Leto LXIX Stev. (65 a V LJubljani, v sredo, 16. Julija 1941-XIX Pounh* phiona«oolovinL Prezzo — Cena L 0.70 VENEC Abbonamentl: Met« 12 Lirej Estero, me-it 20 Lire, Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.« Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le inserzionl. Izhaja ti ak daa zjutraj razen ponedeljka b dneva po praznika. F i li a 1 e i , S Uredništvo in »prava! Kopitarjeva 6, LJubljana. = NoV° mcsl0' | Redazione, Ammlnistrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria eselusiva per la pubblicif8 di provenienza italiana i Teleloa 4001—4005. 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano. Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica j Novo mesto. Izključna pooblaščenca za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S.A, Milano. Boji na vzhodu v velikem razmahu Pritisk na rdečo vojsko se tudi veča na finskem in madžarskem odseku bojišča Nemško vojno poročilo Berlin, 15. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Boji na vzhodu so v stalnem napredovanju. V boju proti Angliji je letalstvo ponoči z močnimi silami znova bombardiralo oskrbovalno pristanišče Hull, Nastali so obsežni požari. V prelivu Sv. Jurija je bila potopljena z bombo trgovska ladja, ki je imela 6000 ton. V Severni Afriki so nemški lovci razpodili zbiranje angleških motoriziranih vozil pri Sidi el Baranijo. Nemška bojna letala so prisilila k molku sovražne baterije v Tobruku. Oddelek nemških vojnih letal je ponoči dne 14. julija bombardiral ladje v višini Sueza. Dve tovorni ladji s skupno 12.000 tonami sta bili uničeni in dve veliki trgovski ladji sta bili zadeti z bombami v polno. Pri poskusih napadov na obrežje Rokavskega preliva je bilo včeraj od lovcev i' protiletalskega topništva sestreljenih 15 bojnih in lovskih letal, mornarica pa je sestrelila eno letalo. Angleška bojna letala so ponoči metala rušilne in zažigalne bombe v severnozahodni Nemčiji, in sicer predvsem nad Hanovrom in nad obrežnim ozemljem. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj škode in nekaj mrtvih in ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo sedem angleških letal. Boji tankov v odseku pri Kijevu Berlin, 15. julija, lp. Veliki oddelki sovjetskih tankov so bili v ponedeljek popolnoma razpršeni, ko so hoteli zapreti razpoko, ki je nastala v Stalinovi črti in ko so hoteli ustaviti nemško prodiranje proti Kijevu. Te sovjetske tanke je sovjetsko poveljstvo poslalo hitro naprej in so se ti oddelki že v nedeljo spustili v boj z nemškimi silami. Stotine sovjetskih tankov so se vrgle v boj, vsi ti tanki pa so bili veliki 50 do 70 ton, nemško protitankovsko topništvo pa jih je začelo takoj hudo obstreljevati. Ruski velikani so bili oboroženi z velikimi topovi, katerih kaliber je znašal do 150 mm Toda tudi ti tanki so se morali ustaviti na bojišču in mnogo jih je začelo goreti. Vsi ti sovjetski protinapadi v odseku pri Kijevu so bili odbiti s hudimi izgubami za rdečo armado. Sovjetski oddelki so se deloma razpršili in razbežali v gozdove, drugi oddelki pa so bili obkoljeni in uničeni. Stockholm, 15. julija, lp. Vojaški kritik dnevnika »Dapens N/holer: piše, 20 nemških konzulov in konzularnih uradnikov. Vkrcavanje se bo vršilo na pristaniškem kolodvoru v Newyorku in je kolodvor močno zastražen, dostop časnikarjem pa prepovedan. Na kolodvor smeta samo italijanski veleposlanik in nemški odpravnik poslov. Več Amerikancev je prišlo k italijanskemu konzulu v Newyorku izrazit obžalovanje zaradi prisil jenega odhoda. Angleška propaganda v Ameriki NoMjork, 15. julija, lp. V zvezi z govorom, ki ga je v Bostonu imel angleški poslanec Wed-gevvood, ki je sedaj v Ameriki na propagandnem potovanju, so člani kongresa, ki so proti posegu v vojno, sklenili protestirati proti delovanju angleških agentov. Angleški agenti namreč v Ameriki zahtevajo, da naj se pospeši vstop Amerike v vojno proti osi. »Journal American« ugotavlja, da so trenutno Churchillovi agenti v Ameriki silno delavni in skušajo doseči, da bi javno mnenje Roosevelt^ prisililo na poseg v vojno. Ob obletnici uvedbe vojaške službe v Ameriki pa je govoril minister za mornarico Knox, ki je nekoliko spremenil svoje nazore o vojni, ter je izrazil upanje, da ameriška politika pomoči Angliji ne bo zavlekla Amerike tako daleč, da bi bila zapletena v vojno. Družina v italijanskem zakoniku Bolgarski komunistični poslanci aretirani Sofija. 15. julija, lp. Komunistični poslanci, ki so bili izključeni iz parlamenta in jim je bila odvzeta imuniteta, so bili aretirani. Proti njim se bo uvedlo postopanje pb določilih zakona o obrambi države. Napovedujejo se najstrožje kazni zanje. Vohunski proces v Sofiji Sofija, 15. julija, lp. Danes se je začela v Sofiji razprava zaradi vohunstva proti uradnikom bivšega angleškega poslaništva v Sofiji. Obtožence so postavili pred vojaško sodišče. Bolgarski listi poročajo, da je državni tožilec zanje zahteval smrtno kazen. »Osservatore Romano« objavlja priznalni članek o »Italijanskem državnem zakoniku« in laskavo omenja, da je na primeren način urejeno vprašanje zakona in družine, na katerem je Cerkev bistveno interesirana. Vatikansko glasilo pravi, da je vprašanje družine v italijanskem kodeksu rešeno pod dvema vidikoma: prvič Fašistična država priznava, da je v globini italijanske narodne duše vsajen pravilen pojem o krščanskem zakonu, kateremu hoče tudi Fašistična Italija ostati zvesta, in drugič so pozitivne določbe o tem vprašanju določene tudi v konkordatu med sveto stoiico in italijansko državo. Novi civilni kodeks imenuje družino »temelj in vzrok nadaljevanja in moči naroda«. Ta definicija je podobna Ciceronovi, ki je družino označil za »principium urbis et quasi seminarium rei publicaec. Obnovljeno italijansko pravo torej polno priznava pravi pojem in obseg družine, čeprav na drugem mestu poudarja, da morejo v narodno skupnost preiti na vseh področjih življenja interesi posameznikov. Tega pa ni tako umeti, kakor da pravice in dolžnosti posameznih družinskih članov potekajo iz državne volje, v kateri se izraža nacija (kajti družina je starejša kot država in ima po naravnem pravu svoj lastni vzrok in svoje naloge, ki se tičejo tuzemskega in zagrobnega človekovega življenja), pač pa so dolžnosti in delavnosti roditeljev in njihovih otrok usmerjeni na družinsko življenje in tvorijo zase zaokrožen sistem, ki presega pravice in dolžnosti posameznikov, a so po-edincem le v korist. Poedinec mora svoje osebne koristi podrediti interesom svoje družine. Od tega ima koristi le družina, ki postane krepkejša. Krepka in zdrava družina pa je najboljša vzgoja k disciplini, od česar ima zopet narodna skupnost največ koristi. Družina je torej zamišljena kakor osnovna celica družbe, v kateri so posamezni člani dolžni sodelovati in prispevati k skupnemu cilju. Ta cilj se ne tiče le obeh zakoncev, temveč vseh družinskih članov in v bolj splošnem pomenu se tiče tudi države. Temelj legitimne družine je zakon, ki ga kodeks ne definira, dobro vedoč, da vsi Italijani nosijo njegov pravi pojem v svojem srcu. Pač pa je izrecno povedano v kodeksu, da more zakonska vez imeti dve lastnosti: enotnost in nerazdružljivost. Zakon more biti razvezan ali bolje rečeno: ako se naknadno ugotovi, da je bil kak zakon neveljaven, potem morejo cerkvene in državne oblasti uradno proglasiti neveljavnost zakona. Toda to so zelo redki primeri. V takem primeru se potem zakoncu, ki je bil v dobri veri, to je, da ni vedel za vzroke, zaradi katerih je njegov zakon neveljaven, uradno izjavil, da zakonska vez v resnici ni bila veljavna. Toda čim je zakon veljaven, potem pravi civilni kodeks v členu 147. je neločljiv in ga more ločiti samo smrt. Pač pa se iz posebnih razlogov dovoli zakoncema, da smeta živeti vsaksebi. Tehtnost tozadevnih razlogov pa mora presoditi sodna oblast. Kar se tiče enotnosti zakona, opozarja kodeks v členih 141. do 143., da iz tega potekajo dolžnosti, ki so dvojnega reda. So dolžnosti, ki potekajo iz dolžnega medsebojnega sodelovanja in podpore, in druge, ki potekajo iz družabne hierarhije. Iz samega zakona imata zakonca dolžnost skupnega bivanja, zvestobe in medsebojne pomoči. Iz družabne hierahije pa poteka za moža dolžnost, da je glava družine; za ženo pa gotove civilne dolžnosti, kakor da nosi njegovo ime in da ga spremlja povsod, kjer misli, da je primerno osnovati družinsko skupnost. Mož mora varovati ženo, imeti jo pri sebi in jo po svojih možnostih vzdrževati, v primeru potrebe pa mora k skupnemu vzdrževanju po svojih sposobnostih prispevati tudi žena. Ako imata zakonca otroke, je njuna dolžnost, da jih vzgajata in poučujeta. Otroci pa so dolžni, da so jima pokorni in po svoje prispevajo k družinskemu blagostanju. Toda to ne le iz načel fašistično italijanskega čustvovanja. Člen 313. izrecno govori, da morajo otroci, v kateri koli starosti so, spoštovati svoje roditelje. Gospodarstvo Velik napredek v proizvodnji dušičnatih kemičnih gnojil. Iz letnih poročil italijanskih kemičnih tovarn je razvidno, da se je zadnje čase zelo povečala proizvodnja dušičnatih gnojil. V večini podjetij se giblje napredek med 55% do 114%. Italijanski pridelek fižola bo letos prekašal 2 milijona kvintalov. Letos bo pridelek fižola prekašal 2 milijona kvintalov. V zadnjih štirih letih je pridelek fižola v Italiji znatno napredoval, kar je razvidno iz naslednjih številk: leta 1958 ga je bilo 1,402.000 kvintalov, leta 1939 1.451.000 kvintalov in leta 1940 1,925.000 kvintalov. Med italijanskimi provincami, ki pridelajo največ fižola, je na prvem mestu Campagnia, sledita pa ji Piemont in Benetke. Dalmatinska plovba. Informazione Econo-mica Italiana poroča: po določitvi nove meje med Italijo in Hrvaško na vzhodni jadranski obali se je začelo urejevati gospodarsko in politično življenje na obali, ki pripada Italiji in se ie lahko zopet uredil pomorski promet vzdolž ob dalmatinski obali. Za prvo silo je »Navigazione Adriatica« — »Jadranska plovid-ba< obnovila štiri linije. Najvažnejša je med Reko in Ulcinjem, ki gre skozi vsa važnejša pristanišča, kakor Sušak. Bakar, Crikvenica, Zaclar, Šibenik, Split, Metkovič, Kotor itd. Trikrat na teden, t. j. v torek, četrtek in soboto odpelje iz Reke parnik na Rab. Na otok Pag vozi parnik iz Reke vsak teden v ponedeljek, sredo in petek. Zavarovanje blaga, ki ga prevažajo z letali. Poleg pomorskega zavarovanja smo sedaj dobili še zavarovanje blaga, ki se prevaža na letalih. Med L'Ala Littoria in zavarovalno družbo Allean-za Securitas Esperia je bil namreč sklenjen dogovor, po katerem je mogoče zavarovati blago, ki ga prevažajo z letali. Zavarovanje velja za navadne in za vojne rizike. V ta dogovor so vključeni naslednji kraji, če se izvaža blago iz Italije tja ali obratno: Albanija, Libija, Bolgarija, Španija, Portugalska, Dalmacija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Švica, Danska in Nemčija. Za Albanijo in Dalmacijo je dogovorjena posebna zavarovalnina, ki znaša manj, kakor v druge kraje. Siemens umrl. Pred dnevi je umrl v Berlinu znani nemški industrijalec Kari Friedrich von Siemens, ki je bil dolgo let predsednik upravnega sveta Siemens-Schuckert-Werke. Razne nemške tehnične visoke šole so ga imenovale za svojega častnega doktorja. Japonska proti ameriškim oporiščem v Aziji Tokio, 15. julija, lp. List »Jonviuri šimbun« podrobno proučuje namene ameriške politike in poudarja, da je ameriška pomoč maršalu Cangkaj-šku in Sovjetski zvezi prava nevarnost za obstoj .laponske. Dnevnik poudarja, da bodo Združene države zgradile svoja letalska oporišča v Sibiriji in na severu in na jugu Azije, če Japonska takoj ne bo ukrenila vse potrebno in če tudi ne bo izvedla vseh korakov proti Kitajski. Bern, 15. julija, lp. Švicarski tisk piše danes zjutraj, da so bile nevtralne države nekoliko presenečene zaradi podpisa pogodbe med Anglijo in Sovjetsko zvezo. Švicarski dnevniki protestirajo proii pisanju »Daily Heralda«, ker je izjavil, da je pogodba med Anglijo in Sovjetsko zvezo bila z zadovoljstvom sprejela pri državah, ki niso v osi. Listi se vprašujejo, kakšno stališče bo zavzela Amerika, ker je tam mnogo prebivalstva odločno usmerjenega proti boljševizmu. Berlin, 15. julija, lp. Nemški tisk objavlja na prvi strani in pod vidnimi naslovi članek švedskega lista »Aflonhladet«, ki poroča iz Amerike, da se Roosevelt trudi, da bi izzval spopad med Ame- riko in silami osi čimprej, in sicer poprej, preden bi se rdeča vojska popolnoma razbila. Roosevelt je namreč dejansko ukazal — tako piše ta švedski list —, da naj ameriške ladje na Atlantiku streljajo na ladje držav osi. Nevarna območja ob Kamčatki Tokio. 