Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 ki". Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 a(5. uri popoludne. Štev. 151. V Ljubljani, v torek 7. julija 1885. Letiiilv XIII. Veliko-nemška demonstracija. Včeraj je bil „Slovenec" zasežen zarad uvodnega članka: „Pruska zastava pod našim cesarjem". Ker naše poročilo o zadnjem činu nemčurske svojati ne smé med svet, naj gré pa ono „Slov. Naroda", da saj tudi naši bralci vedo, kaj se je zgodilo, ko bi še kterikrat pozneje od tega kaj čitali. Glasi se to poročilo, kakor tii sledi: „Sobotni dogodek pred kazinskim vrtom bode vsem neroško-židovskim listom kakor nalašč, da bodo po stari navadi grdili in psovali Slovence in kričali o zatiranji Nemcev. Ker vemo, da se bode na vse možne načine ta dogodek pretiraval in zavijal, potrebno je, da povemo, kako je bilo. Nemški turnarji priredili so veselico na kazinskem vrtu, kteri je bil v ta namen okrašen, kakor še nikoli. Bilo je, kakor v Brnu: „allés se h w a r z-r o t h - g o 1 d". Sredi vrta vihrala je velikanska črno-rudeče-zlata zastava, okolu nje pa vse polno drugih nemških trobojnic. Vsakdo, kdor je šel mimo kazinskega vrta, uvidel je takoj, da, namerava veliko-nemška demonstracija. To sodbo čuli smo iz ust pristašev nemške stranke. Ker je pri tej veselici svirala vojaška godba, nabralo so je v „Zvezdi" jako veliko občinstva, mnogo menda tudi takih, ki menda niso pomislili, da bi nas Nemci in nemškutarji radi izzvali in tako priredili izgred, ki bi bil, kakor na-v= Jako malo, bolje rečeno, nič! Levičarji bi njeno needinost takoj na svojo korist porabili in proč bi bilo z vso dosedanjo glorijo, tu pa tam vendar koristno. čim več ima kaka stranka samostalnih klubov, tem manja je njena notranja vrednost! Ostanimo, kjer smo bili, pod skušenim vodstvom Hohenwarte vim. Po vsi pravici se smemo nadjati, da če bomo le odločno zahtevali sedaj to, sedaj ono, bomo laglje dobili s pomočjo desnice, kakor pa brez nje na svojo roko, ako bi se od nje odcepili. Pulj, naša prva in največa vojna luka, imela bode zopet svoje krasne dneve. C. kr. nadvojvodi Viljem in Albreht dospela sta tjekaj včeraj 6. t, m. ob 11. uri dopoludne in so se velike pomorske vaje pričele danes 7. t. m. Iz trdnjav okoli luke vse križem nastavljenih pozdravljali so ju gro-meči topovi, luka sama oblekla je pa pisano obleklo obstoječo iz tisoč in tisoč zastav, ki so se po par-nikih nastavile. Vkrcala sta se: nadvojvoda Viljem na „Greifu", kjer je ob enem sedaj viceadmiral Sterneck, nadvojvoda Albrecht pa na jahti „Phantasie". Danes dopoiudn» pregledovale so se utrdbine, popoludne pričele so se pa pomorske vaje vojne eskadre. Jutri 8. t. m. dopoludne bode divizijski manever, popoludne pa streljanje na pomorsko tarčo. 9. t, m. naskakovali bodo pomorske trdnjave okoli Pulja; po noči se bode eskadra v Fazani zasidrala in tedaj jo bodo pa torpedne ladjice napadle. V petek metali bodo torpede in se bodo vaje s temi poskusi za sedaj končale. Sedaj, ko imamo čas političnega spanja, jeli so se v levičarskih krogih zopet pečati z vprašanjem odkrita Galicije. Taista naj bi bila potem Avstriji nasproti v takošnem položaji in bi nekako takošne pravice imela, kakor je Hrvaška Ogerski nasproti in kakor jih ima kraljevina sv. Zvonimira proti kraljestvu sv. Štefana. Nemci mislijo ta položaj Poljakom s pomočjo Slovanom vsiliti. Po eni strani, tako pravijo, bodo skrbeli, da se bode s sedanjimi razmerami Poljakom, kolikor le mogoče malo dovolilo njihovih zahtev. V Galiciji je namreč še mnogo mnogo nevravuanih rek, ki veliko škodo delajo ob času povodnji. Nemci bodo pazili, da se tiste še dolgo časa ne bodo vravnale, za kar Cehi in konservativni drugi Nemci tako nimajo nič posebnega veselja. Vsled tega bo nezadovoljnost med Poljaki vedno veča, stranka nezadovoljnežev rastla bo od tedna do tedna in preden se bode svet še prav za prav zavedel, prišli bodo Poljaki in bodo segli Nemcem v roko za lečnato jed popolne samouprave v smislu, kakor jo ima Hrvaška nasproti Ogerski. Bukovina se bode priklopila Galiciji in z njo vred od Avstrije odtrgala, Šlezija pade pa popolnoma v nemško žrelo. Tako sodijo in računajo Nemci o Galiciji in Poljakih in tako mislijo z njihovo pomočjo zopet večino dobiti v državnem zboru. Za koliko da so se všteli, bode pokazal čas. Mi mislimo, da je narejen ves račun brez krčmarja. Če bi se pa Poljaki res od Čehov in Slovencev odcepili, potem pa pač ne zaslužijo slovanskega imena. Nadjati se je pa, dokler imajo še take može, kakor smo jih v minuli dobi govoriti in v obče slovanski nalogi Avstrije soditi slišali, da Poljaki ne bodo poslušali glasil nemških Siren in bodo ostali pri avtonomiji, ktero imajo že sedaj — med vsemi avstrijskimi Slovani največo! Po časnikih pretresa se vprašanje, ali bi ne bilo umestno Umskemu županu policijo odvzeti in jo c. kr. državi izročiti, t. j. občinsko re-darstvo podržaviti. Najnovejši neredi v tem oziru so svet podučili, da je Brnsko mestno redarstvo jako pristransko, kar bi nikakor ne smelo biti. V Brnu živi poleg kakih 50.000 Nemcev poštenih 30.000 Slovanov in za vse te pri Brnski policiji, ktera