, Ran6igaj, Rožar, Tratnik. Mimogred bodi omenjeno, da med imenovanimi ima rSl. Goap." svojib sedem naro6nikov. Re6eni odborniki so 7 aeji dne 1. novembra kot arenj8kega predstojnika izvolili pi. Leyritza, to pa soglasno (izvzemai njegov glas). Toti goapod župannje nepretrgoma že 9 let. Da mu je letos znovi6 izročena ova 6ast, je znamenje, da si je z doaedanjim nepristranskim ravnanjem pridobil popolno zanpanje; svoje dolžnosti opravlja vestno, razven tega je pravičen glede narodnosti, pa tndi v cerkvenem obziru daja občanom lep vzgled. Za prvega svetovalca in namestnika mu je izbran (soglaano) 7 občinakih zadevab izurjeni in izkuaeni M. Kok. Oatalo je toraj v ob6e vse pri starem. Dotično prisego je obnovljeni predstojnik z odborom opravil v aredo 12. nov. Z omenjenimi volitv.nmi smemo biti zadovoljni. Dne 15. vršila se je še volitev okrajnega zastopa. Ta dan je za nas posebne važnosti le toliko, ker so 7 odbor spra7ili tudi Dobrnčana (gosp. Orozelj). Eako se 87et zanima za to naredbo, vidi se dovolj jasno že iz tega, ker za njo ni bilo nikakoršnega gibanja. Ta okoliščina bila je vzrok, da so poverjeniki posameznib občin glasovali za svoje doma6e znance. Odločenih kandidatov ni bilo; še le z ožjimi volitvami so tratili zlati 6as, dokler se je posrečilo doseči primerno število glaao7 za jedno osebo. — Ogledati si nekoliko moramo se drevo, ki zlasti ob zimskem 6asa lepo zeleni, prijazno cveti in okusen sad rodi, — dre^o kra6. Ijubezni do bližnika. Med posebne dobrotnike namre6, ki jih imamo, spada v pr^ej vrsti roka 76. gosp. duh. 87eto^alca in župnika; to apričnje poalopje, ki so ga za siromake na lastne stroške poatavili pri Gorici; njihova radodarnost priskrbljuje to oblačilo to živež ali kupuje knjige vbogim šolcem; cela viata takih in drugih revežev ai 7 njihovej kuhinji tiii neznoslji^i glad. Daljeje vdova viteza Heyder napravila oblačila za24 7božnih šolarje7, za 12 fanto7 in 12 deklic, toda s posebnim ozirom na razmere posameznib otrok se je število obdarjencev zdatno razsirilo; njena h6i, go8pica Leopoldina, pa je dala 25 fl. (vlani 10 fl.) zanakupo^anje kruha Ia6nim n6encem. Za podobni blagi namen je med 08talimi daro^i izro6ila 15 fl. tndi gospa pl. Leyritze7a. Vsmiljenim darovalcem povrni bogata deanica božja! IzCelja. (Padagogiache Zeitschrift — Cillier-Zeitung). Skoro 78i na Štajerskem 7 nemi6ini piaani 6aaniki ao polni germanske jeze na Slo^ence in teh narodue pravice in tirjatve ter se ob enem cedijo brezverskega, 6asih prav abotno liberalnega 807rašt7a do našega 7erskega prepri6anja in naše Z7e6inom 7rlo narodne dabovš6ine. Neaiškntarski dnbovniki so nže bele vrane pri nas. Zato pa je tudi 7sak pri naa uže obsojen, bodi avetnega, bodi duhovenskega stanu, ako se splazi 7 nemake časopise narisane baže, in od ondot na Slovence okoli sebe brska in kokodajcka, kakor kaka atara srborita kvoklja, ki mirno sedeti ne6e. Take baže človek je uže obsojen kot naroden odpadnik, renegat in izdajica, grdoba zna6ajnim narodnjakom. Taka je tudi zastran tistega pisaca, ki je 87oje mazarije natisnoti dal 7 graskej nPaedagogische-Zeitschrift" ter 7 njej udriba po dopisniku 7 rSlo7. Goapod." ate7. 38., kder je učitelj E. zavolj njegove nemcurije pri učiteljakej konferenci st. Jurijskej ob južnej železnici dohil, kar si je zaslužil. Pisač 6odrka in smeši nSlov. Gospodarja" kr>t rlisti6u pa se kmalu jezi, zakaj je med kmetskim ljudstvom močno razairjen in tudi uplivljiv, ker se njegovi bralci baje rogajo u6iteljem tako, da nže duhovnikom samega usmiljenja do učiteljev to preseda? No, kakšnim nčiteljem se rogajo? Gotovo ne narodnim. Te spoštujejo. Roganje utegne tedaj veljati nemčnrskim šlevam in liberalnim plevam! Nemškutariji prijaznih duhovnikov bo nam dopisnik težko 7edel po imenu na^esti. Vredno piaačeve bedasto6e pa je bujakanje nčiteljev z nasvetom, naj bi narodnim sobratom ob priliki druge konference izrekli zaiiičevalno-nem6urski: pfai. No, prevereni smo, da se to ne bo zgodilo, mar7e6 poateno povedalo narodnim izdajicam, kar jim gre, zlasti naj se pobero iz slo7en8kib tal 7 kraje., kder bo jibovo nemškutarsko srce ve6 priznave in pokoja našlo! — Zadnji 6as besni nCillier-Zeitung" pra7 po freima?rerski zoper katoliško dnbo7enst7o ter krmi svoje obžalo^anja vredne bralce z najlagodnejaimi bedarijami in očivestno z neverjetnim grdunatvom blato brska na čestiti stran! Njeni urednik, baje zadašen dijak, bržčas pri tem blatnem delu misli Bog vedi kako izvrstno airi rnemško kulturo". Take nknlture" mu gotovo nihče ne zavida!