15. julija. Ip. Japonska vlada je bila po svojem veleposlaništvu v Moskvi uradno obveščena od sovjetske vlade, da so bila območja rek na Kaničatki proglašena za plovbo in za gibanje nevarna. Zastopnik japonske vlade je danes dopoldne izjavil časnikarjem, da je sovjetska vlada mnenja, da bi se lahko nemške vojne ladje približale tej sovjetski obali in zato je treba ukreniti razne varnostne odredbe. Zastopnik japonske vlade pa je dodal: Z naše strani si ne moremo domišljati, kako bi nemške vojne ladje mogle pripluli v to območje. Vendar pa je »ovjetska odredba za nas vse nekaj drugega kot umestna Za katere predmete so potrebne v Zagrebu karte? Vsaka družina v Zagrebu dobi karto za svoje redne člane in družinske posle za dobavo kruha, maščob in mila, vsak moški in vsaka ženska pa dobi v zvezi z družinsko karto še posebno karto za obleko. Moški dobe s to karto pravico na: eno obleko ali en površnik, en par čevljev, 10 metrov bombaževitte za posteljno perilo, dve nočni srajci, dve delovni obleki, dve brisači in dva metra bo:n-baževine za krpe, do konca letošnjega leta osem parov nogavic. To velja za eno leto. Za eno četrtletje pa dobe eno srajco in ene spodnje hlače, za dve leti en dežni plašč, za tri leta eno posteljno odejo. Ženske dobe na leto eno volneno in tri bom-bažovinaste obleke, en par čevljev in 10 metrov bombaževine za posteljno perilo, za tri mesece eno srajco in dva para perila, do konca leta 1941. osem parov nogavic, dve nočni srajci, dve delovni obleki in dve brisači, za dve leti en dežni plašč, za tri leta eno posteljno odejo. Od racioniranja so izvzeti razni predmeti za šport in kopanje ter oblačila iz Crepe de Chine in Crepe Marocaine. Občni zbori. Dne 21. julija bo občni zbor delniške družbe »Narodna tiskarna«. V prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani pa bo 24. julija občni zbor delničarjev Stavbne družbe v Ljubljani. Odkup žita na Hrvaškem. Na podlagi dekreta o prehrani je državno ravnateljstvo za prehrano objavilo, da bo odkupovalo žito od kmetov po sledečih cenah: semenska pšenica v teži 79 kg (1% primesi) din 450,— za meter-ski stot; pšenica v teži 76—79 kg (do 2% primesi) din 430,— za meterski stot; pšenica v teži do 76 kg (do 5% primesi) din 420.— za meterski stot; soržica in rž v teži od 72 kg naprej (do 2% primesi) din 450,— za 100 kg. Vse te cene veljajo za fninko skladišče komisionarja državnega ravnateljstva za prehrano. Od pšenice, ki ima večji odstotek primesi, se odbija za vsak odstotek primesi 14 na ceni, vendar je odbitek za vse tri zgoraj navedene vrste pšenice maksimiran. Za domačo prehrano sme obd ržatj vsak gospodar 250 kg pšenice ali rži ali soržice na vsako osebo, ki se stalno prehra-n ja pri njem ter po 140 kg pšenice, rži in soržice na kntastralno jutro zemlje. Žito je treba v določenem roku brezpogojno prijaviti in ga oddati. Za kršilce teh odredb so zagrožene najstrožje kazni. Angleški indeks se je zvišal. Informazione Economica Italiana poroča iz Lisbone, da se je na Angleškem zvišal povprečni življenjski indeks od začetka vojne za 21%. Posebno občutno je zvišanje cen življenjskih potrebščin. Zlasti so se zvišale cene ribam. Tudi cene obleke so hudo poskočile. Tekstilna industrija ne more več izdelovati dovolj blaga za veliko množico konzumentov. Porast žitnih cen na Madžarskem. Madžarska vlada je določila žitne cene za 1. 1941-42. Za metrski stot pšenice jes določena cena 30 pengo. Ta cena velja do 31. oktobra 1941., nato pa pade na 27 pengo. S tem hoče vlada doseči, da bi kmetje v štirih mesecih prodali presežke pšenice po zvišani ceni. Določena je tudi cena za rž, in sicer 28 pengo za 100 kg. Nadalje je prepovedano mleti rž v času med žetvijo rži in pšenice, da bi tako prišlo čim več rži na trg. Da kmetje ne bi dajali ječmena in ovsa, je določena tudi za ti dve vrsti žita razmeroma zelo visoka cena: 24 do 24.50 pengo za ječmen in 25.50 do 26.50 pengo za oves. čimveč žita namreč mora ostati za človeško prehrano. Ker imata ječmen in oves, s katerima kmetje navadno krmijo živino, tam visoko ceno, ju bodo rajši prodali in tako bosta ohranjena za človeško prehrano. 4.700 židovskih podjetij na Slovaškem. Generalni^ tajnik slovaške vladne stranke je objavil poročilo, da je bilo na Slovaškem likvidiranih 4.700 židovskih podjetij. Okoli 4 milijarde kron židovskega premoženja je bilo naloženih v teh podjetjih. Generalni tajnik je izjavii, da je sedai ta denar na razpolago slovaškemu ljudstvu. Eksc. Visoki Komisar med Notranici o: V Cerknici |e sprejela Eksc. Vis. Komisarja tudi skupina narodnih nog, med katerimi je bilo majhnih deklic. Eksc. Visoki Komisar je povabil lfubke deklice na častno tribuno, prvo pa Levo: več majuniu uemic. usc. visum ivomiaar )c povaou ijuoKe aeKiice na častno tribuno, prvo pa sam osebno popeljal s seboj. — Spodaj: V Starem trgu je bil prirejen Eksc. Grazioliju prisrčen sprejem, katerega so se udeležili iolska mladina, gasilci, domače prebivalstvo in častna četa vojaške posadke. Slika nam kaže Eksc. Visokega Komisarja, ko koraka mimo postrojene častne čete. Civilni zakonik dela Italijanski uradni list »La Gazzetta Ufficiale« prinaša novi Civilni zakonik dela, s katerim je sklenjena vrsta tistih reform, katere je započel italijanski fašizem v civilnem zakoniku. Italijanski listi se v dolgih člankih pečajo s tem važnim dogodkom ter naglašajo njegov velikanski pomen. Tukaj ne gre za urejevanje dela v starem klasičnem smislu, marveč gre za delo v kakršni koli obliki: duhovno, tehnično, ročno itd. Urejeno je tukaj prav tako delo podjetnikovo, kakor delo njegovega nameščenca in delavca. Delo je v varstvu države, toda ni več špekulativno, namenjeno zgolj zaslužku in dobičku, marveč je to delo, katero mora biti po svojem namenu zgolj produktivno. V ta namen pa mora biti urejeno na podlagi vzajemnosti med podjetnikom na eni ter njegovimi nameščenci in delavci na drugi strani. Pri urejevanju tega važnega delavskega zakonika so sodelovali najboljši italijanski juristi ter zastopniki kmetijskega in korporacijskega ministrstva, kakor tudi zastopniki sindikatov. Prvi del obravnava razna korporativna navodila ter delavske in druge pogodbe. Drugi del ob- ravnava pravilnik, kateri ureja sodelovanje podjetnikovo s svojimi nameščenci in delavci. Drugi del knjige je posvečen družbi, ki je orodje produktivne delavnosti. Tretji del pa razlaga vsa načela, ki se tičejo varstva dela ter industrijskih iznajdb, konkurence ter zadružništva. List »II Lavoro Fascista« v svojem članku na-glaša, da je v 550 členih tega zakonika obseženo prav vse, kar je treba urediti in kar je podlaga korporativnega gospodarstva. Politična važnost te knjige je velika ter mnogo poveča veliki pomen druge zakonodaje, katero je izdal fašistični režim v zadnjih letih svojega delovanja. List dalje naglasa, da je to italijansko delo docela izvirno ter da ni bilo posneto po kakih tujih vzorcih, zaradi česar bo to zakonodajno delo služilo za vzorec tujim zakonodajam. »To je ena izmed tistih temeljnih tabel civilizacije našega stoletja, ki jih je bil Duce imenoval civilizacija in stoletje dela.< Prav gotovo bo to veliko italijansko delo v novem razvoju človeka in človeške družbe imelo svoj veliki in odločilni pomen. Imenovanje komisije za reševanje vprašanj zamenjave jugoslovanske valute Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na kr. uredbo z dne 2. julija 1941-XIX, št. 492, o zamenjavi valute bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini, v italijanske lire, glede na to, da je po členu 2. te uredbe minister za finance pooblaščen, da predpiše sestavo in način poslovanja komisij, ki imajo nalogo odločati brez pritožbe o vseh morebitnih vprašanjih, ki bi se pojavila ob zamenjavanju, glede na izvršilne odredbe, ki jih je izdalo ministrstvo za finance na podstavi prvega odstavka omenjenega člena 2., in s katerimi je bilo za reševanje teh vprašanj določeno, da 6e sestavi komisija, poveri pa imenovanje članov vanjo Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino, odloča: Komisijo, določeno v izvršilnih odredbah h kr. uredbi z dne 2. junija 1941-XIX, št. 492, za reše- vanje sporov, ki bi nastali ob zamenjevanju dinarjev v bankovcih in kovancih v obteku na ozemlju Ljubljanske pokrajine, v lire, tvorijo gospodje: 1. Dr. Franc Ciancimino, višji finančni inšpektor, kot predsednik, 2. Dr. Vincenc Onoratelli, inšpektor zavoda Banca d'Italia, kot član. 3. Dr. Ivan Slokar, predsednik Združenja bančnih in zavarov. zavodov. Tajniške posle pri tej komisiji, ki ima 6voj sedež v Ljubljani, opravlja jporočnik kr. finančne straže gosp. Italo Poli Ta odločba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 18. junija 1941-XIX. / . Visoki Komisar Emilio Grazioli. Karmel na Selu V sredo, 16. julija, na praznik Karmelske Matere božje bo v karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani: ob pol 6. tiha sv. maša. Ob 6. slovesna 6v. maša. Nato tiha sv. maša ob 7., pol 8., pol 9. in ob 9. — Pojjoldne bo od f>ol 6. do 7. izpostavljeno Najsvetejše. Ob 7. govor. Govori g. ravnatelj dr. Franc Volčič. — Nato pete litanije z blagoslovom. Kdor obišče karmeličansko cerkev od 15. julija opoldne do 16. julija opolnoči, prejme pod navadnimi pogoji popolni odpustek kakor o porci-junkuli, kolikorkrat obišče cerkev. Pridite k nebeški Materi, da ji skupno priporočimo svoje velike namene in zadeve. Kdo jih bolje razume kot Marija, ki ve, kaj je bridkost? Kdo more dati leka in tolažbe, če ne Ona, ki je vedno dobra, vedno usmiljena? Moči nam bo dala, ljubezni in poguma, in milosti, za vse, ki jih bomo priporočali varstvu Karmelske Matere. Tako obteženi še nismo romali k Njej. Bog daj, da bi bilo tudi letos res, da »še nikdar ni bilo slišati, da je koga zapustila ...« Zaupajmo! Rdeči križ poroča Naprošamo svojce niže navedenih, da nam takoj prineso domovnice, ki jih bomo poslali na me-rodajno mesto za izpustitev vojnih ujetnikov: Polkovnika: Barle Alojz in Cener Vekoslav. — Majorji: Kalan Mirko, inž. Kandare Boris, Kopri-vec Milan, Pire Andrej, Radin Alojz, Tavzes Vladimir. — Kapelani: Bahovec Ciril, Beltram Hugo, Gregorič Stevan, Gruden Matevž, Kit Ivan, Koželj Viktor, Krulc Miro, Lenarčič Ivan, Lilek Erik, Marn Rudolf, Novak Josip, dr. Orel Filip, inž. Pe-hani Igo, Pečnik Franc, Pitam« Albin, Skubic Jakob, Turšič Leopold, Urek Ivan, Zakelj Stanko, Zi-daniik Kazimir. — Poročniki: Božič Miroslav, Burja Stanko, Globelnik Edmund, Herman Joško, Hribar Boris, Kuhar Josip, Lavrenčič Tone, Lojk Jože, Pil-gram Vladimir, Pipan Franc, Počkar Zdenko, Podboj Stane, Sotošek Ivan. štante Jurij, Weble Deme-ter, Volkar Alojz, Zadnik Ljuban, Zdešar Henrik. Podporočniki: Beniger Viljem, Bertoncelj Oskar, Cerar Ciril. dr. Cepljak Lojze, Drenik Alojz, Dcr-kovič Karel, Est Jože, Frantar Vladimir, inž. Gosti Pavel, Horvat Pavel, Jakopič Albert, Kajfež Miha. Polkovnik: Koračin Gustav. — Podpolkovniki: Krant Božidar, Sirnik Vladimir, Vizjak Milko. — Majorja: Koch Ivan in Normali Ivan. — Kapelani: dr. Jcrovec Leon, Božič Alojzij, Gliha Viktor, Hen-de Stanislav, Oblak Franc, Omahen Albin, Sašelj Cresor. — Poročniki: inž. Grabrijan Dušan, Lušia Lojze, Petkovšek Nikolaj, PintaT Anton, Polajnar Karel, Šoukal Hieronim, dr. Zaje Boris, Zobec Jože, Podporočniki: dr. Korošec Josip, Poč Mirko, Mayr Bogomir, Fajdiga Milan, Kalin Viktor, Klemene Stane, Konvalinka Konstantin, Kramarič Jože, Lav-rič Lojze, Lukež Jurij, Martinjak Leopold, inž. Mam Nestor, Medvešček Emil, Miklič Rado, dr. Mo-dic Helodor, Molk Ante, Pavlica Josip, Palčič Branko, Pengov Anton, Pogačnik Boris, Pregelj Božo, Prezelj Boris, Prezelj Marijan, Pucelj Franc, Rozman Miroslav, Rosenstein Leon, Šivic Pavel, Tratnik Ivan, Trk man Andrej, Uršič Hinko, Verbič Božidar, Prijatelj Marjan. Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil. Svojce naprošamo, da j.ih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Bajt Rafael, Batič Boris, Hren s. Bazilijana, Mirovič Simion, Siisskind Jakob. Gg. Skala dr. Leo in Snindler Slava naj se zglasita radi pošte. — Dama, ki je dvignila pri nas potrdilo za dvig kovčega na kolodvoru na ime Brolih Jože se nujno poziva, da se zglasi v pisarni. Lavrenčič Marija, hčerka Larkova ima pri nas brzojavko. — Gdč. Žajdela Tonča, Aleksandrova 16, naj se zglasi v obveščevalnem oddelku. Ga. Mihelčič Angola, Ljubljana, Celovška 201, poklanja Rdečemu križu lir 76.