Političen list za slovenski narod,
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejemali veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja. 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,'a6. uri popoludne.
Nlev. 23.
V Ljubljani, v soboto 28. januarija 1888.
T^etnili X"VI.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 27. januarija.
Med počitnicami državnega zbora pripravljali so gg. ministri odgovore na razne interpelacije, ki so jim bile stavljene med jesenskim zasedanjem, in zdaj se vsak dan iznebe nekoliko takih odgovorov. V začetku današnje seje bili so čuti zopet trije odgovori; med njimi bil je tudi odgovor kupčijskega ministra markeza Bacquehema na interpelacijo češkega poslanca Sla vika zaradi tarifnih nejednakosti pri državnih železnicah. Pritožbe so nekako podobne našim tožbam zaradi nejednakih tarifov južne železnice, ki nekatere reči v Trst ali celo na Italijansko spravlja ceneje, kakor v Ljubljano. Državne železnice nekaj enakega dovoljujejo ogerskemu žitu in moki, ki vsled silno nizkih tarifov tako po ceni prihaja na Češko, da domači pridelki ž njima ne morejo tekmovati. Odgovor ministrov ni bil ugoden in polanec SI a vi k si je pridržal pravico o tej zadevi prilično govoriti, dasi ni stavil predloga, naj se o tem odgovoru prične razprava.
Ko so bile razne vloge rešene in razdeljene, vtemeljeval je poslanec Eeicher svoj predlog, da se na dolgu ostali davki vsled mobilizacije k vojni ali k mornarstvu poklicanih reservistov, deželnih brambovcev in domobrancev ne smejo eksekutivno izterjevati. Reč se je v pretresanje izročila davkar-skemu odseku. Potem so bile potrjene volitve poslancev Kraussa, Eozkošnega, Buliča in Wolkensteina. Zadnja točka je bila splošna razprava o davku na sladkor. Prvi je govoril znani levičar P 1 e n e r proti zakonu, ki ga je v marsikaterem oziru grajal. V prvi vrsti je s tem zakonom prizadeta češka dežela, kjer je veliko tovarn za izdelovanje sladkorja; češki poslanci pa so po vsestranskem prevdarku sklenili zakonu brez premembe pritrditi, ker bi bilo sicer treba novih obravnav z ogersko vlado in bi se reč vsled tega le zavlekla.
Pred sklepom današnje seje prečitala se je interpelacija do kupčijskega ministra, ki jo je izročil glede zagorskega premogokopa poslanec Klun s svojimi tovariši, in jo objavimo posebej.
Glede splošnih razmer se kaže, da so nespremenjeno neugodne, kakor so bile ob razhodu državnega zborameseca oktobra in da čakajo večino državnega zbora še hude borbe.
Prihodnja seja bo v pouedeljek 30. t. m.
Dežehii zbor kranjski.
(Nadaljevanje sedemnajste [zadnje] seje dne 23. j a n.)
Ob 724. uri popoludne deželni glavar grof Thurn otvori sejo in poroča poslanec Murnik o prošnji predstojništva blejskega zdravišča za podporo in za pospeševanje lega zdravišča, ter glede zdravnika predlaga:
1.	»Dovoljuje se za zdravnika na Bledu po 300 gld. na leto toliko časa iz deželnega zaklada, dokler se na podlagi letos sklenjenega zakona ne bodo nastavili okrožni zdravniki."
Glede naprošene podpore za zidanje zdravniško dvorane, oziroma primernega posojila v ta namen iz deželnega zaklada, poročevalec omenja, da je treba o tej zadevi še natančnejših poizvedeb, zato predlaga:
2.	»Prošnja izroča se dalje deželnemu odboru, da preiskuje to stvar v drugih delih njenega obsega in slavnemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poroča."
Oba predloga obveljata brez ugovora.
Poslanec dr. Bleiweis poroča o nakladi na pivo in o povišanji priklade na najemščino od sta-novališč v glavnem mestu ljubljanskem, čigar redni dohodki ne zadostujejo za izredne troške, ki jih bode imela Ljubljana vsled zidanja novih šolskih poslopij i. t. d. ter v imenu finančnega odseka predlaga:
1. »Deželnemu glavnemu mestu Ljubljani dovoljuje se za deset let od tistega časa, ko bode stopil ta sklep v veljavo, da sme pobirati novo naklado po 45 kr., torej z všteto dozdanjo naklado po
1 gld. 25 kr. vsega skupaj 1 gld. 70 kr. naklade od vsakega v mestu použitega hektolitra piva.
2.	Glavnemu deželnemu mestu Ljubljani se dovoljuje, da sme od 1. januarija 18S8 naprej pobirati za 100% povekšano naklado od dohodkov najemščin in sicer tako, da so najemščine pod 50 gld. popolnoma proste, od najemščin od 50 gld. do vštetih 100 gld. plačevati je po 2 kr. od vsakega goldinarja najemščine.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da prvima dvema sklepoma zadobi Najvišje pritrjenje."
Poslanec Luckmann ugovarja, da za redne troške zadostujejo redni dohodki, ki kažejo še presežek 10.000 gld., za izredne troške pa je namenjeno posojilo ljubljanskega mesta. Ali mestni odbor z oskrbovanjem tega posojila nima posebne sreče. O povikšanji naklade na pivo je že govoril, s povikšanjem priklade na najemščino od stanovališč pa bodo zadete stranke, in najbolj najrevnejši stranke. Primernejše bi bile priklade na skupni davek.
Poročevalec dr. Bleivveis zavrača predgovor-nika in ga opominja na čas, ko je nasprotna stranka v mestnem odboru bila na krmilu, in je vse stalo le na papirji, ne da bi bila kaj izvršila. (Ugovori med velikimi posestniki.) Naklado na pivo najdemo povsod, v marsikaterem kraji še večo, ravno tako imajo v večih mestih tudi gostaščino, s katero se vse stranke enako zadenejo. Bazviduo je, da gosp. Luckmann ni prijatelj ljubljanskemu mestu. Posojilo se sme rabiti samo za take stavbe, ki donašajo 5 odstotkov.
Pri glasovanji obvelja prvi predlog finančnega odseka brez ugovora.