le c. kr. Winterhollerju , ondašnjemu županu in velikonemcu, služi, nimajo pravične in prijazne besede. Kaj da bodo v tem smisk vkrenili pri vladi, se še ne ve; grof Schonborn, nstoravski cesarski namestnik, ki je na glasu pravičnega, peljal se je na Dunaj, pravijo, da bi se z ministrom Taaffejem posvetoval, mar li bi ne bilo dobro mestno policijo spremeniti v državno, ki bi bila strogo na paragrafe in državne postave vezana. Tako so storili z redarstvom po vseh večih mestih avstrijskih, kakor so Dunaj, Praga, Trst itd. Nekaj se aa javno varnost v Brnu mora storiti. Najnovejši kravali ondi, poprej z delavci, sedaj z nemškimi pevci, so dokazali, da je javna varnost v slabih rokah in skrb za tisto zahteva, da pride v boljše. Skrb za to pa mora biti v prvi vrsti grofu Taaffeju in deželnemu c. kr. namestniku, ker nju zadeva vsa odgovornost. Tininjc države. Ljudem je teško vstreči; o resničnosti tega prepričal se je 1. julija tudi laški novi prvi minister D ep re ti s, ki si je ob enem ministerstvo zunanjih zadev pridržal. Ko je bil zbornici naznanil, da bode v Mancinijevem smislu in liberalnem duhu dalje vladal, oglasilseje Odescalchi rekše: „Položaj je jako nejasen. Pričakovali smo novega naslednika Mancinija, pa smo dobili novega pravosodnega ministra. Kakošen pa je program Depretisov o zunanji politiki. Trditev, da hoče v starem smislu vladati, ni druzega nego fraza. Kaj pa prav za prav hoče Depretis? Morda krčpkeje v zunanji politiki na noge se postaviti? Ali nam hoče mar naše fante iz Afrike domov poklicati?" Sploh so z Depretisom jako nezadovoljni, da si je poleg prvosedništva obdržal tudi zunanje zadeve. Dvema gospodoma ne more nihče služiti, najmanj je pa kak minister za ta posel sposoben. To vidimo najbolje pri nas, kjer si je grof Taaffe poleg ministerskega predsedništva tudi poslovanje v notranjih zadevah prevzel in ga sedaj zarad prevelikih druzih opravil ne more, popolno in na občno zadovoljnost izvrševati. Organi njegovi so večinoma njegovi nasprotniki, ter delajo po svojem ali celo njemu nasproti; Nemci se ponašajo s pruskimi zastavami po naši Avstriji, ter zveste podložne dražijo; nemškemu Bismarku in njegovim pijonirjem, avstrijskim „Schulvereinovcem" se napi-vajo zdravice, naš notranji minister grof Taaffe vsega tega ne more sproti zabranjevati, ker je z drugim delom preobložen. Prav tako obsodili so Lahi De-pretisa in so mu svetovali, da naj ministerstvo zunanjih zadev drugemu izroči. Ruskemu finančnemu ministru Bun-f/etu se poje slava od belega pa do črnega morja, ker je silni mori vrat zavil, ktera je ruski narod že od Petra Velikega neznano stiskala in ga v vsakem oziru glede gmotnega razvoja ovirala. Bil je to davek od glave ali kakor ga Rusi imenujejo po-dušui davek, kterega je moral vsak plačevati, kdor je bil kmet in ne sam svoj. Davek sam na sebi ni bil ravno tako velik, kajti navadno so ga plačevali vsak kmet od svoje glave, kolikor je imel ravno posestva v rokah, po 19 kopek do 3 rubljev in 32 kopek. Ker je pa na Ruskem za denar ravno tako trda, kakor pri nas, ostali so kmetje dostikrat ta davek na dolgu. Tirjal jih ni nihče, ker je vsa občina za-nje medsobojno porok bila, ali morali so doma ostati in venkaj niso smeli po postranskem zaslužku, dokler niso davka plačali. Vsled tega je bilo uboštvo vedno večje. Peter Veliki je sicer ta davek naložil, ker se je bal, da bi se brez njega ljudje premalo z zemljiščem pečali. Sedaj so pa sprevideli, da bode bolje za narod, ako se mu tudi ta spona hlapčonstva odvzame, kajti če kmet doma ne bo imel zaslužka, šel bo lahko denarja na tuje poiskat, kar mu do sedaj ni bilo mogoče, ker mu niso potnega lista dali, če je bil na davku dolžan. Država bo sicer zgubila blizo 50 milijonov rubljev vsako leto, toda kaj to; jih bo pa na drugi strani zopet pridobila s- povišanjem druzega davka na povišane dohodke. Izgon tffl.OOO Rusov iz sosednje Prusije rodil je v Rusiji strašansko agitacijo proti Nencem na ruski zemlji ob nemški meji naseljeaita. Časniki strastno pišejo proti tem ljudem in trdijo, da so to sami nemški sleparji, ki hočejo s svojim blagom rusko obrtnijo oškodovati. Stvar je pa taka-le: Rusija je na izdelke iz Nemčije na Rusko dohajajoče naložila veliko uvozno carino, s ktero je hotla domači obrtniji kviško pomagati. Nemški obrtniki šli so pa in jeli na ruski zemlji tik nemške meje zidati tovarno na tovavno, po kterih sedaj razno jlago izdelujejo in ga potem na dolgo in široko carine prosto, ker ravno na ruski zemlji zdelano, okoli razpošiljajo ter tako rusko obrt z njim spodjedajo. Delavci po teh nemških tovarnah na ruski zemlji so večinoma Nemci, ki niti na Ruskem ne stanujejo ne, toraj ves denar, kar ga na ruski zemlji zaslužijo, na Nemško znosijo, kjer žive in prebivajo. Tovarne so namreč tako blizo nemške zemlje, da delavci vsak dan lahko domu hodijo. Iz tega sklepajo ruski časniki, da če se je iz Prusije 30.000 Rusov izgnalo, češ, da so bili narodnemu ilagru na škodo, se morajo tudi iz ruske zemlje ob nemški meji takoj odgnati vsi Nemci, ker so škodljivi ruski obrtniji. Je že tako, da roka roko umiva ! Kakor