—, za kar se ji Rdeči križ najiskreneje zahvaljuje. Srbska pravoslavna cerkev je dobila v bivši Jugoslaviji eno milijardo in pol odškodnine Zagrebški »Novi list« objavlja v celoti poročilo posebne komisije, ki je bila leta 1938 imenovana zaradi proučitve vprašanja odškodnine srbski pravoslavni cerkvi v smislu določil zakona o omenjeni cerkvi. V komisiji, ki jc zasedala polnih 11 mesecev, so bili: Skopljan-ski škof Josif in bivši minister dr. Pcleš kot zastopnika cerkve; Milan Horvatski, pom. fin. ministra in Milorad Djedjevič, nač. biv. ban. uprave v Ništi kot zastopnika fin. ministra; Sokrat Petrovič in Ljubiša Popovič, nač. pravosodnega ministrstva kot zastopnika lega ministrstva. Komisija ie ugotovila, da so znašale vse terjatve srbske pravoslavne cerkve 3 milijarde 397.472.636.50 din ter je ta znesek znižala za 2.594.327.640.50 din in tudi ni priznala zneska 260.752.712.79 din. Višino odškodnine je komisija določila na 1 ./42.262.253./1 din. Odškodnina v tem znesku ji jc bila tudi izplačana ter sc nanaša na odvzeta zemljišča, gozdove, curkve iu saiiiuMaiit:. razmi Dosiouia, Živino. nepremičnine, "dragocenosti. Izročeno gotovino, odvzete in požgane objekte, poškodovane cerkve in druga poslopja, na razne terjatve, najemnine, za vzdrževanje šol in za usluge državi. Spomenik dr. Ivanu Prijatlju Konec tedna so postavili na obzidju, ki stoji med vseučiliško knjižnico in Vegovo ulico, lesen oder, s pomočjo katerega so začeli postavljati spomenik pokojnemu vseučvliškemu profesorju dr. Ivanu Prijatlju. Spomenik so postavili na obzidje, in sicer med prvo in drugo klopco, ki sla postavljeni na obzidju, torej skoraj na vogalu Vegove ulice in Turjaške ulice. Spomenik ima kamenit podstavek iz brušenega granita, na njem pa stoji bronasto poprsje zaslužnega literarnega zgodovinarja. Poprsje pokojnega dr. Prijatelja, ki je pokopan na Viču, je izdelal akademski kipar France Gorše. Spomenik, ki prav lično poživlja obzidje, na katerem so klopce vedno zasedene, je že popolnoma postavljen in je tudi oder že odstranjen. Kameniti podstavek nosi napis: Dr. Ivan Prijatelj, 1875—1837 in besedilo: Lepoto knjige slovenske pravično presojal, ljubil goreče, vnelo oznanjal. Spomenik so postavili ožji rojaki in prijatelji zaslužnega kulturnega delavca iz Ribniške doline. Huda nevihta na Dolenjskem . Stična, 13. julija. Pretekli četrtek' popoldne je okoliško polje okrog Stične zadela huda ujma. Dan je bil silno soparen. Popoldne so se začeli zbirati črni oblaki na litijski strani. Okrog petih je prihrumel silen vihar s točo v smeri Litija—Hudo—Draga—Črnelo, potem se je obrnil na Polževo in Luče ter krško okolico. Toča je strahovito klestila. Od koruze so ostala samo stebla. Žito je omlatila in stepla v zemljo, prav tako ostale pridelke. Vihar je podiral kozolce, pulil in lomil drevje. Tudi strela je udarjala. Požara ni zanetila, pač pa je razklala nekaj sadnega drevja. Tudi sosednje vasi so utrpele precej škode, zlasti je uničeno ravno sedaj zoreče žito. Združitev Hrvatske nacionalistične stranke dela z ustaškim gibanjem Z ozirom na poglavnikovo odredbo o političnih društvih, ki delujejo za dosego istih ciljev kakor ustaško gibanje, je vodja Hrvatske nacionalno - socialistične skupine, Govedič, podal izjavo o priključitvi svoje politične organizacije ustaškemu gibanju. Istočasno je pozval vse svoje sodelavce, da naj odsedaj v ustaškem gibanju in pod poglavnikovim vodstvom nadaljujejo obnovitveno delo za napredek nove hrvatske države. Istočasno je podal izjavo tudi poglavnik, ki se Govediču, kakor tudi njegovi Hrvatski nacionalno-socialistični stranki dela za njihovo dosedanje rodoljubno delovanje najprej zahvaljuje in jih pozdravlja kot svoje nove sodelavce v ustaškem gibanju. Nazaj v družino! Včeraj smo mimogrede omenili, kako važne so počitnice za družinsko vzgojo mladega študenta ali šolarja. Je pa družina tako važen činitelj v življenju in razvoju vsakega naroda, da mora slovenski narod, če hoče obvarovati svoj obstanek iu svojo življenjsko silo, na vso moč negovati družino in njen vpliv. Temelj našega slovenskega narodnega programa bi za prihodnje moral biti: zdrava slovenska krščanska družina. Prav za prav jo res, da smo s krščanske strani to vedno naglašali ter načelno branili. Toda v praksi smo se le preradi vdajali silnim vplivom liberalistične in materialistične dobe, katera je prav v vseh odtenkih javnega in zasebnega življenja izpodjedala korenine zdravemu druzin-skemu življenju. Dorfi in domače družinsko ognjišče je postajalo veduo bolj osamljeno, mladina se je za dom svojih staršev vedno manj brigala, no le S mestna, marveč tudi kmečka. Ta beg od doma v družbo jo zajel mladino vsega naroda, kakor je malo prej zajel ves narod drugi val, beg od rodne kmečke grudo v mesta in tovarne. Vsi smo vedeli, da je to zlo, ki pa ga nismo mogli s svojimi sredstvi omejiti. Da se prepreči hujše zlo, da hi se mlndina zunaj svojega rodnega doma doeehi ne spridila, smo začeli snovati razna društva, katera naj hi mladino branila in reševala pred najhujšim. Toda to je bilo le obrambno sredstvo, bilo je pač manjše zlo, ker jc družina vendarle vedno liolj samevala ter postajala mladini nekam odveč in celo v nadlego. Potem pa so prišla še druga načela, katera so zunaj t svetu družinam kar s silo trgala njihove otroke. Zdelo se jc, da je družina, katera jc od začetka človekovega bivanja na zemlji bila temelj in gluvni opornik organizirane družbe, obsojena na sinrt in pogin. Tak je bil razvoj med nami in znnaj nas. Danes pa spet prihaja spoznanje, da je bil tak razvoj zgrešen in škodljiv za narode in človeštvo. Razveseljivo dejstvo v tem pogledu razglaša, kakor omenja naš list danes na drugem mestu, kako je v Italiji novi državljanski zakon postavil družino aa prvo mesto ter ji določil nalogo, ki ji gre v narodnem življenju vsakega zdravega naroda, kateri hrepeni po zdravem razvoju. V tem dejstvu vidimo zdrav prelom med preteklostjo in zdravo prihodnostjo. Slovenci smo majhen narod. Prav zato pa moramo mnogo bolj bolj ko drugi večji narodi skrbeti, da se zdravo družinsko življenje, ki je podlaga vsakega naroda, pri nas do popolnosti razvije, da sc tako zagotovi zdrava prihodnost in zdrav razvoj našega naroda. In prav vse panogo našega javnega in zasebnega življenja, naše kulturne in gospodarske delavnosti, bi morale načrtno sodelovati, da slovenski narod spet postane narod mnogoštevilnih, zdravih in krepostnih družin, katere bodo edine mogle celiti in zaceliti strašne rane, katere je naš slovenski narod moral pretrpeti v preteklosti in v sedanjosti. In marsikatero tako rano je naš narod dobil po svoji krivdi. Prva točka našega prihodnjega narodnega programa mora zato biti: nazaj v družine! Šport Petorica najboljših slovenskih atletov 100 m: L Lušicky (P) 11.2, 2. Račič (H) 11.4, 3. Polak (H) 11.4, 4. Kolenc (H) 11.5, 5. Sodnik (I) 11.6. 200 m: 1. Račič (H) 24.7, 2. Lušicky (P) 24.9, 3. Polak (H) 25.0, 4. Bratož (P) 25.2, 5. Kraner (P) 25.2. 400 m: 1. Obršek (I) 52.8, 2. Skušek (P) 55.0, 3. Glonar (I) 55.3, 4. Pleničar (I) 55.5, 5. Kraner (P) 56.2. 800 m: 1. Košir (P) 1,59.0, 2. Jovan (P) 2,08.0, 3. Glonar (I) 2,08.3, 4. Potočnik (P) 2,10.3, 5. Me-gušar (I) 2,12.4. 1500 m: 1. Košir (P) 4,12.2, 2. Potočnik (P) 4,23.0, 3. Glonar (I) 4,23.2, 4. Srakar (H) 4,23.4, 5. Jovan (P) 4,39.6. 6000 m: 1. Kien (P) 16,37.4. Skok s palico: 1. Bratovž (H) 340 cm, 2. Pri-bovšek (I) 330 cm, 3. Janež (P) 330 cm, 4. Gašpar-šič (H) 310 cm, 5. Glavič (H) 300 cm. Skok v višino: 1. Bratovž (H) 170 cm, 2. Slanina (H) 170 cm, 3. Polak (H) 165 cm, 4. Mihelčič (P) 165 cm, 5. Cuček (H) 105 cm. Skok t daljavo: 1. Nabernik (P) 613 cm, 2. Bačnik (P) 610 cm, 3. Polak (H) 610 cm, 4. Lon-čarič (P) 609 cm, 5. Branizelj (I) 596 cm. Troskok: 1. Nabernik (P) 13.14 m, 2. Smolej (P) 12.44 m. 3. Kraner (P) 12.25 m, 4. Merala (P) 11.65 m, 5. Kuk (P) 11.50 m. Met krogle: 1. Malič (H) 12.01 m, 2. Morala (P) 11.98 m, 3. Kosec (H) 11.75 m, 4. Lužnik (P) 11.70 m, 5. Mavsar (P) 11.49 m. Met diska: 1. Kajfež (11) 37.87 m, 2. Dobovšek (I) 37.54 m, 3. Kosec (H) 37.35 m, 4. Slamič (I) 36.66 m, 5. Lužnik (P) 36.61 m. Met kopja: 1. Mavsar (P) 62.32 m, 2. Riglar (P) 50.79 m, 3. Kraner (P) 49.40 m, 4. Urbančič (P) 44.20 m. 5. Trček (I) 44.02 m. Štafete 4X100 nt: 1. Hermes 46,3, 2. Planin* 47.0. i ikri j a 47,0. Veslaške tekme v Benetkah. 2. in 3. avgusta bodo veslaške tekme gasilcev v Benetkah na Laguni. 2. avgusta bo tekmovalo 8 skupin, 3. avgusta pa bodo finalne tekine za pokal Italijanske nacionalne zveze. Za te tekme vlada veliko zanimanje, saj so Benečani znani kot dobri veslači. Konjske dirke v Saint Cjru. V nedeljo so bile v Saint Cyru konjske dirke. Zmagovalcu je bila dana nagrada loterije v znesku 60.000 lir. Lahkoatletsko tekmovanje v Valereseju. Dopo-lavoro je organiziral žen. lahkoatletska tekmovanja, ki bodo od 25. do 27. julija. Tekmovale bodo članice Dopolavora iz vse Italije in je torej razumljivo, da bo to tekmovanje zanimivo, saj vse, ki se bodo udeležile teh tekmovanj, pridno trenirajo. Finski lahkoatletski uspehi. Nisse Niezlen je na mitingu v Helsinkih preskočil 2 m, svetovni rekorder Nikkanen je vrgel kopje 72.55 m, Kain-lauri je pretekel progo 1500 m v času 3,58, Heino pa 5000 m v 14,46.6. »Gusar« v Luzernu ne bo tekmoval, športni poverjenik za Hrvaško, Miško Zebič, je prepovedal udeležbo »Gusarja« na veslaških tekmah v Luzernu, ker Švica še ni priznala neodvisne države Hrvaške. Iz Goriške pokrajine Sv. Višarje. V znanje vsem prijateljem priljubljene božje poti. Sv. Višnje so bile 24. junija redno otvorjene in so tudi oskrbovane. Te dni je prišel na Višarje požrtvovalni gosp. profesor dr. Dorbol6 iz Vidma, ki bo ostal do jeseni in bo na razpolago romarjem. Za romarje ni posebnih težav; previdno je, če prinesejo nekoliko kruha s seboj. Letoviščarjem pa ne svetujemo, da bi si letos izbrali Višarje za bivanje, ker več kot dvo noči ne morejo ostati na gori. Torej: romanja so vedno dovoljena, izleli niso priporočljivi. Kobarid. (Slavje našega gosjioda dekana.) Na praznik sv. Petra in Pavla je naš dekan gospod Alojzij Pavlin praznoval 25 letnico mašni-štva. Ker svojega vnetega dušnega pastirja spoštujemo, smo porabili priliko in 6ino njegov praznik napravili tudi za svojega. Lepo smo okrasili župno cerkev in smo se v velikem številu udeležili slovesne sv. maše, pri kateri je prisrčno govoril breginjski župnik g. Zorn. Poklonili smo slavljencu tudi razne darove, med katerimi ga je jjosebno razveselila lepa slika — originalno delo akad. slikarja g. Toneta Kralja. Šest naših deklic ga je počastilo z lepimi deklamacijaini, da je bil ves ganjen. Skratka: pokazali smo, da cenimo njegovo delo in da mu želimo še mnogo let in mnogo sreče med nami. Bog ga živil Goriška tombola. Vsakoletna tombola, ki se igra v Gorici na Travniku na praznik sv. Petra in Pavla, je bila, kakor smo poročali, zaradi slabega vremena preložena. V nedeljo, 6. julija, je bilo vreme pa ugodno in goriške in okoliške množice so imelo svojo priljubljeno zabavo s tombolo na Travniku. Pri igri se je sreča tokrat nasmejala ženskemu svetu, oba dobitka sta pripadla dvem preprostim gospem. Tombolo v znesku 2000 lir je odnesla Ljudm. Šuligoj iz Grgarja. Mlatev se jo pričela. Dne 4. julija se je pričela na Goriškem mlatev. za katero so izdani točni predpisi, ki so obvezni za lastnika mlatil-nie m za kmeta. Kmet mora mlatilničarju ime-I nova ti njivo, na kateri raste pridelek, in navesti I njeno površino ter mora podpisati prijavo, v ka-' teri je poleg omenjenih dveh točk navedena množina omlatenega žita. poljedelčevo ime in priimek ter občina, v kateri leži njiva. Lastnik mla-tilmce mora imeti poseben zapisnik za vsako vrsto žita: pšenico, rž, ječmen in oves in mora najkasneje v desetih dneh po mlatvi predložiti pokrajinskemu poljedelskemu inšpektoratu vse prijave z natančnimi podatki o množini in vrsti omlatenega žita in podrobnimi naslovi poljedelcev in njihovih zemljišč. Jajca na goriškem trgu. Na goriškem trgu so za jajca določeno sledeče cene: na debelo L 11150 za sto jaic, na drobno L 1.20 za koa te »to^ice Koledar Sreda, 16. julija: Karinelska Mati božja; Rajnekla, devica in mučenica. četrtek, 17. julija: Marijina ponižnost; Aleš, spoznavalec; Marcelina, devica. Nov) grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Anton Plečko, laborant. Pogreb bo v sredo, 16. julija ob pol šestih popoldne z Žal, kapela sv. Antona, na pokopališče k Sv. Kri/u. — Previden s sv. zakramenti je mirno v Gospodu zaspal Franc Volk. policijski stražnik v pokoju. Pogreb bo v sredo. 16 julija ob 5 popoldne z Žal, kapela sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! "h Na Gatini pri Grosupljem je v nedeljo IV julija umrl priljubljeni posestnik gospod Rus Anton po domače »Žgajtiar«. Star je bil 54 let. Bil je dober katoličan ter vzoren gospodar. Preuredil in zboljšal je svoje gospodarstvo in veljal za enega najboljših in najnaprednejših v vasi. Bil je tudi soustanovitelj C.asilnepa društva ter dolgoletni občinski in šolski odbornik. Naj mu svetj večna luč in Bog mu na j bo dober Plačnik. Domačini naše iskreno sožalje. Pršmarij dr. Vladimir Milavec specialist za kožne in soolne bolezni je pričel s privatno ordinacijo. Slomškova ulica 14 _Ordinira od 11 do 12 in od 14 do 15_ Sijajen uspeh naše policije Morilec male Plevanič Danice prijet Ljubljana, 15. julija 1941-XIX. Po natančni preiskavi je policija prijela .lane-žifa Alojzija, sina Alojzija in Alojzije roj. Koren, ki je bil rojen 6. 6. 1914 v Ljubljani, kot morilca male deklice Plevanič Danice. Deklica je bila stara 10 let ter so njeno trupelce našli dne 1. julija v žitnem polju blizu Vodnikove ceste. Morilca so izročili sodnim oblastem. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V bližini mesta Lisle v Ameriki se je marca ponesrečila pri avtomobilski vožnji večja slovenska družna. Pri nesreči je ostala na mestu mrtva Bernardina Verbič iz Aurore, njena sestra Virgin ija je pa podlegla zadobl jenim poškodbam teden dni pozneje. — V Člevelandu je v visoki starosti mirno v Gospodu zaspal Jožef Šile, rloma iz Nemške vasi pri Ribnici. K Bogu so odšli po plačilo še naslednji slovenski rojaki v Člevelandu: Anton Skubic iz Šmarja pri Jelšah. Jakob Torkar iz Mevkuž pri Bledu, John Palčič z Vrhnike pri Ložu in Jožefina Jesenovec. Malo Slavko Lokar je pa na poti iz šole domov povozil avtomobil. — Novice iz Prekmurja. Na gimnaziji v Murski Soboti je bila konec junija matura. Kot ministrski odposlanec ji je predsedoval univerzitetni profesor g. Mikola, prekmurski rojak iz Gor. Petrovec. V maturitetni komisiji je bil še prosvetni referent pri vojaškem poveljstvu v Soboti g. Rhossoczy. K maturi se je prijavila večina učencev, ki so obiskovali osmi razred. Pisali so samo matematično nalogo, ustni izpit pa so polagali iz matematike, obče in madžarske zgodovine in zemljepisja ter iz živega jezika (francoščine ali nemščine). Matematiko je izpraševal prof Pal Nemett, ki je bil dosedaj profesor v Varaždinu, zgodovino in zemljepis prof. Jožef Maučec, dosedaj v službi v Celju, francoščino in nemščimo pa prof. Vilko Novak, dosedaj v službi v Kranju. Vsi učenci so naredili maturo in komisija je bila z njihovim znanjem izredno zadovoljna. Predsednik se je zlasti pohvalno izrazil o znanju tujih jezikov in je vprašal neko učenko, ki je posebno dobro znala francoščino, kako se je mogoče v gimnaziji tako popolno naučiti tujesra jezika. Kandidati so polagali maturo v slovenskem jeziku, ki bo, kakor kaže, tudi še v novem šolskem letu pomožni učni jezik na soboški gimnaziji. V službo so bili sprejeti v Prekmurju rojeni profesorji, med njimi prof. Maučec, Novak, Nemett, Kolenc, Jakob in še nekateri drugi, razen veroučitelja prof. šoštarca. — Izšla je nova knjižica: »Zakaj«. Spisal dr. Franc Knific. Stane 50 c. — Italijanski vicekonzul v Baniialuki. Italijansko poslaništvo v Zagrebu je odprla vice-konzulat v Banialuki. Za vicekonzula ie imenovan Roberto Fabiani LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 19. ig 21. grl_ Zeleana maska (Maschera di ferroi Slialen In velsnapat tlim po A. Dumasovem romanu. Bor-bn it\'ch bratov dvojčkov za francoski prestol. Louls Hayward, loan Bonnetl. I. Schlldkraut Film v celoti opremljen a sloveuskimi napisi Kino Union, telefon 2 2 2 i Peklenska požast po Istoimenskem romanu Edgnrja Wnll>.ee. Film misteri'0/.nin in senznciionainih doživlja ev. -Uurd' n Il irker, Jnck Hawkins. Vivlan C»ayi>. D k n e r premiera! Kino Sloga. »«'«■>» o n 27-30 Velika ljubezenska drama dveh stoletij Polnočni čar (Incanto dl mezzanotte) Guldo Ho'.ar; - Germana Paotleri - Karto Bernardi Kino IVI a t t c a, tclcio n 22-4 1 [B — Smrtna kazen za 10 komunistov. »Hrvatski Narod« objavlja sporočilo notranjega ministrstva, da so komunisti ubili v Zagrebu policijskega uradnika Ljudevita Tiljka. Ko! duhovni začetniki tega zločina so bili izročeni naglemu sodišču naslednji komunisti: dr. Božidar Adžija, rimok vere, iz Drniša; Ognjen Priča, prof, pravosl. vere, iz Ili-rlže; dr. Ivo Kulin, odvetnik, jud, iz Slavonskega Broda; Zvonimir Richtman, inž. in prof., jud, iz Zagreba; Ivan Korsika, inž., jud, iz Hrastovca; Viktor Rosenzweig, absolv. agr., jud, iz Rume; Alfred Bergman, priv. ur., jud. iz Visokega; Si-gismund Kraus, bančni ur., jud, iz Sarajeva; Oto-kar Keršovan, novinar, starokatol., roj. v Trstu, in Širno Crnogorac. pravosl. vere. iz Knina. Senat , ___1! * X — t- ..-A a1..»JII nn cn.pl lol> in hiln naglega Mnimi-n v,-ii ,.,-mj'ni nn o.tu. .c, »>ua smrtna kazen nad vsemi izvršena s streljanjem. Uprava zdravilišča Dolenjske Toplice '. goste, da vzamejo s se jim brez karte ne vljudno napro-a vse cenj. goste, da vzamejo s seboj krušno karto, ker bi moglo servirati kruha. —Kopalna sezona. Vročina zadnjih dni je pognala vso mladino pa tudi odrasle, ki imajo v popoldanskih urah čas, na kopališča. Po stari navadi privabi največ kopalcev Sava. Od štir-novega kopališča navzdol je ves desni breg Save do lomačevega pravo ljudsko kopališče. Tudi Ljubl janica je letos mnogo bolj obiskana. Poleg kopališča na Ljubljanici uporabljajo kopalci tudi višje ležeče obrežje Ljubljanice in tudi v Išči, ki je sicer nekoliko daleč, je vse živo. Na Ljubljanici je tudi živahno povpraševanje po čolnih, ki so ves dan v prometu. —V Kostanjevici bodo zopet sejmi. Kosta-n jeviško občina je po vseh občinah novomeškega okraja razglasila, da bodo odslej zopet redno sloviti kostanjeviški živinski sejmi. Ko-stanjeviška občina si je v zadnjem času dobila novo sejmišče poleg romarske cerkve na Sli-novcali, ki je vzorno urejeno. Prvi sejem bo v ponedeljek, dne 28. julija. Občina se je potrudila, da je o sejmu obvestila kar najširši krog kupcev in prodajalcev in je zato pričakovati velike udeležbe. — Inserenti naj dvignejo v upravi sledeče ponudbe: št. 9500 — »Betonsko železo«, št. 9425 — »Hišnik«, št. 9461 — »Iščem konja«, št. 9249 — »K. L«, št. 9265 — »Klavir«, št. 9561 — »Marljiva«, št. 9557 — »Poštena in pridna«, št. RS09 — »Sposobna«, št. 92SS — »Ob Tržaški cesti«, št. 9455 — »Vestna«. Ljubljana 1 Šentjakohčani, Ljubljančani — pridite! V sredo, 16. julija, na praznik karmelske M. B., pričnemo pri Sv. Jakobu z devetdnevnico za srečno bodočnost naše domovine in za pravičen mir med narodi. V roke boste dobili lepo knjižico z izbranimi molitvami, katere bo poživljala vesela pesem. Možje in fantje, Vi ste posebno vabljeni! Starši! Opozorite na to farno pobožnost svoje otroke! — Pričetek vsak večer ob pol 8. Kristusa, Kralja miru, pridite molimo! 1 Sv. maša zadušnicn za pokojno go. Marijo Trušnovič bo v sredo, 16. in v ponedeljek, 21. t. m. ob sedmih v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. I čelist Arturo Bonncci je velik umetnik na svojem inštrumentu. To smo spoznali na koncertu Italijanskega tria, na katerem je nastopil Bonucci v zvezi z pianistom Casellom in violinistom Poltromerijem. Že takrat je imel obilo prilike, da nam je r>okazal svojo visoko umetnost, ta prilika se mu bo nudila tem bolj prihodnji ponedeljek, ko bo nastoj)il na samostojnem solističnem koncertu. Igral bo celo vrsto skladb za čelo in klavir, na klavirju ga bo spremljala gdč. Maria Luisa Faini. Koncert bo v ponedeljek 21. t. m. pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata v veliki Filharmonični dvorani. Začetek ob jx>l 9 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Na prijavo surove ali žgane kave v zrnu mestni preskrbovalni urad spet opozarja vse trgovce na drobno in debelo, vse zadruge, civilne zajednice, hotele, pensione, restavracije, gostilne, kavarne in podobne obrate, da morajo po odredbi Visokega Komisarja z dne 7. t. m. gotovo izročiti te prijave najkasneje do 16. julija v IT. nadstropju. Mestnega doma. I Razdeljevanje masti, olja, slanine in sladkorja. Mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno, da bo za drugo polovico meseca julija nakazoval mast, olje, slanino in sladkor po naslednjem razporedu: v sredo 16. julija trgovcem od začetne črke A—J, v četrtek t7. julija od začetne črke K—O in v petek 18. julija od začetne črke P—Ž v II. nadstropju Mestnega doma soba št. 7 od 7.30 do 15. ure. Trgovci naj se natanko' ravnajo po tem razporedu, da ne bo nepotrebnega navala. Potrošniki pa bodo dobili na živilske karte vso količino maščob in sladkorja za drugo polovico julija pri svojem trgovcu najkasneje od sobote 19. t. m. dalje. Trgovci naj v uradu dobljene prošnje, vložene za sladkor in maščobe, vrnejo mestnemu preskrbovalnemu uradu najkasneje do sobote 19. t. m. Obenem obvešča mestni preskrbovalni urad vse one, ki so prosili za dodelitev masti in sladkorja po 8. juliju in še niso dobili kart, da borlo te živilske nakaznice dobili neposredno na mestnem preskrbovalnem uradu v I. nadstropju Mestnega doma v sredo in četrtek 16. in 17. julija od 7.50 do 14. 1 Knjižice za meso borlo vsi mesarji dobili pri s-vojem združenju, prav tako pa mestni ■ preskrbovalni urad obvešča tudi vso javnost, da bodo vsi odjemalci mesa ali družinski glavarji nabavne knjižice za nabavno ceno dobili pri svojih mesarjih. Za nabavno knjižico za meso, ki brez nje nikdo ne bo mogel kupiti govejega mesa, bodo torej stranke mesarju povrnile stroške, kolikor bo knjižica veljala mesarja. 1 Betoniranjc dna Ljubljanice pri stari cukrarni bo kmalu končano. Lepo vreme zadnjih tednov je omogočilo, da je napredovalo betoniranje dna Ljubljanice pri stari cukrarni. V vsem nadjezju je dno že betonirano, prav tako je betonirano dno ob jezu in oporniku za zatvornico. Sedaj so začeli betonirati dno jiod-jezja. Vsega skupaj bo treba betonirati le okrog 60 metrov dolg pas ob levem bregu in bo to delo mogoče opraviti do konca meseca, če vreme ne bo nagajalo. 1 Ivan Franci bo pel naslovno partijo drevi, v sredo, 16. t. m., v Gotovčevi opeii »Ero z onega sveta«. V letošnji zasedbi je nov Dolničar v partiji mlinarja. V tej učinkoviti karakterni vlogi bo mladi nadebudni pevec lahko pokazal svoj napredek. Glavno žensko partijo ho pela Hevbalova, očeta in mater Lupša in Kogojeva. Dirigent: dr. Švara. Režiser: inž. Golovin. I Murve obirajo. Izmed številnih murvinih nasadov na Ljubljanskem barju, ki so bili zasajeni v prejšnjem stoletju, je ohranjen samo še kratek drevored v 1 niovem, vzporedno 6 Stransko ulico. Kultura sviloprejk v ljubljanski okolici se ni obnesla, zasajene murve pa razen sence ne nudijo skoraj nič drugega ljudem, kakor malo svojega okusnega sadeža, ki ga zlasti otroci radi jedo. Sedaj te murve dozorevajo, drevesa pa so že vsa polna mladine, ki nabira mtirvine jagode v lončke. Murvin sadež še ni povsem zrel, to bo šele čez k-ka dva tedn—, toda neučakana mladiHu psč hiti in včasih mora zaradi ene 6aine že zrele jagode pa«ti cela vejica. Po večini so trnovske murve bele, le malo je med njimi črnih, ki pa so sedaj še rdeče, črne, to se pravi zrele bodo tudi šele čez kaka dva tedna Boljše bi bilo, da bi trnovska mladina malo počakala, da bi potem imela več tega okusnega sadeža. 1 Naselbina v Mestnem logu. Leto' poteka 10 let, odkar 60 se naselili v Mestnem logu ob Cesti dveh cesarjev na mestnem zemljišču nekdanji brezdomci in revni prebivalci v Ljubljani. Iz prvotne skromne naselbine, kjer je zadoščalo nekaj desk in plaht za zasilno stanovanje, se je razvila prav čedna vasica. Sleherni se je namieč trudil, da čim bolj olepša in dogradi svojo hišico. Z lastnim delom in 6 skromno podporo mestne občine so si prebivalci te naselbine zgradili čedne male hišice, nekatere lesene, toda ometane, nekatere pa so celo po vseh pravilih zidane. Takih hišic je sedaj okoli 80. Skoraj vsaka ima prave sobe in kuhinje, hišice so do malega vse pokrite z oj>eko, pred sleherno hišico je tudi majhen kos vrta. Z veliko ljubeznijo so ti ljudje obdelali tistih nekaj kvadratni metrov sveta, še veselejši pa so bili, ko jim je mestna občina dovolila, da obdelajo še nekaj sveta, ki si Ea je tik te naselbine .mestna občina pridobila, juoie so ta svet sami izboljšali, deloma so na-voziii prsti ter tam zasadili krompir, fižol in ze- lenjavo. Za najemnino sveta plačujejo sedaj po 70 din mestni občini letno. Vendar t>e kljub temu jx>čutijo kot na svojem, kar v resnici tudi so. Obdelali so celo nekaj 6tnetišč, ki bi drugače ostala neplodna. Bolj kakor kdo drugi so prav ti revni ljudje, do malega vsi brezposelni, razumeli klic sedanjega časa: »Obdelati čim več razpoložljive zemlje!« V tej naselbini bo mnogim skromni pridelek krompirja in fižola prišel dvakrat boli prav kakor drugim, ki so v sedanjih časih tudi obdelali prej zapuščeno zemljo. 1 Veliko nakupovanje borovnic. Zadnje dni je opažati, da mnoge gospodinje hite nakupovat v velikih množinah borovnice. Na trgu za gozdne sadeže je nastala pravcata tekma med gospodinjami za vsak liter lepih borovnic. Mnoge gospodinje so nakupile tega gozdnega sadeža do 50 litrov in še več. Nekatere napravljajo dobro mezgo, druge jih suše, ker so dobre za čaj, tretje jih devljejo v velike steklenice za kompot, tako, da vlože plast borovnic, nato jih posujejo s plastjo sladkorja v sipi itd. Steklenice nato postavijo na kraj, kjer sonce zelo pripeka. In borovnice skoraj zavro ko vinski mošt. Sladkor se stopi in dobi se dobra in zdrava pijača. V ponedeljek in torek je bila velika tekma za borovnice. Gospodinje so prodajalke dobesedno oblegale in jim jemaie liter za litrom. Ni čudno, da so borovnice na trgu kaj hitro pokup-Ijene in da se borovničarke vračajo domov prav zgodaj, ko so morale druga leta čakati celo dopoldne, da so spravile košaro borovnic v denar. V torek je bilo do 50 košar borovnic in rdečih jagod naprodaj. Že ob 9. dopoldne je bil trg prazen. 