Pri drugem predlogu pa nasvetuje poslanec Luckmann, naj se povikšanje te priklade dovoli samo za dve leti, ker sklep sicer velja za neomejene čase. Pri glasovanji se dostavek poslanca Luckmanna odkloni in se sprejmeta tudi 2. in 3. predlog po nasvetu odsekovem.
Baron Svegelj poroča o konečnem računu za zgradbo Rudolfina, ki se potrdi s pristavkom, naj se mizarjem za zgubo, ki so jo imeli, na deželo pripadajoči znesek 552 gld. 32 kr. izplača.
LISTEK.
S v i f t i j a d a.
(.Trinajsti spev.)
Kedo izmed največjih naših optimistov bi bil pričakoval, da dobimo tako nenadoma visoko šolo v Ljubljani. In vendar je istina poslednje. Kupljen je že prostor za to najnovejšo „alma mater", likvido-vanih je že štirideset tisoč goldinarjev za prve njene potrebe in izbran jej je že prvi »rektor magnificus" T pravi podobi g. Dežmana.
Tudi svojega protektorja našla je že ta naša dolgo pričakovana in »naglo" dovoljena univerza v osebi jako prijaznega nam dostojanstvenika, ki sluti že „a priori" in »vom Ilorensagen", da uniči ljubljanska visoka šola na kodelovem travniku kar čez noč nemško omiko in vodo njegovih rojakov, katere pošilja on sam v učilnico zoprnega mu slovenskega idijoma. Sviftijancu se dozdeva, da je ta visoka šola najbolj zanimiv vspeh letošnjega kranjskega deželnega zbora in da je celo nekaka demonstracija proti ekscelenci Gauču.
Slovenski poslanci so se maščevali namreč, ker
moledujejo zastonj za slovensko univerzo in za kranjsko gimnazijo, češ, ker nam noče dovoliti vlada onega, česar potrebujemo za naroden obstanek, ustvarimo si mi ono, česar nihče ne potrebuje in ne zahteva: visoko popolno nemško šolo za večinoma nemške dijake ob Ljubljanici. Potem naj nam pa še kedo predbacuje, da smo Slovenci intolerantni nasproti drugim narodnostim. In hvala Bogu! pri-sijal nam je že tudi prvi žar, ko se izjavimo solidarnim z nemško stranko na Slovenskem. Kako vzvišen trenotek, da, najlepši v slovenskem parlamentarnem življenji je bil oni, ko sta tekmovala dva narodna poslanca v deželnem zboru z gosp. Dežmanom za lavoriko, kedo govori bolj prepričevalno, da je visoka šola ob Ljubljanici v istini prava pravcata nemška šola, ki se meri smelo z ono v Berolinu, da ne preti nobena slovenska besedica v tej šoli gospodujoči in ti j a zanešeni nemški vedi in nemški morali — da je sploh vse ondi, kakor vi-soko gori v „rajhu".
Ginjen bil je Sviftijanec na deželnozborski galeriji, kjer je med tem trobojem baš nekoliko zadremal, pri tej složni in bratovski debati; kajti mislil je v začetku v svoji sanjavosti, da se razgo-
varja ondi o narodni ljudski učilnici, o narodni univerzi, o obljubljenih strokovnih šolah in da se dovoljuje štirideset tisoč goldinarjev iz uboge deželne blagajnice kot deželni obolos za temeljni kamen naše bodoče omike. O hripavi Dežmanov glas, zakaj si me izdramil iz tedanjih mojih sanj?
Prvi pot odmevali so tedaj složni glasovi naših poslancev z g. Dežmanom za visoko nemško šolo ob Ljubljanici, ker on za slovensko glasovati ne more. Vskliknil bi lahko danes Sviftijanec s prorokom: »Zdaj lahko vržem pero v zelnik. Moje oči so videle blagor složnega Dežmanovega delovanja s slovenskimi poslanci. — Bliža se nedvomno konec Dež-manovi slavi — ali pa z a č e t e k narodni »praktični" politiki.
V istini, ko bi bil Sviftijanec zgodovinar za one dogodbe, ki se zapisujejo v zlato knjigo, zapisal bi si bil tudi nepopisljivo naglico istega telegrama, ki je brenčal iz Ljubljane v Celovec. Tudi brzo-javove troške bi si bil zapomnil, da bi vedel, koliko se zaračuni lahko za brzojavno interpelacijo na kakem drugem mestu, kedar se predrzne kdo trditi „vom H5rensagenu, da se godi v kaki ljudski šoli slovenskemu jeziku krivica.
Dr. Po ki uk ar poroča ob osuševanji kotlinskili dolin pri Starem trgu, Cirknici in Planini, ter predlaga:
1.	0. kr. poljedelskemu ministru izreka se zahvala dežele za izdatno pospeševanje pri preiskavanji notranjskih podzemeljskih vodotočev;
2.	naprosi se, da blagovoli, ako moč, tudi za poletje tekočega leta odposlati gozdarskega asistenta V. P u ti k a, da nadaljuje preiskave podzemeljskih vodotočev v kočevsko-ribniški :n dobrepoljski dolini ter v ta namen privoliti primerno državno podporo;
3.	gozdarskemu asistentu V. Putiku izreka se priznanje za vspešno delovanje pri pripravljalnih delih za osuševanje notranjskih poplavljenih dolin."
Poslanec Dežman predlaga, naj bi se v ta namen dovolil poseben znesek, ker bo ministerstvo težko hotelo vse troške samo prevzeti
Dr. Poklukar ugovarja, da tega ni treba, ker je za take namene v deželni proračun postavljenih. 6000 gld., iz katerih sme deželni odbor dovoliti primeren znesek. Gori omenjeni predlogi potem obveljajo soglasno,	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. januarija.
ST©traa$e dežele.
Lieehtensteinov postavni načrt o verski šoli je dregnil v sršenovo gnezdo — židovskega časopisja. Ni ga sredstva, kojega ne bi vporabljali zoper to predlogo. Konec probujeni Avstriji, konec prostosti, konec omiki in napredku, ako prodere v državnem zboru ta predloga! Da, celo nada navdaja takozvano liberalno stranko, da je napočila sedaj boljša doba za-njo, da je propad sedanjemu vladnemu sistemu gotov. S tem pa se le smešijo ti gospodje, kajti niti otroče šestih let se ne boji danes več „pruskega šolmoštra" iz leta 1866., s kojim hočejo izpodkopati tla postavnemu načrtu. „Napuh, preziranje pravice, nesramnost, stranka ne pozna niti domovine, niti ustave, nevednost, bedarija" itd. — to je orožje »liberalnega" Izraela. V resnici, lep sad je donašala dosedanja šola ! — Načrt izdelali so poslanci Fuchs, Karlon, Kathrein in Neuner.