Coureyjeve depeše iz H u e pripovedujejo, napadli so Anamitje iz svoje citadele Francoze, kteri so pa napad takoj odbili in so vrh tega še precej dobro za Anamci pritisnili. Citadela je prišla Francozom v last in je v njej menda 1000 topov. Bežeči Anamci zgubili so svojih 1200 do 1500 mož, Francozje pa le 60. Razlika je na vsak način nekoliko prevelika, toraj neverjetna, če je pa Anamcev res toliko padlo, potem pa pač niso vredni, da nosijo vojaško suknjo, kajti oni so bili napadovalci in so se toraj lahko z vsem dobro preskrbeli. Marokanski sultan poslal je svojega za-stopuika na Francosko, kterega so ondi z veliko častjo sprejeli. Predsednik Grevy poslal je ponj v petek popoludne svoj državniški voz, kterega je četa oklepnikov spremljala. V Elizejskem dvoru, kjer je bil sprejem, stal je cel batalijon pešcev z godbo. Zatrjevala se je medsobojna dobra volja in prijateljstvo. Ob tej priložnosti prejel je predsednik Grevy od inarokanskega sultana Muleja Hasana krasna dragocena darila, med drugimi darili deset dragoceno opravljenih arabskih konj. Španjski kralj si je z jeduim samim korakom svoj prestol bolje vtrdil, kakor bi bili to najspretneji diplomatje z vso svojo zvijačo storiti zamogli. Znano je, da so mu ministri branili v Murčijo, kjer je posebno huda kolera in so rekli, da če gre on tjekaj bolnike obiskat, bodo vsi odstopili. Kralj je moral obljubiti, da ne pojde v Murčijo. Zato se je pa potihoma podal v Aranjeuz, kjer kolera ravno tako hudo razsaja. Ta kraljev obisk se je po celem Madridu po bliskovo raznesel in so se ljudje od vseh krajev jeli pred kolodvor skupaj voziti, da kralju vračajočemu se iz Aranjueza skažejo za ta junaški čin svojo vdanost. Ko se je kralj povrnil, ni hotlo vriskanju in nazdravljanju ne konca ne kraja biti. Osem sto voz spremilo je kralja k palači, kjer ga je čakal državni zbor. Kjer se od tedaj kraljeva družina prikaže, povsod jo silno navdušeno pozdravljajo. Časnikarji, ki so tisti sprevod od kolodvora videli, trdijo, da v Madridu ni bilo še kmalo veče navdušenosti, kakor sedaj za kraljevo družino. Sudanci so se nevspešnega in štiri leta trajajočega boja že naveličali in se Mahdiju kar od kraja puntajo, ki jih hoče zopet pod svojim praporom skupaj zbrati, da bi jih iz Omdurmana proti Egiptu milj. Marsiktere nezgode so zadele na tem kraji karavano. Koze so se začele, za kterimi je umrlo 8 mož, 43 jih je pobegnilo iz strahu pred človekožrci iz Manjulma, v kterih deželo je sedaj pot peljala. Se celo Kalulu je zbežal, a dobili so ga zopet nazaj, vendar je pozneje vtonil v slapu reke Kongo. Ker ni šlo z lepo, je šlo z grdo, 32 upornikov so vkle-nili ter so nastopili pot v Nyangwe na reki Lua-laba, v 40 dneh so dospeli do tje. Stanley je bil toraj na meji čisto neznanega sveta, kteremu sta se umaknila Livingstone in Ka-meron. On pa, hotel je raje poginiti, nego povrniti se in je zapustil 15. novembra 1876, stoprav dve leti po svojem odhodu iz Bagamajo, Nyangwe; imel je s sabo 18 čolničev, ladjico „Lady Alice" in živeža za šest mesecev; a še le čez devet mesecev in po drznem potovanji, ki ga skoro nima para, je zagledal 8. avgusta 1877 pri Borni na izlivu Kongo atlantiški ocean ter se odpočil pri Evropejcih. Kaj se pravi potovati po reki Kongo, sprevidi se nekaj iz zapisovanj, ktere nam podaja potovalec o površji tega porečja. Porečje znaša 40.450 zemljepisnih štirjaških milj. med tem. ko ima Ren samo 3600 H ikor je preiskal Stanley reke Kongo od Nyangwe do izliva znaša 390 milj, dolga je pa 630 milj. Viri reke Kongo so pod 10° j. š. v deželi Ubisa. Iz jezera Moero stopa pod imenom Lualaba, pri Nyangwe se imenuje Ungarava in je že tam 1400 komolcev širok. Tukaj so tudi slapovi, kajti jih je posebno veliko na ti rujavkasti vodi. Dostikrat je bilo prav težko ogniti se jih, ker se niso strinjale koristi divjih mejačev s zemljeznanstvom. Pozneje je bilo mogoče preko 62 slapov iti bolj v deželo, kjer so bili prebivalci bolj krotki. Skoraj le ob poglavitnem toku so bili prebivalci, zamorcem se je čudno zdelo, da se vozijo tujci po njih reki, ker ni nikoli rod prestopil kraj druzega roda. Dalje ko je prišel, bolj ratoborni so bili črnci, in večkrat je cela vrsta čolničev potovanje vstavljala. Tako je enkrat napadlo 14 večih čolnov „Lady Alice" in šest malih čolničev, v kterih je bilo 18 kozavnih in za grižo bolnih, ki so tedaj tako bile plavajoče bolnišnice. Vsaki dan smo tačas po dva ali tri mrliče potopili v globoke valove reke Kongo, tako poroča Stanley. Uboge sirote! kakšno je to življenje. Potovati in le potovati, da se najde grob. Kritičen položaj je bil, ko so ga pri bojih poleg Vinja Ndžara najeti Arabljani popustili. Bal se je, da bi ga tudi zamorci ne popustili, a vodje so stopili k njemu ter rekli: „Beli mož z radodarno roko je bil v vek naš oče. Vodil nas je varno preko velikih nevarnost in nas bode, ako Bog dade, pripeljal do svojih belih bratov k morji." 