1 Mnogo lipovega cvetja. Na objavni deski mestnega tržnega urada ob semenišču je določena naslednja maksimalna cena lipovemu cvetju: suho 10 lir kg, sveže 6 lir kg. Naprodaj je že sedaj mnogo suhega lipovega cvetja. Mnoge revne rodbine, ki so nabirale lipovo cvetje, so si prislužile prav čedne denarje, kajti mnogi trgovci s poljskimi in drugimi pridelki so nakupili tega cvetja kar na vagone. Tudi po deželi je bilo letos organizirano nabiranje lipovega cvetja, to v krajih, kjer rasto še stoletne lipe, ki dajo vsako leto izredno lepo cvetje. V Ljubljani je baš napravljen tudi poseben mlin, ki zmelje suho lipovo cvetje v poljubnih oblikah, tako v malih kvadratih ali pa celo v prah. Ta moderno urejeni mlin je napravljen tudi za mletje drugih zdravilnih zelišč in korenin. 1 Kako se ljudje pravdajo. Prav zanimiva je primerjalna statistika o številu-pravd, ki so tekle pri ljubljanskem okrajnem sodišču v prvi polovici lanskega in letošnjega leta. Na okrajnem sodišču so določeni štirje civilni oddelki, ki vodijo vse civilne pravde do najvišjega zneska 12.000 din ali 4560 lir. Poleg tega se na teh' oddelkih rešujejo tudi opominjevalne tožbe do najvišjega zneska 6250 din ali 2356 lir. Zadnje opominjevalne tožbe osobito vlagajo trgovci, podjetniki in obrtniki proti svojim dolžnikom. V prvih 6 mesecih je bilo let&s zaznamovanih 1489 civilnih pravd, lani 2234, letos dalje 694 opominjevalnih tožb, lani v tem času 1466. Vseh tožb, navadnih in opominjevalnih, je letos bilo v prvih 6 mesecih 1517 manj, kakor pa lani do tega časa. Pravdanje so ljudje opustili, zlasti v aprilu in maju, junija je bil opažen majhen prirastek tožb napram ostalim mesecem. Pač je ta pregled poučen odraz sedanjih gospodarskih sprememb in velikih dogodkov. Gledali??* Opera. Začetek ob 20. Sreda, 16. julija: Ero t onega sveta. Red Sreda. — Četrtek, 17. julija: Pri treh mladenkah. Red Četrtek. Radio Ljubljana Sreda, 16. julija. 7.50 poročila v slovenščini — 7.45 pisana glasba, med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 slovenska glasba — 13 najx)verl časa, poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 orkester pod vodstvom mojstra Angelinija — 14 poročila v italijanščini — 14.15 orkester pod vodstvom mojstra Angelinija — 14,45 poročila v slovenščini — 17.15 koncert pianista Liana Gragnani — 19 tečaj italijanščine, vodi prof. dr. Stanko Leben — 19.50 ]>oročila v slovenščini — 19.45 simfonična glasba — 20 napoved časa, poročila v italijanščini — 20.50 pogovor v slovenščini — 20.30 radijski orkester pod vodstvom Draga M. ši-janca in vokalni kvartet Lurnbar — 21.15 koncert pianista Antona Trosta — 21.55 bese la v slovenščini — 22 godba Kr, finančne straže pod vodstvom mojstra D'Elia. V odmoru okrog 22.30 pogovor v slovenščini — 22.45 poročila v slovenščini. Lekarne Nočno služIjo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar. Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. Poizvedovanja šolsko izpričevalo II. razr. klasične gimnazije je izgubil dijak. Najditelja prosi, naj ga odda v upravi »Slovenca«. Našlo se je ogrodje ženskega kolesa, ki je črno pleskano tov. št. 459J3, znamke »Turnier«. Dobi se pri Ramovšu Vladu. Zaloška c. 124/b. Zgubila sem rjavo denarnico z nekaj lirami, markami in zelo važnimi naslovi. Prosim poštenega najditelja, da jo odda: Malejeva 4/1., Kodcljevo. Zgubil se je večji sveženj ključev na poti med Miklošičevo cesto proti Dobrovi. Pošteni najditelj se naproša, da jih proti nagradi izroči vratarju »Slovenca«. »2e tolikokrat sem te prosila, da meni na ljubo nikar več ne kadi!« »Sem že storil ter od včeraj dalje kadim Sauio sebi na ljubo.« Kaznovani gostilničarji Ljubljana, 15. julija. Policija za nadzorstvo nad prehrano in cenami je pretekle dni ugotovila, da so naslednje gostilne dajale gostom meso navzlic prepovedi: 1. Vončina Oton, Sv. Petra cesta 55; 2. Nazor Vlado, Sv. Petra cesta 7; 3. Fabijan Alojz, Tavčarjeva ul. 4; 4. Pengov Osvald, Karlovška c. 19; 5. Možina Martin, Florjanska ul. 24; 6. Žičkar Jerica, Prešernova ul. 9. Razen ovadbe sodnim oblastem je Visoki Komisar zapovedal, da se omenjenim zapro gostilne za pet dni. Policija je v trgovini Neže Mam, Tržaška c. 75, dobila živila, ki so racionirana, pa niso bila prijavljena. Visoki Komisar je razen ovadbe sodnim oblastem odločil, da se omenjena trgovina zapre. Novo mesto Promet z nepremičninami. Na tukajšnji zemljiški knjigi ves čas od začetka vojne pa do zadnjih dni niso vknjižili niti ene pomembnejše spremembe v hišni ali zemljiški posesti v Novem mestu. Zadnja hiša je bila v Novem mestu prodana tik pred začetkom vojne. Zelo živahne pa so zemljiške kupčije na podeželju. S tem! kupčijami imajo na zemljiški knjigi kar dosti dela Še več opravki pa ima ta urad s številnimi izbrisi vknjiženih dolgov. Na kmetih je seda) mnogo več denarja kakor v prejšnjih časih in resni gospodarji se sedaj trudijo, da se čimprej iznebijo dolgov, ki so jih poprej težko plačevali ali pa jih sploh niso mogli plačevati. Ti gospodarji se dobro zavedajo, da bodo s koncem vojne zopet začele cene kmetijskim proizvodom podati in da takrat ne bo več toliko dertarja, da bi se dalo odplačati dolgove. Želeti bi bilo, da bi se tega zavedalo kar največje število kmetskih gospodarjev, ker bi se tako najhitreje rešilo vprašanje zadolžitve in prezadolžit-ve kmetskega gospodarstva. Prilika, kakršna je sedaj, se kmalu ne bo več povrnila. Davčne uprave imajo sedaj mnogo dela. Z izvršeno zamenjavo dinarjev v lire morajo tudi vsi uradi vse svoje blagajniške knjige prekniižiti na lire, Največ dela s tem preknjiževanjem imajo kajpada davčni uradi, ki bodo potrebovali mnogo časa, preden bodo preknjižili vse svoje številne knjige. Tako bo novomeška davčna uprava potrebovala več mesecev, da bo izvršila vse to ogromno delo. Če krava pobesni, llletna viničarjeva hči Slavka Grelner je v nedeljo popoldne na Trški gori pasla krave. Pri vračanju z njive je ena od krav zbesnela in se zagnala z vso silo proti pastirici. Z rogovi je s tako silo udarila proti niej, da ji ie zlomila ključnico. Mlado pastirico zdravijo v bolnišnici. POŠTNI Pl LOT »Na pomoč! c je kriknil Mišek, ki je že napol visel iz letala. Letalo se je stresalo, kot bi bil potres. »O, mama, mama!« je zaječal Ališek. »Kakšen potres!« In tedajci se je letalo že skoraj zadelo v brzojavne žice. Rešilni voz je zabrnel in se vozaril piod letalom kot divji, sem in tja po letališču., »Kakšen norec, kakšen tepec, kakšen divjak!« je sam sebi mrmral Suhec, opazovaje to besno dirkanje in prekopicevanje po zraku. »Zdi se nu, da bo danes konec te moje šole in mene in vsega!« je pomislil Mišek. »Pa kaj — koraiža velja!« In nagnil je letalo k tlom. Suhec je videl, kako bo letalo zdaj zdaj treščilo na tla. »Joj«, ie kriknil, »niti ozreti se ne upam več!« »Živioi Na tleh smo! Glejte me, živ in zdrav!« je tedajci zaslišal Miška poleg sebe. Suhec je z grozo dvignil glavo in kapitan ni črhnil besedice. »Vidim,« je spregovoril Suhec z drhtečim glasom. »Toda kaj takega si ne želim več doživeti. Dragi moj, kakšna pošta bo tista, ki jo boš ti vozaril okoli! še pisma 6e bodo raztefrala od tvojega norega divjanja!« Mišek (dalje' KULTURNI OBZORNIK Po zaključku sezone v drami I. Kaj smo videli? Letos 6o trajale predstave v Drami nekoliko dalj časa kakor po navadi. Po zaključku rednega gledališkega leta, ki se je končalo v običajnem terminu, se je namreč uvedla tako imenovana letna sezona, ki naj bi zaradi izredno znižanih cen omogočila obisk gledališča tudi manj premožnim slojem; razen tega pa so v tem času nastopili z izbranim sporedom tudi slovenski igralci iz Maribora. Menda ne bo odveč, če se ob tej priliki ozremo nekoliko na uspehe, oziroma neuspehe v preteklem gledališkem letu. Začetek je bil vsekakor lep in razveseljiv. Kot prvo predstavo so uprizorili Shakespearovo žalo-lgro »Romeo in Julija«. Čeprav bi nam bilo seveda ljubše, če bi bili za začetek novega gledališkega leta videli izvirno delo, smo z veseljem pozdravli tudi to popularno klasično pesniško delo, tembolj, ker smo ga videli ne le v novi režiji in zasedbi, ampak ga poslušali tudi v novem Župančičevem prevodu, ki predstavlja prvo avtentično poslovenitev tega Shakespearovega dela. Posebej naj poudarimo, da je igra dosegla najvišje število predstav od vseh letos igranih del. Le malo spremenjena je prišla spet na oder Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Dalje je bila uprizorjena Fin-žgarjeva »Razvalina življenja«, s katero je Drama v februarju počastila tudi pisateljevo sedemdesetletnico. Pomen uprizoritve je zlasti v tem, da je z dostojno odrsko interpretacijo potrdila resnično ceno pričujoče drame, ki bo kot ena najresnejših slovenskih kmečkih iger še dolgo živela na odru. Prijetno presenečenje je bila tudi ponovna uprizoritev Schillerjeve žaloigre »Kovarstvo in ljubezen«. Čeprav 6mo Gogoljevega »Revizorja« gle3ali že lani, je bila letošnja uprizoritev nova v toliko, ker je v vlogi lažnega revizorja Hleslakova nastopil g. Josip Daneš-Gradiš, ki je lansko spomlad želel z njo praznovati štiridesetletnico svojega gledališkega delovanja, a mu je bolezen to preprečila. Temu samemu po sebi pomembnemu izboru je sledilo nekaj manj zanimivih del. »Skrivalnice«, komedija češke pisateljice Olge Scheinpllugove, je bila 6icer prva absolutna premiera v pretekli sezoni, vendarle nas je kljub svojemu vzpodbudnemu optimizmu nekoliko razočarala. Nato sta sledili dve malopomembni in le z razvojnega vidika razumljivi domača igri. Toda prva, Funtkova »Tekma« je bila vsaj uprizorjena z okusom in je dala najbrž zadnje možnosti odrskega izraza tej sicer suhoparni drami, medtem ko so Milčinskega »Cigani«, ki so prišli na oder že v začetku novembra namesto v predpustu, ostali slej ko prei na plitvini zabavne burke. Mnogo smo si obetali od edine letošnje izvirne novosti, F. Kozakove »Lepe Vide«. Ta drama iz našega meščanskega življenja, ki so jo nekateri neupravičeno postavljali v višino Cankarjevih odrskih stvaritev, nas je sicer prepričala o Kozakovi rasti, vendar pa nas je glede na pričakovanje v marsičem razočarala ter zbudila zlasti pomisleke glede na njen simbolični smisel in sociološko družabno pomembnost. Za enega najlepših uspehov naše gledališke umetnosti je treba šteti uprizoritev Klabundove pravljične igre »Krog s kredo«. Človek občuti skoraj kot udarec v obraz, če mora po taki igri gledati »Ugrabljene Sabinke«, burko F. in P. Schontana, v kateri močno moti neskladje med tujim duhom in domačim krajevnim okoljem. Že ta izbor sam, še bolj pa razvrstitev posameznih del priča, da je bilo v pretekli sezoni marsikaj narejeno iz zadrege. Tako si razlagamo, da je po tolikih f>onovitvah znova prišel na oder tudi Shakespearov »Othello«, ki smo ga zadnjikrat videli nekako pred poldrugim letom, število uprizorjenih del je davno preseglo polovico, ko je prišla na spored tretja literarna novost v sezoni, jx> pularna igra francoskega avtorja A. Gehrija z naslovom »Šesto nadstropje«. Pomembnejše literarno delo so »Zaprta vrata«, ki obravnavajo bolj psihološko zanimiv kakor etično prepričevalen spor v zakonu, čigar resnična podoba je drugačna kakor njegov videz. V drami,>katere avtorju M. Pragi je svoj čas pripomogla do uspeha 6lavna igralka tleonora Duše, smo spoznali svet idealističnega naturalizma, ki se je kakor v ostali Evropi pojavil tudi v Italiji proti koncu minulega 6toletja. Popolnoma odveč je bila uprizoritev Nušičeve »Pro-tekcije«, ki je bila tudi skrajno slabo pripravljena. V zastoju, o katerem so pričale take in podobne imj>rovizacije, je vplivalo odrešujoče, ko je prišla v redni spored sicer že znana Begovičeva drama »Brez tretjega«, s katero sta ob priliki štirideset-letnice gledališkega delovanja g. iHinka Nučiča gostovala on in ga Vika Podgorska. Njuna igra spada med najpomembnejše umetniške dogodke v minulem gledališkem letu. O veliki noči se delo v Drami nI ustavilo, ampak se je nadaljevalo v korist slovenski kulturi. Ponovili so najprej veseloigro »Trideset sekund ljubezni«, ki jo je spisal A Ido Benedetti, nato pa Shakespearovo »Komedijo zmešnjav«, ki je bila zaradi svojega vedrega humorja letošnjo spomlad prav go; tovo dobrodošla. Proti koncu sezone 6mo videli še dvoje na novo pripravljenih del. Po skoraj štiridesetih letih se je povrnila na oder Narodnega gledališča Detelova veseloigra »Učenjak« ki ima tudi še danes svojo sociološko-vzgojno vrednost ter je bila razen tega uprizorjena v zanimivem časovnem 6logu. Kot zadnja predstava je prišla na oder veseloigra »Bog z vami, mlada leta«, delo italijanskih avtorjev S. Camasia in N. Oxilia, ki ie bilo namenjeno predvsem prisrčnemu razvedrilu ter je popolnoma doseglo svoj namen. Razen tega je Drama v minuli sezoni naštu-dirala »Malega lorda«, dramatizacijo prisrčne in Elemenito vzgojne povesti, ki jo je spisala F. H. urnettova, medtem ko so za otroke predstavljali igre iz prejšnjih let. Gostovanj je bilo letos malo. Poleg že omenjenega gostovanja Nučiča in Podgorske je treba omeniti predvsem gostovanje Mariborčanov, ki so z uspelo predstavo Gorkega drame »Na dnu« učinkovito razgibali enoličnost letošnje sezone. Razen tega je gostovala tudi tako imenovana Klaičeva skupina, ki