Ogerski magnatski zbornici izročil je včeraj ministerski predsednik Tisza reskript, ki imenuje predsednikom barona Nikolaja Vay-a.
Vnaiije države.
jPapež Leon XIII. sprejel je avstrijske romarje dne 21. t. m. v posebni avdijenci ter jih pri tem blizo tako-le nagovoril: Hvaležni smo za vse, kar Nam je napravila Avstrija povodom Naše svečanosti in radost navdaja Naše srce, kadar-koli pridejo k Nam Avstrijani, tako tudi danes, ko vidimo tukaj zastopnike vseh avstrijskih stanov in plemičev. Avstrija je država, ki je od nekedaj že pokazala svojo neomahljivo zvestobo do katoliške vere in apostolskega Stola. Avstrijani morajo ostati zvesti tem tradicijam ter tudi zanaprej braniti pravice, potezati se za prostost Petrovega Stola. Vsi ste imeli priložnost videti z lastnimi očmi, da je položaj cerkvenega poglavarja neznosen in nevreden (intolerabile e indegna). Papež ne more biti odvisen od tuje vlade, kajti voditi mora čolnič sv. vere, koja je razširjena po vesoljnem svetu. V to mu treba de-janjske vladarske neodvisnosti. Italijanska revolucija pa ga skuša podjarmiti tuji vladi. Zakaj ne bi smel
Iz zadnjega našega deželnega zbora poučil se je tudi ekscelenca Gauč. Bazvidel je namreč, da bolehamo Slovenci na šolski maniji. Sami zahtevamo na vladen račun slovenskih šol, ker jih ne zmoremo na lasten, nemški omiki pa ustanovljamo v sredini Slovenije nemški zavod. — Brez zamere! To so posledice, ker se učimo Slovenci iz „prestavljene" — logike.
Konečno si upa poročati Sviftijanec seveda tudi „vom Horensagen", da se snuje v Ljubljani ljudska kuhinja za obubožane posestnike pogorelih glediških lož. Naši Nemci tožijo namreč v poslednjem „Wochenblattu", kako trdo jim gre, ker ne morejo prodajati več Slovencem svojih lož nemškega gledališča.
Brez gledališča bi se že še izhajalo, a dobiček od lož je šel po vodi. Tudi „vom Horensagen" ve Sviftijanec, da namerava dovoliti dežela štirideset-tisoč goldinarjev za uboge nemške reve brez lož, štiridesettisoč za dolenjsko železnico, štiridesettisoč za „narodno šolo" in ravno toliko za „narodni dom". Poslednjega pač potrebujemo, saj ga dobe celo Nemci ob Ljubljanici, Slovenci pa niti tija ne smejo zahajati v obilnem številu, ker so odobrili
papež tega danes posedovati, kar je postavno imel v lasti cela stoletja? Vsled današnjega položaja trpi papež, ki je vaš poglavar. Mi vsi smo ena družina, papež je glava, vi ste udje; ako pa trpi glava, bolni so vsi udje. Temu položaju nasproti ne smejo ostati katoličani mlačni, pustiti ne smejo pri miru vprašanja o stališči, ki pristuje cerkvenemu poglavarju, in to najmanj Avstrijani, ki so si do sedaj še vedno znali ohraniti svojo zvestobo do sv. vere. — Tako je govoril sv. Oče ginjen in tresočim se glasom, potem pa položil svojo roko na glavo pred njim klečečega vodje romarjev, grofa Antona Pergena, zahvaljevaje se mu za dosedanje delovanje na korist sv. Stolu in opominjevaje ga, naj ne zapusti svoje dosedanje poti.
Včeraj smo že naglaSali, da imajo na Dunaji malo zaupanja do srbskih dogodkov in da zrejo proti jugu z vsakim dnem bolj v skrbčh. Te neprijetne čute vzbudila je nenavadna razpustitev skupščine, kojo je narod volil iz popolnoma samostojnega nagiba in proste volje. Tako vladno postopanje nikakor ne pomirja duhov; kar je voliltc storil pred meseci z navdušenjem in ne proti volji svoje vlade, zavrgla je slednja sedaj, ne da bi si priprosto ljudstvo moglo tolmačiti, iz katerega razloga se je to zgodilo. Nikakor ni torej neverjetno, da bodo morebiti navstala pri prihodnjih volitvah neljuba iznenadenja, in to tem bolj, ker jo delovanje raznih agentov in hujskačev vsled zbeganosti ljudstva toliko ložje in plodonosnejše. Neposredni in nepričakovani prehodi mogoči so le tam, kjer razmere niso popolnoma zdrave.
Položaj v Holgariji menda ni popolnoma tak, kakor nam to poroča poluradno časopisje. Bati se je splošne vstaje. „Nar. Listy" dobili so vest o nemirih v Bratči in Gabrovem. V prvoimenovanem okraji branilo se je nekaj srenj plačati davke. Vlada odposlala je tjekaj vsled tega oddelek oboroženih konjikov. Toda samo 11 mož povrnilo se je iz teh krajev, in to peš in brez orožja. Narod je pričakoval še več vojakov ter se pripravil na krvav sprejem vladnih odposlancev. Sofijski krogi pa si niso upali postopati s strogostjo zoper izgred-nike, ker so se bali splošnih nemirov. Že spomladi videle se bodo skoraj gotovo v nesrečni deželi prikazni, kojim nasproti ne bodo mogle ostati velesile brez zanimanja.
Napadi nemških listov zoper Rusijo napravili so slab vtis na ruski narod in časopisje, ostali pa so brez vpliva na diplomatske kroge, ker so ti preverjeni, da je popolnoma mogoče ohraniti dobre odnošaje med obema državama. — Generalni poglavar Gurko odpotoval je v Petrograd. Pravijo, da mu je car namenil drug delokrog in da bo prišla na njegovo mesto Poljakom priljubljenejša oseba. — „Svjet" piše, da zveza med Eusijo in Avstrijo ni lahko mogoča zaradi raznih narodnosti v Avstriji, ravno tako pa bi bila vojska med obema državama nespametna in brez vspehov.
