Leto LXX. št. 132 ^ L]nfl»l|ana, sobota 12. junija 1037 Cena IHa i.- aW B .^sssssav sssssssssssssss sssssssssssssl ssssss\ sssssssl ^mm ssssssss sssssssl ssssssssl ssssssl sssssssl sssssn bbsssssssw .^sssav snW. asi ssssssss! asi srn sssssssl bssssV sssssssssssssl sa sssssssl ssl ssssssss sssssssf ssssssssl A. sssssssl fl bm asi sW sW ^B ^h ^^^H '^^^B SSSBs SSSSa BSSSf ^^^^Hflma Bfl ^H ^k ^K ^^^B ^AH fl B B^^fl H' H^H| H^HJ H^HJ B^HJ ^■i ■& h^^^^b ^^^^^H ^^^^^H BB^^H B^^^H ^^^^^^^^^^^H ^^^^B^^^^^^^^^^H ^Hl ^^^^^^^^^^^^ft. ^^^^^H ^' ^^^^^^^^^^^^^^^^B !■■■■ BBBBB H^L. BBBBB flBBBB ■■■■■ flBBBBl Bj B ^^B bbbbb SflBsl B Basai^^ IB ^B BM. Bm BflBBS IVJ IHI I B^B fl^ BflBBS BBBBa BflBsl BflBBfl! izhaja vsak dan popoldne, izvzema nedelje m praznike. — inseratj do 80 petit mt 4 Dm a, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 8, večji tnaeratl petit vrsta Din 4*— Popust po dogovoru, inaeratoi davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno w Jugoslaviji Din 12-—, za Inozemstvo Din 25«— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Di OPEA VN18TVO LJUBLJANA. Knafljtva oJlca eter. S, Telefon: Sl-22. 81-23. 31-24. 81-25 tn 81-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska c% telefon tU 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v LJubljani St. 10.S51 Krvavi obračuni v Sovjetski Rusiji: Sedem smrtnih obsodb v Moskvi Proces proti maršalu Tuhačevskenra In Šestim generalom sovjetske vojske, ki so bili obtoženi veleizdaje in Spijonaie, je končal s smrtno obsodbo vseh obtožencev. Sodba je bila takoj izvršena, trupla pa so pokopali skrivaj neznano kje — Silen vtis v Rusiji in v inozemstvu Pariz, 12. junija, br. Agencija Radio porooa Iz Moskve, da se je pričel pred vojaškim tribunalom izrednega sodišča v Moskvi senzacionalen veledadajniški groces. Na zatožni klopi sede maršal Tuhačevski, generala Jahir in Putna in pet višjih oficirjev rdeče airmade. Obtoženi so zaradi špijonaže v korist neke velesile, ki je sovražno razpoložena napram Rusiji, dalje zaradi veleizdaje, sabotaže in rovarjenja proti sedanjemu režimu. Priprave za ta proces so bile izvršene v največji tajnosti. Vlada sama je razširila vesti, da je mar&ail Tuhačevski pobegnil v inozemstvo, da bi na ta način odvrnila pozornost javnosti od razprave, ki se je včeraj dopoldne pričela za zaprtimi vrati. / Kdo je Tuhačevski • Razumljivo je, da se je vlada ustrašila javne razprave proti maršalu Tu-hačevskemu in njegovim soobtožencem. Maršal Tuhačevski je bil najvplivnejši mož v sovjetski armadi. On je sestavil mobilizacijski in razvojni načrt in je bil posvečen v največje tajnosti sovjetske cb*žavne obrambe. On je vodil pogajanja za sklenitev prijateljskega pakta s Francijo, v kolikor se nanaša na vojaško sodelovanje in on je prejel od francoskega generalnega štaba vse zaupne informacije, namenjene ruskemu generalnemu štabu v svrho organizacije čim tesnejšega sodelovanja med obema vojskama v primeru potrebe. In ta mož, ki je veljal za največjo oporo sovjetskega režima, je se-a j postavljen pred sodišče, ker se je izkazalo, da je vse izdal. Menda ni primere na svetu, kjer bi tako vplivnega vojaka javno obtožili veleizdaje. Vsekakor pa morajo biti krivde obtožencev ogromne, če se je moskovski režim odločil, da jih postavi pred sodišče. Odločilna borba za oblast Ves svetovni tisk posveča temu procesu veliko pozornost in vidi v tem znak najhujše borbe med sovjetskima taboroma t. j. med Stalinovim režimom in med trockistično usmerjeno opozicijo. Stalinova okolica naglasa, da se je s tem pričela odločilna borba. Stalin ne misli odnehati in namerava nadaljevati >čiščenje« vse talko dolgo, da ne bo ostal na svobodi niti en njegov politični nasprotnik. Napetost v vse] Rusiji Po poročilih angleških in francoskih listov vlada v vsej Rusiji, zlasti po večjih mestih, najboij pa v Moskvi sami velika napetost. Aretacije se vrše na debelo. Zapirajo se ljudje, ki so zavzemali najvišje funkcije in ki so veljali i za najožje zaupnike režima. Posebno Maršal Tuhačevski štev&lme so aretacije med oficirji, kar zbuja hudo kri v vojsiki. Zato je v množe prišlo do krvavih revolt, ki so jih zadušili le v krvi. Tudi v moskovski gar> niziji hudo poka in se Stalin ne Čuti več varnega. Zato je dal iz notranje Azije pritegniti v Moskvo 100.000 vojakov, ki inaj zaščitijo režim pred morebitnimi revolucionarnimi poskusi. Za primer, da bi le komu uspelo umakniti Stalina z njegovega mesta, je Stalim že sedaj sestavil nekaik direktorij treh. V tem direktoriju, ki naj bi prevzel v tem primeru vso obftiast in izvajal diktaturo, so maršal Vorošilov, šef GPU Jegorov in general Ješov. Ta di-relctorij se opira predvsem na armado, v kateri so na mesto odstavljenih generalov in poveljnikov postavljeni izključno zaupniki manjšala Vorošilova, ki je tako postal prav za prav pravi gospodar Rusije. Možne posledice Kakšne poledice utegnejo nastati iz tega vrenja v sovjetski Rusiji, se še ne da reči. Francoski in angleški listi pa sodijo, da utegne nastati tako v notranji kakor v zunanji politiki Rusije velik preobrat. Kriza, ki jo preživlja Stalinov režim, v polni meri zaposluje moskovsko vlado z notranjimi zadevami in se bo zato po vsej verjetnosti sfeušala kar najbolj razbremeniti v zunanji politiki. Ne izključujejo celo možnosti, da bi utegnilo navsezadnje priti celo do sporazuma z Nemčijo in da bi se obnovilo sodelovanje med Moskvo in Berlinom v smislu svoječasne ra-nallske pogodbe. Kratek proces Razprava je bila za zaprtimi vrati in je trajala do 8. Tcve&er — Po razglasitvi sodbe so obsojence takoj degradirali in justsBcirali London, 12. junija, z. Po poročilu iz Moskve je bil proces proti Tuhačevske-mu in šestim drugim generalom rdeče armade včeraj pozno zvečer končam. Sodno dvorano v Rremlju, kjer se je vršila razprava, je stražilo 800 koza-kov z nasajenimi bajoneti. V zboru sodnikov sta bila tudi maršala Bliicher in Budjenij. Opazilo pa se je, da ni bil navzoč maršal Vorošilov. Za zaprtimi vrati 2a časa razprave, h kateri ni bil nihče pripuščen razen sodnikov in obtožencev, so v vseh moskovskih tovarnah in drugih večjih podjetjih organizirali zborovanja, na katerih so odobrili posebne resolucije. V teh resolucijah izražajo neomajno zaupanje in zvestobo Stalinu in zahtevajo brezpogojno smrtno obsodbo vseh izdajalcev proletariata in rdeče vojske. Te resolucije so takoj nato dostavili Stalinu in sodišču. Razprava je trajala do 6. zvečer. Po gih mestih evropske in azijske Rusije uradnem poročilu so vsi obtoženci v polnem obsegu priznali svojo krivdo in izrazili svoje kesanje, uvidevajoč, koliko škodo so povzročili svoji domovini in sovjetski stvari. Ob 8. zvečer je sodišče razglasilo sodbo: Obtoženi marša] Tuhačevski ter generali Uborević, Korko, UJaVa—Wk PeMman Primakov in Putni so krivi, da so vršili špijonažo za državo, ki je sovražno rac-položena napram Sovjetski Rusiji, zagrešili izdajo in veleizdajo ter snovali prevrat, želeč ubiti Stalina in uvesti v Rusijo meščansko-repubtikanski reaam. Vsi obtoženci se obsojajo na smrt, pred tem pa se izključijo iz rdeče armade tn degradirajo. Justifikacija Takoj po razglasitvi sodbe so obsojence odvedli na dvorišče, kjer je čakal oddelek vojske. Tu so vsem porezali vojaške čine, nato pa so jih postavtti ob zid in brez nadaljnjih ceremonij postre-lili. Njihova trupla so v teku noči v navadnih zabojih skrivaj odpeljali izven Moskve In jih zakopali neznano kje. Vtis v Moskvi Vest o smrtni obsodbi in takojšnji ju-stSf&aciji obtoženih dolgoletnih voditeljev rdeče armade je napravila v moskovski javnosti silen vtis. Čeravno so se preko dneva vršila zborovanja, ki naj bi dala videz popolnega soglašanja z režimom, je zvečer prišlo do hudih demonstracij, ki so jih zadušili le s pomočjo vojaštva. Več vojaških oddelkov se je hotelo pridružiti demonstrantom, vendar pa so jih pravočasno razorožili. Vsa moskovska garnizija je v strogi pripravljenosti. Posebni varnosund ukrepi so bili izdani tudi v Kijevu, Minsku in Leningradu, kjer so imeli obsojeni generali mnogo privržencev. S pomočjo teh gamizij so nameravali izvesti prevrat, ka'kor to navaja utemeljitev obsodbe. Odmev v Londonu London, 12. junija. AA. (DNB:) Današnji londonski listi priobčujejo na najvidnejših mestih in pod debelimi naslovi poročila o moskovski obsodbi. Vojaško sodišče je obsodilo na smrt mar Sala Tuhačev-skega in Sest drugih generalov. >T±mes« piše v svojem poročilu, da je obsodba na- pravila v Moskvi največjo senzacijo. Opazili so, da maršala Vorošilova sploh ni bilo na razpravi in da ni nastopil ne kot priča ne kot izvedenec. Iz tega sklepajo, da maršal Vorošilov najbrž ne odobrava, da so včerajšnje njegove tovariše postavili pred sodišče in jih obsodili. To okoliščino dokazuje, kakor pravi dopisnik tega Usta dalje, tudi dejstvo, da je Stalin poklical maršala Bluecherja z daljnega Vzhoda. Ni izključeno, da bo maršal Bluecher zavzel dosedanje mesto maršala Vorošilova. List omenja nato uradno sovjetsko poročilo, da so obsojeni vojskovodje delali za neko tujo silo. Veliki londonski list je mnenja, da je ta obtožba brez vsake osnove. Pravi, da so vsi obsojeni kazali javno svojo sovražnost do te države. Večina se jih je celo z orožjem v roki borila proti njej. Mišljena je Japonska. >E>aily Mail« pravi, da se tako dramatično zapletenega položaja, kakor je sedaj v Moskvi, še ne spominjajo. Stalin se boji, kakor pravi poročilo tega lista, da ne bi njegovi dosedanji najboljši prijatelji padli po njem. Zato se ne čuti dovolj varnega niti v samem Kremi ju. Iz daljnega Vzhoda je poklical posebno zanesljivo brigado usurskih kozakov in en mongolski polk. Tem četam so zaupali varstvo Kremlja. Maršala Vorošilova varuje 60 izb,*amh uradnikov GPUa. Današnji »Daily Telegraph« piše, da je na vsej tej novi stvari najbolj nesmiselna trditev, češ da so obsojeni generali razdirali sovjetsko vojsko, ki je tvorba njihovih dolgoletnih naporov. Sovjetsko vojsko je s to obsodbo doletel hud udarec. Potrebovala bo dolgo let, da si od njega opomore. Bilbao pred padcem Včeraj so £rankovei prodrli do zadnjih posto* ]ajtk pred mestom S a laman c a, 12. junija. AA. (Ha-vas). Po snočnem poročilu vrhovnega poveljstva so nacionalistične čete zavzele vse postojanke okrog Bilbaa. Bilbao, 12. junija. AA. Zaradi ogorčenih napadov nacionalističnih čet. ki so jih podpirali težki topovi in letala, so morali Baski včeraj zapustiti svoje postojanke na vrha Urkule in se umakniti v dolino severovzhodno od La-rabezoe, kjer se je bitka nadaljevala kasno v noč. San Sebastian, 12. junija. AA. Po poročilih z baskovskega bojišča je nacionalna pehota izvedla v odseku Or- dnne zelo močan napad. Podpiralo jo je te/Jio topništvo in tanki. Proti večeru so se nacionalistične zastave vile že v marksističnih jarkih. Prav tako »o nacionalisti zavzeli postojanke pri Za-balagani in druge važne točke. Bitka traja dalje. Gibraltar, 12. jun. AA. Havas: Včeraj je umrl v boinišnici 29. mornar z »Deutschlanda«. Skupno število smrtnih žrtev bombardiranja križarke znaša torej 31. Najbrž bo >Deurtschland« kmalu odpeljala v Nemčijo vse ranjence, ki so še v bolnišnicah v Gibraltarju. Pogajanja v Londona Potrebna je razjasnitev še nekaterih vprašan} London, 12. junija. AA (Hav-as). Diplomatski krogi računajo s tem, da bo današnji sestanek med zastopniki Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije- na katerem bodo razpravljali- kakor je znano, o varnosti nadzornih ladij, popolnoma uspel. Po poročilu, ki ga je treba sprejeti s skrajnimi pridržki, so včeraj v angleškem zunanjem uradu razpravljali o teh-le treh točkah: 1. Ali naj na poziv vladama v Valenciji in Salamanci posije še pred sestankom odbora za nevmešavanje angleška vlada aH ta odbor sam? 2. Kako naj ravnajo v primeru, da se te štiri države po morebitnem novem pomorskem napadu ne sporazumejo o zadoščenju-ki naj ga dobe žrtve tega novega napada? 3. Kako poglobiti varnost s pomočjo »internacionalizacije« nadzornih vojnih Ladij? London, 12. junija. AA. (DNB). General Franco je po svojem zastopniku zahteval od odbora za pomoč Španiji v VeH-ki Britaniji pojasnila, kaj bo z baskovskimi otroci, ki se sedaj nahajajo na Angleškem če nacionalne čete zavzamejo vso baskovsko dežek). General Franco želi vedeti, ali bodo te otroke v tem primeru posiaH nazaj v domovino. šahovski turnir v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 12. junija. Snoči se je začel turnir za letoSnje Šahovsko prvenstvo Jugoslavije, pri katerem sodelujejo poleg najboljših mojstrov iz Jugoslavije tudi Češkoslovaški mojster Foitvs, Poljak Najdorf, Madžar Gereben in nemški mojster Saemisch. Turnir bo trajal tri tedne. Igrali bodo dopoldne In popoldne v veliki zdraviliški dvorani. Tukajšnje zdravilišče, ki je prevzelo ves turnir v svojo režijo, je priredilo snoči sodelujočim mojstrom v Aleksandrovem domu svečano večerjo. Turnir sam je otvoril podpredsednik ju-goslovenake Šahovske zveze Vladimir Vu-ković z lepim pozdravnim govorom. V imenu zdravilišča je nato pozdravil domače in tuje Šahovske mojstre ravnatelj Gra-čner. Danes o pol devetih se Je pričelo prvo j kolo. Nastopili so tile pari: Najdorf (Poljska) : Kalaban (Jugoslavija; Foltis (če- i skoslovaška) : Saemisch (Nemčija); Ko-stić (Jugoslavija) : dr. Drezga (Jugoslavija); Koenig (Jugoslavija) Broder (J.); i Pire (J.) : Gereben (laadzarska); Katre- jev (J.) : Tomovič (J.); Schresbsr (JO t Sava Vukovič (J.); Nedeljkovie (J.) : dr. Trifunović (J.). Velike poplave ▼ Nemčiji Berlin, 12. junija, AA. (DNB). V dolini Edeaheima je nastala zaradi preloma oblaka takšna poplava, kakršne ae ljudje ne spominjajo. Vodovje je preplavilo vasi MainfeM, Krohot, Weyrer in Edenhof f ©n. Mala reka Madennass je i preplavila vso dolino 2 m visoko. Pone-; kod je zdaj 50 m široka. Vse kleti so ' pod vodo. Odtod se je vodovje zgrnilo ; v dolino Erlenbaeha in podrlo kopališče i v Edeaheima, ki Je bilo polno kopalcev. Deset deklet Ja utonilo. politični o$$e\n Crnm točka Beogriffka »Jmmost* ptSe: »Po ptsttniu »Slovenca« bi se reklo ne samo to* d it se imamo majski deklaracii in tistemu, ki Jo }e prečita!, zahvaljevati za večji del našega državnega uedinjenja in os\-obojen}a. mar-; več da prav go/o\*o nima nlhCc drugi razen člano\- bivše SLS nobenih zaslug za rušenje Avstrije... Tako pisanje je izzvalo celo odpor zagrebškega »Obzora* . .. Pa ker imaio — kakor pre<*otY>r prtvi -- v rokah sukno in skarie, je zgodovina prisiljena molčati, kjkor molče tudi grobovi mučenikov in žrtev denitnciacij Pa \%endar nam bo dovoljeno sta\-iti par vprašanj: Naj nam »Slovence« na\fede vsa i eno ime kakega (»mladinca iz Slo\x*niie, ki fe pripadal katoliški stranki, a je pobegnit preko meje, da se kot uohrovoiiec bori na strani Srbo\+ pošiljajoč brez vsakega oportunizma k vragu vse obzire napram habsburški dinastiji in namakajoč s vvo/o krvjo tla. na katerih je bilo potem lahko sejati seme majske deklaracije. In za \-*ako tako ime bomo mi navedli desetkrat toliko imen it tabora naprednih jugoslo\*enskih nacionali-8to\' iz Slovenije! In dalfe: Kdo je sedet po ječah ni !rabliar.vkem Gradit, v Mariboru. Karla\-i itd. ali napredni Slox*enci in nacionalistični jugos!o\*enski omladinci it Složnije ali katoliški pristaši stranke dr. Sušteršiča? ... Sicer pa, kako je bito v ta* boru okrog »Slovenca * o tem nam v svoji rev ginljivi iskrenosti v* s! i\nottni šte\irki »Slovenca« prlpo^Juje nihče manjši, kakor nam bivši ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič. In ko je omenil, kako fe z apelom na }a\*nost nastopil proti šusterltiču* konstatira- da se je »\*eč kakor polo\Mca du-ho\miko\' odločita proti njemu in za Su-šteršiča.« In priznava, da je radi tega »ugled diihovniko\* jako padel.»■ Kakor se torej vidit ne samo da je šef »Slo\>enčeve« eiran-ke do zadnjega trenutka vztrajal na struni Avstrije in proti Jugoslaviji. mar\*eč je po avtentičnem priče\*anju naf\*išiega ctrk\*-nega dostojanst\-enika v S!o\-eniji ve* kakor polovica duhovnikov, ki so bili najuglednejši v stranki, sledita v tem oriru dr. šu-Sferiiču ..._ /n na koncu ie nadškof Jeglič izpoveduje* dti \e na sam dan osvobojen ja, ko je že vsa Ljubljana pJavola v rmzkoiju svobode, prišel on na s\*eČano manifestacijo na Kongresnem trpu š<*lc> ko je *i?\?del, da ga je cesar Karel odvez al prisege...« Časi tem moralnim obziront. toda potem ne razumemo* v čem fe tu revolucionarnost? r "'+ • * ' ' * W* * Akcija %a nacionali stično fronto Beograjska »Pravd*« jervlja. dm se parlamentarni »Jugoslovenski kiub«, katerega predsednik je poslanec dr. Janko Btsriče-vič* ie vedno nadeja, da se mu bo kljub prvotnemu neuspehu vendarle posrečilo osnovati nacionalističen blok ali vsaj koalicijo. Razpoloženje za tako formacijo obstoja pri vseh v pošfev prihajajočih strankah in skupinah, ne glede na mnenje, ki ga v tem po&edu imajo poedini \r*dtttlji. Oživotvorjenju tega načrta pa so na poti enake zapreke* kakor ustanovitvi demokratske koalicije. »Pravda« zaključuje svoje razmotrivmje s trditvijo* da je uspeh akcije za ustanovitev nacionalističnega bloka v marsikaterem oziru od\i*mn od mape ha akcije za ustanovitev demokratske koalicije. Zakaj ta pa^^ezanoft. tega tisi ne pove. Hrvatski fe%m v cerkvi v Zmdru V cerkvi sv. Mihovila v Zadnt sa je od nekdaj opravljala slmšba boš j a v albanskem jeziku. Opravljali so jo glagoljaši. Italijanske cerkvene tn pome t ne oblasti pa so svoječaeno prepovedale uperabo našega jezika tudi v tej cerkvi. Sedaj poročajo* da bodo italijanske oblasti z oeirom na jksgoslovensko-ttaHjanski pakt aopet dovo-Me, da se bodo sssssi v tej eerwvi opravljati gotove moMrvm v htu rnitk in jeemu in da se bo smel trsdi na m\ Sklici rabiti slovanski jezik. !■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■>■■■———■»■! čitajte ia širite »Slovenski Narod«? sjsssssssssassasassasssassssBBSSBSssssnssssBBssf Kakšno ho vreme Nemška vrsmsaska napoved je Vsdelara prfbodnjm deset dni nsstsdajo vr«>nvn*ke napoved; Sedanje topV> JMne to *«ho vreme Vo srajalo dalje. Prehodno ho i zte*-<1a prlSo v treh do ftftlh tesh aefcoljko spremenlftvo -rremm, po kaasrssi Pa bo sapa! jasno in teplo. Padavin« je prisakovafi v raidobju prihodi Jih desesjh dai nafrečv treh an štirih almanaha Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 12. junija 193*». ti*,. 152 Sijajen uspeh naše opere v Trstu Hrvale MmmiotM o drugem nastopu — „Ero" t Trstu — FetaaBcfco Ljubljana, 12. junija G. Hrvoje Macanović je poslal včeraj zagrebškim »Novostima daljše poročilo o gostovanju nade opere v IVetu, o vprixo-ritvi >Era z onega »veta«, o kateri je nam kratko poročal že naš posebni dopisnik. G. Macanović pravi, da so doživeli gostje iz Jugoslavije ob vprizoritvi Era z onoga sveta« nepričakovan prizor, nepopisen po moči in lepoti. Vsi gledalci nabito polnega ogromnega gledališča so ostali očarani na svojih mestih, navdušeno so ploskali in vzklikali avtorju, dirigentu in igralcem te neposredno iskrene in naravne jugoslovenske opere, ki je navdušila tisoče prisotnih. Vzkliki, pozdravljanje in navdušeno odobravanje je trajalo še dobre pol ure po predstavi. Navdušeno občinstvo je zahtevalo ponovitev vsega tretjega dejanja opere. Ce je to sploh mogoče, j« drugo gostovanje ljubljanske opere še povečalo prvi veliki uspeh. U3peh je povečan ne samo z reproduktivnim uspehom igralcev, temveč tudi s produktivnim in velikim uspehom Jakova Gotovca, ki je zdaj s svojim delom prodrl tudi to mejo Jugoslavije, kakor je že mnoge druge. Sijajen libreto Milana Begoviča je prevedla v slovenščino zelo dobro Peterlinova in ker je ogromna večina občinstva v tržaškem gledališču zelo dobro razumela ves zapletljaj. ter živo in zabavno delo, je bil užitek popoln. Tudi v Četrtek zvečer so bili K>lj6ti, dirigent Polic, zlasti pa avtor opere Gotovac nagrajeni s krasnim cvetjem, velikimi šop-k: rdečih najzljev. celim hribom cvetja. Članice in člani zbora, plesalke in plesalci, «olit*H in članj orkestra eo se doluo z odra poslavljali od dragega občinstva, ki kar ni hotelo iz gledališča, temveč ie vzklikalo, mahalo, plakalo in čakalo, verno čakalo, da pride še nekaj. Ob koncu so icrral-oj z odra metali občinstvu cvetje, mu vračali rdeče nagel Joke in mahali z robci, s katerimi so si mnoge ženske brigale solzne oči. Pol ure je trajalo to poslavljanie in pozdravljanje, potem š*o pa spustili železen zastor in ugasnili luči. Občinstvo je sicer zapustilo gjedaliŠČe. toda zasedlo ie vse izhode. Vise je bilo polno. Po vsej ulici in na trgu ie bilo zbranih več tisoč ljudi, ki so še enkrat hoteli videti drage goste. Gotovac ni doživel še nikjer- niti v svojem Splitu, tolikega navdušenja, kakor v četrtek zvečer v Trstu. Ljudje, zlasti ženske, so mu ploskali ga spremljali in pozdravljali, niegov avto kar ni mogel skozi veliko množico navdušenega občinstva. Po vsem Trstu in okolici govore ljudje o nepozabnih prizorih v gledališču. Vsak mora ra priznati ogromen uspeh jugoslovcnskih pevcev in jugoslovenske glasbe. Nič ni mo-g\o škodovati temu uspehu, ne sopara, ne slaba sezona, ne velikost tržaškega gledališča, ne naglica priprav v Trstu. Prvi nastop jugoslovenskc opere v Italiji je dosegel tako velik uspeh, da se večjega nismo mogli nadejati. Reka. 11. junija. Zadnje poročilo se je končalo po prvem dejanju -»Era«. Kot že omenjeno- je odlič- no uepelo. Drugo dejanje je peav tako užgalo, višek je bil pa v tretjem dejanju, ko se je nudila očetu prelestna slika našega naroda. Učinkovito kolo t pomnoženim baletom je zaključilo lepo predstavo Solisti: Golovin, primabalerina Erna Mo-harjeva in Japljeva so bili posebno nagrajeni za dovršen kolo v trojki. Zastor je padel. V teatru valovi navdušenje, ki mu noče biti konec. Na odru ves ansambl s Poličem in Gotovcem. Gore cvetja. Dir. Polič je prejel krasno cvetje- prav tako vsi solisti. Klici ore: na svidenje\ Zastor so spustili gotovo desetkrat, narod vztraja, čudovit je pogled na množico, robci vihrajo- ljudje so na višku navdušenja. Teptanje in klici za ponovitev se ponavljajo. »Kolo naj se ponovi!« se je čulo. To ni bilo mogoče. Solisti morajo opetovano pred zastor. Kogejeva, ki je prejela lep šopek, tja razveže in meče v publiko, kar je povzročilo, da ovacije četrt ure niso ponehale, šle in še valovi množica naši ljudje so ginieni. na odru in v dvorani. Luči so poskušali ugasniti, železen zastor so spuščali, narod pa ni hotel iz gledališča, še zadnji pozdravi. Slovo iz Trsta ne bo nik-do navzočih pozabil vse dni. Po! ure pO zadnjem aplavzu je bilo pod teatrom gotovo tisoč ljudi- ki so čakali pevce. Gore cvetja so prinesli s seboj. Ali samo do izhoda, zunaj ovacije in hip nato je bilo vse cvetje v rokah naših ljudi. Vsak je hotel vsaj en sam cvet... Franola so pozdravili kot kakega filmskega z.vezdnika. Čim Fe je pojavil, po ga spoznali, »fcivjjo Ero« in naš »Ero- je bil ko j brez rož. ki jih je prejel na olru. Bil je malo pre^nečen. tejr^ ni pričakoval, mogoče teira ne bo nikoli več v svoj,- pevski karijeri doživel . . . Vsa aleja, ki vodi v Politeama Kohetti, je bjla posto zasedena s ^l<>ven še sedel; in govorili o lepem uspehu. Naslednje jutro ol» pol 9. *amo s»c odpeljali iz Test* na Tle-ko. štirj avtobusi polni ra/innuiih pevcev. Po krasnih rcMah smo ivfcmili z 80 km bralne na Reko. V Podpradn i*mo napravil j edino - postajoT. Tam M nam povedali, da so videli obe predstavi in obžalujejo, da jih ni več... Na Reke ttao prispeli okrog poldne. v hotele na na morje na sonce. Sicer inn Peka za kopanja malo priložnosti, zato odrinemo i"tii v <"Vat>X>. Ob ,">. skušnie za »Prodano . Na odru delajo kliiPB. vsi so utrujeni, vročina nc/no^-na. Za pultom Neffet, kj tu dirigira *Pro-danoc. Skušnja je hitro »otekla, eaaao malo orienta^iie Ps so bili prosti. Zvečer 1*0 j zonet oficijelni dol s himnami. Na vrt pred teatrom Fentee* euJeenn Oinv'nezzo. IV Neffal 5c nI dirigiral. Kako je bilo s Prodano prvi dan r.a Peki. eoročam jutri, ker ko zveze I vlaki neugodne. ftalitaneki listi pijejo, ih <=,. v nedelje ponovi Profan* novr-tn . fViriolne-ja I strani našega Štaba Pa ne vemo 5n nič R. Kos. Pred zaključkom fotografske razstave Nerazumljiva je mlačnost, s katero je Ljubljana sprejela to pomembno prireditev Ljubljana. 12. junija. Jutri bo zadnji dan tretje društvene razstave Fotokluba LJubljana,- Razstavljeno je 200 del najboljših slovenskih amaterjev, žal pa razstava med Občinstvom ni bila deležna pozornosti, ki jo po svoji kvaliteti za:luži. Včeraj, torej dVa dni pred za-kl iučkotn, je bil komaj predan tretji fotograf ?k: zbornik, ki ga dobi brezplačno vsak stoti obiskovalec razstave. Skoraj nerazumljiva je tnka mlačnfBt. ko je pii nas v zadnjih letih število fotoamaterjev silno naraslo in bi človek mi-lil, da bodo vsaj ti priSli pogledat umetnine .svojih rojakov, ki so želi splošno priznanje na vseh medna lodnih razstavah v tujini. Med razstavljenimi deli so prave mojstrovine, ki Se ljubljanskemu fotoklubu prinese nad 50 zlat "h kolajn in prvih nagrad, in to pred najstrožjim rnednajrodmim fonrmtcfm. Zlasti nerazumljivo majhen je pa bil obisk o priliki vodstva, ko so na^prominentnejšl člani Fotokluba razlegali posamezna dela, njih odi ke in pomanjkljivosti, načm fotografiranja, izbire motiva, materiala pri razvijanju in kopiranju in še polno drugega poučnega, za slehernega naprednega foloamaterja, ki .sicer nima prilike, ca bi na tako cenen in nazorno poučen način predrl v vse skrivnosti umetniškega stvarjauja. O razstavi smo ž? spregovoril kmalu po otvoritvi. Današnje vrstice so namenjene v prvi vi-ti nekaterem ugotovitvam s fotografsko tehničnega vid-ka. že bežen pregled razstave na« sili k spoznanju namena leietaiif poleg strrgo umetniške fotografije je hotel Fotoklub prikazati tudi prakično vrednost fotografije in najdemo zato mnogo del z d.moznan*ega, planinskega in propagandnega področja. Umetniško fotografijo tudi po mednarodnih pojmih in v:dikih, je kaj lahko ločiti od drugih del na tej ranstavl. V tem pogledal so prave mojstrovine slike naših najvećih mojstrov Janka Branca Karla, Oskarja in Petra Koejančiča, Ivana Go-gale, Ante Korotča, Srečka Groma in Lu-ja Michielija tor še nekaterih drugih, ki so to priznano skupino že skoraj dosegli. Najmočnejši na tej razetavi je morda Janko Brane, ki ima razstavljenih 9 del, a je težko prisoditi enemu od teh prvenstvo. Po komponiciji in tehnični dovršenosti je edinstvena njegova r Secesija«, s strogo fotografskega vidika so pa morda še boljše njegove krajevne