je prikazala pristnega Nušiča ter v izvirniku predstavila slovito satiro P. Kočiča z naslovom »Jazbec pred sodiščem«. O tem, kakšni so bili sicer uspehi oziroma neuspehi v preteklem gledališkem letu, pa bomo razmišljali prihodnjič. France Vodnik. Violinski koncert Pine Carmirelli Glasbena Matica ljubljanska je priredila v ponedeljek violinski koncert gdč. Pine Carmirelli. Vršil se je v ponedeljek, dne 14. t. m., ob pol enaindvajseti uri v veliki filharmonični dvorani pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata. Že takoj v začetku moram naglasiti. da izkazuje gdč. Pina Carmirelli daleko nadpovrečno reproduktivno stvarjalno osebnost z vsemi odlikami dovršenosti v tehničnem obvladovanju, kakor v znatno poglobljeni glasbeni interpretaciji. Njena virtuozna igra in sil nos t v oblikovanju umetnin ji dajeta značaj z elementarno silo prežete poustvar-jalke, iz katere vre najčisteje podoživeta lepota muzikalnih vrednot; sveže pristen muzikalni gon jo tira v pronicanje do najskritejših globin umetnine, ki jo prikazuje v najnazornejšem podajanju. Že po nekaj potezah smo takoj zaznali pristnost in zdravost umetniškega pojmovanja in kultiviranega oblikovanja ter muziciranja v smislu gradnje. Široko se pnejo do zadnje potankosti izdelane fraze v ritmični preciznosti in tenkočutnih dinamičnih niansah. Z entuziazmom prežeta stvarjalnost se odmika goli vsakdanji stvarnosti in prehaja v neki nadzemsko in rekel bi brezčasovno dvignjeni svet, ki zgane najskritejše globine človekovega duha. Toplota, ki veje iz njene muzike, je kakor živ odsev muzikalno naj rahlejše narave, pristne in iskrene v svojem snovanju ter de.jstvovan.ju, a silne v podoživljan.ju in enakovredne v prikazovanju lepote. Njena violina poje kakor pesem visoke poezije, ki prihaja od nekje daljnega, nevidnega, nepoznanega. a vendar človeku tako bližnjega, njemu pripadajočega, njemu lastnega, z vsem hrepenenjem pričakovanega in željnega. Skromen je njen osebni nastop, ženski, toda njena poustvarjalnost je šla po poti vprav moško v snovanju razglabl ja-jočega duha, katerega silnost in trepet smo čutili nad vsakim delom; vsaki stvaritvi je vtisnila umetnica svoj enakovredni obraz v slogovnem skladu in v po svoji notranji napetosti najpopolnejšem izrazu. Zato je njena igra uplivala estetsko notranje najprepričevalneje, kar se dogaja samo pri umetnikih, ki jim je dana tista prečudna, nikdar pridobljena, kvečjemu vzbujena prirojena moč ostvarjalnega duha lepote. V prvem delu koncerta nam je gdč. Carmirelli izvedla tri dobra dela: Frescobaldija »Arijo«, Vi-valdi-Respighija »Sonato in re maggiore«: Mode-rato (a fantasia) Allegro moderato, Largo-Vivace in M, Bruoha »Concerto in sol minore«, op. 26 (Allegro moderato, Adagio, Allegro energico). Vsa tri dela je izvedla v lepem žametno toplem tonu, v natančni izdelanosti ter v dovršeni, tehnično do-gnani igri, ki so jo odlikovale intonančno jasne pasaže, preciznost in vse ritmično izrabljene finese. Zanimiva je do natančnosti izmerjena in preračunana uporaba vsega loka. Oblikovanje vseskozi plastično, pristno muzikalno dosledno gradeče in nesubjektivistično pojmovano. Z isto ostvarjalno močjo je izvedla skladbe v drugem delu sporeda, kjer je nudila krasno oblikovano »La fontana d'are-tusa« Szimanovskega ali Paganinija »Due caprici per violino solo«, močno se je dojmila Straussa »Alla sorgente solitaria«, dalje Casellova »Danza siciliana«, De Falle »Jota* in Schubertova »L'ape«. Kljub svoji mladosti nam je gdč. Pina Carmirelli nudila nenavadno lep večer močne igre in dobro izbranega sporeda. V naši koncertni dvorani bo za tako kvaliteto vedno toplo spreieta. kakor ie tudi na tem večeru, ko eo nam je prvič predstavila v I^ubljani kot popolnoma nepoznana, doživela po- polno razumevanje in iskreno priznanje tudi od strani našega strogo ocenjujočega in znatno vrednost zahtevajočega koncertnega občinstva. Na klavirju je violinistko spremljala v odgovarjajoči podrejenosti že itak samo na sebi prodornega, polnega zvoka izredno dobre violine ga. Marija Sala. Odlikovala se je po skladnem oblikovanju in lepoti tona ter mnogo doprinesla k celotnemu uspehu, sil. Opera: »Pri treh mladenkah« V soboto, dne 12. t. m., je operno gledališče uprizorilo znano Schubert-Berlhčjevo opereto »Pri treh mladenkah«. Uprizoritev tega dela pač ne zadovolji niti v muzikalnem, še manj pa v režijskem pogledu. Celokupna izvedba se je občutno odmaknila od dosedanjega prizadevanja po kvalitetnih uprizoritvah, ki so bile do sedaj na dostojnem nivoju gledališke reprodukcije in po večini naravnost zelo dobre obojestransko. Ta predstava pa je vzbujala zelo kričeč videz neodpustljive površnosti v režiji, ki temelji na dolgočasnih, ohlapnih in že davno obrabljenih situacijskih grupacijah. Pri vsakem delu, ki je šlo že neštetokrat preko odra in ki je sploh po muzikalni strani tako poznano, kakor je to, morata režiser in dirigent paziti, da do-prineseta nekaj svežega: prvi. da delo čim bolj dognano režijsko postavi na oder ali če namerava kaj novega doprinesti, mora biti gotovo boljše ali vsaj prejšnjemu enakovredno, drugi pa, da poskrbi za dostojno izvedbo tako znane muzike pri najširših slojih, kakor je Schubertova, v dostojni igri in oblikovanju. Nad vsem tem pa mora bdeti vodstvo, ki ne sme postaviti nedozorelo zgrajenega dela na oder, kjer se maje tekst, tu petje, režija in orkester s kulisami vred. čeprav so nekateri bili po svoje dobri ali vsaj prizadevni, je vendar celota zgubila na kvaliteti in nam nudila resničen dolgčas. Upoštevani, da je temu kriv nemalo čas z neprijetno vročino in utrujenostjo ansambla. Mislim pa, da bi tudi občinstvo sprejelo z razumevanjem opravičilo in v zameno katero drugo boljšo predstavo letošnjega programa za zadnji abonmajski obisk. Kajti predstava »Pri treh mladenkah« itak ne bo imela uspeha in ne bi bilo je dobro ponujati abonentoni, temveč jo odstaviti s programa in nuditi kaj drugega, morda s kakim gostom v kateri koli izmed letošnjih opernih uprizoritev. Sicer je pa že skrajni čas za počitek zbora in orkestra. gji-• Pracludia usitatioribus modis organo vel har-monio facile pulsanda a dr. Fr. Kimovec inventa. Premrlovim, Tomčevim in Mavovim zbirkam pre-ludijev je sedaj dr. Kimovec pridružil še svojo. Obsega 78 preludijev, večinoma kratkih in prav lahko izvedljivih, le dva med njimi — Sine fine in sv. Trije Kralji — sta širše zasnovana in zahtevata tudi več spretnosti od izvajalca. Naša tovrstna orgelska literatura se je tako zopet obogatila in organisti bodo s to zbirko dobili lahke, a živahne in sveže skladbe za ujiorabo pri službi božji. Dočim je Prenirlova moč v akordih, v barvitih harmonijah, se dr. Kimovec po svoji naravi nagiba h kontrapunktu. Tako je tudi v teh pre-ludijih v ospredju tematična obdelava, medtem ko je harmonska osnova večinoma kaj preprosta. Navadno vzame kratek, živahen motiv, ki ga skozi ves preludij v različnih variautan zanimivo in iz- najdljivo obdelava (n. pr. Sine line), škoda, da v tej zbirki ni nobene fuge, ki je pač najmogočnejša orgelska oblika. Toda dr. Kimovčevo osnovno umetnostno gibalo ni umetnost zaradi umetnosti, temveč predvsem praktični vidik in dejanska potreba; zato se je dosledno izogibal V6eh težkoč in kompliciranosti, da bo njegove preludije izvajal lahko tudi najbolj preprost vaški organist. Znakov za tempo, dinamiko m registracijo skladatelj večinoma ni napisal. Zato bo izvajalec sam moral znati dobro presoditi značaj skladbe, pretehtati njeno moč in vsebino in ji dati v registrih primeren izraz. Zbirko toplo priporočamo, izdal in založil jo je Roman Pahor; dobi se pri njem ter v Ljudski knjigarni in stane 22 Lir. Značilno dramske novosti v praškem gledališču. Poletna sezija praškega Narodnega divadla se je začela z jako značilnimi dramskimi novostmi. Prva predstava je bila premiera Kerhartovega »Jožefa MAnesa«, drama iz življenja tega velikega češkega slikarja. Dalje Je dalo to gledališče Shakespearovo »Zimsko bajko« in še Dostojevskega »Zločin in kazen«. Budimpeštansko gledališče v Romuniji. Narodno gledališče v Budimpešti je nastopilo svoje gostovanje po Nemčiji in Romuniji. Janačkova »Jenufa« v Berlinu. Vaclav Talich, ki je bil svoj čas tudi v Ljubljani, in ki je kot ravnatelj češke filharmonije eden od najslavnej. ših evropskih dirigentov, bo v Berlinu, v državni Operi, dirigiral Janačkovo »Jenufo«. Farmaceutica Industria cerca in Lubiana raoprescniante sloveno conoscenzn ita liano introdotlo campo farmaceutico disposto colloborure serivere LACHIFA, Vl< Farmacevtska industrija išče za Ljubljano sloven. ZOSlOpnlhO z znanjem italijanščine, vpeljanega na področju tarinacev-tike. Kdor jo pripravljen sodelovati, naj piše na: HRAMA 2, ROMA Iz Hrvatske Nova važna zakonska odredba. Poglavnik je predpisal odredbo, po kateri bodo vsi, ki do 18. t. m. ne bi kljub ponovnim pozivom izročili oblastem skritega orožja, brezpogojno ustreljeni. Obvestilo glavnega ustaškega stana. Glavni ustaški stan obvešča hrvatsko javnost, da je izdal lepo izdelane poglavnikove slike, ki jih morajo vsi državni uradi in vse šole v neodvisni državi Hrvatski obesiti na dostojna mesta. Ravnateljstvo ustaške policijo Je pozvalo zagrebško meščanstvo, da mdra prijaviti vsa rekvi-rirana stanovanja. Novi ravnatelj na občini v Zagrebn. Na osnovi javnega natečaja je imenovan za novega ravnatelja na zagrebškem magistratu dr. Drago Jelič. Odgovor na akcijo četnikov. Z ozirom na zadnje dogodke, ki so se odigrali na več mestih v neodvisni državi Hrvatski, je zagrebška policija zaprla več srbskih trgovin in podjetij v Zagrebu. V zvezi s tem Zveza hrvatskih privatnih nameščencev naproša merodajne činitelje, da naj v vsa ta podjetja postavijo zaupnike, člane omenjene zveze. Dosedaj so v Zagrebu zaprli naslednje srbske trgovine odnosno podjetja: Milinov, Popov in drug, Vlado Teokarovič, M. Bačič, Simo Tomič, D,juro Djurdjevič in druge. Ustaški red v zagrebški občini. Zagrebški župan Werner je izdal okrožnico vsem mestnim uradom in ustanovam, po katerem je pri telefonskem klicanju in odzivanju odsedaj prepovedano pozdravljati s »Halo« temveč samo z usta-škim pozdravom »Spremno«. Prva tovarna za izdelovanje jadralnih letal na Hrvatskem. V neodvisni državi Hrvatski je pričela obratovati prva tovarna za izdelavo jadralnih letal. Jadralni letalci se bodo vadili z jadralnimi letali pri Sv. Nedelji hlizu Samobora. Hrvatsko zrakoplovstvo namerava izdajati svojo informativno revijo. Zagrebška policija je prepovedala vsem ko. palcem na Savi nositi prekratke kopalne obleke. Vsak, ki se te odredbe ne bi držal, bo strogo kaznovan. Hrvati v Urugvaju pojdravljajo poglnvnikn. Hrvati v Urugvaju, včlanjeni v tamošnjem »Domo-branu«, so poslali brzojavni pozdrav poglavniku. _ Obsodba in usmrtitev komunističnega agitatorja Borjana. Zaradi komunistične propagande med internirane! v Lepoglavi je prišel pred naglo sodišče inž. Budislav Borijan iz kninskega okraia. Sodišče ga je obsodilo na smrt ter je nad njim smrtno obsodbo tudi izvršilo. Nova žrtev četnikov. Sarajevski »Novi List? poroča, da so Četniki jz zasede ustrelili ustaša Mato Prliča v ljubuškem okraju. Vsak driavni uradnik, ki se bo napil, ho odpuščen iz službe. Minister za pravosodje in bogočastje je izdal okrožnico vsem svojim podrejenim ustanovam, v kateri prepoveduje vsem državnim uslužbencem pijančevanje in veselja-čenje po gostilnah in drugih javnih lokalih. Vsak državni uradnik, ki ga bodo zalotili pijanega v javnem lokalu, bo takoj odpuščen iz državne službe. Ista okrožnica nadalje najstrožje prepoveduje vsemu državnemu uradništvu vsakršno omalovaževanje ali pa kritiziranje katere koli poglavnikove odredbe. Iz Belgrada Novi srbski dnevnik. V Belgradu je začel poleg »Novega Vremena« in »Opštinskih novin« izhajati še tretji dnevnik »Obnova«. Glavni urednik lista je bivši poslanec Milan Stoimirovič-Jo-vanovič. V prvi številki objavlja novi srbski dnevnik več načelno ideoloških člankov. V enem teh člankov pravi: »Ne smemo se varati in si čarati pred oči kako drugo sliko: žalosten je naš nekdanji beli in ponosni Belgrad. Če pustimo ob strani njegov korzo, njegove gostilne, njegova kopališča itd., dobi človek žalosten vtis... Ker v tem Belgradu je marsikaj prenehalo obstajati. Skozi njega ne polje več val življenjskega veselja in optimizma. Najboljši ljudje so se umaknili in zresnili, najpametnejši so globoko zamišljeni in skoraj pobiti.« Isti Članek nadalje pravi, da mora Belgrad danes sprejemati veliko število beguncev in da mora storiti vse, da bodo ti begunci razumeli nove zgodovinske razmere. Končno pa ugotavlja, da se je Belgrad v zadnjih dvajsetih letih pokazal za nesposobnega ta večje koncepcije in širše vodstvo in da je sedaj njegovo poslanstvo omejeno samo na pridobivanje kulturnega vodstva med Srbi. Isti list pa v svoji drugi številki v novem članku pravi, da je Srbija danes pokrajina razočaranih in kruto presenečenih ljudi. Potem pa v članku zopet pravi, da morajo tri važne stvari vedeti Srbi. Prva se dobesedno glasi: »Mi (Srbi) smo majhen, siromašen in kulturno zaostal narod.