Predvčerajšnjim naznanil je nemški vojni minister državnemu zboru, da tirja vlada za orožne namene 280 milijonov. "VVindhorst je prašal, kedaj bo vendar konec oboroževanju; mislil je, da so zadostno zavarovale mir lanske svote in septenat. Minister mu je na to odgovoril, da se tudi sedaj še ne more izjaviti načeloma, da morebiti za nekoliko časa ne bo treba zopet novega kredita za vojaštvo. Dotično predlogo je potem državni zbor le z malimi premembami sprejel razven dveh točk, ki ste danes na dnevnem redu.
Francoski listi še vedno razpravljajo florenški dogodek, akoravno je že končan. Povsodi veje iz teh člankov nasproten duh zoper Italijane, kojim Francozje že od takrat niso več prijatelji, odkar je postal Orispi zaveznik Bismarckov. Železni kancelar narekuje, Orispi izvršuje povelja, kralju Humbertu pa se je odločila naloga — ponižnega sluge. —
Pomirljive vesti v italijanskih listih glede abesinske ekspedicije se niso obistinile. Vsled
zanje „numerus clausus" le za osemdeset mož, Ti-rolcem in Korošcem pa je odprt vhod na stežaj.
„Pst", Sviftijanec! Še nekaj. Baš včeraj me je prišel vabit g. Dežman na bodoči „Bauernball" na starem strelišči. Ponudil mi je prvo četvorko.
To bode „fletno" 1. januarija na starem strelišči! Dežman in Sviftijanec zaplešeta v sladkem objetji. To bode solidaren duet, mnogo lepši od onega dueta v redutni dvorani.
Boji se le Sviftijauec, ako stopi on s svojimi črevlji na kveder pri „Schuhplattlerji" na g. Dež-manovo nemško kurje oko, da ga popusti sredi dvorane in se zasuče raje s tankovratno Korošico ali pa okroglolično „Mirclalerco", ki mu bodeti nastavljali brez dvoma svoje zapeljive mreže. Prav se ti godi, čemu pa stopaš tako pogosto na slovenska in nemška kurja očesa nedeljski sitnež! Sviftijanec.
Element Maria Hofbauer (Dvorak).
Jutri, 29. t. m., bo v Rimu beatifikovan ali blaženim prištet avstrijski redemptorist, služabnik božji (venerabilis servus Dei) Klement Maria Hof-
tega grozna razburjenost po časopisji! „PopoIo Eomano" obžaluje, da so dotična poročila tako nezanesljiva. Italijani še niso zasedli Saatija. Neguš je sedaj v Guri, sedaj v Adni, potem zopet v Asmari. Vse to pa le kaže, da tavajo Italijani po tmini in ne vedo, pri čem da so.
Izvirni dopisi.
Iz dolenjskih hribov, 20. jan. Vem, da imaš, vrli „Slovenec", dosti dopisov od vseh strani, saj pa tudi zaslužiš, da te dopisovalci podpirajo vsestranski, ker se tako krepko in vneto poganjaš za vero sveto, za pravice mile slovenske domovine in za blagor Avstrije. Blagovoli pa tudi iz naših krajev nekatere vrstice sprejeti v svoja predala, kako smo pri nas praznovali Leonovo zlato mašo. Ne bom opisoval cerkvenih slovesnosti, ker te so se itak vršile povsod sijajno. Le nekatere druge reči zabeležim tu, ki kažejo določno, da stanuje tu veren rod! Zmenili smo se, da napravimo kres; ta je moral izostati, ker je razgrajal vihar in ta sitnež nikakor ni pustil dokončati, kar smo nameravali. — Kaj storiti zdaj? Spominek hočemo imeti na zlato mašo. Ljubezen do sv. Očeta Leona je iznajdljiva. Zbere se nekoliko mož in ti sklenejo, da hočejo podpirati katoliške časopise, da bi s tem ljubezen pokazali do sv. Očeta, ker znano je možem, da Leon XIII. priporočujejo to in vedeli so, da želijo isto premilostljivi knezo-škof. Eečeno, storjeno! Naročijo si vrlega „Slovenca", kateri tudi dohaja prav redno v naše hribe. Nekateri so se pa vpisali v „Katoliško družbo", kateri Bog daj v novem letu prav obilo narastka!
Da bi si tudi šolska mladina vtisnila živo v spomin zlato mašo in se učila ljubezen do pastirja vseh pastirjev, do Leona XIII., smo preskrbeli tudi tej pripraven spominek s tem, da smo kupili lepo podobo sv. Očeta Leona XIII., katero smo obesili slovesno na šolsko steno. Koliko nedolžnega veselja smo pripravili s tem nedolžnim šolarčkom, kateri zdaj prav pridno molijo za sv. Očeta!
H koncu naj dostavim še to, da ljudje jako radi berejo »Slovenca" in da prav težko čakajo do-našalca s pošte.
Z Goriškega, 20. januarija. (Eazn o ter os ti.) Vsi domači in tuji listi so bili minole dni polni zlatomašne slavnosti obče ljubljenega velikega papeža Leona XIII., katerega modrosti se klanjajo celo nekatoliški vladarji. Tudi prebivalstvo našo metropole Gorice je pokazalo s sijajno bakljado in občnim razsvetljenjem mesta svoje versko-katoliško mišljenje dne 1. januarija. Iz cerkvenih navdušenih govorov se spoznava, kako prešinjena je vsa slovenska duhovščina ljubezni do sv. Očeta in katoliške cerkve in tudi ljudstvo, kateremu se je govorilo. S tistimi govori je pa ob enem tudi uničeno vse obrekovanje nasprotnikov slovenskega imena, ki so se v svojih časopisih poslužili zlorabe pastirskega lista peterih škofov mesto v opravičenje slovenske duhovščine in slovenskega naroda, pa v hudobne napade na njegovo vero in zvestobo do slavne vladarske obitelji. Zato je pa tudi vsemu slovanskemu narodu v Pri-mori prav iz srca govoril č. g. dr. Gregorčič
bauer, češki Dvorak. Njegovo delovanje je za oživ-Ijenje verskega čuta v Avstriji neprecenljivo. Zato se spodobi, da se ga kot dobri Avstrijci hvaležno spominjamo.