28. decembra 1876 je pregledal svojo malo četo, bilo jih je 146 oseb, mož in žen. Bojevati jim je bilo jeden pot s 54 čolni in pri ti priliki so najdli svetišče divjakov, Meskiti ali Pembe imenovano. To svetišče iz slonove kosti ni bilo druzega, nego okrožena streha, ktero je nosilo 33 slo-novih zobov. V sredi je bila štiri čevlje visoka mali-kovalska podoba, ki je bila zelo podobna človeku, a izdelana prav surovo. Podoba je imela črne oči, brado in lase in je bila pobarvana s svitlo rudečo barvo. Tam so vplenili potniki 133 komadov slonove kosti, ki je bila 18.000 dolarjev vredna. Pri vsem boji smo zgubili le enega samega moža. Vrniti se v Nyangwe o tem ni bilo več govorjenja, ker so slapovi za hrbtom pot zapirali, od druge strani pa se je bilo bati, da bode pri vsakdanjih bojih čezdalje manj ljudi. Skusil je tedaj, nekako ukrasti se med otoci in pod 23. stopinjo vzhodne širine je vendar nahajal rod, njega poglavar ga je povabil, da naj stopi na deželo. Tukaj se je mudil tri dni in njegovi ljudje so se odpočili od bojev, v kterih so bili 26krat. Ker je najdel tii štiri puške, je iz tega sklepal, da zahod ni več daleč. peljal. Čuda ni, da so se mu začeli vpirati, kajti lakota jela jih je daviti, da je groza, ker lansko leto niso skoraj nič polja obdelali iz strahu pred Angleži. Kar je pa še bolj poglavitna reč — denarja namreč jim tudi že jako občutljivo primanjkuje. Kar so do sedaj še denarja imeli, izdajali so ga v Tunis in Tripolis za strelivo. Pač so ob takih okolišinah um-ljive besede Mahdijeve, da so mu vjeti kristjani ljubši, kakor pa njegovi lastni ljudje. Mož se jih bo prej ko ne posluževal zato, da bode za nje mnogo odkupnine, toraj denarja prejel. Kajti, da bili bi se vsi, tudi misijonarji poturčili, menda ne bode pač nikdo verjel. Nedavno ga je obiskal OsmanDigma, kterega je Mahdi silno veličastno in ob enem prijazno sprejel, podaril mu je s srebrom okovan meč in svoto denarja. Revščina med Mahdijevo bando je pa že tolika, da je več nego polovica njena naga. Mahdi sam nima druzega nego dolgo belo haljo. Obleke menda po celem Sudanu že za drag denar ni dobiti. Za odlikovanje svojih hrabrih pa Mahdi vse tiste žepne ure porablja, kar so jih njegovi vojaki po Chartumu naplenili in so jih morali vse njegovemu zakladniku izročiti. Kakor je kdo zaslužil, tako pa dobi ali zlato, srebrno, ali bronasto uro v dar od Mahdija in jo mora na prsih pripeto nositi, kar je neodlikovanim strogo prepovedano. Tako pripovedujejo sedaj časniki; je li vse res, kdo bode vedel. Mož, kterega je sudaneški generalni vikar, škof Sagaro določil, da bi bil vjete kristijane iz Mahdijevih rok rešil, je bil francoski pustolovec in časnikar Olivier Pain, kterega so Angleži iz sveta spravili s tem, da so na njegovo glavo razpisali 100 funtov šterlingov plačila. Olivier Pain odšel je iz Egipta s pismi na Mahdija dobro oskrbljen in je bilo med njim in francosko naselbino vse že do-ločono, da kedar bode Olivier Pain denar za odkup vjetnikov zahteval, ga bodo takoj za njim poslali. 300.000 frankov so imeli že nabranih. Olivier Pain podal se je z beduinsko četo na dolgo pot do E1 Obejda. Ondi je zvedel, da se je Mahdi z vso svojo vojsko proti Chartumu dvignil. Hajdi za njim in v resnici ga je tudi došel. Olivier Pain si je kmalo znal Mahdijevo zaupanje pridobiti v tej meri, da ga je celo za svojega ministra napravil. To je pa pri Angležih smrtno sovraštvo zbudilo do francoskega časnikarja in razpisali so dve reči: 100 funtov šterlingov nagrade tistemu, kdor bi jim Mahdije-vega ministra Olivierja Paina živega ali mrtvega v roke dal, za živega Oliviera Paina pa konopec. Ta nagrada provzročila je pri Beduincih nekaj sličnega, kar stori pri lačni mački okrogla živahna miška, pri Evropejcih obrodila je pa splošno nevoljo. Ko je angleški zastopnik Baring o tej nevolji zvedel, je takoj na vse kraje brzojavil, da naj se Olivierju Painu da prosta pot, koder bo hodil; žal, da je bil ta odlok že prekasen! Lačen Beduinec, ki je na denar, kakor vrag na dušo, prestregel jo Olivierju Painu nekega dne pot in življenje. Vstrelil ga je, da si je 100 funtov prislužil. To zlodejstvo, ki je zarad dobrega namena še večjega pomena, kakor bi bilo samo po sebi, imajo kramarski Angleži na vesti, njim se imajo zahvaliti vjeti misijonarji če niso še rešeni iz Mahdijeve sužnosti. Izvirni dopisi. Iz Št. Ruperta, 0. julija. (Javna zahvala in prošnja.) Dne 8. junija t. 1. zadela je nesreča posestnike na Veseli gori in razun drugih poslopij pogorela je tudi prelepa cerkev sv. Frančiška Ksav., ki je bila pri vzajemni zavarovalnici „Konkordija" zavarovana. „Konkordija" je škodo v našo popolno zadovoljnost takoj cenila in nam podpisanim tudi že popolnoma izplačala. V dolžnost si štejemo, da se „Konkordiji" za njeno vestno postopanje in za tako naglo izplačanje, posebno pa tudi njenemu glavnemu zastopniku gosp. Ignaciju Valentinčiču v Ljubljani po javnem potu najtopleje zahvaljujemo in „Konkordijo" vsacemu, kdor se zavarovati želi iz lastne skušnje po vsi pravici priporočamo. Ker pa veliki stroški cerkveni z odškodnino ne bodo pokriti, dostavlja podpisani župnik tudi ponižno prošnjo, zlasti do svojih prečastitih sobratov duhovnih pastirjev, še s kako milodarno nabirko sv. Frančišku blagovoljno na pomoč priti, da bi se zopet svoje Vesele Gore radoval, ktera