« Državnega sodišča za zaščito države ni več. S prvim julijem je prenehalo poslovati državno sodišče za zaščito države, ki je bilo ustanovi eno leta 1029. »Novo Vreme« poroča, da je v kratkem pričakovati sklenitve plačilnega sjiorazuma med neodvisno državo Hrvatsko in Srbijo. Manifestarijski sestanek Svabsko - nemškega Kulturhunda v Belgradu. Prejšnjo nedeljo so imeli Člani švabsko-nemškega Kulturhunda mani-festacijski sestanek pred belgrajsko tehniko, kjer se je zbralo 8000 Nemcev. Prvi je govoril vodja nemške skupine dr. Sepp Janko, ki je prikazal zgodovinske podatke Švabov v teh krajih, potem je pa iHjudarjai, da bodo Svabi vedno radi izvršili vsa Fiihrerjeva naroPlla. Za dr. Jankom je spregovoril tudi vojaški poveljnik tasedeaega oaemlja Legnadaarderefagglo Bukova drva AcquUtiamo torti partito večje količine, v delje-spedizioni riparlite. — nih pošiljkah, kupimo. Ofterte dettagliote a Podrobne ponudbe na: I.KMZI A M AZZON1 - VHI.E ZAIM 118- MILANO 75-letnicn nemškega kiparja. Nemški kipar Lud\vig Cuner, ki je znan zlasti po skupini kipov v katedrali v Speyerju, je doživel svoje 75. jeto rojstva. Slovaška knjižnica se vrača iz Budimpešte v domovino. V Budimpešto je nedavno odpotovalo fKJsebno odposlanstvo Slovaške Matice, ki bo z dovoljenjem madžarske vlade vzelo s seboj vse tiste slovaške knjige, ki jih je bila madžarska vlada zaplenila leta 1877. ko je bilo društvo raz-puščeno. Ta dan so na Slovaškem obhajali kot kulturni praznik. Tako zvano Demetrovo nagrado, 15.000 din, je v Zagrebu prejel književnik Geno Senečič za svojo dramo »Spis broj 516«. general protiletalske ofcrambe von Schroder, ki je naglašal, da je glavna naloga Nemcev povsod na svetu, da podpro nemško vojsko v borbi proti boljševizmu, da se končno zatre boljševiška kuga. Vsi navzoči so izvajanja generala von Schrdderja sprejeli z velikim navdušenjem in odobravanjem. Po končanem zborovanju so člani Kulturhunda korakali v sprevodu mimo bivše nar' lne skupščine, kjer ima sedaj svoj sedež -..„t»ki vojaški poveljnik. Iz Gorenjske Voditelj nemških organizacij dr. Ley na Koroškem in Gorenjskem. V sredo je priletel v Celovec, okrožno glavno mesto, voditelj nemških organizacij dr. Ley. Na letališču Anabiichl ga je : sprejel in pozdravil namestnik okrožnega vodile-| lja načelnik civilne uprave za zasedeno ozemlje Franc Kučera. Na trgu SA v Celovcu je dr. Ley še istega dne govoril 15.000 glavi množici. V svojem govoru je predvsem pobijal največje sovražnike novega reda, judovstvo in boljševizem ter plutokra-cijo. Dejal je, da bo po porazu boljševizma strta tudi Anglija. Evropska celina se bo prenovila, narodi bodo pa skupno sodelovali in se med seboj razumeli. Iz Celovca se je dr. Ley odpeljal na južno Koroško, kjer so mu brhka koroška dekleta v ziljski narodni noši izročila planinsko cvetje. Po pregledu delavskih organizacij v južni Koroški se je dr. Ley s svojim spremstvom odpeljal na Jesenice, kjer si je ogledal vse tovarniške obrate. Okoli 18. ure istega dne se je pa pripeljal na Bled ter se nastanil v hotelu Toplice ter je na skupni večerji z vodilnimi možmi iz stranke in ostalimi državnimi funkcionarji razpravljal o vseh aktuelnib vprašanjih krajev, ki si jih je ogledal. Naslednjega dne je dr. Ley zapustil Gorenjsko in se preko Savinjske in Mislinjske doline odpeljal v Spodnji Dravograd, kjer ga je sprejel načelnik civilne uprave za Spodnjo štajersko dr. Uiberreither. Prometna nesreča na Jesenicah. Pri vožnji s kolesom po Jesenicah je zagrabil tovorni avtomobil Ljudmilo Sponta iz Koroške Bele ter jopodrl na tla. Pri padcu je dobilo dekle zelo hude notranje poškodbe ter so jo nezavestno prepeljali v jeseniško bolnišnico. Iz Spodnje štajerske V Pesnici je umrla Jožefa Hojnik, V okolici Rogaške Slatine sadna letina ne kaže najboljše. V falski elektrarni je bil sestanek vsega osebja. Vodil ga je kraj. skupinski vodja Vend-ner. Komisar podjetja dr. inž. Franc Pihler je pa potem govoril o vzrokih sedanje vojne, nakar je omenjal tudi pomen falske elektrarne za Spodnjo Štajersko. V Konjicah so ob navzočnosti otrok in njihovih staršev odprli novo nemško šolo. Pri vožnji s kolesom po Kopališki ulici v Mariboru se je na dravski strmini te ulice težje poškodovala Jožefa Lesjak. Nezavestno so morali prepeljati v bolnišnico. Zboljšanje cest v Mariboru. Mestna občina je pričela urejevati nekatere ulice in ceste. Pred. vsem renovirajo Grajsko ulico in cesto, ki vodi od glavnega kolodvora čez mestni park v Kamilico. To cesto bodo razširili, močno posuli s kamenjem, nato pa asfaltirali. Lepota Ljutomera v graški »Tagesposti«. Posebni dopisnik graške »Tagespost« je te dni obiskal Ljutomer, ki slovi po svojem vinu po celem svetu in so ga pili celo na siamskem dvoru in jx> svojih jabolkah, ki so se kot posebna delikatesa prodajala celo na trgu v Bangkoku, in popisuje lepoto Ljutomera takole: Ta dežela med Muro in Dravo je sončn-i pokrajina. In še v pozni jeseni, losebna strokovna komisija. V globoki žalosti naznanjam, da je po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zns|ial 4Toj dragi in nepozabni soprog, gospod Franc Volk polirijski nndstražnik v pok". Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 10. julija 1941 ob 17 z Zal, kapelice sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. julija 1911. Žalujoča soproga Marija Volk roj. Česen in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod I. GajSek, Ljubljnna Matija Male«I« 20 V zelenem polju roža Izvirna povesi »Če gre na vseučilišče, filozofija, ius, medicina, kar koli, pred najmanj štirimi leti ne bo gotovo. Potem pa še iskanje službe, prakticiranje. Na to pomisli, Metka, da ieta teko! Vprašanje je tudi, če se taki tiči po univerzah ne premislijo, pozabijo na domače cvetke, zaljubijo se visoko, ženijo se gosposko in l>ogato.« »Da te ni sram, Vekoslav, o katerem Človek misli, da te je sama dobrota! Zavist govori iz tebe, ki nisi mogel čez tretjo! In pa... in pa: Kri zalije Metki glavo. Kaj ie čenčaš in modruješ, junak pri zemljiški knjigi?! Ali je mogel kdo videti tedaj, ko sta šlta tisto noč po igri domov? Teta je bila v kuhinji zmerom poleg, ko je poveličeval Tine domačo vas, in ga je z občudovanjem poslušala in gledala. Kaj je tedaj mislila, je ostalo v srcu. Niti teta ne ve tega, niti sam Tine ne. Ako ni sam nikomur povedal, ne ve živa duša na svetu ničesar o pesmi »Marjetica«. Kaj tdrej sumničiš in podtikuješ, Vekoslav! Kdo more kaj vedeti, kdo more le slutiti, tla je kaka skrita vez med njo in Tinetom?« »Mari bi molčal o tem, Vekoslav! Z nobeno drugo besedo bi Metke tako ne razdražil ko s takim namigavanjem. Škoda, da sem mislila tako lepo o tebi, škoda, da si se mi tako smilil. Ali bi ne bilo iepše da si o tem molčal, pa bi se v miru in prijaznosti rajšla? Sam si si kriv. če pojdeš iz hiše žalostnejši, ko bi bilo treba.< »Tudi meni bi bilo žal, Metka, če bi se pozneje kesala. Zdaj je še čas!« »Glej jo, glej, skrb dobrohotno! Le kdo te je za njo prosil? Metko pridobiš zase, če očrniš Tineta? Se vidi, Vekoslav, da nisi mogel čez to tretjo! Ob zemljiški knjigi seveda tudi nisi mogel spoznavati ljudi.« »Pa nisi bil zadnje dneve v Ljubljani?« No razume Vekoslav in jo debelo gleda. »Drugače vendar niti mogel govoriti z Lo-kačevim Tinetom.« Šo manj razume Vekoslav. »In če z njim nisi govoril: Ali se ti sanja, ali se ti meša, da govoriš o nečem, česar nikjer na svetu ni? Kaj pa mene briga, kaj bo študiral Tine in kdaj pride do kruha?« Sedaj pa Vekoslavu rdečica v obraz. »Le delaj se nevedno in nedolžno! Slep nisem, ljudje pa tudi ne govore čisto brez vzroka...« »Brez vzroka seveda ne. Ko je šel pred leti neki Lojzek v gimnazijo, so tudi govorili, da bi ne bilo napačno, vasi, sorodstvu in sosedstvu pa bi bilo v čast in ponos, če bi dosegel Lojze, ki tedaj še ni bil gospod Vekoslav, škofovsko čast...« Metki je bilo takoj žal. Ali ko da jo je obsedlo in ji je sama hudoba narekovala besede. Sicer pa ni niti zdaleč slutila, da bi bil dobri in potrpežljivi Vekoslav prav v tej stvari tako eutljiv. Bledega ne, vsega zelenega je kar vrglo s stola. Žalostno, žalostno, skoraj zmedeno jo je pogledal in ko da ne verjame, da je res ona izrekla zanj najrazžaljivejše besede ... Tudi Metka je vstala. Grda, grda Metka, ali te ni sram? Ali je Vekoslav to zaslužil za svojo vdano ljubezen in vztrajnost? Hudoba, zakaj si s tako zlobo pošepetala prav tisto, kar Vekoslava najbolj zadene? Ali Metka svojih besed ni mogla popraviti, ni imela sploh kdaj, da bi mu rekla še kako besedo in ga pridržala. Ko brez uma je zdivjal iz hiše, 6edel na kolo in odbrzel po vasi. V. Dvanajstega julija, prav na dan pred Metkinim godom, je prišel Tine domov. Metka je sklenila: Sedaj bomo užaljeni, visoki, redkobesedni, nedostopni in brezbrižni mi. To bo plačilo za Veliko noč in za vse te bridke ure, ki jih mora človek prenašati (K) Vekoslavo-vem odhodu. V zemljo bi se vgreznila, če pomisli, kaj jo je obsedlo, da ga je mogla tako grdo razžalili. Ah, saj bi bilo lepših načinov in človeka bi ne grazla vest tako. ko ga peče, ako ne bi sam tako nepričakovano bruhnil na dan s tistimi očitki o ljubezni med njo in Tinetom... O Bog, kaj res tudi o tem govorijo ljudje? Saj... saj ne more nihče ničesar vedeti! Saj... saj ni mogoče... Ali niso videli, kak je bil Tine o Veliki noči proti njej?! Sedaj vidite, kaka bo Metka proti njemu! Če že govorite, jeziki zlobni, s škodoželjni in nikdar mirni, te počitnice spre-vidite, kako ste se zmotili! O, le ne misli, Tine, da smeš samo ti pasti svoje muhe po mili volji in nekaznovano! In vi, cče, mati, bratje, sestre, ki se obregate ob človeka zaradi nenadnega in užaljenega Ve-koslavovega odhoda, sedaj se prepričate, da Metka ni pognala Vekoslava iz hiše zaradi Tineta. Te počitnice glej in opazuj, svet, jeziki, potem stoprav sodite in obsojajte ter obrekujte! Ali kaj še tako trdni sklepi pred Tinetovo vihravostjo in bravostjo in razigranostjo. Saj še menda ni dobro segel doma vsem v roko, je že prihitel izročat tetine pozdrave. Abiturient! Metka je že pozimi v Ljubljani vedela, da se pravi osmošolcu, ki položi maturo, abiturijent. Kako lepo in skrivnostno imel Tine pa ni bil navaden abiturijent! Tine je maturiral z odliko! Kaj pa, da mu je morala tudi Metka čestitati. Pa menda ni bilo Tinetu dosti do čestitk in vse te časti. Čisto nič prevzeten in ohol ni bil. In pa ko da ni bil o Veliki noči čuden! Ko da sploh ni bilo nobene jeze ne zamere od tedaj, ko ji je izročil pesem »Marjetica«. »Sem slišal, da pojejo odličnjaki že po treh letih novo mašo,« ga je zbodel oče. Ali se je hotel maščevati za Vekoslava, ki ga ni mogel pozabiti? Ali je bila le šaljiva nagajivost in radovednost? Tine ni zameril. »Kar v semenišče pišite, sosed. Tam take stvari najbolj vedo, bolj ko jaz. Razložijo vam, kako in kaj.« In veselo se je Tine nasmejal. »Lisjakov Gašper je tudi abi... abi... Kako pravijo takim, Metka?« »Abiturient!« je razložila. Pa ji je bilo takoj ža), ko je opazila, kako je nasedla očetu. Gotovo je ni vprašal iz drugih namenov, ko da ji opo-nese, ker se toliko zanima za te preklicane študente. »Da ne pozabim! Tudi on vas vse pozdravlja, posebno tebe, Marjetica!