Porodil se je Klement dne 26. decembra 1751 od revnih kmečkih starišev v Tasvici blizu Znojma na Moravskem. V nežnih mladostnih letih zbog revščine svojih starišev ni obiskoval nobene šole. Dvanajst let starega pošljejo ga stariši v Znojm za peka učit se. Ko se je bil v tem obrtu izučil, dobi službo strežnika v sloviti opatiji premonstratencev v Louki (Klosterbruck). Opat samostana, kateremu se je bil ponižni mladenič močno prikupil, spoznavši izvanredne njegove duševne zmožnosti, dri, ga učiti latinščine in drugih predmetov spodnje gimnazije. To dokončavši zapusti leta 1776 samostan, preživi dve leti v neki samoti pri božji potni cerkvi Milfron (Muhlfraun), na to pa gre na Dunaj, kjer zopet pek postane. A neka notranja sila žene ga s pekovskim tovarišem, Kunzmann-om, na božjo pot v Eim. Oez pol leta vrne se Ilolbauer zopet na Dunaj ter se poprime z marljivostjo študij. Po dokončanih letnih šolah vstopi 1. 1783, 32 let star, v red ali bolj prav, v kongregacijo redemptoristov v Eim. Ta
v seji deželnega zbora 20. decembra 1. ]., ko je rekel s povzdignenim glasom med drugim to-le: »Slovenski deželni zastopniki trdijo in jamčijo proti vsa-kateremu, da gibanje, kakoršuo opisujejo imenovani časopisi, je glede goriške dežele popolnoma izmišljeno, navlašč izmišljeno od ljudij, ki nadlegujejo duhovske in svetne kroge, da bi Slovence očrnili ter zmanjšali, ako mogoče, prepričanje in zaupanje v njih zvestobo na najvišjem mestu" itd. Vsled tega so se v poslednjih dneh vse slovenske občine na Goriškem brez izjeme izjavile proti tistemu časopisju in oskrunjenju naše zvestobe do sv. vere in dinastije.
Da pa tudi vsa slovenska duhovščina goriške nadškofije očitno pokaže, ne le da se popolnoma vjema s skupnim pastirskim listom in njegovim za-držajem, marveč tudi, da je bilo času primerno izdati tisto slovesno izjavo, podpisali so to dni zadevno adreso na prevzvišenega knezonadškofa ter mu jo poklonili 18. t. m. k obletnici, ko je bil posvečen v mašnika in škofa. V odbor za sestavo adrese se je zbralo jednajst odličnih duhovnikov iz Gorice in okolice.
Kakoršen je bil namen Vaše (ljubljanske) duhovščine podati adreso svojemu presvetlemu vladiki, enak je tudi goriške slovenske duhovščine, akoravno se po zadržaji nekoliko razlikuje. Namen adresin je: 1. Višemu pastirju spoštljivo zagotoviti, da se popolnoma vjema s pastirskim listom; 2. braniti sebe proti izvajenju nam sovražnega časopisja ter s tem Njih prevzvišenosti podariti orožje, s katerim nas more vspešno braniti tudi v prihodnje proti vsakemu sumničenju.
Adresa omenja, »kako da že dlje časa mora prenašati slovenska goriška duhovščina najbritkejša sumničenja od strani nam sovražnega časopisja, češ, da ni ne katoliška, ne avstrijska, ne dinastična, temveč panslavistična, katero sumničenje in povsem izmišljeno neopravičeno očitanje ona odvrača z vso odločnostjo in nevoljo, kajti ona je in ostane vedno zvesta sv. veri in cesarju na življenje in smrt!" — H koncu adrese pa »izrekajo svoje globoke užalenje radi hudega in neopravičenega napada v domačem slovenskem listu („Soči") glede skupnega pastirskega lista, ter se zavarujejo najodločneje proti enaki pisavi."
Kdo pa je enako ali bolj lojalen do sv. Očeta papeža in preslavne dinastije v avstrijskem Primorji, kakor je ravno slovanski narod s svojo duhovščino, nam jasno spričujejo zadnje dogodbe v treh deželnih zborih, ki zastopajo vse Primorje z Istro vred? Po pravici se huduje „l'Eco" št. 2 nad našim deželnim zborom in mestnim magistratom, »kateri poslednji zastopa le samega sebe, a ne onih, ki so jih v to volili. Zadostovalo bi bilo čustvo spodobnosti, prvotne pravice, da bi se bil mestni zbor odločil storiti to, kar je zahteval zdrav razum. On pa tega ni storil, in zato imamo vsakako vzrok ponavljati: On ni zastopal Gorice." Tako očita v tem oziru vrla „l'Eco" v izvrstnem članku mestnemu zboru.
Slovenci gotovo niso krivi temu, ker so povsod Italijani samooblastni in v večini, akoravno je goriško mesto samo ob sebi s splošno razsvetljavo pokazalo svoje katoliško mišljenje, ter svoj protest proti nemarnemu mestnemu zboru! Citatelji »Slovenca" pa si lahko sami narede sodbo ob vsem tem, in kaj hudega se godi Slovanom, trpinom v Primorji.
Lepo navado imajo po sosedni Benečiji, da prižiga ljudstvo po deželi v večer pred sv. tremi kralji in na večer praznika sv. treh kraljev kresove istim na čast; seveda, radi pomanjkanja drv netijo večidel le s slamo in sirčjem in enakim kurivom, ki kmalu zgori. Vendar je bilo vse to z moje visoke postojanke lepo videti tje doli čez Taljment; neštevilno naglo zgorelih kresov je bilo, kakor lučic na nebu. Zares lep pobožen spomin je to na ono svetlo zvezdo, ki se je prikazala sv. trem kraljem, kar dela vernim, pobožnim in ubogim Lahom vso čast!