mu je po požaru žalostna postala. Bog plati! Alojzij Košir, župnik v Št. Rupertu; Janez Odlazek Jera Lukek na Veseli Gori, poškodovani. Iz Mariborske okolice, 5. julija. (Vreme in marsikaj drugega.) Dasiravno letos nimamo hudih neviht, ampak večidel dež tiho in polagoma prihaja, bila je vendar na Petrovo majhna izjema. Takrat je namreč močen piš naglo prignal gost dež s točo vmes, ki pa ni škode naredila, in med tem je v Pobrežju v Reismanovo kočo vdarilo in ravno pri obedu sedeča Krausova zakonska tako zadelo, da sta oba po eni strani otrpuela. Okoličani so letos s češnjami imeli lepo kupčijo; ne le, da so jih cele vagone odposlali, bilo jih je tudi na trgu vedno po 20 voz in večidel so vse sprodali. Razun češenj tudi slive letos obilno obetajo, kar bo kmetom, ki itak od nikod ne morejo denarja dobiti, jako prav prišlo. Kakor nam denarja vedno pomanjkuje, tako ga vsaj na videz morajo mestjani v obilnosti i meti, kajti vsako nedeljo, kedar v mesto pridemo, vabijo po voglih prilepljeni listi na različne veselice, ki so bojda tudi obilno obiskovane. Predzadnjo nedeljo se je bil v mestnem vrtu produciral nekdo z zrakoplavom, ki se je res prav lepo vzdignil bil ter mirno v precejšnji višini čez mesto plaval. Ker so pa ljudje rajši od daleč plavajoč balon gledali, dobil je vodja zrakoplava premalo vstopnine ter ni mogel po volji pomagačev izplačati. Vsled tega bi bilo skoro do pretepa prišlo, ko bi ne bili redarji o pravem času reda naredili. Zadnjo nedeljo pa je bil v mestnem vrtu velik „Volksfest" z dvema bandama, tombolo, umetalnim ognjem, izpuščanjem poštnih golobov, plesom in različnimi veselimi igrami. Hrušča je bilo veliko slišati, toraj se je veselice moralo veliko ljudi vde-leževati. Danes pa že spet ondi obhajajo svojo veselico veterani v spomin vstanovitve svoje družbe. Z godbo in strelbo je začetek že naznanjen. Gotovo bode spet mnogo gostov in mnogo dobre volje. Po našem mnenji je že prav dobre volje biti, ali kar je preveč, še s kruhom ni dobro, in stara prislovica pravi, da dobra volja mošnje kolje. Morebiti je v pregostih dobrih voljah iskati nekoliko vzroka, da so v zadnjem času posestva mestjanov, ki so jih bili v prejšnih časih v okolici pokupili, začeli bolj pogostoma prodajati in da se takrat navadno sliši, da se je posestvo komaj za toliko prodalo ali le za par goldinarjev več, kakor je imela hranilnica nanj vknjiženo. Sicer pa take razmere morajo brez dvoma imeti več vzrokov, vendar eden med njimi utegne biti pohlep po brezmernem razveseljevanji in preobilne dobre volje. A vendar najhuje ga je še čakalo, ne glede na to, da je potovanje dalje trajalo, kakor si je naprej preštevilil. Odjadrajo od gostoljubnega rodu so ga čakali zopet novi boji z roparji na vodi. Jeze se nad tatvino svojih ljudi, kar je bilo tolikrat povod prepirom, prepustil je domačinom pet ljudi, ki so bili potem usmrteni. To je pomagalo. Divjaki so zelo zamerili Stanleys da si je zapisoval (po njih mislih čarobnosti) in so zahtevali od njega, da naj jim da dnevnik, ki mu je bil najdraži zaklad. Dal jim je Shakespeareja, ki ga je tolikrat tolažil in v blagor dežele je bil sežgan. Nevarne skalnate brzice jo premagal v divjem tiru na dve uri dolgost in je dosegel peščeni brod, kjer se izliva Nkerke v Kongo. Brzice so mu pogoltnile zamorca Kaluluta in Franka Pococka, ki mu je bil izmed vseh najljubši. Ko je Stanley tako zgubil 1 Evropejca in 15 zamorcev, obrnil se je zopet bolj v deželo, kjer je imel pred sabo še nekaj slapov. Tega predrznega potovanja ne moremo prehudo soditi. Map ni bilo o teku vode, zaloge živeža so pojemale, vsak dan so pred sabo imeli človekožrce, ki so koprnili po ropu in moriji. Poleg tega je popotnik že mislil za gotovo, da bede kmalo zagledal konec reke in tako se odpočil truda. Pot po suhem je vodila naše potnike preko dežel malih vladarjev, ki so bili vsi razvajeni z darili v obleki, v žganih pijačah in biserih. Videl se je evropski vpliv, bližali so se koncu potovanja. Tudi od Stanleya so zahtevali črnci darov, a ni imel ničesa več oddati. Šli so naprej, vendar brez prelivanja krvi in Stanley je slutil, da se bliža svojemu cilju. Poslal je listonoše v Bombo, tam so živeli angleški, portugiški in holandeški trgovci. Agentjo Liver-poolske kupčijske hiše so poslance sprejeli ter jim naproti poslali vsega v obilnosti. Tako je bil Stanley s tovariši rešen strašne smrti po lakoti. Od samega veselja niso vedeli, kaj bi začeli. Odpočili so si en dan, potem so šli naprej in so srečali poslanstvo evropejskih naseljencev, ki so jim prišli nasproti in jim prinesli tudi kaplico dobrega vina. — Kraji ob Kongu so sedaj odprti Evropejcem, in kakor znano, nameravajo tam napraviti državo Kongo ter postaviti za pokrovitelja ali kralja (?) Belgijskega^ kralja. Tudi katoliška cerkev obrača svoje oči na te kraje. Že pred 400 leti so bili Portugizi v ti deželi, mnogo oznanovalcev sv. vere je že pomrlo po tih krajih, dandanes pa tekmujejo razni evropejski narodi med sabo po teh sicer rodovitnih — a silo nezdravih krajih. Domače novice. (Nadvojvoda Viljem) odpeljal se je včeraj zjutraj v Pulj. (Veterani) napravijo v nedeljo 12. t. m. svoj izlet v Loko, kjer bodo praznovali desetletnico svojega obstanka. (Slavnost sv. Cirila in Metoda), ktero je priredila šišenska čitalnica včeraj na Kozlerjevem vrtu ob sodelovanji „Sokola" in „Slavca", obnesla se je kljubu slabemu vremenu jako dobro. Prostorni vrt Ivozler-jev je bil ves zaseden, uhod, veranda in salon pa so bili okrašeni s samimi slovenskimi zastavami. Vrh verande plapolola je med slovenskimi tudi cesarska črno-rumena. Nad uhodoin v salon stala sta v zlatem okviru med zelenjem naša prva učenika, Solunska brata sv. Ciril iu Metod. Slavnost, oziroma narodna veselica, razdeljena je bila na več toček. Takoj za salonom bila je postavljena tehtnica, kjer je za 5 krajcarjev vsak lahko zvedel, ali je res „tako težak, da ga nobena vaga ne pretegne", ali „da bi ga človek laglje prenašal, kakor pa poslušal!" Nekoliko korakov od tega prevažnega in vse skozi dobro zastopanega prostora poskušali so strelci svojo srečo, pri kteri priložnosti je nek radovednež po lastni nepazljivosti v sredo čela dobil — svinčeno zrno. Na veliko srečo imel je tako trdo črepinje, da se je zrno ob njo kar zbohalo, kakor mehka hruška; in druzega žalega se mu ni zgodilo, ker je bil zdravnik takoj pri rokah. Za ojstrostrelci bili so skakalci — povezani v vrečah. To vam je bila igra povsem podobna vojski, kedar se mala četa zakadi proti sovražniku ob enem sprejema pa njegov pozdrav svinčeni, kjer mož za možem cepa pri divjem naskoku. Blizo deset bilo je 10 do 12 letnih junakov kterih vsak je hotel prvi prislužiti vabljiv dar — dvojačo, toda žal, da se je vedno le jednemu posrečilo, ki je bil posebno spreten, drugi so vže med potoma skok za skokom obležali. Pustimo te in poglejmo na prostor spredaj. Na desni ob verandi imeli so prostor pevci in „Sokoli", med kterimi so se posebno odlikovale zale Šišenske dekleta v belih pečah in črnih krilih. Lepa je Vam črno oblečena Lahinja v južnih Tirolih s črnim pajčolanom na glavi, ali stokrat lepše so naše dekleta z belimi pečami. Ostali prostori napolnjeni so bili kljubu cedečemu dežju do poslednjega kotička s samimi Slovenci. Kozlerjev vrt bil je včeraj prava podoba „Vižmarskega taborja". Petje so oskrbovali „Slavci" in pa Šišenska čitalnica jako fino in na občno zadovoljnost pod vodstvom gg. kapel-nikov Sohorja inStegnarja, godbo pa vojaška, ki je bila pa izvanredno jako skopa s svojimi komadi, posebno ob času „Sokolove" telovadbe, kjer je vesela godba tako rekoč potrebna in k telovadbi pripadajoč del. Ad vocem: „Sokolova" telovadba nam je pač dolžnost vrlim „Sokolom" telovadcem izreči najkrep-keje priznanje za izborne produkcije. Bili so to gg.: Magolič, Fink, Kališnik, Benčan, Li-povšek, Slovša, oba Verovšeka. Telovadili so, kakor bi jih imel kdo na nitki. Slava jim! Zvečer ob 7. uri spustil se je balon „Mongol-fier" v zrak, ki je bil pa iz začetka jako trmoglav in se je le bolj ob zemlji plazil, kakor bi se bil hotel še posloviti, preden je odrinil proti Mozirji ter nesel Savinjskemu „Sokolu" od Slovencev v Ljubljani zbranih in sv. Cirila in Metoda proslav-Ijajočih srčen pozdrav. Slavnost završil je umetalni ogenj, petje in godba. („Sokol") dvignil se je v nedeljo popoludne še le ob '/2uri iz čitalnice v Šiško h Kozlerju. Memo Maliča grede opazoval ga je iz okna Nj. cesarska visokost nadvojvoda Viljem, c. kr. FZM. in topniški nadzornik. Pri Koslerji sprejela ga je si. Šišenska čitalnica, na čelu ji gg. Drenik in Knez in pa Šišenska dekleta v belih pečah. Po medsobojnem ogovoru in odgovoru podal se je „Sokol" na od- merjeno mu mesto, na kar je bil slavnosten sprejem „Slavca", ki se je bil pod „Sokolovo" zastavo, kakor brat-bornik bratu - boritelju pridružil v Čitalnici. (Razpisanih je več ustanov) za vsprejem kranjskih sirot v deško ali v dekliško sirotišnico, oziroma sirotinskih štipendij za prejemanje na roko. Prošnje z dokazili pošljejo naj se do 15. avgusta 1885 za Ljubljanske sirote mestnemu magistratu, za sirote iz dežele pa dotičnim c. kr. okrajnim glavarstvom. („Ortsgruppe" nemškega Schulvereina) mislijo ua kranjskem razven Tržiča še nekje drugje ustanoviti. Opozorujemo naše rojake naj bodo oprezni in naj se vsakemu takemu početju korenito po robu postavijo, kajti „Schulverein" pri nas druzega ne dela kakor Prusiji pot pripravlja. Za ustanovo teh pruskih „ortsgrupp" se posebno zanimajo nekteri tukajšni c. k. profesorji srednjih šol. (C. ki*, vojaška oskrbovalnica v Ljubljani) razpisuje oskrbovanje vojakov v Toplicah od 1. junija 1886 do 81. avgusta 1886 in v Ljubljani od 1. sept. 1885 do 31. avgusta 1886 s temi stvarmi: Seno, slama in drva. Ponudbena obravnava bo 13. julija 1885 v omenjeni oskrbovalnim (Verpllegsmagazin). Ta sprejema ponudbe, pa le pismene in zapečatene do 13. julija 1885, in sicer do 10. ure dopoludne, da pa tudi vsa razjasnila. (Vabilo k rednemu občnemu zboru slov. del. pevskega društva „Slavec"), kteri bode v nedeljo 12. julija v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice, popoludne ob 2. uri. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlog odbora o premembi društvenih pravil. 