slike s ^Križankami« na čelu. Tu nI opažati nikaikih aatneglenih poltonov. Kontrasti so krepko, a vendar ne surovo podani in je a lahkoto opažati prav se prav te štiri tone, ki pn popolnoma zadostujejo, da vzdrži slika tudi naj-stroejo terititoo. V ieto vreto epedajo tudi >Turjak«, >Nebotl6nđkc to >Cerkev «Y. Jožefa c. dočim so Lastavke< nekoliko premračne. Prekra na je Petra Koejanči-ča :• Cvetoča pomlad«, četudi izredno tvegana zaradi manjkajočega krepkejšega kontrasta med cvetočo ajdo in belo oblečenim dekletom. Ni naš namen podnebno oceniti posamezna dela. temveč le prednosti in pomanjkljivosti in smo zato za vzgled podali le to, kar Se nam zdi najbolj tipično. Na razstavi je nekaj slik, ki kažejo precejšnjo tehnično spretnost, a slika kljub temu ne nudi tistega, kar bi lahko po svojem motivu. Zakaj? Amater jo je posnel brez umetniškega gledanja in zato ~-ka sliki duša. Jako pomanjkljive so v tem pogledu .slike, ki naj bi spadale v tujsks prometno propasrarkmi del. Da?i zavzemajo pokrajinske slike pretežni del razstave, so kvalitativno zelo različne. Tipični primeri, ki poleg tehnične popolnosti kažejo tudi razpoloženje dotičnega kraja — in slednje je pri sličnih fotografijah pač najvažnejše — so n. pr. Srečka Groma ^Šmarna gora« in > Ljubljanski grad«, KomiČeva >Pre-ka s Šmarno goro«, Pfeiferjev ^Tt-voii« in Smolejev ^Iz moje domovine«. Ta dela. lahko bi našteli še nekatera, ao najzgovornejši prmer. kaj je zahteva sodobne fotografije. Tudi med planinskimi slikami najdemo manjvredna dela, ker jim manjka >duSaf. Za vzor naj bi tudi sledila priznana mojstra Ravnik in Kornič ter med mlajšimi Smole j, ki mnogo obeta. Zlasti slednjega PcCitek v strmini c je svojevrsten po do-misleku. Med pov*ebnofiti razstave ^pada Michielijev : Portret % izdelan v Personu. Ta način. ki zahteva ločeno kopiranje svetlobe in sence, zmore le moj ter kakršen je pač Michieli. Sleherni ton je pravimo omejen in bolj efektnega dela ai skoraj ni mogoče predstavljati. Vsekakor re-mek delo fotografske umetnosti! Zanimiv je tudi infra posnetek :>Južna noč« Ivana Koželja, ki kaže tipično obmorsko razpo. loženje tn Četudi je slikano pri belem dnevu, zbuja dojm temne noči, pri čemer je stavba razsvetljena : reflektorjem. Glede razstavljenih del bi bilo še pripomniti, da bi reikatera prišla bolj do izraza, če bi bil uporabljen primeren papir. M. P. NESPORAZUM — Tu v kritiki čitam, da je pela včeraj nova operna pevka z ognjem ... — Vidiš, saj sem si takoj mislil. <1a ji neka manjka. POŠTENJAK — Cuj prijatelj, ee bi naSel na ce*tj polno denarnico, ali bi \o nesel na policijo? — Kako me moreš kaj takega vprašati? — Jai tudi ae, i Fany Ravniharjeva Ljukijana, 1Ž. junija Dubljanekejra podžupana |r. dr. Vladi m ir-ja Ravnikarja je zadel hnd udar©«* Smrt mu je u»r«bila ljubljeno mater gospo Fany Ravniharjevo, rojeno Pemietovo Blajra go-6Pa ie zatjanjla za vedno svoje oči v vi»«>-kj starosti 83 let. Pokojna je bila iz Ufrlert-ue ©tare ljoljljanske me^ean^ke rodbine. ] Njen oče Anton je bil ljubljanski meščan in svetnik zbornice za TOI po poklica pek in postilriičar v Stritarjev^ takrat Spitaluki ulici. Njegova gostilna je bila med naj-ujr!esto]jnl>na lepa. visoko naobražena go*p3 v središču takratne slovenske družbe v Ljubljani. V prečnem zakonu je rodila sodem otrok. k; -o pa razen prvega sina Vladimirja ?e v^; umrli. Letos v marcu je umrl njen &in Ethin. vpo-koieni podpolkovnik v Lihercti rin Češkem. Plemenito, splošno priljubljeno froapo spremimo k večncm.u počjtku jutri ob iT. Iz Gledališke nI. it 4. Rodi i !alika 7Pm-lja! Te/ko prizadetim svojcem naše iskreno snčalje! Naval na kmečki sadni trg Ljublana. 12. junija. Živilski trg je zadnje čase izredno dobro založen z gozdnimi sadeži. Prostor za gozdno sadje je zdaj določen na Pogačarjevem trgu. kjer prodajajo jeseni na debelo sadje. Največ je naprodaj borovnic, ki so po 2 do 3 din liter. Rdeče jagode so po 6 din liter. Gob, jurčkov, je na izbiro, in prodajajo jih po 3 do 4 din merica ali po 10 do 12 din kg. Kmetice prodajajo črešnje na Vodnikovem trgu. kjer je bil že prejSnje čase določen prostor za kmečki sadni trg. Največ črešenj je zdaj iz uobrunjske okolice. Najlepše so po 8 din kg. sicer so najcenejše po 4 din. Branjevke prodajajo na prostoru, kjer je bil prejšnje čase gobji trg. uvožene črešnje, predvsem bosanske in Štajerske, od 6 do 8 din kg. Med uvoženim sočivjem imajo branjevci na zelenjadnem trgu naprodaj največ stroč-jega fižola, ki je po 4 do 8 din kg. in krompirja po 3 din. Naprc.aj je pa tudi že mnogo kumar, ki so se pocenile na 8 din kg. Traovčanke so tudi ee pridelale kumare, ki jih prodajajo prav tsko. kakor branjevci po 8 din kg. Razeu tega je naprodaj žo domača čebula in druga zgodnja zelenjava za juho, korenje, pesa in zelo mnogo je zelene kolerabe. Malo pa je še cvetače. Salate je na trgu dan za dn^m na vagone. Zdaj prodajajo Traovčanke tako lepo glavnato salato, da bi si lahko v najboljših letoviščih oblizali vse prste za njo. Med uvoženimi novostmi na sadnem trgu je pa treba omeniti hruške, ki so po 8 din kg. Perutninski trg je dobro založen s piščanci. Zdaj je sezona za piščance, kljub temu go pa še vedno precej dragi. Povprečno jih prodajajo po 26 do 30 din par. Jajca so nekoliko dražja, kakor smo že omenili zadnjic, in sicer jih prodajajo po 10 din 16 komadov lepša. Tudi danes je bilo še nad 10 vozov krompirja naprodaj na debelo. Prodajali so precej drago, po 1.10 do 1.25 din kg. Nase Gledališče DRAMA Sobota 12.: Cvraoe ie Bergerac. Kcd K. Nedelja 13.: Zaprto. Ponedeljek 14.: Cvrano de Bergerac. UedA Torek 15.: Zaprto. * Kot zadnjo dramsko preiuiero pripravljajo Realovo iit Femerj^vo birrko .s>Ti<;očak v lelovnjkiH. Glavni ino^k; vloiri igrata BC. Gre£orin in Dane£. ker je pc. Cc«ar oboi jI. je prevrel njegovo vlotio ir. C« resori n. Razen Ciretrorina in Daneta iirrata se: gdčna Milevji Roltarieva glavno žensko vlogo; 2. Stupica kmerkeua ljubimca, nadalje sodelujejo £e sra Rakarieva. Bral i na in P;anecki. Dejanje te burke \f* zelo zabavno jn bo co tovo privabilo lni'ouo občinstva, ki ljubi vedro zabavo. Ref ia bo Kreftova. OPERA Sobota 12.: Zaprto. Nedelja 13.: Zaprto. Ponedeljek 14.: Dramska produkcija drž. konzervatorija. Torek 15.: Car Kaloian. Red B. Opera se mudi £e vetJ ta teden na svojem uspešnem uo-!ovaniu v Trstu in na Reki (sjlej tozadevna porotilaV ter ise vrne 5ele prihodnii teden nazai. Kot prva predstava je predvidena oper:\ Car Kalo* jar. od Vladiserova Ifl *«ic?r za red B. Strela vžgala viničarijo Poljčane. 11. junija. Te dni je tudi v Makolah in okolici divjala strašna nevihta. Naliv je bil tak, da je odnašalo zemljo z vinogradov, grmelo in bobnelo je, da se je tresla zemlja. Okrog 20. ure je neurje doseglo višek. Tedaj je nenadoma udarila strela v viničarijo posestnika Kolarja Antona v vasi Motanje pri Makolah. Viničarij*- ki stoji na samotnem hribčku, je pogorela do tal. Da nr prodrl ogenj tudi v klet do sodov, kjer ima posestnik »hranjeno vino imajo zaslugo požrtvovalni okoliški kmetje, ki so t vseh strani takoj prihiteli neustrašeno na pomoč. Nesrečo je prvi opazil posestniški sin Jančič. Popoldne so bili ljudje tam zaposleni v vinogndu, ob času neurja pa k sreči ni bilo nikogar v hiši. Zgorelo je tudi nekaj sena, gospodarsko orodje in stiskalnica. Posest« k Kolar je bil s to nearečo it drugič prizadet po streli. Ravno pred 4 teti je treščilo prav v njegovo zidanico, nakar ai je zgradil novo. Sedaoja škoda znaša okrog 16.000 din, ki pa je krita z zavarovalnino. 1 ■w^—^paa—a—-------- Nove občinske trošarine Novo meato. 11. junija. Po občinskem /astopu izglasovanem in po banski upravi odobrenem proračunu za .leto 1957 >8 bo mestna občina pobirala trošarine, ki so večinoma nove, nekatere stare trošarine pa so se baš v teh ^riatm« časih /višale skoraj za 200" o. Po novem občinskem proračunu, izglasovan eni od večine odbornikov, se bo por»iraU trošarina od sledečih predmetov: od 100 1 vina din 130, od 100 l vinskega mošta din 130 od 100 1 piva din 130 od hI stopnje alkohola, špirita iti /-g^nja din 5, od litra likerja, ruma- konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5, od goveda nad 300 kg teže din 60 od goveda pod 300 kq tele din 33 od telet po din 20 od praiiogf po din 30, od prašičev /a domači zakol din 15. od drobnice din $, od 100 kj« uvoženefi« mesa (mesnih izdelkov) din 200, od 100 1 sadjevca din 25, na uvožene slamnike (klobuke) iz klobučevine, polsta volne, živalskih dlak in slame: moški klobuki in slamniki od k(v mada po din 1, ženski klobuki in slamniki od komada po din 2, od uvoženega obuvala od prodajne cene po 5* t. od svežih kož od ka po din 0.25. Manufaktura: tkanine in pletenine iz bomba/a. lana. jute, konoplje, volne in volnenih- bombaževih izdelkov od k2 po din 0.23. od umetne svile od ki* po din 1, isto od naravne svile od kg po din 150- na konfekcijo od prodajne cene po 3" o, na drva: trda din 2. mehka din 1 od kubičnega metra, na električni tok ra po-£on od kw po din 0.10, na električni tok za razsvetljavo od k\v po din 0.5O Po teh postavkah je razvidno, da je povsem nova trošarina na konfekcijo- drva, električni tok itd. Na podlagi te nove občinske trošarine se toči v našem mestu malo pivo din 3.50. veliko din 5.50. Par kilometrov iz mesta pa se toči isto pivo po 3 din :n 4.50 din. S tem pridemo de zaključka da je postalo naše mesto eno najdražjih v dravski banovini. Na Kokrici je gorelo Kranj. 12. junija. Na Kokrici stoji ob cesti, ki pelje k cerkvi. HoŠtjanova domačija, katere sedanji lastnik je Jože Fende. Dočim sta hi-^i in h!cv. ki se držita skupaj, zidana in z opeko krita- so pa bila ostala gospodarska poslopja, obstoječa iz dveh skednjev svisl;. šupe. velike lope, hleva /a prašiče rn dveh drvanre lesena in s slamo krita. !c lopa je bila krita z opeko. V" četrtek ponoči ob 23.30 je pri Boš nu i/brtihnil v gospodarskem poslopju požar. CJoreti je začelo v butarah, k: so se nahajale za skednjem. O^cnj je seveda naenkrat objel vse to leseno poslopje, da je zagorelo kot velik kres. Gospodar ki se poleg kmetije peča Tudi s prekupčevanjem živine, se je nahajal v Karlovcu- žena ia pa ravno zvečer ob pol 7. odpeljala v Tržič fantka na zdravljenje, ker mu je zdravnik predpisal spremembo /raka. Tako je bila Boštjanov* dojpačija ta večer brc/ pravega gospodarja. Ogenj je prvi opa/i! orožnik, ki se je nahajal na patrulj:, nakar ie ustreli! in s tem /budil ljudi. Seveda k t"M hitelo k požaru, /lasti kdklftki gasilci, katerim so v najkrajšem času prišli na pomoč še gasilci i/ Kranja. Posrečilo se jim ie, da so obvarovali 2 m oddaljen hlev in hišo- kakor tudi lesena in s »lamo krita poslopja sosedov v bližini. K sreči je bil večer* brez vsakega vetra. Boštjanovo gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Na skednju je zgorela s!a-moreznica- motor, nokaj krme in ra/no orodje. Rešili so le en voz in nekaj orodja. V obeh drvarnicah je pogorelo veliko drv. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Fende ie bil zavarovan pri »Vzajemni zavarovalnici*, vendar je pa lani radi visoke premije zavarovano vsoto precej znižal. £koda je prav znatna, nerodno je pa tudi to, ker je sedaj čas košnje ter Fende nima shrambe za mrvo. Med domačimi je ogenj napravi! velik strah, otroci, ki so bili sami s staro materjo doma« so jokali, tako da so jih morali k sosedom nesti spat- ker so doma vse do jutra stražili pogorišče. Iz Novega mesta — Koncert Gta*benn Šole v Novem mestu. Po razpustu Glasbene Matice, podiiu niče Novo mesto, je Sokolsko društvo pre vzelo prejšnjo G-laobeno šolo- &ola deluje že dve leti pod vodstvom glasbene učiteljice gdč. Edite T^oserjeve in ir. AUk*«ja Kononenka. Današnji koncert priredi Šola. da prijateljem glasbe in mladin: i>okaže uspehe in napredek svojih uojenrev. Nastopijo gojenci srednje in vi^je etopn e. l'o-leg tega žeji vodstvo nuditi obiskovalcem koncerta pravi umetniški užitek, ker se mu je posrečilo pridobiti za sodelovanje gojen ce dri. konzervatorija v Ljubljani. Goatu?e-jo samo priznani konservatoristi, ki ao ae že ponovno izkazali v Ljubljani. Vsj prijatelji mladine in glasbe vljudno vabljeni. Grozen samomor zagrebškega študenta Zagreb, 12. junija Včeraj zjutraj se je v odigrala v Zagrebu pretresljiva tragedija. Iz zvonika katedrale je skočil študent farmacijske fakultete Grga Raos. PrlSel je v zvonik in prosil naj mu dovolijo odpeljati se z dvigalom do prve galerije. Tam je stal nekaj easa globoko zamiaijen in otožen. Opazovala ga je rvonarjeva hčerka Anica Blašković, ki pa ni opazila na njem nič posebnega. Kmalu se je vrnila nazaj v pritličje, a že je zaslišala zamolkel padec na tla na levi strani hodnika, na dvoriščni strani nadškofijske palafie. Obenem je videla kako so prihiteli od vseh strani ljudje. Takoj Je pomislila. da je morda nekdo skočil iz zvonika. Pogledala je in res je ležal na hodniku na dvorišču mladenič, ki ga je bila malo prej odpeljala z dvigalom v stolp. Lep, krepak mladenič je ležal na dvo-rišču mrtev, nikjer ni bilo nobenih sledov krvi. Pri sebi je imel dokumente, iz katerih sr* t»Wvi snozTmli, da j" absolvent farmacije Grga Raos, rojen 20. oktobra 191§ v Vrgorcu pri Splitu. Njetmvi tov^ii pripovedujejo, da je bil zadnje čase nekam potrt tn W#d- Lani inu je umrla ena ae-atra. druga pa lezi v mgreb*ki bofcuct Vse kaze, da Je bil fant bolan in ker nt lapai. da M ozdravel se je oolotll zm namoener. 0eleamtc4i KOLESAR Da««-: 9o*ota, 13. Junija katatiftini: Leon DI. Jatfl: Nedel>- IS. unija katoMauf: Anton Pad. Zlatan a. DANAŠNJE PR1KLDITM Kl%0 MATICA: Avguet Močni KJNO 1PEAL: Ivje. KINO SLOGA: Ljudje v rovu. KINO U3CIOV. Nezaieljeni ain. KINI) MOSIK: Rdeči iezdec in Oiarlin Chart v fcanjrhajti. 5k»1m>4 &i*ka: >«*vui telovadni na*top ob 20. na telo vadi š^u. Društvo slovenskih likovnih uiuoUijkavi občni zbor ob IS. > testavraei, >Hon. PRIREDITVE V VBDEUO KT\0 MATICA! /U«uel ■■•*■ KINO IDEAL: jVt,:iki otoka *inrti. KINO SLOGA: Ljudi« v rovu. KINO UNION: Nezaželeni #i i. KINO MOSTE: Rdefri jeadec in Oiarli# Ch.in \ šaniitia i. K1NOAIAKA: OM Enmo, v S«k*1 I.: jubile.ina društvena letm 4e- lovadna on H>. m I iboru, DEtlRNE LKhVRNE lUur« in jutr:; Mr. Leii^lek, Kealje\a rt^!a !. Bahover, Kongresni tr^r TJ, Nada Komotar. Vi?. Tržaška eantn. J»t»cJ mt*ca Kitr verjeti nismo moglt* ki, ,->mi* bra*i + sredo o smrtni obsodbi \- \Tišnji flori. Saj pozrtumo V lin Jane kot mirolntbne in jjo ttoljiibne meK\tne< prija/ne m potrpet!ti ve, z/a,«fi odkčfr so jim o*1vie!i pnifa rn p,a odpeljali tja «ori k 6V. Duhu. da »edi rm domu in gleda doli n.t svoje *t*tr(* kralje-stvo. Scicnkrut pa fJLa menzacijaJ Sn^.rtna obsodba! In ie imo mislih- da m> v 1'išnji gor/ na tihem prijeti in obsoditi na smrt kr\,olnčnega tolo\\t'a. drugega dii**etdorf-skega vampir fn ali k .t i nudobneg*. Pa ni bilo tako hudo* samo ilirovi so te šli »rav-.barje in žandarje«, pa so enega nnbaria /grabili, §oŠlH in obsoditi na smrt na \-e-InfaV Zgrabiti an n** IM obesili na kljuko* zabito v zid še malo bi bilo zatknp*ir<> pu bi bilo po njem. V zadnjem trenutku ta $a rtiUi. I a otroška tmrtna obsodba in obeianfa nam samo po sebi ne pokaže in ne pore nič. \ endar je pa poučno in značilno /a našo mladino zunaj po kmetih m aflAMM tudi v mnogih primerih v mefia\ Hi rnlad. no, dorakčajoio ob črnem kruhu m ro/nem \rencu. i)troei morajo biti \vsn.'!i m tudi razposajeni so L*hko> ne smela bi pa iti ta razposajenost t*>ko daleč, da se vzbude v njih nizkotne strasti, M grla nagn'enia. In vprašati se moramo. aH niimo odratti krivi tfko tavaŠema vzgoje otrok Kje pa imajo pri nns otroci dober vrgled, da bi mogli biti sumi dobri, plemeniti* strpljivi, da bi ljubili dru£ drugega, ne n.i eovraiffl Ni preganjali? \i doi-olj* da čitajo in §1 kako se narodi zopet oborožujejo, ie sami netimo »• njih medsehojno mavrašhaB '" »F voločnošt. Taks mladina pač ne mnre MN jtmtffO m lepšo bodočnost. ŠAH — Vferaišnji bnntri njr 1**K a za prvcir 1 etrO juniia je nrinesel zinauo Furlaniiu, ki fe eetnl ■ope*n§en «n dosege] 13 Ln pol torke. Prejfi je kot aagrado A. I o'-tu rt -Petra Velikega 1. del. Glavna borba ae je vrtita aaw[ a|iai la Preielaliroaa, k. |a«a dil do \A kota, naAe pa |e ntrpe) dva po ra?a, tako da Zrn ie po torkali dosegel od Eadai fei^ka (PO 12 in pol M V odločilnem inefu pa ie pripadla drua« nagrada r». Slreu veka Lanena miva vseeno Preinlalku. ternian J^> 9 in M. 1-kra in Majceiiovifc p<* Sledijo: C. Vidmar 10 tofk. Mlinar in T 9, atorak K dr. Sever 4 *r, ******* '!l Muilovii po 5, brata Slokana [>o S HI JJO Pintarii 2 in pol in .lordan 1 to?ko. Turnir |e ueneino vodil c prof Cop Med lo prireditvi o ae ie rriil« kratka ^ahov«ika ■Teeanost. Predsednik I^iK-a ff. univ. pcof- dr. \l. Kadili |a kot relikodu*!] daritelj izroc-il oaebno treni Manom tri jelo lepa tn prav primerna dar la. LdoSnii klubski pr vak Lindmil Furlani e prejel draženo nalivno pero in drugi imaffovaler Moan'* ca lzlavne^a turnirja Ivan Marck aa Wi uianetvene: Stavbene mehanikec« pr ce-un-r |e taamteA aVabftl le avtorjevo lnetae> ro'no po-vetiio. Anton Preintalk pa V obdarjen 7.a u«peSno kaoetanOTaeje v j,;i poalovnj dob i tepim avtomatak m fivinrnikoni. Tako uv.devna ponovna C*sta pandar a idealizem £;ihi-kov ,n liubež^u 8. predsednika do kluba. Iz Zagorja __ ,jeiu in UHd v bo**ni b. Lahko primerjali problem me£-:an*ke Sole v T pl <■ *h. Lan-ko leto se je vselila v toplisko šr»\o meš^a-.ska šola. ki j; je bilo dodeljen h aprva sodem nrostortv za okroglo sto otrok in potrebni lokali za upravitelja, učila, zbornico itd. Med letam ji je pripadla *e ena ueikuca., z novim šolskim letom pa zahteva Se diva pro-Ura. tako da bo ostalo za okroglo 450 otrok narodne šole —,-.,.■ Starosta ing:. Ladislav Bevc Sokol I je takoj krepko razprostrl evoja krila in kmalu je zbral pod svojim okriljem veliko, sokolske miselnost] in idealov prežeto družino, ki je kljub odporu takratne deželne vlade kakor -avstrijskih oblasti od leta do leta bolj naraščala. Sokolu so prepovedali uporabo telovadnico v mestni Soli na Ledini in telovadnice TI. drž. gimnazije, kjer je telovadil njegov ženskj krožek. Toda sokoli niso klonili: v mali društveni sobi na trgu Tabora št. 2 in na dvo- • n Aooettove hiše so telovadili. V dežju in mrazu bo vztrajali na prostem prav do 7ime. ko jih je sprejel pod irostoljntmp streho Sokol v Narodnem dom". Pred vojno ie imelo društvo že 371 pripadnikov. Svetovna vojna je seveda prek mila društveno delo. a po vojni je Sokol T. spet razmahnil svoja krila. Bt malega dmstva je nastala mogočna organizacija, k; si jo na v/hndn Ljubljane zvila novo gnezdo, ponosen Sokolski dorn r\\\ Tabor" zgradbo, ki je po svoj} monumentalnosti in oLiegll tre+jj največji e»okolski dom ne svetn, pod katerega streho m danes 7-bira okoli 1100 pripadnikov sokoUtva telo in duha pa krepi v niem nad fiOO članov ženske in mo^ke mladine. Obenem e SHHetnico društva proslav,- tudi sokolski Tabor majhen i»bflej — HHet-nico. odkar ie bila stavba Izročeni svojemu namena. KRATKV ZGODOVINA SO&OLSKEGA TABORA Borba ze sokolski Tabor je Wa iiuTelegraf« itd. Posebno pozornost mu je posvetila tudi »Prager T*res-se-r. — Med prvimi, ki so mu olajšali in uredili bivanje v Pragi, moram omeniti dr. Ber-kopca, urednika Strakateva in leatoeija Ha rta. Malokdo v Ljubljani ve, kaj je napravil dr. Berkopec za slovensko kulturo, prav posebno pa za popularizacijo slovenske književnosti med Cehoslovaki. V svoji skromnosti dr. Berkopec niti ne pošilja vseh svojih člankov, razprav in študij v domovino, šele v Pragi sem imel priliko spoznati, kaj je vse napravil za nas. E>a nas tam začnejo spoznavati s prave strani. je v glavnem njegova zasluga. Da ohrani lektorat slovenskega jezika na Karlovi univerzi, predava zastonj. Naša država plačuje lektorat za srbohrvaščino. In tako dalje ... Redaktor Strakatv mi je s svojo gostoljubnostjo omogočil, da sem svoje bivanje lah- ko raztegnil na tri mesece. Ves čas sem stanoval pri njem. S posebnim veseljem se spominja Kreft svojih sestankov s češkimi pisatelji in pesniki v vinarni Moravenki ki je nekakšen praški Olimp določenega literarnega kroga. — Tam sem doživel izredno zanimiv in pester večer, je nadaljeval Bratko Kreft, ki ga nameravam ob prvi priliki popisati. Seznanil sem se s pesniki Halasem. Horo, Seifertom, Stehlikom. Fischerjem, Goetzem Svnekom, Tetauerjem in drugimi. Sestal sem se z romnopiscema Kopto in Novvjem. Bil sem pri Karlu čapku. seznanil sem se z nemškim pisateliem Khraaom Mannom, s francoskim pisateliem Germainom. Vprašal sem ea za gledališče. — Videl sem 40 različnih predstav, tako da sem imel dovolj prilike spoznati češko gledališko ustvarjanje, ki se že kosa z ruskim. Po\'dariti pa moram, da imamo Slovenci tudi po evropskih merilih zelo dobro gledališče, ki bi se lahko razvilo zelo visoko. Če bi . . . če bi bile razmere ugodnejše. Pa ostaniva raje v Pragi. Velik dogodek je bil zame festival gledališča >I> 37« in mednarodni kongres za avantgardistično gledališko umetnost. Referiral sem o slovenskem gledališču v nemščini, katero so vsi delegati razumeli. Danec dr. Neprgard se je zelo čudil, da imamo Slovenci in Jugoslovani sploh tako gledališče in tako kulturo. Ko sva se že nekaj dni poznala, mi je izdal skrivnost, da si na Danskem Jugoslovane še vedno predstavljajo kot divje može z dolgimi brki. brado, revolverjem in nožem za pasom, torej ljudi, ki so za boj ne pa za kulturo. O Slovencih seveda sploh ni vedel nič, kakor večina inozemskih delegatov ne. Kako malo skrbimo Slovenci za svojo propagando v inozemstvu! Eden čustveno najlepših trenutkov gledališkega kongresa je bil, ko je na javni zaključni konferenci prebral režiser Bu-rian pozdrav kongresu, ki so ga poslali španski miličniki naravnost s fronte. Prvotno je bil ■■jBflUlIl tudi delegat španskega frontnega gledališča, pa se je potem opravičil, kakor se ie opravičil tudi italijanski delegat. V Burianovem gledališču so mi najbolj ugajale predstave >Vojna«, >Beraska opera«, »Seviljski brivec« in Klicperova komedija ^Vsakdo nekaj za domovino«. Kako ceni češka javnost delo tega gledališča, priča prva državna nagrada, ki jo je prosvetno ministrstvo podelilo režiserju E. F. Burianu. Ob koncu razgovora sem že izvedel, da bodo Kreftovi »MalomeSčani« vprizorjeni v Pragi šele prihodnjo sezono. Najavljeni fo bili že dvakrat, zdaj pa je pogodba "definitivno podpisana. Delo je Kreft za Prago posebej priredil. Prevod je oskrbel režiser Hart, ki namerava prihodnjo sezono režirati Cankarjevega ^Kralja na BetajnovU. Prav tako hoče Burian vprizoriti Cankarjev *>Za narodov blagor« in mogoče tudi Delakovo dramatizacijo >Hlapec Jernej«. —nek. ^^^^^^^^^^^^™^^__________________________________________ ——^^^^ Pozna koncertna sezona ne prinaša običajno nič posebnega, zato je bil sinoćnji koncert opernega in koncertnega basista g. Franca Schiffrerja toliko lepše presenečenje za vse, ki so prišli z dokajšnjo skepso poslušat neznanega pevca. Ce bi bil g. Schif-frer samo pevec potem bi se mogli prepirati o prednosti te ali one pevske tehnike, o raznih registrih, nastavkih in slični šolski navlaki, toda on nam tega ne pusti: s svojim kultiviranim glasom, z muzikalnost-jo, z odlično izgovarjavo. s premišljeno in občuteno interpretacijo, z gesto in mimiko, skratka z vsemi sredstvi- ki jih pa z velikim okusom uporablja, nas prisili, da se popolnoma prepustimo njegovi umetniški volji m sugestivnosti. Ta sugestivnost je tako silna, da smo poslušali Michla prav tako napeto (res, da predvsem zaradi Prešernovega besedila), kakor Mozarta. Slovenskim samospevom (MichJ. Adamič, Skerjanc, Lajovic«) je bila posvečena prva tretjina snpreda. Sledile so štiri operne arije (Mozart, Gomez, Verdi, Gounod) in pesmi Beethovna, Schumannju Schuberta, Wol- | fa, Straussa in Masseneta. G. Schiffrer je I izvajal ves spored na pamet in v original- I sta«, kjer se je vzorna deklamacija družila s prav francosko prefinjenirm in gibčnim glasbenim podajanjem, ali pa Verdijevo arijo iz opere »Boccanegra«, kjer je kon-certant našel italijanski operi lasten patetičen in dramatičen izraz. Petje g. Schiffrer-ja ni običajna telovadba s prepono in glasilkami- je to umetnost, kjer se srečno združujejo glasba, deklamacija in mimika v zaokroženo celoto. G. L. M. Skerjanc je pevca diskretno spremljal na klavirju. G. Schiffrer. ki mu je številno občinstvo hvaležno aplavdiralo, je s svojim prvim nastopom na domačih tleh zmagal; želimo» da bi bil odslej reden gost naših koncertnih dvoran, ps tudi naše opere. Fr. Šturm Iz Tržiča — Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« priredi v nedeljo 13. t. m. ob 20. uri v So-kolskem domu v Tržiču koncert narodnih 1 in umetnih pesmi. Koncert izvajajo društveni mešani in moški zbor, koncertni pe- I vec g. Slavko Lukman in prof. g. Gallatia. Ne pozabite na NIVEO! Ona krepi Vašo kožo!!! NIVEA Lovska razstava na velesejmu Nekaj posebnega je ta razstava, na kateri najde mnogo zanimivega in poučnega poleg lovca tudi laiik Ljubljana, 12. junija. Pred vhodom v razstavni paviljon >M*. stoji na zeleni tratica velika čina deska, ki kaže najpomembnejšo divjad dravske banovine v absolutnih številkah po srezih. Do sedaj nismo imeli take statistike. Sestava pregledne karte pa preseneča. Ni kaKor navadno slikana, temveč so meje in glavne reke iz svilenih vrvic raznih barv in debeline, mesta belo-rdeči gumbi in sedeži lovskih društev so označeni s pristnimi lovskimi znaki (zlatorog). Posamezne vrste divjadi so lično izrezljane iz tankega lesa in prilepljene na črno desko, kakor tudi vsi napisi krajev i. t. d. Tudi številke niso slikane, le da so iz papirja, da ne motijo celotnega vtisa pregledne karte. Delo je kot statistika in kot originalna zamisel prav zanimivo. Na pragu glavnega vhoda nas pozdravi z visokega podstavka kozorog, najslikovi-tejsa divjad naSih planin iz pretekle dobe. Pod njim na mizi so razgrnjene knjige strokovnega lovskega slovstva, ki jih pa lovci komaj da pregledajo, kaj šele kupijo. Ce gremo desno, kakor je predpis na naših cestah, so v desnem kotu prikazane najvažnejše bolezni divjadi v preparatih, slikah in statistiki. Takoj zraven na steni začno troteje, ki so razvrščene po posameznih lovskih društvih in v teh po skupinah upleniteljev. Med smjačjim rogovjem in črnimi kljukami gamsjih rogljev, izteza jelenje rogovje svoje rogovilaste veje daleč v šir in vis. To steno krasi jelenje rogovje s Karavank in deloma s porečij naše panonske ravnine. Očividno je razlika v barvi in obrazu rogovja. Še večja je razlika smjačjtga rogovja z Gorenjske napram onemu iz Zasavja, in Notranjske. Prvo je navadno tanko, slabo grba-sto, čeprav še dokaj visoko, med tem ko je drugo trščato. kar posuto z s^bricami, masivno. Poseben tip med srnjačjim rogovjem tvori ono, ki izgleda kot bi bilo leseno. Ta se pojavlja zlasti v Karavankah. Z mnogih predelov Slovenije kakor s področja lovskega društva Maribor, Celje. Ribnica, Ptuj in Stari trg so srnjačje trofeje odlične. Zato se pa Gorenjska postavi z gamsjimi roglji. ki stoje disciplinirano kakor pomorščaki v pozoru v svojih temno-modro-belih uniformah. Mnogo odlikovanj na rogljih priča o kakovosti. Najboljši po točkah so roglji s Košute. Na tej steni je nagačena tudi glava srnjaka z značilnim gobastim rogovjem. Ta pojav je posledica poškodbe oziroma okr-nitve spolovil. Na nagačeni glavi jelena lepo opazujemo znamenite jelenje solzni-ce. Pod njim na tleh stoji beličen gozdni jereb, ki je v tako popolni beličn^pti pri nas jako redek pojav. Za oglom, če krenemo dalje na desno, je na tleh sijajen nad izdelek lahkega čolna za lov na vodi. Nad tem nas preseneti ogromno jelenje rogovje, last Narodnega muzeja v Ljubljani, ki je p-1 svoji sitnosti edinstveno. Taki so bili še pred 100 leti naši jeleni na Notranjskem in Dolenjskem, saj je ta hodil, ko je Vodnik zapel »Ilirija vstan? po pragozdih kočevskega kneza, kjer je bil tudi uplenjen. V tem kotu zbrana zanimiva statistika našega lovsrtva, tako po gospodarski pomembnosti, kakor po številu lovišč, • po številu poklicnega osebja in raznega plena, po višini zakupnin, razsežnosti lovišč i. t. d. Ta statistika je knjiga, ki jedrnato govori o dobrem in slabem stanju našega lovstva in o njegovi veliki gospodarski važnosti. Ko obrnemo hrbet statistiki in čolnu, nas prestraši grdogledi neresec, ki strmi v vrata stranskega vhoda, kot bi hotel napasti vs topa joče. Tudi ta se je iz naših Gorjancev preselil v Narodni muzej. Na drugi strani vrat. v kotu Ornitološka postaja v Ljubljani kaže važno znanstveno delo, ki z obročanjem ptic skuša prodreti v skrivnosti ptičje selitve. Zraven so priprave, ki se Jih postaja poslužuje, da more obročati ptice ter preparirani mehovi ptic v znanstvene svrhe. Takoj zraven v oddelku L. D. Ribnice nas sreča kleni lovski humor na slikah umetnika Gagerna. Malo dalje na stenah so pa druge, resne njegove lovske umetnine, da ob pogledu nanje opazovalcu zlasti lovcu zastane srce. (Umirajoči srnjak, orjaški jelen, ki ga je smrt s puške dohitela v njegovem kraljestvu, gams. lisica z raco i. t. d.) Na tleh omenjenega oddelka ležita koža medveda in volka, dveh dobrih lovskih znancev naše Notranjske ter kočevskega okraja. Tam je tudi troje jelenjega rogovja^ iz srede prejšnjega stoletja, ki so prav so to izraziti gorski jeleni, oni drugi pa nižinski, z neprimerno ugodnejfhrd crr-ljenjskimi pogoji. Tudi so v*rast, barva in ves obraz rogovja Čtoto drugačni. %t ogTomna krona je vse nekaj bolj pratott-nega. Posebnost 50 Hbni^ki Škropi (pasti sa polhe), na katerih lahko Študirate iznajdljivost našega ljudstva, ki zna tako tanko prisluškovati naravi. Tam zraven se bleste tudi ogromni merjaščevi Čekani, ki predstavljajo po vsej priliki svetovni rekord. V zbirki kraljeve hiše Črne tudi gamsovi roglji. blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je tako ljubil lov in naše planine. Zraven na podolžni steni pričenja pestra zbirka L. D. Lljubljane. kjer se blesti z zlatim odlikovanjem najboljše srnjačje rogovje razstave, izpod Krima. Zanimive so zbirke gamsovih rogliev. ki nekateri kažejo veliko starost. Tam morete primerjati obraz rogljev iz Kamniških planin in Julijskih Alp, ki imajo svoje prav značilne poteze. Vsa ostala stena jo izpolnjena, poj k», I snih zbirkah in skupinah lovskih društev Maribor. Celje in Ptuj. V mariborski skupini je nagačena glava ogromnega mrja-sca, ki izziva svojega rivala z nasprotne stene, kjer varuje škofjeloško skupino. Trofeje so izbrane in delajo odlično reklamo za lovišča mariborskega društva. Po kakovosti trofeje celjskega in ptujskega društva komaj zaostajajo. V celjskem oddelku so lepe intarzije (iz raznobarvnih lesov v les vložene figure) divjadi. V ptujskem oddelku je poleg jelenjega rogovja tudi rogovje damjekov ter nagačena glava muflona. Na nasprotni steni dominirajo tudi ogromni srpi kozoroga, ki je bil star 21 let. Na zaključku ptujskega oddelka je na steni v kotu manjša zbirka modernejšega orožja in pribora, okrog pa je jelenje rogovje iz panonskih nižin. Na srednjem pultu, na katerem stoji nagačeni kozorog sta nameščena modela mo derne lovske hiše in moderne lovske kov v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10, v društveni sobi se posluje vsak dan od 17. do 19. ure. Uprava. — Novi načelnik oddelka za trgovino in industrijo na banski upravi. Z ukazom kr. namestnikov je imenovan na predlosr trgovinskega ministra za novega načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo £. dr. Fran Rate j. — Diplomirani so bili na pravn; fakulteti ljubljanskega vseučilišča ?S- Kos Albert in Kočevar Franc jz Ljubljane. Strehovec Stanko iz Rjbniee. Zupane Rajko iz Kranja, Konvalinka Konstantin iz Toplic pri Novem mestu, UrStc Andrej jz Krške vasi ob Krki, Jenko Marijan iz Mirne. VetrovecJo-eip iz Trbovelj ter gdč. Dernovšek Hermi-na iz Ljubljane. Čestitamo! — Volitve v Okrožne odbore obrtniških združenj. Jutri bodo na sedežih okrožnih odborov v Ljubljani. Mariboru, Celju in Novem mestu delegatski zbori. P >!Žno.-?t saa ga zavednega obrtništva je. da sodeluje pri delu za jačanje obrtniških stanovskih organizacij. Opozoriti je treba delegate, da se zanesljivo udeleže nedeljskih skupščin. Ker morebiti nekateri delegati niso prejeli vabila na skupščino, naj si vsak dele-gat pravočasno preskrbi izkaznico za vstop na skupščino. Obrtniki, vsi na delo za naše neodvisne stanovske organizacije1. i ■----. -'T— ----------------- — - - - t— iBaiQaai PREMIERA velenapetegra filma LJUDJE V ROVU Gradnja tunela pod reko Hudson. Katastrofa in požar v podvodnem tunelu, čudeži sodobne tehnike. Dodatek; Domač kulturni film: S kajakom pu savskih brzicah in Cerkniškem jezeru. PREMIERA velikega zgodovinskega dela iz življenja galantnega kralja, osvajača in ljubljenca žensk . . . AVGUST M O C N1 Miehael Bohnen, Lil Dagover in drugI H;trry Baur in Robert Lvnen V velikem filmu po romanu Julesa Renarda KEZA2ELJENI SEN Najnovejši žurnali: Poroka vojvode \Vindaorskega itd., itd. PREDSTAVE danes ob 19.15 in 21.15 uri, jutri ob 17., 19. in 21. uri. — Zinka Kunceva bo pela na Metropolitan operi. Tudi Ljubljančanom dobro znana fop-ranistka Zinka Kirnčeva je sklenila pogodbo z newyorško Metropolitan opero. Prvič nastopi na tem slovečem gledališkem odru v novembru. V pogodbi se je zavezala za pet mesecev, tako da se utegne vrniti v Zagreb prihodnje leto v aprilu ali maju, seveda če bo hotela. Zinka Kunčeva bo druga zagrebška operna pevka, ki bo pela v newyorški Metropolitan operi. Prva je bila Milka Trnina. — Vojvoda Wind-or*ki se zahvaljuje dubrovniškemu restavratorju. Dubrovnis-ki restavrater Luka ŠariC je prejel od vojvode VVradsorskega zahvalo za brzojavne čestitke, ki mu jih je poslal ob poroki. Vojvoda. VVindsorski in njegova seproga sta bila večkrat gosta v šarićevi restavraciji. * Dom Jadranske straže v Bakru bo odprt tudi letos članstvu ie i>oniladku in to v mesecih junij, julij m avgust. Cene »o zek> zmerne. Za članstvo smaša penzija po Din 32 na dan, kolonisti plačajo za tritedensko bivanje Din 420, ekskurzisti pa dnevno po Din 15. V domu sta vodovod ta elektrika takoj pod domom je kopališče z raznimi zabavnimi atrakcijami. Hrana je domača, priznano dobra in obilna. Javiti se je čimprej, da bo mogoče ustreči vsem in vsakomur rezervirajte prostor. Prijave sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru. — Državna nagrada la najboljše literarno delo. V Beogradu je bil te dni Bestanek naših Pen-klubov. na katerem se je govorilo med drugjm o državnj nagradi za najboljše literarno delo. Baje je že sklenjeno, da bo država razpisala vaako leto 100.000 din nagrade za najboljše književno delo. Penklub bo pa posredoval, da bi bilo poleg tega razpisanih še več manjših nagrad za literarna dela. Zastopniki Pen-klubov so sklenili izdati vsako leto obširen almanah kot 3voje reprezentativno delo. Na Si Pen-klubi se udeleže po svojih zastopnikih mednarodnega kongresa Pen-klubov v Parizu, ki «e prične 21. t. m. Beograjski Penklub bo zastopal Vlada PopovjC. zagrebškega Branimir Weisner, ljubljanskega pa Ivan Albreht. V komisiji, ki bo vsako leto odločala kdo dobi literarno nagrado, bodo zastopane vee tri sekcije Pen-klubov vsaka t enim članom. — Zdravniška vest. V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino ie bila vpisana zdravnica v Ljubljani dr. Bela Plesnicar. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju ie uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Karol Berčnik rojen v Stranicah, pristojen v Slovenske Konjice okolico. Leta 1914 je odšel na rusko bojišče in se od septembra istega leta ni več oglasil. millllMIlIlH—XHMIIIIII|llllll»*OHW»W——>« Razstava splitskih preprog VKLESEJEM PAVILJON F. ........ lMi»H«MIIIIIIIMIIIIII..................... — Quod licet lovi... >Službeni liste objavlja tudi izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Ugotovili smo že in ponovno ugotavljamo, da se nam zdi čudno, kako more dobiti >Sloveneci službene objave prej, predno izidejo v uradnem glasilu. Vse v današnji številki >Službenega listat objavljene izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev priobcu-je ie današnji * Slovenec*. Komentar, dasi bi bil potreben, opuščamo. MODNA REVIJA VARIETE NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU ob 4. In y29. url. Prekrasne toalete, moda, čevlji itd. / Najpriznanejši domači modni saloni: Hity, Kanclert Lončar, Lukež, Molan, Pele, Renčelj,' Ražka, Seljak, Sever, Vogue, Hren, Efko itd. / Mednarodni varietejski spored: Albertos, Livornosp Braminos. — Vprašanje kombinirane železniške talire nied Jugoslavijo jn Nemčijo. V Makar- ekj se je pričela včeraj konferenca zastopnikov nemških, češkoslovaških, madžarskih, avstrijskih in naših železnic in parobrodnih družb. Gre za kombinirano železniško tarifo med našo državo jn Nemčijo preko Češkoslovaške, Avstrije in Madžarske. Konferenca bo trajala do ponedeljka. — Italijanski novinar piše knjigo o naših krajih. V Split Se prispel v četrtek popoldne iz Dubrovnika glavnj urednjk tržaškega >Piccola« Mario Nordjo. ki potuje po naši državi. Ogledal si je Trogir. Marjan, Dioklecijanovo palačo in druge splitske zanimivosti. Potem je pa odpotoval na Plitvjčka jezera, od koder se vrne v Beograd, da izpopolnj gradivo za knjigo o naših krajih. Na-^a država je napravila nanj najboljši utip. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* sti 47 z dne 12. t. m. objavlja določbo kr. namestnikov o ustanovitvi generalnega konzulata v Aleksandriii, pravilnik za zavarovanje podpor in pomoči ob bolezni, onemoglosti in starosti ali nezgodi po predpisu § 7 zakona o zavarovanju delavcev, pooblastitev društva jugoslovanskih dramskih avtorjev za opravljanje avtorsko pravnica po srednistva. pooblastitev društva jugosloven-skih glasbenih avtorjev za opravljanje avtorsko pravnega posredništva, odredbo o prepovedi streljanja srniadi na brakadah v šmarekem srezu in objave banske uprave o pobiraniu občinskih davščin v letu 19S7-38. ZVOČNI URO SOKOLSKI DOM v Attkl — Telefon 83-87 Nepozabna ruska romanca OČIĆARNE HARRY BATJR in SIMONE SIMON v glavnih vlogah. Predstave: v soboto ob 8.30 uri, v nedeljo oh 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 8.30 uri. V slučaju lepega vremena odpade predstava v soboto ob 8.SO, ker se bo vršil telovadni nastop SOKOLA. Prihodnji spored: TIRAN — Tridnevni izlet s posebnim vlakom od 27.—29./VI. 1937 v Trst — Gorico — Benetke. Cena vožnje s kolektivnim potnim listom v Trst din 120.—, v Gorico din 130.—, v Benetke din 185.—. Vozni red je sestavljen tako, da imajo Gorenjci in Štajerci zvezo na svoj vlak pri odhodu in pri povratku. Informacije in prospekte v biljetarniceh »Putnlka-a« in v izletni pisarni >Okorn«. — Drž. realna gtanaalja v Novem mestu. Sprejemni izpit! za vpis v I. razred se bodo vršili 24. in 25. junija ob 8 uri zjutraj. Prošnje za pripustitev k izpitu ge vladajo od 20. do 23. junija v pisarn.! ravnateljstva. Prošnji je treba priložiti šolsko izpričevalo in rojstnj list. Sprejemali se bodo učenci rojeni v letih 1924, 1925. 1926 in 192?. Proš-nje je treba kolkovati z 10 Din. šolsko izpričevalo (izkaz) pa najmanj s 4 din. Ravnateljstvo. — Od 27.-29. t. m. priredi »Potnike, Ljubljana izlet z avtobusom v Benetke, Padovo, Trst in Gorico. Cena vožnji, prehrani, prenočišču s kolektivnim potnim listom Din 485.— Prijave do 23. t. m. v blljetarnicah >Putnlka«, Ljubljana. — Silam ii i Ism v Zagrebu. Tudi v Zagrebu je pritisnila silna vročina, kakršne smo vajeni navadno v avgustu. Vročina bi se ne bila tako boda, da ni obenem tako soparno, da človek težko diha. Niti ponoči ae ozračje mnogo ne ohladi. Včeraj so imeli v Zagrebu 33 stopinj, tako da ae je začel topiti asfalt po mestu. Tudi v L.jub- ■ ljani vročina ni bila dosti manjša. 