Gradec, 24. januarija. (S t raj k.) V tukajšnji židovski tovarni za obutev, bratov Pollak, odpovedalo je v nedeljo devetdeset delavcev delo. Tovarna se je pred kakimi desetimi ali dvanajstimi leti ustanovila pod pogojem, da mora vedno skrbeti za delo svojim ljudem. Oe bi kedaj le pet tednov brez dela stala, bi se morala zapreti. Ta pogoj je vlada napravila zaradi velikanskega ugovora, ki so ga ob svojem času graški čevljarji proti ustanovitvi tovarne izrekli. Toda, če se le kdo zna med paragrafi izmuzati, žid to gotovo stori! Tudi v Pollakovi tovarni, kjer dela več nego 500 ljudi, je v minolem letu večkrat dela primanjkovalo, oziroma storjenega blaga niso mogli sproti lahko v denar spravljati. Prenehati ni smela, sicer bi jo bila vlada zaprla. Zato je pa vpeljala poludnevno delo in si večina delavcev ni več kakor 3 do 4 goldinarje na teden prislužila. Le malo jih je bilo, ki so zaslužili po 5 do 8 goldinarjev. Ob novem letu ukazali so gospodarji Pollak svojemu ravnatelju G o t z u , naj delo pomnoži in plače delavcem zniža. Mož tega ni hotel storiti in je raje službo pustil. Na njegovo mesto pride nov ravnatelj, ki je skušal omenjene novosti vpeljati. Minoli ponedeljek bi se bile morale pričeti, na kar so se delavci v nedeljo sošli, pomenili se in poslali može k ravnatelju, oziroma k gospodarjem, da raje delo puste, kakor da bi si dali še kaj odtrgati od že tako skromnega zaslužka. Obrt-nijski nadzornik g. dr. P o g a č n i k je sicer prigovarjal na obe strani, da bi bil »štrajk" preprečil. Ker se delavci niso dali upogniti, pregovoril je gospodarje, naj za sedaj vse pri starem ostane. V sredo zjutraj pričelo se je zopet delati in »štrajk" je brez vsakih hudih nasledkov končal svoje 48 ur dolgo življenje.
Dnevne novice.
(Preblagorodni g. deželni predsednik baron \Vinkler) odpeljal se je danes po noči s kurirnim vlakom na Dunaj.
(Sv. mašo zadušnico) za pokojnega monsignora Andreja Einspielerja bral bode na prošnjo akademičnega društva »Slovenije" na Dunaji prečast. g. P. Konstantin Vidmar v ponedeljek, 30. t. m., ob 10. uri v cerkvi sv. U r h a , VIL, St. Ullrichsplatz. Pri sv. maši peli bodo pevci »Slovenije". Na Dunaji bivajoči Slovenci naj se blagovolijo prav muogobrojno udeležiti sv. maše,
(V koroški deželni zbor) nameravajo na mesto pokojnega Andreja Einspielerja v velikovškem okraji voliti preč. g. dr. Valentina Nemca. Tako piše graška »Tagespost".
(Javna skušnja slušateljev in slušateljic dramatične šole) se je vršila pretekli četrtek. Ta večer
red vpelje čez dve leti, 1. 17S5, na Dunaj. Kmalu na to pa so se začeli v Avstriji pod cesarjem Jožefom II. samostani zapirati. Tudi Hofbauer s svojimi tovariši moral se je umakniti ter preselil se je na Poljsko, kjer ga je kralj Stanislaj II. Ponia-tovvski prijateljski podpiral.
Leta 1805 pride zopet na Dunaj; pa mestni stražniki ga primejo in zapro. Ječe sta ga oprostila tedanji dunajski nadškof grof Hohenvvart in dvorni sovetnik baron Peukler. V posebnem prijateljstvu •živel je Hofbauer z Miroslavom pl. Klinkovvstroemom (očetom P. Maksa D. J.), kateremu je pomagal ustanoviti odgojilnico za plemiče. Leta 1813 postal je Hofbauer vodja samostanske cerkve pri čč. gg. uršulinkah na Dunaji. Ob enem pa je skrbel za razširjenje svoje kongregacije. Navzlic vsem sovražnim spletkam posrečilo se mu je vendar pridobiti za-se in za svoj red cesarja Franca. Sveti mož sicer ni dočakal, da bi bil konečno vredii kongre-gacijo redemptoristov v Avstriji, — po kratki bolezni umrl je 15. marcija 1820 — vendar mu gre zasluga, da je on vpeljal ta red na Dunaj ter postavil trdni temelj za poznejšo konečno vredbo.
Ni nam namen, na tem mestu opisovati njegovo sveto življenje, poveličevati njegove junaške čednosti, naštevati po njem storjene čudeže: o tem govorila je nezmotljiva cerkev, ki ga je nedavno prištela »služabnikom božjim" in ki ga bode jutri imenovala »zveličanim" ter mu priznala čast, ki naj se mu skazuje na altarjih. Spomniti hočemo samo njegove skromnosti in ponižnosti.
Hofbauer bil je poseben ljubitelj revežev; za-nje je celo po hišah beračil. Nekoč poprosi daru za reveže tudi v neki gostilni. Neki gost začne ga oštevati z grdimi psovkami ter mu celo nesramno v obraz pljune. A plemeniti duhovnik si hitro obriše obraz ter mirno odgovori: »To je bilo za-me; sedaj mi dajte še kaj za moje reveže."
Za posvetno blago in čast se je Hofbauer malo zmenil. Po smrti so našli v njegovi omari red belega orla, kateri mu je bil poljski kralj Stanislaj lastnoročno izročil v znak posebnega spoštovanja. — Svet o tem ni bil izvedel ničesa.
Naj sveti mož — Avstrijan — s svojo pri-prošnjo pri Bogu poživlja verski duh v mili nam Avstriji!	Xl
je nastopilo razven znanih igralcev in igralk nekaj novih gledaliških moči. Gdč. Gostičeva, ki je nastopila v 5. dejanji »na Osojah", znana je že od prej; tudi gospodičinja Zora, ki se je pokazala v drugem dejanji »Zapravljivca" in gospod Danilo, ki si je za rečeni večer izbral 2. prizor 5. dejanje iz »Egmonta", sta stara znanca našega odra; vsi trije so svoje uloge dobro izvršili. Drugače je seveda z ostalimi, vendar sme se priznati, da je tudi med temi talentov, ki lahko kaj dosežejo, ako se bodo pridno učili. Osobito iz gg. Samiča in Verovška bi se dalo kaj narediti; gospici Milka in Zagorska kažeti dobro voljo, istotako gg. Lovšin in Pluto. Treba se je le marljivo učiti.
(Predrznost) nekaterih ljudi je res velikanska. Med take bi prištevali linškega »kolesarja" gospoda Kar asa, ki v Oelovci poučuje »kolesarje", ker je 22. t. m. s svojim »kolesom" zmrzlo vrbsko jezero od konca do kraja predirjal. Lepo mu je šlo izpod nog, le razpoke so ga tu in tam nekoliko ovirale. Kmalu ga bodo posnemali tudi drugi, dokler ne bo kakega s kolesom vred požrlo jezero.
(V Slatini) namerava štajerski deželni odbor napraviti nove priprave za napolnjevanje steklenic s čisto kislo vodo. Priprave bodo stale 15.073 gold.
(Osepnice v Ljubljani.) Od 25. do 26. so zboleli: 2 moška, 5 ženskih in 8 otrok; ozdraveli ste 2 osebi, 4 umrle, bolnih je ostalo 193.
(Srebrno - svinčeno rudo) začeli so kopati pri R8inšniku na Štajerskem. Že pred mnogimi leti iskali so ondi rude, toda vselej s slabim vspehom, da so morali kopanje opustiti. Sedaj pravijo, da se bo kopanje vendar-le izplačalo, ker so zadeli na srebrno-svinčeno rudo (Silber-Bleierz). Trideset rudarjev imajo v rudokopu.
(Luna) bo mrknila danes večer proti polu-noči. Začetek mraku bo ob 10. uri 36 minut ponoči. Ob 11. uri 33 minut bo senca zemlje luno popolnoma pokrila. Konec mraku bo ob 2. uri 15 min. dne 29. januarija zjutraj.
(O mesečnih mrakovik) v tekočem letu nam je še opomniti, da jih bodemo opazovali v tistem redu, kakor leta 1870. Že stari Kaldejci opazovali so, da se mrakovi čez 18 let in 11 dni v tistem redu ponavljajo. Današnji mrak je toraj primerno tisti, ki je bil videti dne 17. januarija 1870. 1.
(Pod sani) prišel je 23. t. m. v Mariboru star berač. Nekdo se pripelje s parom in izstopi, da bi zavrl; med tem se konji splašijo in berača dobe pod sani. Ranjenega so prenesli v bolnišnico, kjer je umrl.
(Nesreča v nesreči.) K požaru v stanovanji sodnika g. Prambergerja v Kozjem nam je še dostaviti, da se je goreč strop v spalnici udri, vsled česar se je vnela postelja, kjer je spalo petletno dete sodnikovo. Hudo se je opeklo po rokah, glavi in hrbtu. Oče je je rešil gotove smrti. Dvoje drugih otrok odšlo je srečno nevarnosti.
(Ljubljanska čitalnica) priredi dne 1. februarija v društveni dvorani sijajen ples na čast Vodniku. Začetek ob 8. uri. Neudje plačajo 1 gld. vstopnine.
(Maškarada „Sokola") priredi se, kakor običajno, na pustni torek. Delajo se priprave že sedaj. Sestavile se bode tudi več skupin. Vabila so v tisku in v teku prihodnjega tedna jela se bodo razpošiljati.
(Vabilo) vsem p. n.. gospodom odbornikom »Sokola" za maškarado in 251etnicok zopetni seji, koja bode v ponedeljek ob 8. uri zvečer v dramatični sobi v ljubljanski čitalnici.
(Vabilo) k prvemu občnemu zboru, kateri napravi podružnica sv. Cirila in Metoda v Zilski Bistrici v nedeljo, dne 29. januarija t. 1., ob 3. uri popoludne v gostilnici g. Jurija Milonika v Zahomci pri Bistrici po tem-le dnevnem redu: 1. Sprejemanje novih udov. — 2. Pozdrav predsednika. — 3. Povočilo zapisnikarja. 4. Volitev novega načelništva. — 5. Volitev zastopnikov za glavni zbor. — 6. Slučajni govori in nasveti.	Začasno načelništvo.
(Vabilo) na tombolo, katero priredi p o-žarna hramba na Bledu dne 29. januarija v gostilni pri »Martinovci". Darila za tombolo se prosijo, in hvaležno jih sprejme tisti, pri katerem bode veselica. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Uljuduo k udeležbi vabi	odbor.
(»Kočevsko okrajno glavarstvo.) Zemljepisno-zgodovinski opis. Sodelovanjem nekaterih učiteljev kočevskega okraja spisala Št. Tomšič in France Ivane, učitelja. Založila in izdala okrajna učiteljska knjižnica v Ivočevji." Tako se zove 108 strani obsežna knjiga, ki je pred novim letom izšla v »Na-
rodni tiskarni". Dobiva se po 55 kr. (s pošto po 60 kr.) pri učitelji Fr. Ivancu v Velikih Laščah, pri učitelji Antonu Lapajnetu v Ribnici in v »Narodni tiskarni" v Ljubljani.
Telegrami.
Dunaj, 28. januarija. „Wiener Zeitung": Okrajni komisar T li o m a n n pl. M o n t a 1 m a r je imenovan vladnim tajnikom za Kranjsko.
Petrograd, 28. januarija. Načelnik generalnemu štabu v mornarskem ministerstvu Oi-kačev je imenovan poveljnikom vežbalnemu brodovju za prihodnje vežbalne vožnje; imenovani so tudi drugi častniki tega brodovja ter poveljnika topničarskemu šolskemu in mornarske šole brodovju.
Dunaj, 27. januarija. (Za včerajšnji list prepozno došlo. Op. vred.) Tausche interpe-luje zaradi znižanih železniških tarifov, koji so se dovolili ogerskim mlinom in ki škodujejo češki mlinarski industriji. Taaffe, Falkenhein, Pražak in Bacquehem so odgovarjali na interpelacije, med temi tudi na Ursinovo glede predložitve novega zakona o krošnjarstvu. Pri tem je opozoril trgovinski minister, da se je že popolnoma izdelani načrt izročil trgovinski kamori, da pove svoje stro-kovnjaško mnenje. — Odgovorjaje na Ver-ganijevo interpelacijo glede preziranja krščanskih prosilcev za službe borznih mešetarjev izjavi se trgovinski minister, da je imenovanje mešetarjev prepuščeno avtonomnemu borznemu vodstvu; vlada le nadzoruje, da kandidatje zadostujejo postavnim zahtevam. Po dovršenih preiskavah se je pokazalo, da je borzna kamora izmed štirih prosilcev, ki so jako dobro napravili izpite, četrtega zavrnila, in ravno ta je bil Žid. Pri odgovoru na Slavikovo interpelacijo glede enostranskega tarifnega zniženja avstro-ogerske državne železnice za prevažanje ogerske moke v Avstrijo sklicuje se trgovinski minister na to, da je železnica pogodbeno opravičena zniževati svoje cene za posamezne predmete ali železnične proge.
Družba je bila k temu primorana že z ozirom na konkurenco. Pričakovati je, da bodo železnične uprave dovolile vse olajšave, koje so želeti, dokler ne bo mogoče izdati splošne naredbe na korist mlinarski industriji. Foregger predlaga, naj se izroče izjave trgovinskega ministra o slovenskem vpisovanji v zemljiške knjige jezikovnemu odseku. Preide se na dnevni red.
Budimpešta, 28. jan. Državni zbor: V odgovoru na Helfyjevo interpelacijo naglasa Tisza, da ni najmanjšega vzroka, vsled kojega ni se moralo dvoji ti o vzajemni dobri volji v vzdržanje miru v lastno varnost zvezanih velesil. Vsled pomenljivih premeščenj ruskih vojnih krdel proti avstrijski meji dolžnost je skrbeti za to, da se za vse slučaje ukrene potrebno, kar zahteva varnost naših mej od brambene zmožnosti armade, ne da bi se pri tem le količkaj dvojilo o mirovnih izjavah ruskega carja in ogibajo se vsakega tudi navideznega izzivanja. Tisza ponavlja, da zveza srednje-evropskih velesil nikdar ni bila kaj druzega kot odločno mirovna zveza čisto defenzivne narave, in da jej je tuje vsako prodirajoče postopanje. Upa, da se bode posrečilo miroljubnim vladarjem in vladam ohraniti mir in oprostiti Evropo obteževajočega čuta negotovosti.
Umrli so:
V bolnišnici:
25. januarija. Peter Skiilar, pek, 33 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
O X	>
g Cas	Stanje g u
•--Veter Vreme	I
„.,»,„..„„,'„	zrakomera toplomera ,2 "
opazovanja	T mm po'Coiziju S g
7. u. zjut.	728'3 — 4'8 si. svzh. oblačno
27. 2. u. pop.	728 9 ■+■ 5 8 si. zap.; jasno 0 00
9. u.zvee.	730-8 -j- 2 2
• iila.iici% I
trgovec ,,pri voglu"	S
v Ljubljani (pred škofijo) g
prodaja priznano pravi	S
brinjevec ^j!
i
liter po 1 gld. 40 kr. in se priporoča • za obilno iaročbo. (i) g
Edini v šestih jeziki|i oziroma izdajah izhajajoč časopis je od dne I. januarija t. leta izdavani
list za mladino
„HIMMELSGARTEN"
24 številk po 8 strani na leto s poštnino vred le 85 kr.
Naš list hoče duše malih ohraniti v raji nedolžnosti, voditi jih, da bodo našli v zmešnjavi življenja pot čednosti.
Naš „HIMMELSGARTEN" prizadeval si bo, da bo zvest pomočnik in vzgojitelj, igral se bode z malimi in delal, zabaval jih in poučeval po vzgledu Onega, ki je rekel: „Pustite k meni otročiče, ker njihovo je nebeško kraljestvo". Naše podjetje trudilo se bo ne oziraje se po dobičku, da se kolikor mogoče razširi vsled svoje nizke eene.
Krščanske hiše kar preplavljajo spisi proti-krščanskih smotrov, zato smo pa popolnoma opravičeno preverjeni, da se smemo zanašati na podporo vseh poštenih katolikov, ter uljudno prosimo te pomoči s tem, da se brzo blagovoli poslati naročnina.
Izdaja se list v nemščini, češčini, poljščini, hrvaščini, slovenščini in madjarščini; zato je treba natanko navesti, ktero izdajo hoče kdo imeti.	(i)
Naročila prevzemajo vse knjigotržnice.
V Slov. Gradci na Štajarskem, 1888.
Založništva lista uHlmm@lsgarteri1?!
mnunnnnnnnnnnnnnn
Brata EHbcrl, $
izdelovalca oljnatih barv, firnežcv, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljšo nego vse te vrste v prodajalnah.	(24)
Coiiilco na zahtevanje.
•v stoldonicali
(50)
dobiva se v pivovarni Janeza Perlesa v Ljubljani
L.
50 I! II „ 7/lO L-
v zabojih po 50 steklenic, steklenice z /10
Prave garantirane
voščene sveče
in
v o še ene zavitke
priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovccm po najnižji ceni	(9)
Oroslav S >oleixec,
svečar v Ljubljani.
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Ključavsko ulioc štov.
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in februarija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Mo~ droce na peresih (Federmadratzen) po 10 gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo so jamči. Naročila z dežele in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najcenojo izvršujejo.
Cenilci s podobami zastonj in f ranko na zahtevanje.	(23)
Ustanovljena leta 1847.
mm
n pra
J. J. NAGLASA
BE "H© 1J	S®. ,
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, liišne iu gostilni-earske oprave
po najnižjih cenah.	(9)^
Črnilniki gratis in franko.

sreforar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
se priporoča veleeastiti duhovščini za. izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:
Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati,, posrebri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja, bode radovoljno odgovarjal.
Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine 2>rosto.	(11)
Deloma jasen dan, čisti zrak, večerna zarija. Srednja temperatura —0'4"0 , za 0'1„ nad normalom.
!! Noben cilinder več ne bode počil!!
»Xl	C. kr. priv.
| ireščasli in kroglasti cilisiri
PATEMT MAEIJAJf
(z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi
trgovina s steklom,	(3)
p" v !Ljiil»]jani, Stari trg št. 15.
Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. Priporoča dalje prečastiti duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo cerkvenih svečnikov, svetilnic, oljnatih podob, steklenine, porcelana, beloprstene robe, kakor tudi izdelovanje cerkvenih barvanih oken z raznovrstnimi podobami.
:,Y¥Y'i iii
I I I !■ I I I I
I I I I I
Izvožno marčno pivo