7. Posamezni nasveti in interpelacije. — K mnogo-brojni vdeležbi vabi odbor. (Umrl je) v nedeljo dopoludne po kratki pa hudi bolezni g. Valentin Zeschko, star 78. let. (Včerajšnji somenj sv. Petra) nam je pokazil silen dež skoraj popolnoma, ker nam je kupce odgnal. Kljubu temu se je prignalo mnogo in lepe živine, kteri druzega ni manjkalo, kakor kupca. Par lepih plemenskih volov, ki so spomladi veljali 160 gld., dobilo se je danes za 140 gld. Boljši v vsakem oziru, kakor goveji, je bil današnji konjski somenj, kamor so nagnali mnogo in prav lepe živine. Pa tudi kupcev iz Koroškega je bilo precej. (Za šest krajcarjev) se dandanes ne kupi ravno kdo zna kaj. Zato se pa Jože Bučar iz Sostrega včeraj prodajalcu na tukajšnem trgu nikakor zadosti načuditi ni mogel, ki je vsako reč po 6 krajcarjev prodajal. Nekemu Ljubljanskemu postopaču je bila pa zopet Bučarjeva zaverovanost tako po volji, da ni mogel priložnosti opustiti, da bi se ne bil polastil Bučarjevega platna, ki, če tudi je bil cele 3 goldinarje vreden, nanj Bučar prav nič pazil ni. (V Ljubljanico je skočil) v nedeljo popoludne postopač Peter Urbančič. Ker je bila voda na dotičnem mestu preplitva, obtičal je v travnati gošči nezaveden, dokler ga niso še živega iz vode potegnili. Petindvajset bi ga morda pozdravilo neteka! (Pisarja) is^če c. kr. okrajna sodnija Kostanje-viška za mesečno plačo 27 gold. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov in pa sodnijsko rokovanje. (Iz Vipave) se nam piše: Poročali smo Vam že, da je o sv. Jurji preteklo ravno 50 let, kar službuje preč. g. Josip Nakus, knezo-škofijski duhovni svetnik, na Planini pri Vipavi. O sv. Jurji je preč. gospod jubilant praznoval ta dogodek za-se, a v torek, 7. julija praznuje ga slovesno v družbi več duhovnikov, prijateljev in svojih faranov. Občina imenovala ga je svojim častnim občanom. (Zrelostna skušnja) na Mariborski gimnaziji, ki se je vršila od 2.—4. julija, se je letos nenavadno vgodno izvršila, ker izmed 19 vdeleževalcev sta dva prestala skušnjo z odliko, drugi pa vsi dobro, razun enega, ki sme čez dva meseca iz enega predmeta skušnjo ponoviti. (Vabilo k slavnosti) v proslavo slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu, ktero priredi čitalnica v Gorenjemgradu v dan 12. julija 1885. 1. — Spored: I. Ob 3. uri popoludne koncert na kegljišči. — II. Ob 6. uri zvečer zabava v velikih dvoranah v gradu: a) slavnostni govor, b) prosta zabava. — Igrala bode občno znana izvrstna godba iz Šmarij. — Vstopnina k večerni zabavi izvzemši tuja društva 30 kr. — Opomba. Tisti dan bode tudi velikanska cerkvena slavnost v isti namen in sicer: L ob 1/i10. uri dopoludne dohod in sprejem društev in procesij. — II. Ob 10. uri cerkvena slavnost. — K mnogobrojni vdeležbi vabi Odbor. (Popravek.) V sobotnem članku „Slovenščina in železnice" je na drugi strani prve kolone v 38. vrsti od zgoraj izostalo nekaj besed, stavek se ima namreč tako-le glasiti: „Po Madjarskem imajo poleg nemških tudi madjarske, po Primorji iu laških Ti-rolih laške vozne rede, le pri nas jih ni na južni železnici še nikjer opaziti. Vsa čast pa za nje c. k. državni železnici, ki j'feje letos prvič vpeljala", ki naj se blagovoljno popravi ; enako naj se bere v 44. vrsti „se" namesto „je". Telegrami. Velehrad, 6. Jul. Svečanost vršila so jo nad vse sijajno. Kardinal Fürstenberg služil je včeraj ob 9. uri obdan od več nego 100 mašnikov pontiilkalno sv. mašo. Velikanska cerkev bila napolnjena. — Vkljub temu, da so Madjari po 5—10 gld. globe nažugali vsakemu Slovaku, ki gré na Velehrad, došlo je iz Slovaškega mnogo Slovencev tù sem. Cerkev je krasno ponovljena, za popotnike je vse preskrbljeno. Vreme nekoliko nagaja. Sinoči se je v obližji oblak vtrgal. Zürich, 6. jul. Pri včeranjem ljudskem glasovanji zavrgla se je vpeljava smrtne kazni s 27.577 proti 21.377 glasovom. London, 7. julija. V gorenji zbornici razlagal je Salisbury nadrobno afgansko in egiptovsko vprašanje ; povdarjal je, da je vladno postopanje v Afganistanu jako težavno, ker se mora ozirati na obljube Grladstonove. Tako na primer jim dela silno preglavico Zulfi-karski prelaz, ki bi moral vsled obljube biti v afganski meji. Razprave med Rusijo in Angleško rešile se bodo po oboji želji prijazno. Vse to se pa jako lepo sliši in bore ; vere vanje pa ni ne na angleški ne na ruski strani in se zarad tega prav pridno delajo na meji trdnjave. Glede Egipta pravi Salisbury, da je rešitev vprašanja jako težavna, upanja pa ni še zgubil, da bi se ne rešila vgodno. Pariz, 6. julija. V Thiersu uclrla se je streha v tržni lopi, dvanajst oseb je poškodovanih, od teh tri hudo. Courcy je brzo-javil iz Hue, da so jim ponoči nenadno ana-mitski vojaki citadelo napadli. Napadovalce so prepodili. Courcy pravi, da se ničesar ne boji in je na vsakojako obrambo pripravljen. Pariz, 7. jul. Kamora je potrdila Tien-činsko pogodbo. Madrid, 5. julija. Za kolero zbolelo je na Spanjskem 1639 ljudi, pomrlo pa 825. Madrid, 7. jul. Včeraj je na Spanjskem 1759 osob za kolero zbolelo, umrlo pa 835. Od teh sta umrla 2 v Madridu, 74 v Aran-juezu, 564 v pokrajini Valencija, 194 pa v Murciji. Za kapelo ss. Cirila in Metoda v novi cerkvi Jezusovega presv. Srca v Ljubljani so darovali čč. gg. : Peter Grasselli, mestni župan,......5 gl. — kr. J. B. Mille, tiskar,..........4 „ — „ Martin Malenšek, duh. pomočnik pri sv. Petru, 3 „ — „ Anton Urbas, kanonik in stolni župnik,... 5 „ — „ L. O...............3 „ - „ Martin Korošec na Skaručini......2 „ — „ Matevž Lipovšek, duhoven v pok. v Kamniku, 2 „ 25 ,, Blaž Muhovec, kaplan v Kamniku, .... 1 „ — „ Ivan Murnik, trgovec v Kamniku,.....5 „ — „ Andrej Pavlic, župnik v Badečah,.....5 „ — „ Ivan Poljanee, c. k. gimn. profesor v Budolfovein 2 » n Matija Valjavec, gimn. profesor v Zagrebu, . 5 „ — „ Dr. Lovro Vidri« v Zagrebu......5 „ — „ (Dalje prih.) I>unajska borza. (Telegratično poročilo.) 7. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 00 kr. Srcberna „ 5% „ 100., (s 16% davka) 4% avstr. /.lata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ....... Srebro.......— Francoski napoleond......9 Ces. cekini.......5 Nemške marke......61 82 gl. 83 „ 108 „ 99 „ 861 „ 285 124 60 45 85 35 90 35 86 89 05 niče, v kterem so sporoča o sprejemu našega mil. knezo-škofa. Med drugim se bere tam, da je prekrasni slavolok pri pošti postavila občina. Ta slavolok pri pošti, kteri je v resnici najlepši bil, postavil je g. Jožef Milavec, trgovec in posestnik v Cerknici, čegar hiša je ona pri pošti, na svoje lastne stroške, da je tako svoje spoštovanje do knezo-škofa pokazal. Toliko zarad resnice. Cerknica, 5. julija 1885. Pogačnik, Adolf Obreza, županov namestnik. predstojnik trga Cerknica. Dražba zapuščinskih reči. V sredo 8. julija in četrtek 9. julija 1.1. vselej začetek ob 8. uri zjutraj, prodajali se bodo po pokojnem župniku gospodu Janezu Schuller-ju naTrebelnem in na pristavi vBajhovci na javni prostovoljni dražbi pridelki na polji, tudi v vinogradih, vino, živina, že pospravljena mrva, vozovi in druge premakljive reči — in sicer: v sredo poljski pridelki in živina v četrtek pa kar ostane. C. kr. okrajno sodišče Mokronoško 1. julija 1885. (3) „llomeriana" imenuje se zdravilna rastlina, ki je gotovo dobra pomoč za vse bolezni v prsih, plučih, vrnt« in pri niKliiltil Zdravniki so jo posku-- šali in priporočili. Zavitek za dva dni velja 70 kr. in le tisti so pravi, " ki imajo vtisnjeno zgornjo varstveno znamko. (3) Na Kranjskem se dobiva v lekarni G. Piccoli v Ljubljani na Dunajski cesti. Knjižico pa, v kteri so čudoviti vspohi homerK-janskega čaja popisani, po zdravnikih preiskani in potrjeni, pošilja proti pošiljatvi 3 petkrajcarskih mark za pisma zgoraj omenjeni lekarnar ali pa pripravlje-valec tega čaja, Pavel Itomero v Trstu, ki je zdravilno moč to rastline prvi zasledil, brezplačno. V nobeni hiši naj ne primanjkujejo sledeča Poslano. Zarad resnice prosimo sprejmite sledeči popravek: V „Slovencu" št. 149 bil je dopis iz Cerk- Antirrheúmon, najboljše zdravilo proti prelila.jen.ji, kostobolji, hroinoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica. 40 kr. Piccolijeva esenca za želodec. Ta esenca je narejena iz rož, in jo zato tako priljubljena, ker je ozdravila že mnogo tisoč ljudi, kar so vidi iz pohvalnih pisem in zdravniških spričal, ki jih izdelovatelj dobiva. To zdravilo pomaga pri boleznih v želodci in v trebuhu, ozdravi krč iu ščipanje v črevesu, prc-liodno in trebušno mrzlico, zaprtje, liemorojidc, zlatenico, glavobol itd., ter jo najbolje zdravilo za otroke zoper gliste. Steklenica 10 kr., kdor jih več vzame dobi ceneje. Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramorici, rhahitisi, pljučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr. Pastile santoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr., 100 koščekov 60 kr. 1000 ko-ščekov 5 gld. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr. Prave od Nj. e. kr. Veličanstva cesarja Jožefa II. privilegirane kričistiluc krogljice od lekarne Pser-liofer ua Dunaji. Štatljica 21 kr., jeden zavoj s 5 škatljicami 1 gld. 50 kr. P. n. občinstvo se svari proti poiiiirejiinji teh krogljic. H gjssr Zeliščni prsni sirop, pripravljen od U. Piccoli-ja, lekarja pri Angeljn v Ljubljani, na Dunajski cesti. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim vspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasližcnju. kašlju, liripavosti, dušljlvemu kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci pa toliko žličic. Ne zamenjali z rudečim soliom, kterega pod tem imenom prodajajo. Jkí"" Pravi sok mora temuo rudeč biti. *¿¿ Steklenica 36 kr. Salieilna ustna voda, in salicilui zobni prah lekarja G. Piccoli-ja v Ljubljani vzdržuje dober duh v ustih in ohrani zdrave zobe, okrepča čeljusti in jo najbolje sredstvo zoper kostna gnjiloba in vso zobne ustne in vratno bolezni. — Vzamo se pol žličice na pol kozarca vode za izplakniti usta po jedi, ali pa nekaj kapljic na mokro zobno krtaclco, za čiščenje zob in čeljusti. Steklonica salicilne ustno vode 40 kr., 1 škatljica salieilnega zobnega praha 25 kr. Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zmi-raj svežna za dobiti v lekarni G. Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. (19)