1 — Kmet ttjal štiri žive orle. V sremskem I gradiču Erdut je našel kmet Glodič na visokem drevesu orlovsko gnezdo. Splezal je na drevo in našel v gnezdu gtiri mlade orle. Starih nj bik) blizu in tako ie kmet mlade lahko odnesel. Ce bi ga bila stara opazila, bi mladiče^ najbrž ne bil odnesel. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da I bo toplo vreme, krajevne nevihte. Včeraj ja anatala najvišja temperatura v Sarajevu 37, v Beogradu 84, v Zagrebu 33, v Sphtu 32, v Mariboru 31, v Skoplju 30. v LJubljani 29.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.7, temperatura je znašala 19.7. — Kdo je neznanka? Na železniški progi poleg postaje Štore je bila v torek popoldne najdena mrtva neznana ženska. Imela ni nobenih dokumentov. Neznanka je bila stara blizu 40 let, imela je temne, dolge lase, postave je bila bolj suhe, na sebi je imela belo platneno srajco, zelenkasto karirano krilo, rdečkasto rjavo bluzo in na slavi karirasto ruto. ------- KINO IDEAL "------- Samo Se danes ob 16., 19. in 21.15 uri HANSI KNOTECK, VIKTOR STA AL v prekrasnem filmu »1 V J E« Jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.15 WER\ER BAXTER v grandijoznem velefilmu „Jetniki otoka smrti44 — Šestletnega dečka rešil iz savskih valov. V Sisku se je pripetila, v četrtek nesreča in malo je manjkalo, da ni utonil 6letni sin brivca Steve Pavleniča Mirko. Vozil se je s starim ccetom s čolnom p*> Savi. Njegov stari ^e je gluh in je bil obrnjen k njemu s hrbtom. Otrok se je igral in naenkrat je padel v vodo, ne da bi b:l starec to cpazil. Z mostu je opazil nesrečo neki delavec. Brž je skočil v Savo in kot dober plavač je otroka re§il. — Samomor be°grajskega Studenta v Sarajevu. Včeraj zjutraj je skočil v Sarajevu iz II. nadstropja hetela -Posta« slušatelj višje trgovske šole v Beogradu Širne Gjorgjevič, sin beograjskega rentnika Todora Gjorgjevića. Najprej si je prere-zal z britvico žile na rokah, potem je pa skočil na hodnik in obležal mrtev. Kaj ga je pognalo v smrt ni znano. Iz Lfnblfane —lj Pravica nabornikov je baje, da pijani kriče po cestah in kličejo na korajžo. Te pravice se okoVški naborniki zadnje čase poslužujejo v polnem obsegu. Prav je. da prav v dneh. ko je nekoliko več tujcev v Ljubljani, pokažemo pred njimi prelepe slovenske običaje in znaiilnošti. Eden najlepših slovenskih običajev je pa nedvomno airfbilc-anje pijanih nabornikov po ulicah. —lj Go>ti v Ljubljani. Danes smo videli po ljubljanskih ulicah mnogo tujih obrazov, zlasti s podeželja, ki so prišli gotovo na izlet v Ljubljano, da ti ogledajo znamenitosti nažega mesla. ki jih ie zadnje dnj mnogo zlasti na velesejnui. —lj Umrli »o v Ljubljani od 4. do 10. t. m.: Cedilnik Ivan, 11 let. sin mizarja, Kuhar Antonija. 39 let šivilja. Dol jak Terezija, roj. Stegol, 78 let, vdova čeljarske-ga mojstra, Mehle Ivan, 10 mesecev, sin posestnika, štalec Pavel, 6 let, sin delavca, Zapuže, če?en Ladislav, 28 let, delavec, Velesovo pri Kranju, Jontes Josipi-na, roj. Zupan, 90 let, vdova tesarja, Lov« še Vladimir, 4 mesece, siti mesarja in posestnika, šmidt Antonija, 59 let, žena. zasebnika, Jurklošter, Selan Andrej, 59 let, delavec, Ahčin Ivan, 81 let, ključavn. pomočnik, Bajuk Izidor, 61 let, žel. uradnik v p., Šivic Beno, 40 let, carinski deklarant, Lunar Valentin. 66 let, mestni delavec v p., Menart Ivan, 37 let. šofer mestnih gasilcev, Leskovček Mira, 16 mesecev, hči pešt. uslužbenca, Kunstelj Neža, 69 let, potrežnica. Stare Štefanija, roj. Kustrin, 54 let, vdova trgovca. V ljubljanski bolnici £o umrli: Hribar Helena. 19 let, šivilja, Brežice, Bajde Alojzija, 57 let, žena hi-šarja, Tolsti vrh, obe. Vače pri Litiji, Traun Albina, 38 let. učiteljica, Zelennikar Karol, 71 let, sprevodnik drž. žel., Mihelič Zdenkot 7 let, sin delavca, Vevče, Hojkan F*ramc, l leto, sin p»c»estnika. Sv. Ožbolt, obč. Zmimec, Bajt Franc, 24 let, zidarski pomočnik, Unec pri Rakeku, Smokavec Marija, 52 let, žena posestnika, Podjetje, obč. Boh. Srednja vas, Vidmar Antonija, 63 let, rasebnica, Drasler Josip, 54 let, preužitkar, Dol pri Borovnici, Peterlin Ivan, 3 leta, sin kovača, Podgarica, obč. Videm,EK>breip?aje, Babic Zlata, 11 let, hči trg. potnika, Brezec Frančiška, 56 let, žena drž, strojnika, Maribor, Ocepek Mihael, 68 let, užitn. prejemnik v p. in posestnik, Hatze Jože, 47 let, ključavničar, Vodiškar Peter, 45 let, rudar, Hrastnik, Podbršček Marija, 56 let, dninarica, Rečica pari Bledu. —lj Opozarjamo na dramsko produkcijo goj. drž. konservatorija iz Šole prof. šesta, ki bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 20. uri v opernem gledališču. Nastopi 12 gojencev operne šole. Izvaja se: A. Kunetic-ka: Kita v 3 dejanijh in Rostand: Cjrrano de Bergerac (5. dejanje). Režira po navodilih predmetnega profesorja goj. drž. kons. Emil Frelih. Vstopnice bo v predpro-daji v opernem gledališču po znižanih dramskih cenah. —lj Orgelska produkcija goj. dr. konservatorija bo v sredo, dne IS. t. m. ob 18 in Četrt v Hubadovi dvorani. Nastopijo gojenci mons. Stanka Premrla: Vrhovnik Maks, fr. Salvator Majhenič, Bohinc Stanko, Simoniti Radkoinprof. Matije Tomca: Arh France, Snoj Vencealav, P. atefančič Franjo, Rijavec Janez, Hrafcovec Silva, Janko Ravnik. Izvajali bodo skladbe skladateljev: Regra. Bacha, Schmidta, Bossi-a, Kaminski-ja, Albrechtsbergerja in Francka. Spored, ki velja obenem kot vstopnica, ae dobi v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Pred trgovskim davčnim odborom ae bodo obravnavali predlogi davčne uprave aa sledeče pridobitne stroke: dne 26. junija 1937 ob 8 uri: trgovine z mešanim blagom, dne 28. junija 1937 ob 8. uri: bra-njarije in mlekarne, dne 30. junija 1937 ob 8. uri: modno blago, manufaktura, konfekcija in kramarija. Seznami davčnih zavezancev In davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 12. do 19. junija 1937. —lj IMraienje {agoslovenskih inienjer-jev in arhitektov — *ekei|a Uab!jana spre Jema prijave za udeležbo na glavni skupščini Udruženja do «rede 16. t. m. Ta dan bo ob 20 Mariski *<*tanek v društven' eob' v Kazini. Na dnevnem redu je poročilo o* programu jn razgovor o predlogih za re*. no glavno skupino Udruženja, ki bo SO. junija v Sarajev«. —lj DvodnevI Izlet s posebnim vlakom Ina Oplenac od 27—28. t. m. priredi »Putnik«, Ljubljana. Informacije v biljetarni-cah »Putnika«. w fimnVRAVIt EDMUND L6WE, VIKTOR MC LAGLBN, lrfaJUVtJU ▼ AVTU FI OKENCE WUCM. Rezija: RAOUL VVAL6H. Gradnja tunela pod reko Hudson predstavlja v tem filmu čudež sodobne tehnike. Velenapeta In grozo vzbujajoča vsebina tega filma nam predočuje do sedaj nepoznano dramo iz Življenja ljudi, ki imajo najopaznejši posel na svetu. Katastrofa in požar v podvodnem tunelu. DODATEK: Domač kulturni film: S kajakom po savskih brzicah in Cerkniškem jezeru. PREMIERA V SOBOTO V KINU »LOGI —lj Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 13. t, m. izlet k ponorom Unca pri Planini. Člani in prijatelji društva se vabijo na sestanek v soboto 12. t. m, ob 18. ur; v mineraloški predsvalniol univerze, da ee dogovorijo giede izleta. Prj tem sestanku bo proicirala Univ. lektorica ga. F. C. Copeland 100 krasnih diapozitivov planinske flore. —lj Idrijski krožek. Vse rojake in pri- | jatelje obveščamo, da bo letošnji izlet k Sv. Trem kraljem nad Vrhniko v nedeljo 20. junija. —lj Uprava gledališta prosj v^e p. n. abonente, da poravnajo do 16. t. m. zadnji l. i. 10. obrok aboninana. —lj Pogrešan dijak. Od svojega gospodarja Marka Stuhca v Kolodvorski ulici 11, je že 5. t. ni. neznano kam odšel sedmoSo-lec Peter Jare. doma odnekod z Gorenjskega. Ker ese ni vec pojavil tudi ne na lomu staršev, ni izključeno da se mu je pripetila nesreča. Jare, ki je star 17 let, je sred nje postavo, podolgovatega obraza, rjavih oči in črnih las. Koal temnosivo obleko ;n riave sandale. —lj Usmiljenim srcem. Delavec Anton Obreza je že od leta 1989 brez dela \m mora preživljati zono in dva otroka. Ta čas je moral polagoma prodati vse svoje inu*t-ie. a zdai je v taki stiski, da ie prisiljen obrniti se na usmiljeno javnost, naj mu pomaga. Ker ie zdrav in spo-oben za Itaka delo. prosi za kakršnokoli namestitev. .iaa-raje bj šei za hišnika, da dobi stano anje, ker ga ne more plačati. Obreza res ž-v; v veliki bedi in apeliramo na javnost, na] se ga usmili. Stanuje na Miklošičev, pesti 10. —lj Mladinska akademija »Otrok za otroka«, ki so jo izvajali ljubljanski Ijud-skosolski otroci z velikim uspehom v sredo za odrasle obiskovalce, se ponovi v nedeljo dne 13. junija za šolsko deco v dvorani bežigrajske šole ob pol 11 dopoldne. Starši pošljite svojo deco na to akademijo; nudili jim bodete mnogo prisrčnega in plemenitega veselja, ki ima hkrati tudi velik vzgojni pomen. —lj Nepošten prenocevalec. V nekem prenočišču v Florijanski ulici sta se seznanila Miroslav Princ iz Italije in 25-letni tapetniški pomočnik Lojze Milavec, doma iz Sp. Gorice pri Pragerskem. Ponoči se je Milavec splazil v Prinčevo sobo in mu medtem, ko je spal, ukradel 400 lir in 800 din. Milavec je izginil iz hiše in najbrž tudi iz Ljubljane. Nevarnega tatu zasledujejo. Milavec je navzlic svoji mladosti že star grešnik in se rad izdaja tudi za Alojzija. Antona ali Franceta Pirnata. —lj Tatvine se mnote. Na velesejmu v paviljonu »H« je bilo te dni ukradenih tvrdki Pokornv 30 kozarčkov za žganje, 21 raznih steklenic za likerje in dve zrcali, v skupni vrednosti 600 din. — V Šol- skem drevoredu je nekdo odnesel včeraj Frančiški Strletovi pleteno košaro a ročnim delom vredno 100 din, — S hodnika na ženskem oddelku učiteljišča na Realjevi cesti je te dni izmaknil drzen tat 2 para telovadnih čevljev in 18 žog, v različnih barvah. Ukradeni predmeti »o bili vredni če* 400 din. — V stolnici je bila okradena v četrtek Pavla Bogatajeva. Neka tatica ji je odnesla mrežasto ročno torbico s 100 din in raznimi drobnarijami. ■— V m ki gostilni v Kolodvorski ulici se je s znanil včeraj posestnikov sin Josip Giebe iz Kočevja z nekim potujočim mehani?' m iz Nemčije. Giebe je zaradi vročine vlekel suknjič in se za hip odstranil. Priliko je takoj izrabil njegov novi znanec ter mu ukradel iz žepa listnico s 100 din in 5 nemškimi markami, nakar je izginil. — Kovaču Petru Jesihu je nekdo odnesel iz stanovanja v Janševi ulici par čevljev, vrednih 100 din. — Z dvorišča tovarne Milivoja I^ajovica v Kamniški ulici pa je nekdo ukradel v noči na četrtek 25 kg raznih medeninastih predmetov, vrednih 500 din. —lj Najdba kolesa. Pred dnevi je btlo najdeno v bližini brzovoznega skladišča pri kolodvoru staro moško kolo, brez evidenčne tablice, modro pleskano in z izrezano gonilno ploščo. Kolo. ki je v dobrem stanju, je spravljeno na policiji, kjer naj se zglasi lastnik. Kolo je bilo najbrž ukradeno. SPORT — Fodtrtfskp krožne dirke koledarjev je naAe športno občinstvo ž*» tako vzljubilo, da bi 'h nekoliko težko pagnlaja, ko bi jih eno sezono ne bilo. Tudi ta latte (siesff nekoliko j>ozno) so bile najavljen« dna W. t. m., i bile *o zaradi adeiežbe vazneisih slovanskih dirkačev na etapni vožnji i*> Sloveniji in Hrva'skj prenesene n:» dan 27. junija ter se bodo vršile ob pol '2. popoldne v vsakem vremenu. Proga vodi kakor po MT vadi Is Zff. fl ^ke skoz Kose?«1, Podutik. Olinre, Dohiice, Pravil*' in nazaj v Zg. ftt-ško. To prouo prevozi mlajša eknpina p ■' krat, t. i. 40 km. *tare£a pa d.petkrat (80 km). Kakor vemo, so *e vidnejši dirkači leto** zelo razgibali ]n zato tudi na to t-movanje komaj čakujo Seveda jh najbolj mika, kdo bo odnesel kot zmagovalce vi*> skupine lep počiščen pokal, ki ga je ix>-klonil podpredsednik ljubljanske kolesarske podzveze n. inž. Karel Jav. Prav tako gre tudi mlajšim tK>nem za maniri čisto srebrn pokalčrk, darilo istega požrtvovalnega gospoda. Razen teh naizrad dob It po še*d prvodosllh na čili od vsake skupine lepa praktična In spominska darila. Romejne po tirna vellikinra seminu Na veleft**jmn peko rudi odojke. Na sliki t idimo, kako se to dela Ljubljana. 1*2. junija Sa tipa lepiga vremena talla ^ollo srm tudj letos na ta eemin mirom al. J« to sn selen semin perglihi. Kar zhes noxh ane koshate drevja so gorsrasla. taku, de ta beli mosh, katiri is ena kozhaPta paliza is anjsra stebra dol shuga, skusj tiste gantre vezh ven ne vidi. Noter po shupah je pa tuUjikajn a*vih fletnostj mu zhudnost!. de popissati mosro-zhe ni. Ti tishlari ane »vitle kostne inu shpampete kashejo inu ar»e sedazbe delajo, de je na njh e^dejne, kuker bi se u ana frishna. mehka merva noter p.*rresnu. Far-monike imajo take, de na fflihi tim orgiaip na Veliko Nozh poie>o. Ene mashjne «*i hitru ke pa *em permikajo inu ot spodej ane ▼olneno prefTazbe ven lesejo. Se mi sdi.de so tu. ane nove statve. So usse is snflesa inu breo lesseniira zbouruzhka. Tud; Piino inu led na timu seminu delajo. Sim malo glava u eno tako belo skrinzo is ti^ja firK-za utaknil in" me je taku spreletelo ot mra^a. de se mi je prež šhjnkouzhik na ta noss »orussedu. So reki; de imai<> nrz_ Dije inu flajshtrizhke s""per shinkonT.hka, jest pa vem, de je tu rambulshi arzmja super tako perteshensro en poli xh i k zvjz.h-ka inu sim se prez u ani oshtariij noter snajshu, kir tiga buUhjga tozhijo. On kul-likajn moje serze ot wezhnih pozhutikov ie vaaaalo bilo. ko ?pet ot perjasnih inu flietnih \\^d\ op domazh** sim bil gorupet. Pofl;sseinp ot tih u ti birtiji gorpo^tavlenih ts moJKi sadovolnost. perjetjn pozbutik inu otteshajne is animi pbmnhtnim? jedazh«Tmi inu pijazhami je velljku b|lu. Me jp morb-no vespelilo viditj ene fletne p'ssaina. taku ls*t jest aissatj «m na^afen. Taku, koker danep pishejo. jest ne brati, ne pissat; ne snam Je taku pao;?ssnU: ^a shenizo merzo pemessla Inn prašno odnessla. Je nnja bila. de sbe kaj vidim, p?> «Mm p1 nas sa tr? pike od jen tal in» nashe jogre larsleđat »hel. Al Vam ie letukej '»nih ro-gVzhev ot gemakov. jellenov inu damsov inu phe drug;h rhudnu phpizbastjh in« ta-zih trikrat savitih ot ene taje shivad; ts-kfri imena ne vem. Sam« eni d*e p'ishki na kressilo tam je sa vfdit a§ic droge kressila. inu peteliazov nimajo, so majhine taku, de b{ eno tako loshi pot prushtair^rn noasn^ koker ta moj teshki stari pjhavnik. ^a preglodvajne inu precnmtavtjrit; tih snvali, gverj in tlzhev ulUM^iahi en T«rt lepu i>ershtiman imajo. So tam odlarjj ta-kirt zelli^a tclleta jroru«iignejo inu poshre-jo, volkov,- kojne terjajo in« medved bele ahtmze »hvezhi. So tam eni beli tiihi na dolgih rdezhih nogah s rđezhlmi klunj. Sim enkrat taziga tizha je anim nadolfhnjm otroKhizhkam u klunu — namalanlpra vidfl. Moxhnu sanirnliv je ta vert. Mu zoo pravijo. So v eni veliki s&upi she druffe zhud-nostj. Ena fletna dekelza neke i ot td 1» pe Urihike inu ot tjga hudiga povodniga mo-sha perp< j valuje, umes pa ene sauber dekleta gv>r p«, dol hodijo inu se u anjh pa|-zhovnatjh gvantih zhudnu sfnrmanih —rai-kasujejo. En zhemo ogvantan moshki pa fne pakHzhke okullf tala inu mezhe. taku, do sim eno tako ^ikatlizo na glihi na ta noss dobil. Je moshakar Pard.>n dejal in sim menil de — ne vem. Shkatljzo sm m u prushtof por»assal. En majhin mosh^hik ene kunshti kasne inu ko^oU7e sptaakiaAi inu se pofthtalenia kar po animu namimu kolessiu okullj vosj jnu na irlavj hodj. d, je mene namestu njega huzha bolela. Je tam en mosh. takirj se is tremi klobuki hkrati pokriva inn ene kugljze Inn kolega gorj mezhe inu mu nezh is tih nejgovm rok dol ne pade. Ni m; snano bilo. de tudi lud je is zhjsto bellimi obrasi Lnu zhernimi shobamj na svetu shivijo. I)va taka se t«n razkazujeta inu jim prunhtof; pojejo. Vm* kar u te svoje roke utrneta, u"pe piska, fajfa. glash. flasha inu is snim roia največj.h pomanjkljivosti, ki jih Dolenjske Toplice tudi zelo cfočutljo. je pomanjkanje dobrih cest, saj do samega zdravilišča ne vodi nt: ena dobra cesta, k; bi vsaj kolikor toliko odgovarjala normalnim zahtevam glede cest v turističnih krajih. V3e do-edanje tozadevne prošnje in p -'i tožbe -o ostale brez uspeha "in so Dolenjske Toplice, ki tudi nimajo nobene avtobusne zveze, odrezane od sveta. Zdravi-l.š6e si ^ed^j pomaga z lastnim osebnim avtomob lom. ki vzdržuje zvezo z železniško postajo Straža-Topr-ce, na kateri pa seveda *rne prevažati samo zdraviliške goste. Banska uprava je že opetovano razpisala redno avtebusno progo Novo merto — Toplice, vendar pa se nikoli na te razpise ni nihče odzval, ker je proga ocenjena baje samo kot polkunkurencna državnim železnicam, ki ^o proglašene za popolnoma konkurenčne. Najti pravilno rešitev tega problema je težko, vendar pa bi država sama, če že noče dati zasebniku možnosti obstoja, morala vzpostaviti redni avtobusni promet, kaker ga vzdržuje n. pr. na progi Brežice — Novo mesto. O izvedljivosti te zahteve dvomimo, vendar pa upamo, da bo naposled tudi država uvidela potrebo podpiranja turi tičmh krajev, če ji že turizem letno prinaša okoli 400 milijonov din. Dolenjska in enako seveda tudi Dolenjske Toplice .&ta že večkrat izrekali željo, da bi Zveza za tujski promet in ostale turistične ustanove te. kraje malo bolj upoštevale in jim posvečale prav toliko pozorno ti, kolikor jo posvečajo že davno z gosti in subvencijami dobro dotiranim turističnim krajem. Zakaj prirejati izlete vedno v iste kraje in posebno v inozemstvo, nikoli pa nobenega na dolenjsko stran, čeprav =«o že nekateri zasebniki dokazali, da za Dolenjsko, posebno v Ljubljani vedno vlada dovo»lj veliko zanimanje? AH je zares potrebno forsirati samo že proevitajoče turistične kraje in pokrajine, ne pa tudi tistih, ki po svojih lepotah in privlačnosti, zaslužijo prav tcliko pozornosti ? Naposled Se na misel Dolenjskih Toplic: naše časopisje bi moralo propagandi za naše dolenj ke kraje posvečati največjo rx>z:rnost in jih tako odpreti svetu, ki prav v časopisju išče nasvetov in navodil. Dolenjska bi se za to pozornost gotovo oddolžila z oglaševanjem, docim so dane? ogla:i :z teh krajev silno redki, kar pa je tudi razumljivo, ker sf-ma reklama brez propagandnih članke v nikoli ne more imeti tistega učinka, kakor bi ga lahko imela, če je oglas združen tudi s komentarjem, s člankom. Vzgojna in reklamna naloga čas^p ja bi tako prišla v polni meri do svoje veljave in do svojega vpliva, ki je na ljuii najmočnejši. Moida bo vendar napoiled tudi naši Dolenjski odprta pot v boljšo bedočnest. ki jo zasluži in ki jo že dolgo zaman pričakuje. Zveza za tujski promet prav sedaj izdeluje nove pro pekte Za vso Slovenijo. Ali b> Dolenjka tudi v n j h po stari navad* zapo tovljena ne vemo, želimo pa., da bi se to nikoli več ne zgodilo Orgije v Hollywoodu Holhvvood ima svojevrstno senzacijo. Neko veliko filmsko podjetje je hotelo počastiti svoje številne dopisnike, zbrane v Kol-lvvvoodu, pa je prišlo na originalno misel. Priredilo jim je čudno gostijo, združeno s tako svečanostjo, da je zasenčila vse orgije, kar jih poznamo iz ča-sov rimskih ce- rjev. Ko so prireditelji mislili, da so gostje že dovolj pijani, so odprli vrata in v dvorano je prišlo 125 statistk. samih izbranih lepih deklet, ki pa seveda niso sluti:;', kakšna usoda jih čaka. Misleč, da bodo morale nastopiti v prizoru zgodovinskega filma iz Neronovih časov, so prišla dekleta mirno v dvorano. Ivanko si pa mislimo njihovo presenečenje, ko &o opazila, da so jih privedli naravnost med pijance. K sreči se je še pravočasno pojavil v dvorani Walace Beerv, ki se je zavzel za dck!eta. in napravil konec rnu-■nSm orgijam. Ameriški listi pišejo zelo ogorčeno o razuzdanem življenju za iolly-woodskimi kulisami. Že opetovano se je po- kazalo, da se skriva za močnimi reflektorji prava moralna džungla. ------------------ m-matg^ -------------------- Štirje možje na severnem tečaju Profesor Smidt je sporočil z Rudolfuvega otokti -i-i so prirec i1: prei ođbodoih letal svečanost v slovo od štirih mož, ki ostanejo na ledeni gori, oborem je bila pa svečano otvorjena stanica. Pilot Aleksejev, ki se je moral zaradi pomanjkanja poganskih snovi spustiti 160 km od base na Rudo'lo-vem p^nku, čaka na zaio^D bencina, ki mu jo pripelje letalo z Rudolfovega otoka, čim se zboljša vreme. Sovjetski letalec Kioce s<* i3 napotil v ior.^k na pomuC AIclZoša«, kar je v georgij-kejn narečju olepšava krstnega imena Josip. V poročilu tifli&ke-ga li : Koiuert radijfkeija fkeetra. — 13: <* a> vreme, apored, obvestila. — Ki.l,">: Kar želite, to dobite (plošče po iel:ab). — Oddata prekinjena od 14. lo 17. BT*, — Kmet ura: Zatinijino predanico ftag. Jož> f>rn»*) nato tržna porot'iki. — 17.30: Koiuert lahke glasbe in veaelih peami l«. Milan Stan te — harmonika). — 19.00: Ca*, vreme, poročila, spored. obve>! la. 19:^>: N nalna ura. — l^.."/>: šloveselui ura: a. Rt roške pesmi (plošče), b. O koroških Karavankah ("g. dr. Joti,- Balet). — J0.30: Pevski koncert gojencev ['avle Lo\>eto\«*. — 2^.00: Ca*, vr.-me, poročila, spored. — 22.15 Operetna glasba (ra«ii ski ork**ter). — Ko nec ob 23, uri. Ponedeli«*k. 11. junija. 10.00: Pi*ano polje (ploi;-e). — 12.i-": Vreme, porodila. — 13.00: Ca*, spored, ob-veM la. — 13.15: Uverture (pk>Sčc). — 14: Vreme, borza. — 19.tpuri (ploSre). — 20.10: Zdravstvena ura (g. dr. A. F. F«»-ren?ak). — 'JO.SO: Prraei iz kat*>drale v ZagTcbn: Koneert Glasbene akademif*. — 21.40: Plošče. — 2*2.00: C«e, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koneert «uit (radii •ski orkester). — Konec ob 23. urj. Torek. 15 junija 12.00: Virtuozen drot>iž (plošče). — 12.4". Vreme, poročila. — 13.00: Ca*, spored, obvestila. — 13.45: Teakeaea nekaj (radirki orkester). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Ca«, vreme, poročila, »spored, obvattila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: I>e*et minul sabave. — 20.00: Harmonisti poio (plo 5ce). — 20.10: O pregledu potrebnih javnlb del v dravski Itanovini (ing. LadinUv B*vc) — 20.90: Glasbeno dramatični večer. Sodelujejo g. Milan Skrbin5ek, član narodnega giedalii&a, gdena MaULa Skrbinskova in ra-dMj«kj orkester. — 22.00: Cas, vreme, noro čila, epored. — 22.1T>: Z rokami po svetu C:gTa radijski orke.-ter). — Konec ob 23. Sreda, 16. jrui Ja, 12j00i Glasba ee\.*rnih Slovanov (pk>«Ve). 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Caa, »pored, ot>veatila. — 13.15: Ve« mogoče, kar kdo hofce (ploSce i*> ieljah). — 14.00: Vreme, boraa. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Šah. — 20: Intfelbreebt: Zadnje igrača« (pioSce). — 20.10: GodaU — Iti del predavanja (g. dr. Anton Dolinar). — 30.30: Pevski sekstet ^MJadosU. — 21.11: Koncert na dveh klavirjih (izvajata edčni Boža Saplja in Silva Hražovec). — 22 00: Oae, vreme, poročila, »pored. — 22.15: Or,-giaalna s-riearska uodba (bratce MalenMk). — Konec ob 23. uri. Četrtek, 17. i u m j a 12.00: Iz operet (plošče). — 12.45: Vreme, poro&la. — 13.00: č*as, ipored, obvestila. — 13.15: OpoMansk, koncert (radijak, orkester). — 14.00: Vreni^, bor/a. — 1900: Čas, vreme, poročila, spored, ohvefttila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20.00: Verdi: Traviata, fanta-I i a (plošča). — 20.10: Slovenščina za Slovence (s. dr. Rudolf KolariČ) — 20 30: Orgelski koncert. :zvaja Ivan Rupnik, stolni regens chori v Skopi in. — 21.15: Pe-mire drobne o nežnih stvareh, nekaj za arSke !n nekaj fa smeh (ToJek in Ježek) —■ 22 00: čas. vreme, poroči]a, spored. — 22.15: Podoknice in uspavanke (plošče). — Konec ob I 23. uri. Navadi J svojega otroka 1 pravočasno na prnoiCna tiegćjgć! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Andre Armandv: 11 Princesa Symianoua — Kakor sem rekel, gospod — »atančok — Strako?. če hočete — — ptica zlih sluten j. Videl sem te grdobe, kako hodijo po valovih kakor sv. Peter. Mi vsi bretonski mornarji vemo, da je čas priprta v iti jadra in da se blria neviht«, kadar za-giedamo njihova crna krila, kako krožijo ekrog jamborov. Sklonil se je, njegova od soli razjedena roka je segla po kamnu in zalučal ga je za ptico, da je hrešceče za/krakala in odletela. — Te proklete grdobe so vesele samo, kadar je morje razburkano. Če je pa priletela tale pogledat prav sem, pomeni to, da mora divjati na širnem morju strašna nevihta. — No. zdaj ve*, kar si hotela vedeti, — je dejal Robert Staži. ČJudno so se jd iakrile oci, ko je zrla za 6mo ptico. — Rada bi bila satančetk, — je »aaepetala s drhtečim glasom. — Zakaj? I Nosnice so ji zadThtele. — Rada imam nevihto. Zgodilo se je, kar se je moralo zgodLi. Nekega jutra] ko sta se vračala iz svoje vsakodnevne kopeli, se je Staša ustavila na pragu svoje sobe. — Robert, odpni mi aaponko na rami. — ga je poprosila. — Cim je moj triko vlažen, si lahko na teh gumbih polomim nohte. Z naravno kretnjo je spustila na eni strani ko-pa'ni plaač z rnrrre. Obrrnema .ie bila k Robeitu 3 hrbtom. Gledal je njen vrat. kakor ds si ne upi dotakniti se ga. Staša je ne-tipno zacepeta1?. 2 nogo. — No. kdaj se ti bo »ljubilo? Ko ji je odpenjal zaponko, je jasno čutila, kako se mu tresejo prsti. C:m je bila zaponka odpeta, se je pokazala njena ffo4a rama in del nedrij. Kap-lj»ce vode so se se vedno lesketale na njenem nežnem telesu. Robert je začel hitreje dihati. — Kaj ti pa je? — je vprašala in ga lokavo pogledala izpod čela, Iz njenega pogleda je razbral tako zaničevanje, da je izgubil oblast nad seboj. Burno je objel Sta-so, jt potisnil s komolcem slavo nazaj in ji ukradel poljub... — Sem* ftemaata! bi ie »u je prfeottla zaušnico. Pod težo žaMtve se je Robert opc-teScel in jo premeril srdfto z očmi. Kljubovala Je njegovemu pogledu ponoano vzravnana m srdito stisnjenih ustnic. Iz njenih srdito plamtečih oči Je prečtal globoko mržnjo. Obala ga je silna jeaa. Pod njegovim pritiskom je stopila nekaj korakov nazaj. Sledil ji je. Z nogo je zaloputnil vrata za seb. j, potem je pa strastno objel Stašo. Čutil je. kako se je upognila liki loflc. kako je napenjala roke in krčila prstke, da bi odrinila od sebe njegovo glavo. Borfla se je divje, tiho, na vso moč. Rc-bert je bil vee iz sebe in napenjal je vse sile. Hotel je za vsako ceno doseči njene kljubujoče ustne, z"om*ti njen oipr*r preliti svoje zaničevanje v polnih ne kot ljub^ek. temiveč kot gospod in v^iaA Niti besedice ni izgovorila, niti kliknila ni, bo^ rila so je molče, otepala se ga je, kar je le mogla. Ves v ognju je Robert podvojil svoje prizadevanje. Videč, kako se približuje njegov oi strasti plamteči obraz njenemu je opustila svoje ro&e in ves odpor. Kljubovala imi je samo še z uertnami, skrivljeninii v nepopisnem zaničevanju. — Zares sem radovedna, kako daleč znaš biti strahcfpeten in pode?. Te žaljive besede so pacfcale na njegov gnev liki ogenj. Stopil je korak nazaj in jo gledal, kako stoji prod njim razpuščeoih las, povesenih ram, teibo sopeča, »premagana«, toda se vedno drhteča od zaničevanja. TVdaj si je obrisa-1 obra«, po katerem je curljala kri, odprl je vrata io odeel, jesen bolj nase, nego na njo. in. ANGEL ALI DEMON? Tistega dne je - -bedo val a Staša sama. Robert se Čez dan v Mont Marinu sploh nd pokazal. Vrni) se je šele k večerji. Za seboj je imel dolg iaprehod na konju in bil je ves izčrpan. Molče je sedel za mizo in upxl mračen pogled na prt. Zdelo se mu je , da čuti samo silno utrujenost, nepramagljrvo potrebo po molku in miru. Sledovi nohtov so se mu še vedno poznali na obrazu. Vrgel se je na juho liiki lačen vcl-k na plen. Jasno je bilo, da je še tešč. Njegov molk je Stašo težil. Da bi ga prekinila, je poskusila oživiti prepir... Z odmerjenimi gfla-som je spregovorila: — če že hočemo z doma, se spodobi poprej vsaj povedati to. Zdelo se je, da je ni slitial. Ona je pa nadaljevala z odločnim glasom: — Čakala sem te do ene. Pečena pHfea je bela že vsa izsušena. Tedaj se je pa proseče oarl na njo, rekoč: — Stasa, silno sem utrujen. — Obmolknila je, raamssljejoč o aoiem naeto-ku. Naenkrat si je pa premisSMa in portuaiHa s nežnoetjo. — Kje si obedoval? — ga je vprašala. — ObedOMal?.. . Napeti je moral svoj* mM, sa 1» se si ta*xrj raiumaL Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobote, 12. Junija 1MT. Štev. 132 LEV ZILOV; Slavčki Bila je temna noč. V Kočetah v domu Suhotinovih je že davno gorela luč. Na široki nizki terasi je bila pogrnjena velika miza za večerjo. Plamen sveč se je vil kvišku, nepremičen, zamišljen. Za ograjo je tonil v temo ogromen park z neskončnimi prepletenimi stezicami. V parku se ie razlagalo Det je slavčkov. — No tako, — se je jezila Tatjana tvovna. — Odšel je. Kje naj ga zdaj najdem? Naš park meri ob robu tri vrste, a vse stezice so dolge dvanajst vrst. Slabo mu postane, omagal bo in ležal do jutra. Kadar se izprehaja in razmišlja o čem, čisto pozabi na smer. Tudi v Jasni Poljani je često blodil in zašel kdo ve kam. — To ni nič hudega, k luči pojde, — jo je miril Mihail Sergejič, — in tudi psi neprestano lajajo. — Toda on je pravkar prišel... Utrujen je. Kako da nisem opazila, kdaj je odšel. Za vse na svetu bi ga ne bila pustila. — Preveč ste v skrbeh, — je dejal Suhotin. — Starec gre na kratek izpre-hod, za petami so mu pa vohuni. To se vendar ne spodobi! Minilo je še pol ure, a Tolstega še vedno ni bilo nazaj. Po parku so na vse strani švigale luči. Šli so ga bili iskat. Eni so imeli bakle, drugi svetilke, tretji sveče v papirnatih vrečicah. Upravitelj Suhotinovih. ki ga dolgo niso mogli zbuditi, je storil v zaspanosti najodloč-nejše ukrepe: dal je zvoniti in trobiti na lovski rog. Naenkrat se je pa začulo več udarcev zvona in razburjeno so se pospešili, sami sebe strašeč in loveč. Cez nekaj časa je vabeče in monotono zapel lovski rog. Psi so se vznemirili, potem pa zatulili. Crna noč se je napolnila z nemirom in strahom. Samo hiša in terasa, potisnjena v noč, sta ostali mirni in prijazni. Niti v hiši, niti na terasi ni bilo nikogar, razen stvari že davno udomačenih, prilagođenih, priraščenih k svojim mestom, mirnih in gospodarskih ter gorečih svetilk in sveč. Živi stanovalci hiše so se zdele mnoge ure različne velikosti, izmed katerih je vsaka tiktakala na svoj način. Dostojanstveni predniki v lasuljah, ki so znali slediti z očmi vsakomur, kdor je šel mimo njih, in zrcala svetla v temi, kakor da so napolnjena z vodo. Šele čez trenutek so se začuli iz teme tuji kmečki glasovi. Iz sosedne vasi so bili prihiteli kmetje misleč, da so roparji napadli Suhotinove. —Grof se je izgubil, — jim je pojasnjevala stara pestunja. Naš starec. Tast Mihaela Sergejiča. Sel je na izprehod. pa se je izgubil. — Grof? so se začudili mužiki. — Kam ga je pa nesel vrag v taki temi? Grof, čeprav je star, bi se moral izpre-hajati podnevi pred hišo. — Kje gori? — je vprašal nekdo prestrašeno, oblečen ves belo, z belo brado. — Ne gori — grof se je izgubil, — so mu pojasnili mužiki. — No, to bi ne bila nobena nesreča, če bi se grof izgubil. In napotil se je domov. Ko je stopila Tatjana Lvovna vsa izmučena na teraso, je sedel Tolstoj sam za mizo in žvečil skorjo črnega kruha. — Ah, papači, to vendar ni mogoče! Vsi smo zbegani in prestrašeni. — No, saj ne bom več, nikoli več ne storim tega. Odslej bom hodil po nogah in ne po glavi. Slavčki pri vas niso slabši od onih v Pirogovi. Zavoljo njih sem zašel. V enem grmu je bilo lepo, v drugem še lepše. Odšel sem na polje, naenkrat sem pa zaslišal vaše fanfare in bobne.. . Šel sem za njihovim glasom, prišel sem in vse je zopet dobro. Samo nikar naj ti ne pride na misel pisati mamici. Ce pride, preplaši vse slavčke. Zvon je utihnil prav v takih neodločnih razdeljenih udarcih in znova so slavčki zažvrgoleli v temno noč parka. — Ah, kako krasno je to! Skoda je iti Spat, — je dejal Tolstoj in se sklonil čez ograjo v temo. — In kako lepo bo jutro, kako krasen solnčni vzhod! A vendar bo treba umreti... nič ne pomaga ... umre ti... Dobil si tu histeričen napad, toda kako čudovito lepo bi bilo: omahniti nekje na stezici pod grmom med tem žvrgoljenjem slavčkov. In to bi bilo vse, bilo bi konec. In ko bi me našli, naj bi ostale od mene samo še kosti. Iz Maribora — Sokolski savez je sporočil Sokolskemu društvu Maribor-matiea. da mu ie Nj. Vel. kratj Peter II. naklonil trak za prapor, katera svečanost bi se morala vršiti ob priliki župnega izleta. — Sokolsko društvo Ma* rihormatjca._____ — Prelovfev vokalni kvintet v Mariboru. V četrtek zvečer se je predstavil mariborskemu občinstvu ljubljanski Prelovčev vokalni kvintet s samostojnim koncertom v tukajšnjem sledališČu. Kvintet sestavljajo mladi konzervatoristi, ki delajo Čast svojemu zavodu. Kot solisti so se \iveljavili basist p. Lupša. tenorist g. Gostiša in barito-nist g. Rakovec- Sočni, kovinasto zveneči bas K. Lupše zasluži upoštevanje naših prvih glasbenih zavodov in ga zlasti priporočamo snujočj se operi v Mariboru. Tenorist g. Go-etiša je odprl mehko zvenečemu glasu, pol" nemu lirične topline, vse registre ter je z ' lepo glasovno tehniko zadivil poslušalce. Bariton g. Rakovec ie Marborcanom že znan in obeta s temeliitm študijem doseči še lepe usrehe. Kvintet kot tak če. ni povsem upet in v glasovni moči izenačen. Toda tudi ta nedostatek bo po par nastopih odstranjen. Občinstvo je mladim pevcem izkazalo vse priznanje in se zahvalilo za lep umetniški užitek, š. V. — Usodepolna nesreča. Nedavno je v Gornji Radgoni padfl č kolesa brivski pomočnik Rupert Pučko. Ponesrečenca so prepeliali v mnrskosoboško bolnico. kjer je podlegel poškodbam. Zdravniki so ugotovili, da ie smrt nastopila zaradi zastrup-Ijenja krvi. — Mladina beži. Te dni ie policiji prijavljenih že več pobegov z doma. Konec šolskega leta in slaba spričevala so vzrok, da mladina obojega spola beži z doma. Včeraj je neznanokam odšel 14Mni učenec meščanske šole Kari Selet-nger. Posedanje poizvedb? so ostale brezuspešne. — Tudi v Studencih strogi pasji zapor. Zaradi nevarnosti pas;e stekline je tudj občina odredila Rtroori nasji zapor. — Starka pod avtobusom. Na Kralia Pe* tra trgu je včeraj zjutraj povozil avtobus 63letno ženo slikarskega moistra Veroniko Lužman. Starka ie obležala hudo poškodovana na glavi nezaves'na na trgu. Poklicali so reševalce, ki Pri križu« na Kralja Petra ce*ti. —c Umrl je v sredo dopoldne v celjski bolnici v starosti 59 let g". Alojzij Jagodic, davčni uradnik v Celju. Pokojni je Ml odločno nacionalen, značajen mož, vzoren uradnik in priljubljen družabnik. Z veliko vnemo se je udejstvoval pri Celjskem pevskem društvu kot pevec in blagajnik. Po koncertu, ki ga je priredilo Celjsko pevsko društvo v petek 4. t. m. zvečer v počastitev spomina skladatelja Emila Adamiča, je Jagodica nenadno zadela kap. 1 Prepeljali so ga v bolnico, kjer je v sredo izdihnil. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini nase iskreno sožalje! —c Nesreča ne počiva* Ko se je peljal 13-letni Mario Sancin, sin ravnatelja Glasbene Matice v Celju g. Karla Sancina, v torek okrog 13.30 s kolesom po Ipavče-vi ulici, je na ovinku zadel vanj s kolesom neki tovarniški delavec. Mladi Sancin je padel tako nesrečno, da si je zlomil ključnico in pretresel možgane. V nedeljo si je 16-letna posestnikova hčerka Majda Koba-lova iz fit. Jurija ob Taboru pri padcu zlomila levo nogo. V torek al je 26-letni vojak Džavid Mehmedovič v Celju pri igri izpahnil levo roko. Istega dne je padel 9-letni posestnikov sin Milko Godec s Te-harja doma 8 strehe drvarnice ter se močno poškodoval po obrazu in levi nogi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Kupujte domaČe blago ! MALI OGLASI Deserta 00 par. davek posebej. Prekno, izjave beseda Din !*•* davek posebej Za plamena odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov sft mate oglase na priznamo. Deaids tO par. davek posebej, NajmanJU znesek 8 Dto NfiPRKKOSUIV V CENI m kvaliteti Vam nudi novosti vseh vrst oblačil, PRESKE*. Sv. Petra cesta Štev. 14. 3VE2E CB6NJE Ia. Ifde črne in rdeče 3.50 do 4 Uia k*. Košarice 50 k«. Franko kolodvor razpošilja tvrdka: i\ HRECHSLER, Tuzla. 1569 Naši vozički so na patentiranih krogličnih ležiščih. i mu & m GOSPOSVETSKA G. 13 KOŠNJO ODDAM na travniku na Jurčkovi poti. Poizve se u« Ižanski cesti 53. 1589 ...............w........miniimmo ■m imuniEH fttajeraka Neprekosljivo pari kata-rlh, astmi, emffad, areni* bolečinah, — Edinstvena klima, preizkušeni zdravilni vrelci, prirodne oglji-kovo-kisle kopeli, pnevmatične kabine, lnhaia-torljl. Sezona maj — september. Celoten pen-slon od 6 šilingov. Zahtevajte prospekte. 22/L. ........................^^^------ NOVOST ZA DAME! Trajno ondulacijo izvršujemo na najnovejšem ter na najlažjem aparata, kar jih je do danes naredila moderna tehnika. Uspeh ca vsake lase garantiramo. Pre, pričajte se in boste presenečeni. Frizersk? salon >RAKARc, Prešernova ulica 9 dvorišče, nasproti slasc^arne Košak. 24. L ■ ■ —• 60 PAR ENTL.ANJE ažuriranje, vezenje zaves. pen. Ia, monogramov. {rumbnic- Veli* ka zaloga perja Po 6.75 Din »Julijanac Gosposvetska 12. fi Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din IŠČEM PRIJATELJICO čedne in prij«etne postave, ne nad 38 let. Lahko ie tudi tio-etilničarka. Poinudbe 6 čliko in polnim naslovom, sicer se ne odgovarja, na upravo slovenskega Naroda« pod šifro >Junij 1937<. Tajnost strogo zajamčena. 1588 Stavbni material opeka, bobrovci, razno želez je, parketne deščice, štedilniki, okna in vrata na prodaj pri Gradbenem podjetju Ge TdNNffiSnasL, d.zo.z», Ljubljana Informacije daje stavbna pisarna na Marijinem trgu. DAMSKO KONFEKCIJO za poletje posebno cenejše vrste ima največjo izbiro na zalogi F. I. Gori£ar, Ljubljana, Sv. Petra c« 39 damske perilne cefir obleke od Din 48.— naprej damske perilne športne bluze od Din 28.— naprej športna krila v vseh velikostih od Din 38.— naprej pisarniške in jutranje halje od Din 65.— naprej otroške perilne oblekce od Din 24.— naprej kakor tudi vse vrste boljše obleke, kostume, plašče i. t. d. Izdeluje se tudi po meri ! Kroji kot izdelava prvovrstna! PO OBISKU VELESEJMA VSI V KAVARNO CENTRAL NA KONCERT PRILJUBLJENE DAMSKE KAPELE! V SOBOTO, NEDELJO IN PONEDELJEK ODPRTO VSO NOČ! Nadrobno! Na debelo! Najceneje In najbolje kupite vse prvovrstne vrvarske lastne izdelke motvoz, zimo, volno, afrik, kapok, gradel za zimnice* nepremocljive konjske plahte, gasilske cevi i. t. d. samo pri Prvi Kranjski vrvarni in trgovini s konopnino Ivan R Adamič LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31. Telefon 2441. MARIBOR, Vetrinjska ulica št. 20. Telefon 24.>1. CELJE, Kralja Petra cesta št. 33. CREMA LA TO JA v UNTVEPSAL j Za sport« sončenje« kopanje! Generalno zastopstvo sa Jtmostavrjoo „CHEMOTECHNA" LJUBLJANA — MESTNI TRG 10 PELICONOV SLADOLED mora vsakdo pokusiti! 4 vrste najfinejšega. Čašica 1.— Din. VVoLfova ulica 14, podruž. Kongresni trg 19. TELEFON 81-47 CIVILNO-INŽENJERSKA PISARNA ING. ANT. ŠTEBI LJUBLJANA — Aleksandrova o. 4 Izvršuje projekte In proračune za strojne In električne naprave in električne centrale, ocene za obstoječe naprave, predloge za racionalizacijo obratov, nadzorstva pri novih napravah In preureditvah, ekspertize itd. ELEKTRIČNO VARJENJE NA VELESEJMTJ — PRED PAVILJONOM E — ZUNAJ D. FURLAN, Črnuče Otroški v o s l c k i nsJooveJAlb modelov U v o a o * e a a, motorji, t r t e i a i j i a i v a #. a 4 • troj J pogreiljiv) PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI rit AN HO 1 „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, Kar lovska cesta 4 — Fodruliuca M VltlHOK, Aleksandrova cesta 26 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da ]e umrla moja dobra nepozabna mama, gospa Fany Ravniharieva foj. Perntetova Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo is. junija ob 17* uri popoldne izpred stanovanja, Gledališka ulica 4. V LJUBLJANI, dne 11. junija 1037. DR. VLADIMIR RAVND3AR. ■fftaaaam^koa^a^fc. fe^*^an%Ba^ ^■^naB^aaataamnSA dL^aa anv^flaRVaB^aa^B^an^av dJBafla^BlBBfc^B^Btafe^ Slamnat uV^a^BRV^aM la^B*n u^BBPaaP>vR