« In zopet je bila Metka v zadregi. Le zakaj jo je s takim poudarkom imenoval Marjetico in ne, kakor vedno, Metko? Stoprav ko je Tine odšel, se je spomnila svojega sklepa in se je okregala, ker se ga ni držala. Pa da bi bila nevljudna, ali celo žaljiva in pikra nasproti človeku, ki prinese tetine pozdrave. se nikakor ne spodobi. Pa da bi samo ona ne čestitala, ki sta ji posebej sporočila svoj uspeh? Za prvič in za tvoj prihod in ob tvoji maturi, naj bo, Tine! Ali za naprej, le čakaj! Zvečer so, kakor vsako leto, napravili domači Metki podoknico. Ko je direndaj utihnil in so že legali spat. se je oglasila na Lokačevem vrtu harmonika. Metko je šiloma vleklo k oknu. Kdo drugi igra, če ne Tine? Lansko leto se je za »Divjega lovca« naučil igrati na harmoniko, posodil mu jo je njegov stric, ki je igral po svatbah in plesih. Mehko so doneli v zvezdnato julijsko noč glasovi harmonike. Tine je igral pesem, ki je Metka ni poznala. Zdelo se ji je, da posluša orgle, tako nežne glasove je izvablja, harmoniki Tinei V rožmarin je zarila glavo, mehko in toplo ji je bilo pri srcu, skoraj tako ko tisto noč po igri pred letom ... Italijanščina brez učitelja 64 ŠTIRI IN DVAJSETA LEKCIJA Seznanili se bomo o predpreteklem času in se pomenili ... o trgovini. Predpretekli čas poznamo tudi v slovenščini: izraža dejanje, ki se je izvršilo v preteklosti pred nekim drugim dejanjem; tvorimo ga redoma iz do-vršnih glagolov: Ko sem bil prišel domov, sem si privoščil kozarec vode. Smisel: najprej sem prišel domov, nato sem spil kozarec vode. Prav isto vlogo ima predpretekli čas v italijanščini. Imamo pa v italijanščini dva predpretekla časa. Oba sta sestavljena časa in se po pomenu skoraj ne ločita: trapassato prossimo in trapassato remoto. Prvega tvorimo z im-perfettom, drugega pa s passatom remd-tom pomožnega glagola. Parlare. — Bil sem (spre)govoril: Trapassato prossimo: Trapassato remoto: avevo parlato ebbi parlato avčvi parlato avesti parlato aveva parlato ebbe parlato avevamo parlato avessimo parlato avevate parlato avčste parlato avžvano parlato ebbero parlato Podobno: avdvo teimito — ebbi temuto, avžvo creduto — ebbi crediito, avčvo finito — ebbi fi-nito. — Primer s pomožnikom ,essere1: Ritornare. — Bil sem se vrnil (bila sem se vrnila): Trapassato prossimo: Trapassato remoto; ero ritornato, -a fui ritornAto, -a eri ritornato, -a fosti ritornato, -a era ritornato, -a fu ritornato, -a eravamo ritornati, -e iiimmo ritornati, -e eravate ritornati, -e foste ritorndti, -e erano ritornati, -e furono ritornati, -e Podobno: ero partito — fui parttto, mi ero lavSto — mi fui lavato, -a. Predpretekli čas obeh pomožnikov: Trapassato prossimo: Trapassato remoto: essere ero stito itd, fui stdto itd. avere avevo avuto itd. ebbi avtito itd. Vprašali boste: Čemu dva predpretekla časa? Kdaj se rabi prvi, trapassato prossimo? — V vsakdanji rabi in pogovornem jeziku srečujemo L Naročite ..Slovenžev koledar"! i 1 e trapassčto prossimo. Godi se mu podobno kakor passato prossimu! In kaj je z drugim, s trapassdtom remotom? — Podobno kakor ,p a s s a t o remoto' se rabi trapassato remoto le v knjižnem jeziku. O njegovi rabi velja še posebej, da ga dobimo v stavkih, ki se uvajajo z: appčna che — komaj, siibito che — kakor hitro, come — ko, kakor, dopoche — potem, ko. Berilo. Non sa ddre chi tarda1 ddre. Frettol6so lo avžvo gia attacAto il cav&llo al baroccio,' allorche entrb nella corte la Teresa' e mi disse: »Signčr Ernesto, perdonžtemi il disturbo. La mia povera mamma mi manda a pregarvi di favo-rirle* un fiaschžtto di vin vecchio. Si sente cosi sfinita di iorze . ..« La madre della Terčsa avdva un pezzo5 ser-vlto in časa nostra ed io mi credevo in dovere di soccorrerla nella siia vecchiaia, tanto piu allora, che si sentiva aggravata della malattia. Ma ora mi rincrebbe0 tornar indietro, andare fino in cantina e perder tempo. Onde dissi7 dlla Teresa: »Vado solo fino a Monza, e torno innanzi sčra Allora vi dard qužnto volete.« Sul volto della Teresa ci fu un'4ria malincfi-niča e mortificdta, che mi ando al cuore. Pure me" ne" partii:" spacciai di9 frčtta9 e" furia0 i miei ne-gozi e alle cinque žro gia di ritorno. Smontato appčna, corro in cantina, levo10 due fiaschetti del migliore, e vengo alla časa dčlla vecchia. Siilla soglia trovo la Teresa, che col capo sulle ginoc-chia piangžva. »Oh, Teresa, come sta la mimma?« Ella singhiozzč, e senza rispondere mi addit6 la cAmera. Ventriai, e vidi11 sua madre, spirata pochi minuti prima. Sul viso della morta mi par-ve12 leggere un severo rimprovero. Dopo13 d^llora,13 io raccomando sempre che: Chi ha tempo non aspetti1' tempo. (Cesare Cantu.) Pripombe, 1 3. os. edn. glagola ,tardare* — muditi: chi tarda dare = kdor (pre)pozno da. — 1 dvokoiesen voz. — a la Teresa — pri lastnih imenih spolnik sicer opuščamo; dopustna jc n.iegnva raba pri ženskih lastnih imenih, če gre 7.a domače osebe. — 4 favorire pomeni »blagohotno dati«. — ' un pezzo = kos, košček, tu: nekn,j časa. — ' rincrčscere — žnl biti, sestavljenka nepravilnega glagola .crčscere': crebbe = passato re-motol — ' passato remoto nepravilnega glagola dire = reči. — 8 ine ne parto = me ne vado, odidem. — " di fretta e furia = v naglici. — 10 vzdignem, tu: vzornem. — 11 passato remoio nepravilnega glagola I vedere, videti. — 13 pasnto remoto nepravilnega glagola parere, zdeti se. — 18 odtlej. — 14 non aspetti — naj ne čaka. ' t Sliižte B JStclo: Služkinja išče službo v okolici Ljubljane. Sprejme vsako delo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9656. 1 iiiižte B Dobe: Hlapca pridnega in poštenega, ki Ima veselje do kmečkega dela, takoj sprejmem. Jerine, Ljubljana, Draveljska ulica 27. Prodaja - kupuje vsakovrstne hiše, parcele, njive, travnike ln gozdove Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64. Pozor! V Novem mestu na Dolenjskem ali v Kočevju kupim trgovsko hišo na glavnem trgu. Vogrlč Štefanija, Ljubljana, Mestni trg 11-1. Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Mikeš Ljubljana. Frančiškanska ulice nasproti hotela Union Po 2 kg koruzne moke dajem za 1 kg koruznega zdroba. Katarina Krže, Florjanska 24. V nedeljo je bil pomotoma naveden drug naslov. czmusB Lokal za manufakturo iščem v centru Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9654. HTTmrTTTH Družabnika strokovnjaka za tekstilno tovarno iščem ali pri- , , . stopim kot družabnik k vsako količino medu že vpeljanemu podjetju. I kupim. Ponudbe upravi Naslov v upravi »Slov.« I »Slovenca« pod »Med« St. pod št. 9655. I 9329. (k iTTTr B Poizvedbe 1 Vem za avto DKW katerega je lastnik videl v Ljubljani, ko je vozil dve dami. Naslov v upr, »Slov.« pod št. 9659. ■ Sobe ■ 2 sobi s pohištvom brez perila, za 3 osebe, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9660. (s ZAHVALA Vsem, ki ste naši blagi VIDI ob koncu njenega življenja in na njeni poslednji poti izkazali svojo ljubezen, spoštovanje ln hvaležnost s svojo nežno skrbjo in tolažbo, vsem, ki ste olepšali njen novi dom s cvetjem, zlasti pa vsem, ki ste jo v njeno novo življenje spremili z blagoslovom in iskrenimi molitvami za njen večni mir: Stotero Bog povrni! Hvaležni kviio vam! , . . . Ljubljana -Moste, dne 14. julija 1941. JAKLIČEVI Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, stric in tast, gospod Anton Plečko laborant Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 16. julija 1941 ob pol šestih popoldne z Žal, kapelice sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. julija 1941. Žalujoči: Amalija, soproga; Slavko, Zvonko, Milan, Marijan, Mila por. Koren, Palmira, Silva, Tončka, otroci ter ostalo sorodstvo. ČETRTI GOST 20 Roman. »Bržkone ie hotel reči... dokazni material proti gotovim osebam.« »Ne; prav določeno je rekel .material o'. Kaj je hotel s tem povedati, pa ne vem.« »Ali veste, kaj da je bilo v kuvertah?« »Prav nič nel To se pravi..., o eni bi vedeli, ali ne, Rogers?« »Da,« je potrdil Rogers. »V eni kuverti je nekaj zvončkljalo.« »Da je zvončkljalo? Le kako bi bilo to mogoče?« »Gospod,« je dejal Drake, »ali ste poznali Heya? Niste — škoda! To je bil človek, ki je imel mnogo smisla za humor. Jaz ga nimam; ne morem si privoščiti tega razkošja. In pa — Hey —, naj v miru počiva, je bil, kako bi dejal..., da, bil je svoj živ dan otrok.« Kakor je to Drake izgovoril, je bilo razvidno, kako da je bil od sam i zvon vseh takih življenjskih lastnosti. »Torej,« je nadaljeval, »gospodična Rollings, moja tajnica, je vzela zavojčke in jih je nesla shranit v eno od omaric, kjer imamo take stvari. Hkrati se je čulo zvončkljanje, ki ga je bilo dobro slišati iz ene od kuvert. Gospodična Rolling-sova bi bila od slrahu skoraj omahnila. Reva je mislila, da ima peklenski strojček v roki. Gospodu Heyu pa je bila la njena bojazen v veliko zabavo, da je dejal: .Skoraj da sle eno od ur zbudili iz spanja. Tam notri so štiri urel Mislil sem, da že zdavnaj več ne delujejo.'« »Ali mogoče veste, v katerem zavojčku je to bilo?« »Vem, ker je to povedala gospodična Rol-lingova. Bilo je ondi, kjer je bilo ime Dennisa Blystonea. Vse to se je zgodilo, kot sem že ome- nil zjutraj, dne 10. aprila, torej prejšnjo soboto. Dne 12. aprila, torej predvčerajšnjim, je kemični zavod vrnil steklenico s pivom. Napisal sem lleyu pismo in ga vprašal, kaj da naj storim s steklenico. Včeraj, v torek, torej na dan umora, pa me je še obiskal sam Hey. Vprašal me je, ali morem poslati steklenico v njegovo stanovanje. Dejal je, da jo nujno potrebuje. Jaz sem se jako začudil in sem ga hotel vprašati, kaj bi s to željo. Odšel sem k njemu krog šestih zvečer.« »In kaj je bilo tam?« »Govoril mi je o neki veliki nalogi, ki da jo hoče izvesti, a kaj bolj natančnega mi ni hotel nič izdati. Ko sem bil prišel k njemu, se je bil pravkar preoblačil za k večerji; pri tem je pil neki koktejl. Stal je v predsobi, imel je hlače in telovnik za k fraku. V eni roki je stresal posodo za mešanje koktejla, v drugi pa je imel konjeniški meč in je z njim mahal krog sebe. Ne gospod, nikar se ne čudite, dobro ste me slišali, to je bila zares konjeniška sablja. Mahal je s sabljo krog sebe, ko da bi se dvobojeval z nekim nevidnim nasprotnikom. Pozdravila sva drug drugega in prosil me je, naj dam steklenico v kuhinjsko omaro. Zabičal sem mu, da naj oprezno ravna s steklenico in pošalil sem se, češ, ali misli, da bo koga zastrupil, ali kaj. Odgovoril mi je s smehom, da zares nekaj podobnega namerava. Zaradi varnosti sem napisal na karton: .Strup — paail' in sem ga privezal na steklenico, tako da je moral vsakdo takoj zapaziti listek.« Peelard si je spet nekaj zapisal. Na vsak način bo treba najti to steklenico. Torej je imel Feliks Hey pred svojo smrtjo veliko množino atropina pri sebi. Seveda, strup je bil pomešan s pivom, vendar ... »In kaj je bilo potem?« »VpraSai sem ga, zakaj je hotel imeti stekle-nico kar brž nazaj. Dejal mi je, da bi jo rad pokazal neki majhni družbi, ki je bila povabljena za ta večer. To mi je govoril iz spalnice, kjer se je še do konca oblačil.« »Ali je še kaj povedal o tej družbi?« je vprašal Peelard. »Nič..., to se pravi, da, še nekaj je rekel. Ko se je oblekel, sva šla skupaj ven. Na cesti sva se ločila. llery mi je pri slovesu dejal, da gre zdaj v neko restavracijo, nato da pojde v varijele, kjer bo uro ali dve, ker pridejo njegovi gostje šele ob enajstih. To je vse, kar vam moreni povedati.« »Ali je res vse? Prosim vas, pomislite še malo! Sleherna podrobnost utegne biti pomembna. Kaj ni prav nič rekel o svojih gostih?« Drake se je zamislil, rekoč: »Dajte, da malo pomislim... Ko sva bila na stopnicah, prav takrat, ko sva bila tik pred Anglo-egiptovsko uvozno družbo, sva srečala nekega uradnika iz pisarne gospoda Sumana, nekakšnega Egipčana. Ne bi mogel reči, da bi mi bil ta človek všeč. To je bil pravi Levantinec, 6aj poznate ta tip? Velike, kot oglje črne oči in jako namazani lasje. Hey ga je vprašal, ali je Šuman v pisarni, nakar je ta odgovoril, da Šumana tistega dne sploh ni bilo, ker je bil dobil ueki obisk.« »Ali je Hey na to kaj pripomnil?« »Rekel je le, da upa, da bo Suman prišel zvečer k njemu, pri čemur je poudaril besedo ,upam'; to' je vse.« »Še nekaj, prosim: Ali nista mogoče srečala na stopnišču še upravnika hiše, nekega starejšega člo veka z imenom Timotij Reorden?« Drake je prikimal in dejal: »Zdaj, ko ste me vprašali, se pa spominjam! Srečala sva nekega majhnega, starejšega človeka in mislim, da je bil to tisti upravitelj in IIey mu je rekel, da naj gre v njegovo stanovanje in ga naj uredi.« »Ali se vam je zdel ta človek pijan?« »Ne bi dejal! Saj res — vprašal je Hoya, ali hi mu mogel vrniti knjigo, ki mu jo je bil posodil. To povem samo zaradi natančnosti. Hey mu nato ni nič rekel.« »Le kakšna knjiga bi naj to bila? Reorden mi ni o njej prav nič povedal.« »Prav nič ne vem. Toda, kolikor sem poznal Heya, bi se nič ne začudil, če je bila to kaka nedostojna knjiga.« »ALi bi bili zdaj še tako prijazni, gospod doktor, in bi mi še kaj povedali o snočnji tatvini, ki se je pripetila v vaši pisarni?« »Zakaj ne, dragi moj! Tatvina je bila izvršena krog pol ene ponoči, ker mi je nekoliko čez pol ene telefoniral naš nočni čuvaj in nvi sporočil, da je pravkar videl, kako se je nekdo splazil skozi okno naše pisarne in kako se je spustil po lestvi nizdol.« »Torej ob pol enih,« je zamišljeno ponovil Peelard. »Nočni čuvaj je brž stekel za njim, pa ga ni dohitel. Nato je odšel v pisarno. Okno, ki je skozi njega ta človek zlezel, je bilo okno sobe, kjer je naš arhiv. Tam je bilo vse v redu, le ena omara je bila odprta, a pred njo na tleh je ležala skrinjica za listine, ua kateri je bilo Heyevo ime. Ključavnica je bila izruvana. Brž sem se oblekel in odšel v pisaroo. Iz tiste skrinjice je izginilo tistih pet zavojčkov, sicer pa ni bilo ničesar ukradenega.« Drake je bistro pogledal Peelarda skozi naočnike in je nadaljeval: »Dotlej mi ni še nikoli prišlo na mar, kako da je lahko okrasti našo pisarno. Okna so stara že sto let. In kaj je lažjega, ko odpreti jih z nožičkoml Toda kdo je doslej sploh na to pomislil! Vse drugo imamo v blagajni, a ta je bila povsem nedotaknjena.« Vprašujoče je pogledal svojega družabnika, ki je bil molče sledil ta razgovor, in je ponovil: »Upamo, da tam ni ničesar ukradeno, zakaj, doslej še nismo utegnili, da bi vse podrobno pregledali... Zdaj pa, gospod, ste zares prav vse zvedeli 1« Drake je vstal. Tudi Peelard se je dvignil in odšeb Spoloma je razmišljal, da je zdaj konec, tega izpraševanja in da se začne zbiranje stvarnih či-niteljev. Za Liudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramar 11 Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenžii