190. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 21. avgusta 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ledea cn<**ac i gi<i tu k Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. - Za t 11 a dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St 12
Telefon št. 34.
Govor dr. Ferjančiča
na shodu volilcev v Kranju, dne 19. t. m.
Velecenjeni volilci!
Jaz nisem v tako prijetnem položaju, kakor moj predgovornik, gospod deželni poslanec. On je imel mnogo poročati o delovanji v deželnem zboru, jaz o delovanji v državnem zboru nimam poročati ničesar. Državni zbor že čez dve leti ne deluje, in slovenski poslanci so v družbi z drugimi poslanci večine obsojeni, da nemi gledajo orgije obstrukcije in so samo na straži, da zaprečijo kak zvit naskok obstrukcije. Štirikrat je že vlada poskusila vpeljati normalne razmere, je sklicala državni zbor in mu dala priliko, da deluje. Vsakokrat je nemška oholost, zlorabeč poslovni red, zaprečila delovanje, in vlada je bila primorana vselej konec storiti komediji in je odslovila državni zbor. Nemci, izvzemši katoliško ljudsko stranko, čeravno so v manjšini, so se zarotili, da ne dopuste delovanja državnega zbora, dokler se njih volja ne spolni, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe in ne proglasi nemščina za državni jezik. Slednje pa je v očigled členu 19. tem. zak., kateri ne pripoznava nikaki narodnosti in nikakemu jeziku prednosti, brez delovanja in sklepanja državnega zbora naravnost nemogoče, da, za tak sklep bi trebalo celo dvetretjinske večine, ker bi to bila sprememba ustave, take večine pa Nemci v Avstriji ne dobijo iz lepa. Iz tega se da toraj sklepati, da postopanje Nemcev ni iskreno, marveč da stremijo samo zatem, kako odpraviti sedanjo vlado in sedanjo večino ter vzeti državno krmilo v svoje roke. Kako oholo je to postopanje, se pa vidi iz tega, če se pošteva, koliko prebivalstva zastopajo pri obstruk-ciji sodelujoče stranke in koliko stranke, združene v večini. Nemškega prebivalstva je v Avstriji okoli 8 milijonov, nenemškega okoli 16 milijonov. Člani „ katoliške ljudske stranke", ki so sami Nemci, so pa protiv-niki obstrukcije in so združeni z desnico. Oni, ki so večinoma iz kmetske in pete kurije, pa sami  zastopajo skoro polovico
nemškega prebivalstva. Ostane še druga polovica, katera dela obstrukcijo. Zastopniki 4 do 5 milijonov proti zastopnikom 19 milijonov prebivalstva toraj ustavljajo državni voz in ne puste, da bi parlament deloval. Državni stroj se pa ne more vstaviti in vlada se poslužuje § 14., ker državni zbor ne more poslovati vkljub volji večine poslancev in ogromne večine prebivalstva. Zaradi uporabe § 14. ženejo obstrukcionisti in obstrukcionistično časopisje velik krik, tožijo, da se državni zbor v stran potiska in zahtevajo, da se parlamentarno vlada. To je zopet komedija Državni zbor se je že večkrat sklical in bi se zopet brez odloga sklical, če bi obstrukcija ne izjavljala, da ne dopusti nikakega delovanja, dokler se njene zahteve ne izpolnijo.
Kako stojimo mi slovenski poslanci nasproti vladanju s pripomočjo § 14? Mi in z nami vsi v ,,slovanski krščansko-na-rodni zvezi" stoječi poslanci globoko obžalujemo ta politični položaj. Državni zbor je za nas najvažnejše mesto, kjer moramo povzdigovati svoj glas, da razkrivamo krivice, ki se nam gode, in da kažemo na svoje potrebe. Za nas Slovence osobito je državni zbor tem važnejši, ker smo prišli v nekaterih deželnih zborih naravnost ob besedo. Brez državnega zbora smo prepuščeni volji vlade, katera brez naše kontrole postopa z nami kakor hoče, in prepuščeni nam protivni birokraciji. Naša želja je torej, da državni zbor kar najhitreje prične zopet svoje delovanje.
Mi si želimo državnega zbora, čeravno naš položaj v državnem zboru ni kaj ugoden. Mi smo sestavni del večine. Ta ima sicer dobro voljo za nas, a njena pomoč je vendar samo platoi.ična. Naše razmere so pa take, da ne dopuščajo več, da se pomoč odlaša in v tem oziru zahtevamo od večine odločne dejanske pomoči. Pomanjkanje te pomoči je v našem prebivalstvu spodkopalo zaupanje v parlamentarno večino. Ravno zadnje dni se je vnela v časo-pisji živahna razprava o tem vprašanji, in naša glasila pravijo, da se Slovenci ne moremo ogrevati za parlamentarno večino, ko se nam hujše godi,  kakor se nam je go-
dilo pred 20 leti, kakor se nam je godilo pod nasprotnimi vladami.
Pomisli naj se, da smo prišli do tega, da n. pr. na Primorskem, in sicer v Trstu in Istri naši poslanci ne hodijo v deželne zbore, ker se jih govoriti ne pusti in nimajo osebne varnosti in da v Gorici naši poslanci, zastopniki "/■ deželnega prebivalstva, od strani stoje\ ker vidijo, da zastopniki 1l9 prebivalstva na nečuven način vzdržujejo svojo hegemonijo in se protiv ijo pripoznati in izpolniti najvitalnejše potreb e slovenskega prebivalstva. Na Koroškem je Slovenec parija na svoji zemlji, in odrekajo se mu najelementarnejši pogoji za narodni obstanek, položaj na Štajerskem osvetljuje na kričeč način n. pr. slučaj, da brezozirna nemška večina s zasmehom prehaja na dnevni red preko zahteve, da se na Spodnjem Štajerskem ustanovi jedna in prva slovenska meščanska šola, katerih ima nemško prebivalstvo v celi deželi v obilici. Naše občinstvo vidi te razmere, in ne vprašuje, ali in kako moč ima državnozborska večina in centralna vlada, da odstrani ali vsaj zboljša te razmere. Jaz ne preziram težav, katere za jedno, kakor drugo obstoje, a tako, kakor jaz, osvedočen je vsak, ds odločno zahteva večine, da vlada obrača vso svojo pozornost na naše razmere tu na jugu, — je v stanu vlado spraviti iz svojega ravnodušja nasproti tem razmeram,
— in o vladi smo 03vedočeni, da pri vseh formalnih težavah ima na stotine sredstev, napotiti zboljšanje teh razmer ne samo v našo korist, ampak tudi v obrambo države — in ta je tu v nevarnosti. Vkljub vsem nevspehom v večini bi ne mogel zagovarjati izstopa iz nje, kakor bi bil sicer tak korak popularen.
— Vlada in večina naj pomisli, da če zastopajo poslanci večine skupaj 18 miljonov prebivalstva, pride od tega števila 5 milijonov na zastopnike v parlamentarni skupini zvezanih Malorusov, Slovencev in Hrvatov. To dejstvo samo naj nas v bodoče brani pred bagatelizovanjem in preziranjem našega položaja in naših potreb.
Kako  našim nasprotnikom v deželi raste pogum pri tem preziranju naših raz-
mer in potreb, kažejo na žalosten n^čin dogodki zadnjih dnij v Celju. Danes ni moč javno govoriti, ne da bi se človek dotikal teh dogodkov ob zadnjem obisku čeških dijakov. Storil bodem to sine ira et studio, čeravno so dogodki sposobni zapeljati najmirnejšega čl iveka, da rabi ostre besede.
Da vrnejo obisk našega dijaštva v Pragi in da spoznavajo nas in našo domo vino, prišlo je dne 6. t. m. 100 čeških akademikov v spremstvu profesorjev in druge češke inteligence v našo domovino. Ker jih je pot peljala še dalje na jug, obiskali so samo naše najznamenitejše kraje. Že davno predenj so stopili na slovenska tla, bili so med potjo izpostavljeni insultom naščuva-nih tolp in tako osooito v Šmihelu, kjer so se, pustivši obed, ekscedentom umaknili, in šli zopet v železniške vagone Oddahnili so se, ko so stopili na slovenska tla in začuli prve slovenske pozdrave Na Bledu med potjo v Ljubljano, v Ljubljani, v Posto-jini jih je slovensko občinstvo kar najpri srčnejše sprejemalo in pozdravljalo. Na tnk prisrčen in slovesen vsprejem pripravljeno |e bilo tudi celjsko slovenstvo, kamor so šli izletniki, da prisostvujejo razkrit|U spomenika prerano umrlega priznanega učenjaka profesorja Oblaka. To ia tukaj jih je čakalo ran-čeništvo, ki je postavljati vspored najra-s-divjanejšira narodnostnim bojem v Avstriji. Že tedne pred tem so se pripravljali Nemci na napad na češke goste. Pisalo se je šču-valno, in na dan prihoda prihrumele so celjskim ekscedentom tolpe iz Gradca, Maribora itd. na pomoč. Dogodki so še vsakemu v spominu, in jih ne bodem na drobno omenjal. Izletniki in celjski Slovenci so bili v nevarnosti za življenje, napadal in poškodo al se je „Narodni doma, napadale hiše zasebnikov in tekla je kri. Vpilo se je „Abzug Gesinlel", „slausche Hunleu. „Rauber", Bersclaget sie-1, i. t. d letelo je kamenje in vihtele so se palice. Brezbroj zločinstev zakrivili so ekscedenti, in vsemu temu nasproti ohranili so češki izletniki in Slovenci s t o-jično mirnost. To bodi povedano najširši javnosti  in — to vse izhnja celo iz
tisnil sera oči. Pol resnice se je spojilo z ravnokar izginolirai sanjami in z lelo se mi je, da se postelja ziblje in dviga, in da se razliva zelena pomladna svetloba vse naokoli! . . . Čemu je treba skrbij ? Vse je tako majhno, tako majhno . . .
A kaj si ti pričakovala, ljubica? Jaz si mislim, kaj si pričakovala Da ti bom pisal s tresočo roko, z očrni, od solza ožganimi, s srcem, skrčenim ol obuoa. Ej!
Odprl sera tvoje pismo, še pol v sanjah, cigareto med ustnicami. In ko sem videl, da me ne ljubiš več, so se moje ustnice smehljale, da se je stresala cigareta. In ko si govorila o slovesu, ko si govorila tako mirno o koncu najinega „občevanjaJ, mi je bilo tiho in sladko pri srcu In ko sem spoznal naposled, da si igrala kome dijo ves čas, ves čas, — tedaj sem položil tvoje pismo na mizo poleg sveče in čez tre-notek sem pozabil nanj in nate . . .
Kaj je na tem, če sedi moja ljubica, na vrtu in poljubuje mojega prijatelja? Nič, nič, nič . . .
Ali kadar pride večer, se bo naslanjal na mojo ramo hladen obraz; naslanjal bo svoj obraz na mojo ramo ter mi šepetal na uho, in na steni se bo tresla njegova senca. Ledene kaplje bodo padale na moje srce, kaplja za kapljo, vso dolgo noč . . .
LISTEK.
Jutranja cigareta.
Spisal Ivan Cankar.
Gotovo je sijalo nad mestom prelepo jutro. Rulete so se stresale v vetru; in kadar so zatrepetale ter se dvignile, zasme-jalo se je v sobo mokro jutranje solnce.
Odprl sem oči ter vrgel odejo raz sebe. Roka se je stegnila do nočne mizice, po-svalkal sem cigareto, da se je omehčala kakor je treba, in nato sem za trenotek zatisnil trepalnice . . .
Ljubica moja! . . . Ne misli na moja večerna pisma, ne išči moje duše v njih! . . . Ne, ljubica, to nisem bil jaz, te bolne tožbe niso bile moje. Zvečer so odprte vse moje rane, iz njih kaplja moja gorka kri... Vroče nebo je žgalo nad mestom in žgalo je na moje rane, da sera se zvijal od bolečin. Moja lica so ohlapela, in oči so oste-klele. Da bi se mogel skriti spominom, da bi mogel ubežati svoji prihodnosti! . . . Ali si čutila iz mojih besed ta bolni strah?... Prišel sem domov in zagrnil okno in zaklenil duri. Zvečer se bojim .... Pomisli, česa se bojim! Zvečer se bojim, da pride k meni moj prijatelj izza mladih let. Pride
skoro vsak večer In ko sedim pred prižgano lučjo, stoji on za mano; na steni vidim njegovo senco. Moja desnica seže po peresu, ali on mi položi na lahko svoje prste na roko, in kri mi oledeni do srca. Moje sanje, moje misli leže v okovih. Nagnil se je prav blizu k meni; njegova glava sloni na moji rami.
„To je zdaj tvoje življenje; pot je zaraščena na obeh straneh, s trnjem, seženj visokim ..."
Naš tej e mi natanko in po vrsti vsa moja razočaranja, vse moje grehe. Brez vzroka in brez krivde nisem izgubil niti kaplje krvi. Roka, ki je metala v blato moje upe in sanje, je bila moja. Jaz sam sem se ranil in osmešil .... On stoji za mano vso dolgo noč. On stopa poleg mene, kadar hodim po sobi, in dvoje senc trepeče na stenah in se dviga in sega do stropa. In kadar ležem na posteljo, sloni ob mojem vzglavju in mi šepeče na uho .. .
On mi je narekaval moja večerna pisma, te vzklike, rojene iz bolečine in ke-sanja . . .
A zjutraj sem sam; vtem času pride k meni samo redkokdaj; posebno kadar je zunaj pusto in deževno. In danes sije solnce . . .
Prižgal sem si cigareto in ležal sem
mirno v zadovoljstvu in topli lenobi. Smešno je, kako more človeka ovladati melanholija, ko so vendar na dlani vsi pogoji najkras-nejšega življenja. Vse je odvisno od občutljivosti. Ako hočem, da čutim udarce, tedaj jih čutim . . . Posebno jaz nimam vzroka, da bi se pritoževal nad svojo usodo. Čudovito je, kako pozabi človek na svoje krasne dni in kako natanko se spominja naj ne-znatnejših nezgod! ... Poljubi izginejo z usten, a rane ostanejo . . . Moje življenje se ne bo veliko spremenilo, to je res. Kar se je doslej godilo z menoj, se je skladalo popolnoma z mojo naravo. Zato je nemogoče, da bi ostavil staro stezo ter se obrnil na desno ali na levo. In čemu je sploh treba spremembe ?
Čemu je sploh treba, da si delam skrbi? Denimo, da je moja usoda strašna in temna. Jaz bi se ne žalil zarad tega. Vse je tako majhno, tako majhno. Pogledam skozi okno in vidim ves svet . . . Kaj je na tem če pada kri iz srca ? N ič . . . Kaj je na tem, če sedi moja ljubica na vrtu in poljubuje mojega prijatelja ? Nič . . . Kaj je na tem, če so padli v morje moji cilji ? Kaj je na tem, če mi pljujejo ljudje v obraz ? Nič, nič, nič . . .
Lahko se vije tobakov dim nad menoj in lega nižje in mi plava okrog obraza. Za-
poročil nam sovražnega časopisja samega, vide osobito „Neue Fr. Presse".
Toda vkljub vsem pripravam na napad, vkljub napadom, ki so se vršili na Čehe med potovanjem, še predno so prišli k nam, kakor osobito že omenjeni napad v Šmihelu, — je nemško časopisje še tako brez-obrazno, da išče ščuvalcev med nami in osobito sem jaz zadnje dni predmet napadov. To me osebno ne spravi iz ravnotežja, a če sem se vkljub temu branil, nisem storil tega zaradi sebe, ampak, da zaprečim, da bi se z generaliziranjem grdil narod, čegar zastopnik sem.
Vpraša se, je li mogoče in dopuščeno, da se obiskujemo rodni si bratje med seboj brez vsacega izzivajočega namena? To mora biti dopuščeno in mogoče, sicer je javna oblast kapitulirala pred ulico. Mogočni češki narod je skusil na svoji aka-demiški mladini — in od tega si obetamo dobrih posledic — v kakih razmerah ži vimo tu na jugu. A vkljub tem dogodkom svari češki vodittlj Engel svoj narod, naj si ne išče sam zadoščenja. Tudi nam bodi ta nasvet vodilo in ohranimo mirno kri. Videti pa hočemo, ali porabi drž. oblast svoja sredstva, kate rih ima v obilici, da nas čuva tacih insul tov ter nam zajamči prosto giba nje v mejah zakonov. Vzapečke se ne damo nikdar in od nikogar goniti, mi nismo narod druge vrste, ampak smo jednakopravni z vsakim drugim narodom
Slavno uredništvo „Siovenskega Naroda"
v Ljubljani.
Glede na v štev. 185. „Siovenskega Naroda" prijavljeni članek: „Ali je tudi krajni agrarni komisarijat klerikalen aparat?" — prosi podpisani c. kr. krajni komisar za agrarske operacije na podlagi § 19. tiskovnega zakona, da se vsprejme v naslednji list sledeči popravek:
1. Ni res, da bi bil c. kr. krajni komisar za agrarske operacije vzel samovoljno občinskemu odboru vipavskemu gospodarjenje in oskrbovanje skupnega gozda.
Res pa je, da se je izkazovanje in sekanje lesa v dotičnih, 300 opravičenim posestnikom z Vipave, Gradišč in Zemone solastnih gozdih prepovedalo s tuuradnim oklicom z dne 8. avgusta t. 1. št. 1064 AO le vsled prošnje z dne 16. julija 1899 1, katero so izmed 300 opravičenih podpisali posestniki 196 opravičenih zemljišč in vsled tega, ker je že s prošnjo oziroma pritožbo z dne 15. septembra 1897. leta prosilo 205 opravičenih posestnikov, oziroma lastnikov 205 opravičenih zemljišč (Wirtschaften) za to, da nemudoma prepove izkazovanje in sekanje lesa v dotičnih skupnih gozdih tako dolgo, dokler soudeleženci sami ne izvolijo svojega postavnega gozdnega gospodarskega zastopa oziroma odseka (točka 836 obč. državlj. zak.)
Res je konečno, da so opravičeni posestniki iz Vipave in Zemone poslali dne 7. julija t. 1. tu sem načelniku izvoljenih zaupnikov in zapriseženih pooblaščencev ki je pod svojo prisego izpovedal, da bode prišlo vsled sedanjega neposredno pred volitvami se vršečega izkazovanja lesa do javnih nasilstev in prelivanja krvi, ako se izkazovanje lesa takoj ne prepove in ustavi.
Da se torej večja nesreča odvrne od ljudstva, se je ugodilo prošnji in želji dvotretjinske večine vseh opravičenih gozdnih posestnikov ter se je izdala dotična prepoved; ob jednem se je pa poverilo in izročilo izkazovanje lesa začasno tukajšnjemu c. kr. gozdnonadzornemu komisarju, kateremu se je pride jal le posvetovalen in informativen odbor v svrho dovoljevanja in razsojevanja o nujnosti zahtevanega lesa.
2. Dalje ni res, da bi se bili v dotični informativni odbor privzeli namenoma večinoma le klerikalci in le 3 narodnjaki.
Res pa je, da se je poklicalo v dotični posvetovalni odbor 8 opravičenih posestnikov, od katerih se je glede na uspehe dosedanjih obravnav smatralo, da bodo c. kr. gozdnonadzornega komisarja vestno svetovali in ga podpirali.
Bes je, da se med temi člani nahaja razun gospoda župana Antona Hrovatina tudi gospod dekan Matija Erjavec, to pa
zaradi tega. ker je bil pri dotični izvrši-tveni obravnavi izvoljen gospod dekan M. Erjavec od velike večine opravičenih posestnikov, kot prvi zaupnik in pooblaščenec glede uredbe in uravnave predstoječega skupnega shoda.
3 Tedaj tudi. ni res, da bi se c. kr. krajni komisar za agrarske operacije mešal v občinske volitve; istotako ni res, da bi se bil uživel v kako prezumptivno klerikalno dobo.
Ni res, da bi imel c. kr. krajni ko misar kako osebno mržnjo proti županstvu vipavskemu, s katerim nima ničesar opraviti pri svojih obravnavah.
Istotako ni res, da bi se bila razvila iz agrarne komisije klerikalna agentura.
Ni res, da bi se s to odredbo duhovi še bolj razburjali; res pa je, da se je ugodilo le prošnji dvetretjini vseh opravičenih in najbrž tudi razburjenih posestnikov, ki bi jednake prošnje gotovo opetovano ne stavili, ako bi bili z dosedanjim gozdnim oskrbovanjem zadovoljni.
4. Ni res, da bi c. kr. krajni komisar ne imel sploh pravice v teh stvareh vmes posezati; res je pa, da so c. kr. agrarske oblasti, katerih I. instanca je c. kr. krajni komisar, vsled določb §§. 9 in 10., 11. in dr. zakona z dne 26. oktobra 1887. dež. zak. štev. 2, iz leta 1888, v zadevah raz-delbe ali uredbe takih skupnih zemljišč ne samo v judicijelnih, ampak tudi v upravnih zadevah izključno kompetentne ali pristojne.
5. Konečno tudi ni res, da bi imsl c. kr krajni komisar za agrarske operacije vedno obilo časa za vsprejemanje in nujno rešitev famoznih jednostranskih pritožb, ter da pusti druge agrarske operacije ležati ; res pa je, da je uredba agrarskih operacij na Notranjskem vsled velikih skupščin in vsled zamotanih in spornih pravnih razmer dostikrat posebno težavna. —
V Ljubljani dne 15. avgusta 1899. C. kr. krajni komisar za agrarske operacije za upravne okraje Postoj i na, Logatec, Ljubljana in Krško.
V LJubljani, 21. avgusta. Še nekaj glos k izletu v Celje.
Včerajšna „P o 1 i t i k" je prinesla mirno pisan članek, poslan iz Ljubljane, o zadnjem izletu Čehov v Celje. Temu članku posnemamo doslovno sledeča mesta. „Ali je možno smatrati za greh ali za provokacijo, ako sprejme (češko) dijaštvo jeden-krat v svoj popotni program obisk na jugu naše monarhije ležečih slovanskih narodov ? Vsako leto izlete" praški češki dijaki v Nemčijo, Belgijo, Francijo itd., zakaj naj bi je-denkrat ne obiskali tudi svojih rodovnih bratov na jugu? Praški češki dijaki so bili na svojih izletih po Nemčiji — omenjam le poseta Berolina, Tharandta, Poppelsdorfa, Bonna, Halleja, Lipsije, Bremena, Franko-broda ob M., Kiela — vedno z veseljem sprejeti, in dasi je bilo znano, da so č e š k i dijaki, se jim niso delale nikjer ovire, da bi se poučevali in zabavali, da, v mnogih krajih jih je velikonemško občinstvo še pogostilo" . .. „Mesto Celje šteje po .slavnem" ljudskem štetju 1. 1890. v notranjem mestu 2J.70 Slovencev in 2060 Nemcev; v nepo-srednji bližini mesta ležeči predkraji pa štejejo 927 Nemcev in 2790 Slovencev. Skupaj torej 4960 Slovencev in 4987 Nemcev. . . . In tako mesto, kjer prebiva prav toliko Slovencev kakor Nemcev, kjer je iskati večino inteligence v vrstah Slovencev in kjer sta tudi obrt in trgovina, kakor smo se mogli prepričati, v rokah Slovencev, — tako mesto naj bi ostalo posetu Čehov zaprto?" . . . . „Glušno kričanje in žvižganje velike ljudske mase, grozeče vihtenje palic, naj-surovejše in naj prostejše psovke na naslov češkega naroda pa Nemcev v Celju in graš-kih akademikov ne morejo toli kompromitirati, kakor njihovo protidinastično divjanje in njihove neutrudne demonstracije s klici kakor „Pereat A . . a!" itd. Z neprestanim prepevanjem pesmij: .Wacht am Rhein", .Bismarck Lieda" ter s kričanjem .Heil Bismarck!" in .Pereat A . . a!* so dokazali ti ljudje, da nimajo niti najmanj avstrijskega narodnega čustva, nego da goje" nasprotno izdajalske težnje, ki naj zlomijo moč in silo Avstrije" ... .Začudeno se moramo vprašati, da je v Avstriji sploh možno, da so listi kakor .Fremdenblatt" (!), .Linzer Tagblatt" L dr. več tudi v tem slučaju slepi pristaši Nemcev, ter da
zagovarjajo nemške napadalce in izzivače iz Celja, Gradca in okolice" ... „Iz povedanega sledi, da napad in naskok na češke dijake v Celju ni le velikanska blamaža za nemško kulturo na jugu naše monarhije, ampak je tudi direkten dokaz tega, kdo v Avstriji izziva in kdo seje razpor med avstrijske narode. Zaman se trudi sedaj nemško časopisje, da bi z lažnjivimi in dejstva na glavo postavljaj očimi poročili opralo zamorca; škandala, ki naj bi se na vseh kompetentnih krajih prav sodil, ni možno več izbrisati. Celjski strašni dnevi se ne smejo pozabiti in čaški dijaki morajo dobiti zadoščenje".
Velikonemška sodba o avstrijskih nemških radikalcih.
Bavarski „Vaterland" piše: „Das Volk steht auf, der Sturm bricht los" ... S temi besedami pesnika pozdravljajo naši „nacionalni" in „narodni" (volkisch) vsako novo poročilo o narode morilnem boju, ki divja sedaj po naši sosednji državi Avstriji, in vsakogar, kdor se ne veseli z njimi, razkričč kot .izdajalca stvari nemškega naroda", kot „Romlinga" in „mračnjaka". Da pomenijo klici „Los von Rom" prav za prav „Los von Oesterreich", da je požiganje kresov, tulenje Wolfov in Irokezov ves drug pomen, kakor lažejo priprostim ljudem, da je njihovo geslo „Weg von Gott — hin zum Preussen!" in da se s toliko proslavljeno „nemško zvestobo" ne sklada stati v boju proti obstanku z nami zvezane A vstrij e v prvi vrsti, naj omenimo le mimogrede. Gospodje pa nikakor ne taje, da upajo prav gotovo, da se bodoča vojna ne bo vršila morda s Francijo ali Rusijo, nego z Avstrijo. Če treba, bodo Nemčijo k temu prisilili. Njihova taktika mora biti pač tudi slepcu jasna." — In vendar hodijo celo „zmerne" nemške stranke v Avstriji z izdajalskimi radikalci roko v roki, in famozni Ebenhoch napada Čehe in Slovence, zagovarja pa celjske „Wolfe in Irokeze!" In vendar je Thunovo ministrstvo slepo za vse, kar se dela in piše v taboru obstruk-cionistov! Kam plovemo?
Predloga prekopa tretjič odklonjena.
Dasiravno so velikonemški vladni časopisi napeli vse sile, da pregovore vsaj del konservativcev in agrarcev za prekop med Dortmundom in Reno, — dasiravno sta po drugem čitanju kancelar Hohenlohe in finančni minister Miquel znova in znova rotila neposlušne konservativce, naj nikar ne spremene" svojega stališča napram vladi popolnoma ter dokazovala, da je položaj izredno resen, je bila predloga tudi po tretjem branju odklonjena. Proti njej je bilo 235 glasov, za pa 147 glasov. S tem je politika Miquela in nemškega cesarja docela poražena. Gotovo ne ostane odločni odpor zbornice proti Viljemovemu idealu brez posledic. Hohenlohe in Miquel, ki sta oba že stara in slaba, bržčas že v kratkem odstopita, in morda se izvrše še kake druge razmere na najvišjih vladnih mestih. Vsekakor je vesel pojav, da so dobili celo konservativci toliko poguma in samozavesti, da se niso dali ugnati v kozji rog niti od cesarjevih groženj. Tudi v Veliki Nemčiji ni Viljem II. vsegamogočen. Zanimiva pa je grožnja Miquela, ki je dejal zbornici, da se bode zidal prekop vender-le, dasi ga je zbornica trikrat ^odklonila. Dvomimo, da bi imelo ministrstvo toliko predrznosti, da bi ravnalo na svojo pest proti sijajno izraženi želi ogromne večine naroda.
„Napredni" Američani. Pri vsaki priliki se naglasa, kako visoko so Američani nad Evropejci. Te dni pa je izšla zanimiva statistika, ki dokazuje, da so pojmi o justici v Ameriki še vedno jako primitivni, in da je kulturni nivo on-dotne mase, dasi smo že na pragu XX. stoletja, sila nizek. Da Američani nimajo nikake umetnosti in skoraj nikake svoje literature, je znano. Za to so Američani prepraktični in .trezni". Da pa nimajo tudi zakoni skoraj nobene veljave ter si delajo Američani še dandanes kar svojevoljno pravico, kaže zopet izkaz, koliko ljudij je bilo letos linčanih, t. j. javno pobitih in umorjenih. Cd 1. januvarja t L je bilo v Zjedi-njenih državah 70 ljudij linčanih, in sicer v državi Georgiji 20, v Arkansasu 11, Mis-sissippiju 8, v Teksasu 7, v Louisiani 7, Floridi 4, * Tennesseeju 3, Sev. Karolini 1, Zah. Virginiji 1. Najmanj veljave imajo torej zakoni v Georgiji, kateri načeluje guverner
Candler. Večinoma so žrtve surove mase zamorci.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. avgusta.
— Osebne vesti. Gimnazijski profesor na Dunaju gosp. Janko Pajk je stopil v pokoj. — Tajnikoma pri finančnem ravnateljstvu v Trstu sta imenovana gg. dr. F r. Dorčid in Št. Pregelj.
— Shod volilcev v Kranju.  V prijaznih prostorih gosp. P. Maverja ml. se je vršil v soboto,  19. avgusta t. 1. ob prav obilni udeležbi shod volilcev, ki  sta ga sklicala državni poslanec in I. podpredsednik poslanske zbornice gosp. dr. Andrej Fer-j a n č i č in deželni poslanec, gosp. ravnatelj Ivan Šubic, da poročata svojim volilcera o svojem delovanju v državnem, oziroma deželnem zboiu in o splošnih politiških od-nošajih, ki so danes roeroda ni za mlačni organizem  avstrijske države.   Na predlog volilca g. Ig. F o ck a je bil izbran predsednikom zborovan podžupan g. dr. V. Štem-pihar, ki je v kratkih in krepkih bese lah kar najhvaležneje pozdravil  gg. poslanca ki sta prišla med svoje volilce, uprav potreben korak, ki je v eminentnem interesu kranjske mestne občine in v utrditev ožje zveze med poslancema in volilci, kažoč na istinito dejstvo,  da živi naš državni orga nizem že dolgi dve leti neko nenaravno mrtvo rojenemu detetu podobno življenj.-, in da se v tem sila nevarnem in skelečem stanji ni zvršil krepki in odločni preobrat, temu je morda krivo to, da vsa stvar š*-. ni dosti zrela, zlasti pa, ker na pristojn.Mn mestu ni sposobnega moža, ki bi to učinil s svojo krepko moško desnico.  Na to je poročal deželni poslanec, g. ravnatelj Šubic o svojem delovanju v deželnem zboru kranjskem, oziraje se zlasti na interese zgolj lokalnega pomena, kakor vodovod za Kranj in okoličane (pri ti točki so se čuli neumestni in brezpomembni medklici), gl»* !■■ prispevka k zgradbi prostorov in razširjenju tukajšnje štirirazredne dekliške šole v lesi oziroma osemrazredno dekliško šolo, glede kurjave v gimnazijskem poslopju po mostni občini, kakor tudi splošne zadeve o kranjski   spravi,   konsumnih društvih, o „Naši straži", izboljšanju učiteljskih plač in plač deželnih uradnikov, ločitve občine Bled v dve občini, zgradbe železnice čez Predil in drugo. Državni poslanec g. dr. F e r j a n č ič, z navdušenimi  „Na zdar"-klici burno pozdravljen, je poročal o splošnem politiškem položaju v Avstriji, (kateri govor prijavljamo na prvem mestu).  Volilci so prav pazno sledili zanimivim podatkom obeh gg. poslancev ter tudi sami marljivo posegali v debato.  Volilec gospod Ivan Rakovec je stavil z ozirom na ostre  in škandalozne dogodke izza dnij bivanja čeških in slovenskih akademikov v Celju sledečo resolucijo:   V parlamentarni večini združene stranke se nujno prosijo, da zastavijo pri c. kr. vladi z vso odločnostjo svoj vpliv, da leta svojo intenzivno pozornost obrača na neznosne razmere, v katerih se nahajajo Slovenci, in ukrene potrebno, da se razmere v zmislu enakopravnosti spremene. — Osobito z ozirom na dogodke v Celji dne 9. in 10. t. m. se pa c. kr. vlada poživlja, da porabi potrebna sredstva, da nas obrani napadov, kakor so se vršili imenovanih dnij na Slovence in njih češke goste ter nam zajamči prosto gibanje v mejah zakonov, — katera je bila z navdušenimi Na zdar- in Živio klici sprejeta, ter jo zročil g. poslancu drju. Andreju Ferjančiču, da jo predloži na pristojnem mestu. Z ozirom na velike žrtve, katere prinaša mestna občina kranjska pri oskrbi gimnazijskega poslopja, je stavil volilec g. Ferd. Polak resolucijo: Z ozirom na to, da se gimnazija v Kranju nepričakovano dobro razvija in je tako nujna potrebnost jasno zajamčena, se prosi slav. c. kr. vlada, da zlajša mestu Kranju silna in zanj neznosna bremena, katera je prevzelo s sezidanjem gimnazijskega poslopja in da za sedaj prevzame troške kurjave.   Poslanec dr. Ferjančič je na to pojasnil, da je enako prošnjo že vložil v ministrstvu, katero je tudi pripoznalo upravičenost  in   važnost   kranjske gimnazije ter obljubil, da bode toplo priporočal to prošnjo visokemu naučnemu ministrstvu. Volilec g. Ciril Pire je interpeliral radi prošnje mestne občine kranjske radi podržavljenja pošte, katero je trgovinsko, oziroma finančno  ministrstvo odbilo aaus
finanziellen Bedenken", na kar je odgovoril
poslanec dr. Ferjančič, da se je on že zdavnaj prej, ko še ni bil poslanec kranjskega mesta, toplo zavzel za ugodno rešitev te zadeve in sedaj je bila ta prošnja po priporočilu tržaškega poštnega ravna teljstva od trgovinskega ministrstva poslana finančnemu ministrstvu v presojo, katero pa ni moglo dovoliti zato potrebnega kredita. Letos pa je poslancu z gotovostjo objavil trgovinski minister, da se kranjska pošta prihodnje leto gotovo erarizira. Po predlogu volilca g. Cirila Pirca so iz rekli volilci soglasno popolno zaupnico obema gg, poslancema, ki sta s tako vnemo delovala vsak na svojem odličnem mestu, ne le za koristi kranjske mestne občine, ampak za skupne interese slovenskega na roda S tem je bil oficialni del zborovanja zaključen in vnela se je prav živahna zabava; domači čitalniški pevci so zapeli par krepkih zborov in razdrla se je marsikatera važna beseda pri priznano dobri kapljici našega Petra.
— Cesar na Koroškem. Letošnje velike vojaške vaje se bodo vršile na Koroškem. Prisostvoval jim bo tudi cesar, ki pride dne 16. septembra na Koroško in ostane tam do dne 20. septembra. Vladnim krogom dela carjev obisk veliko skrbi. Boje se namreč pangermanskih demonstracij. Kakor je razvideti iz „Freie Stinamen", se trudijo vladni krogi, da bi zagotovili cesarju lep sprejem in poučili ljudstvo o njegovih patriotičnih dolžnostih. „Freie Stimmen" so s tem jako nezadovoljne, zlasti ker se menda hoče preprečiti raz-obešanje frankfurtarskih zastav. Dobernigov listič pravi, da nemško prebivalstvo prav nič ne potrebuje vladnega poučevanja, da že samo ve, kaj mu je storiti, in naj Nemci le demonstrujejo proti cesarju s frankfurtarskimi zastavami.
— Romanje v sv. deželo se letos ne bode vršilo. Zglašenih je bilo 200 romarjev. Vplačani zneski se bodo vsem udeležencem vrnili po poštnih nakaznicah. — „Slovenec".
— Občni zbor razupite ,,Sud-marke" bo letos v Celju in sicer 10. sep tembra. Temu zborovanju se seveda ne bodo delale ovire, dasi bo to eminentno politična demonstracija. Nemško časopisje že vabi na udeležbo, pri tem občnem zboru, in pričakovati se sme strupenih izjav, polnih podivjanega sovraštva proti slovenskemu narodu.
— Značilno. S Koroškega se nam piše: Linški in celovški list konservativnih Nemcev sta oba glede zadnje celjske afere zavzela nam Slovencem skrajno krivično stališče. Obsojala sta mirne Čehe in Slovence, nemških divjakov v Celji pa niti z besedico grajala nista. To je značilno. — Tako pisarenje obudilo je med Slovenci hudo nevoljo. Celo naš ,Mir" je tukajšnjo „Karntner Zeitung" grajal. In pričakovati je bilo, da bo ta graja še drugod med nami koroškimi Slovenci našla glasen odmev. In zares, našla ga je! Kakor poroča „Slovenec" od 19. t. m. iz Tinj, je tam nekaj slovenskih duhovnikov sklenilo oster protest zoper nečuveno pisarenje preljube nemške zaveznice „Karat. Zeitg". — par-don! zoper neki dopis v Vašem listu, ki je opravičeno ožigosal zlobno pisavo imenovane naše „zaveznice". I to je značilno. — Komu se je s takim protestom hotelo ustreči? Teptanim rojakom gotovo ne. In ti pravična „Karat. Ztg.", le udrihaj brezskrbno po ponižnih svojih zaveznikih in naročnikih!
— Klerikalna protekcija. Piše se nam: V „Slovencu" je bilo te dni čitati dopis, ki se peča z nasvetom, kdo naj bi se imenoval nadučiteljem v Dobrepoljah namesto g. Hudovernika, ki je pred kratkim stopil v pokoj. Dopisnik se zavzema z vso vnemo za g. učitelja Jakliča, znanega duhovskega klečeplazca, morda jedinega učitelja novejše dobe, ki si zopet želi v šolo duhovenskega gospodarstva. Zdaj, ko piha na Kranjskem v višjih šolskih krogih klerikalni veter, in ko so ovaduški župniki prišli do nekatere veljave v šolskih stvareh, je prav lahko mogoče, da nam vrinejo kakega Jakliča za nadučitelja na tako važno in dobro mesto, kakor je baš Dobre-polje. Vprašanje je le, če je g. Jaklič vreden in sposoben te službe. Te dni sem potoval po Dolenjskem ter sem slišal, da Jaklič ni druzega, nego da hlapčuje duhovnikom ter se vozi na biciklju. V šoli da ni za nič, tudi sam gospod okrajni
šolski nadzornik ni ž njim nikakor zadovoljen, vrhu tega, da ni muzikalen, kar bi bilo v probujo narodn ega petja v Dobrepoljah posebno želeti od prihodnjega nadučitelja. Kako je Jaklič delal izpite, vedel bi marsikaj povedati mnogi učitelj. Omenjeno bedi resnici na ljubo le, da je dvakrat delal maturo na učiteljišču. Prvikrat je sijajno propal celo iz — slovenščine, drugič je pa po milosti .komaj zlezel". In za tako ,kapaciteto" se zdaj poganja vsa črna garda?! Difficile est non seribere sat y ram!
Z Bleda se nam piše:.. In še nekaj.
Povode m cesarske slavnosti, je bilo izobešenih mnogo zastav, a le sem ter tja si ugledal kako slovensko trobojnico. Da tujci ne spoštujejo zemlje, na kateri so, še manj pa domačine in njih narodnosti, je prav umevno, saj domačini sami iz strahu pred tujci  zatajujejo  svojo narodnost. Koliko izmed njih ni zaradi tega  izobesilo naše trobojnice in koliko jih lomi popačeno nemščino, tudi če ga tujec k slovenskemu govorjenju spodbuja!   Kje je naša narodna šola, kje je naše zavedno dijaštvo, ki bi ljudstvo učilo, spoštovati svojo materinščino in braniti svojo narodnost kot najdražjo svetinjo?   In naš občinski svet? Kako slabo spričevalo narodne brezbrižnosti in strahopetnosti mu dajejo mnogi samo-nemški napisi, posebno na „Curhausu". Kje so zavedni Slovenci in  Slovenke na Bledu?   Kmalu  bomo  obhajali stoletnico Prtšimovega rojstva — a spomenik našega pesnika-prvaka   stoji,   mesto   v krasnem zdraviliškem parku v najobskurnejšem kotičku blejskem, zanemarjen in zapuščen v najslabšem stanu. Ni čuda, da se nam ro-gajo naši najhujši narodni nasprotniki, in da se še oni sami čudijo taki brezbrižnosti in servilnosti.   Prav je, da se tujci seznanjajo z našim narodnim petjem, h kateremu pa nikakor ne spadajo nemške arije, ki so bile istotako na v sporedu koncerta slovenskega bralnega društva.   Če upoštevate pri sestavljanju koncertnega vsporeda, tudi narodnosti gostov, tedaj se ozirajte na vse, ne pa samo na jedno. Ni čuda, da so bili mili nam slovanski gostje ogorčeni nad takim postopanjem in  se pritožujejo, da nam manjka pravega narodnega ponosa, ki je pogoj za obstanek vsacega naroda. Le tako naprej, dragi mi rojaki! Še se bo napi valo pri slavnostnih obedih „samo dvema narodoma   naše   države — Madjarom in Nemcem". Še bodete imeli priliko slišati ob tacih  slovesnih  prilikah  na svojih tleh: „Heil Alldeutschland!   Heil Wolf!"  in še Vas bodo, Vas — sužnje težkozasluženih vinarjev, izzivali pri belem dnevu preširni tujci s svojo: „Die Wacht am Rhein!" Če pojde tako dalje, bo morala še naša družba sv. Cirila in Metoda iti reševat slovensko na narodnost na nemški Bled!
—ik.
— Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam piše: Vsa čast našemu županu gosp. Vil j emu Brunschmidu, da je skrbel za tako sijajen v sprejem celjskih Sokolov. Pri mostu čez Savo v Radečah je namreč g. župan z deputaciJT, odbora pozdravil celjske Sokole v imenu radeške občine ter jim zagotovil v lepih besedah, da naj se čili Sokoli brez skrbi gibajo in zabavajo pošteno na radeških tleh. Burni „Živio! Slava! in Na zdar!"-klici so doneli iz krepkih grl zavednih slovenskih občanov, med njimi je pa grom topičev naznanjal, da so hrabri celjski gostje stopili na kranjsko zemljo, v občino — Radeče. — Nato je g. dr. Homan, tukajšnji vrli okrožni zdravnik, kot načelnik slovenskega bralnega društva v Radečah s svojo deputacijo (gg. Vendelin Kiissel, c. kr. dav-kar in Ignacij Klopčič, obč. tajnik, oba iz Radeč) pozdravil dobrodošle celjske goste ter jih z živimi besedami zahvalil za ne-vstrašenost, s katero so branili s severnimi brati Čehi pravice, ki jih mora imeti slovenski narod vsaj na lastni zemlji V lepem govoru se je vodja Sokolov, g. dr. Karlovšek iz Celja zahvalil najprej županu in deputaciji ter potem celi občini in potem deputaciji slov. bralnega društva za nepričakovani sprejem. Mnogobrojno občinstvo je s krepkimi .Živio- in Na zdar'-klici skoraj pokanje topičev prekosilo. Izvrstna sokolska godba zadoni in velikanski, do 1600 daš broječ sprevod se pomika za godbo in vrlimi celjskimi Sokoli. Trg Radeče je bil ves v narodnih in cesarskih zastavah, za kar gre vsa čast in hvala prebivalcem prijaznega trga; tudi brhke radeške gospodične
so svojo narodnost ob prihodu celjskih Sokolov dne 20. avgusta t L pokazale, kajti Sokoli so bili iz marsikake hiše obsuti z lepimi šo pki, tako, da so jih bili vsi polni. Čast radeškim gospodičnam! Po trgu so čakale trume občanov in klicale buditeljem in po8 peševateljem narodne zavednosti krepke .Živio!" Celjski Sokol je bil do 10. ure dopoludne v tukajšnjem .Narodnem domu" ter se sprehajal tudi po ličnem trgu z romantično okolico in zdravim podnebjem. Po celjskem Sokolu krasno zapeta „Lepa naša domovina" in več komadov izvrstno izvežbane sokolske godbe je bilo v veselje in zahvalo vrlim radeškim občanom za krasen sprejem. Ob 10. uri dopoludne — žal prehitro — sede Sokol z godbo na vozove, še jedenkrat krepki „Živio! in Na zdar!" iz več ko tisoč grl in Sokol se odpelje s ponosno zastavo — trobojnico — v štajerski trg Sevnico.
— Nepotrjen zakon. V zadnjem za-s edanju deželnega zbora koroškega skle-njeni zakon o premembi volilne pravice za občine ni zadobil cesarjeve sankcije.
— Nezgoda. Dne 13. t m. peljali sta se dve Dunajčanki iz Bohinja na Bled. Na potu se je konj splašil. Voz se je prevrnil in je bila gospa Pavlina Audes težko poškodovana. Prenesli so jo na Bled.
— V Ratečah na Gorenjskem so otroci 15. t. m. zanetili požar, kateri je upepelil dva velika, z ržjo napolnjena kozolca. Posestnik teh kozolcev ni bil zavarovan.
— Samomor. 491etni cerkovnik pri Sv. Križu, Matija Žnidaršič, se je obesil. Mož je baje ljubil pijačo.
— Zastrupljenje. V Rihpotovcu pri Trebnjem je petletni pastirček zavžil na paši nekaj volčjih jagod in vsled tega naslednje jutro umrl.
— Bicikelj ukraden. Včeraj zvečer je neznan tat iz Kramarjevega hleva na Do-lenski cesti Francetu Jerala, mizarskemu pomočniku v Preširnovih ulicah št. 50 bi-cikel, model Stiria 1895 št. 7625.
— Utonil je v Ljubljanici pri Lipah slaboumni Anton Skraba.
— Cirkus Enders. Predstave tega cirkusa so vedno prav dobro obiskane, kar najbolje kaže, da so dobre in zabavne. Jutri, v torek, bode benefična predstava gosp. Alberta in njegove soproge, ki spadata mej najboljše artiste, kar jih je pri tej družbi, in sta se vsemu občinstvu močno priljubila _
* Veliki požari. Na Češkem je v obližju kraja Schvvarzach nastal ogenj, ka-t eri je docela upepelil sedemnajst posestev. 21 obitelj s 106 osebami je brez strehe ter ima le to, kar nosi na sebi. Beda je jako velika; ljudje prebivajo kar na prostem. — V Petr ogradu pa je začelo preteklo noč goreti v vojaški lekarni. Vročina je bila tolika, da so ljudje le težko gasili naglo naraščajoči požar.   Škode je več milionov.
* Lov na tigra z biciklji. Sultan v Johoru je ukazal svojim lovcem, da zasledujejo tigra, ki je odnesel prešiča, z biciklji. In res so drvili lovci na kolesih za roparjem, ga našli v goščavi, odkoder so ga prepodili na piano, kjer ga je sultan ustrelil. To je bil prvi lov z biciklji!
Književnost.
— „Glasbena Zora". Izdaja Fr. Ger-bid v Ljubljani. 2. štev. je prinesla: Presvetlemu gospodu Jovanu Sundečiću. S n n-dečič koračnica. Fr. Gerbić", op. 41. za klavir. Oceno prinesemo v kratkem. Za danes „G1. Zoro" znova vsem za glasbo se zanimaj oči m Slovencem in Slovenkam prav toplo priporočamo. Za pol leta stane samo 1 gld. 50 kr.
Telefonična in brzojavna poročila.
Idrija 21. avgusta. Pri današnji občinski volitvi je zmagala narodna stranka sijajno. Boj je bil hud Nastopili sta tudi socialna in črna stranka. Klerikalni zmaj je bil sramotno poteptan v prah, da se nikdar več ne pokaže.   Živeli zavedni*volilci!
Dnnaj 21. avgusta. Minister zunanjih del grof Goluchovvski je včeraj odpotoval v Budimpešto. Ministrski predsednik grof Thun in naučni mni-ster grof Byl andt sta se vrnila iz Ischla semkaj.
Praga 21. avgusta. V Gr as lic u je od dne 18. t. m. do sinoči divjala prava revolta Razdani so bili listki, s katerimi se je prebivalstvo poživljalo, naj priredi demonstracije proti § 14. in proti davku na sladkor. Dne 18. t. m. zvečer se je zbrala številna množica socialnih demokratov in nemških nacionalcev. Prvi so prepevali .Delavsko pesem", drugi „Wacht am Rhein". Množica je šla proti poslopju okrajnega glavarstva, katero je hotela naskočiti. Pot so jej zaprli orožniki in sicer z bajoneti, nastala je rabuka, a de-monstrantje so bili v taki večini, da so se jim morali orožniki umakniti. Demonstrantje so na to s kamni bombardirali poslopje. Razbili so IGO šip. Posebno resni izgredi so se primerili včeraj. Ko so demonstrantje šli proti poslopju okrajnega glavarstva, so jih orožniki ustavili. Demonstrantje so s silo poskusili, jih potisniti na stran. Ko so ljudje iz hiš metali čaše, opeke in cele skale premoga na orožnike, so se ti zopet umaknili. Zupan je šel s posebno deputacijo k okrajnemu glavarju in zahteval, naj pošlje orožnike domov, potem da nastane mir. Glavar je to odklonil, na kar je župan izjavil, da mestna policija ne bo več reda vzdrževala. O polnoči so demonstrantje naskočili orožnike. Nakratje počil revolver in orožniški stražmojster se je težko ranjen zgrudil na tla. Zdaj so tudi orožniki prijeli za orožje in v s t r e 1 i 1 i; dva napadalca sta obležala mrtva, jeden je težko ranjen. Kasneje je zopet prišlo do boja. Demonstrantje so zopet streljati začeli, in orožniki so rabili orožje. 6 oseb je bilo ranjenih, od katerih sta dve že umrli. Šele zjutraj, ko je prišel v mesto od vojaških vaj poklican bataljon, in se je pomnožilo orožništvo, je zavladal mir, toda ko je danes zjutraj šel okr. glavar v urad, so ga demonstrantje insultirali in metali za njim kamne. Tudi v Aschu so bile na cesarjev rojstni dan velike demonstracije. Ko je godba svirala cesarsko pesem, so nemški nacionalci žvižgali in potem zapeli „Wacht am Rhein". Poklicano orožništvo je več oseb aretiralo.
Pariz 21. avgusta. Včeraj popo-ludne in zvečer so se tukaj primerili veliki izgredi, kateri so zadobili jako resen značaj. Popoludne so se začele zbirati jako velike množice socialnih demokratov. Policija jih je poskušala razgnati, izgredniki pa so streljali nanjo z revolverji in jo napadali z noži. Policijski komisar in jeden redar sta bila nevarno ranjena. Pozneje je prišlo zopet do izgredov, pri katerih so bili trije redarji vsled strelov iz revolverja ranjeni. Demonstrantje so hoteli naskočiti več cerkvenih poslopij. Pri dveh redovniških šolah in pri neki cerkvi so razbili vsa okna. Ponoči so se izgredniki zopet zbrali. Tudi to pot so streljali na policijo in sežgali dva kioska. Po policijskih poizvedbah je bilo 380 oseb ranjenih in nad 150 oseb aretovanih.
Rennes 21. avgusta. Pri današnji obravnavi proti Drevfusu je bilo zaslišanih več novih prič, ki so vse izpovedale neugodno za obtoženca.
Lizbona 21. avgusta. V Oportu so se primerili trije novi slučaji kuge.
Gulnara.
Stepska pripovedka Prevel Savo Savič. (Dalje.)
A taman milo gleda na krasnega junaka, nasmehne se in zasuka brke.
.Dobro, sin !* reče. .Vzemi stotnijo in vrni se čim preje mogoče, ker odidemo dalje."
Kako naj se opiše radost kozako-vega srca. Prokop ima že Fazila — ima že raj.
Ne raduj se, kozače! Ker nesreča nikoli ne miruje, in se tvoji načrti Se dolgo ne uresničijo!
Zbral je družbo in se spustil po znanem potu — na Faz ilov dom.
Iz str aha pred kozaki se rušijo zidovi, tatarski klateži se vlegajo k večnemu po-
čitku, Prokop se je đrvil v palačo. Preletel je bliskoma dvorane in dolgo vrsto sob. V barem!.. Tu . . tu . . poslednja soba. . Vrata so z železom okovana. Ne vzdrže napada, z ropotom padajo na tla. S plamtecim očesom, s sabljo v roki plane Prokop v sobo in — obstane.
Na tleh pred seboj zazre žensko, ki se mu vrže pred noge in govori nerazumljive besede.
Fazila ni v sobi.
Kozak namrši goste obrvi, in sablja v roki mu omahne. Pogleda na klečečo.
Njeno jasno oko počiva na kozaku; lice jej pokriva Škrlatasta rudečica, roke ima zložene k molitvi, a usta jej šepetajo čudne, ognjene besede. Kozak je že videl to lice — znane so mu poteze — spomnil se je.
„Gulnara!" zakliče, in živa rudečica mu oblije lice.
Beseda je napravila na devojko čaroben utis; oko se jej zasveti v divnem ognju in vrže se kozaku okoli vratu . . V tem trenotku si premisli — in vrže se Prokopu pred noge, in solze jej oblijejo lice.
Kozak vzdigne plakajočo.
(Dalje prih)
Darila.
Uredništvu našega lista je poslal: Za  družbo sv. Cirila  in Matoda: Gosp. Drag. Fakin, strojnik mestne elektrarne, je nabral v veseli družbi pod Golovcem 14 K 20 vin. — Živeli darovalci in nabiralec !
Obvestilo.
Zaradi maše zadušnice po pokojni cesarici Elizabeti dne 9. septembra t. L, ki jo je zaukazal deželni šolski svet za Primorsko, in ji mora pri-sostovati šolska mladina, se je morala XI. skupščina „Zaveže slovenskih učiteljskih društev v Gorici" preložiti na 10. in 11. dan meseca septembra t. 1.
Direktorij „Zaveže slovenskih učiteljskih društev".
Predsednik: Jelene. Ljubljana, dne 19. avgusta 1899.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. avgusta: Ivana Kralj, delavčeva hči,
1 in ilt mes. Vodmat štev. 44, črevesni katar. — Ana Poljšak, posestnikova _žena. 45 let, Vodmat št. 35, jetika. — Valentin Žitnik,  črevljarjev sin,
2 in 1 a leta, Cesta na Loko št. i l a, črevesni katar. — Ana Fligel, kleparjeva žena, 53 let, Rimska cesta št. 10, krvavenje možgan.
V vojaški bolnici: Dne 17. avgusta: France Ruhhutl, nadom, reservist, 26 let, zaprtje.
Vozni red
železnice Ljubljana-(Brezovica)-Vrtinika.
Iijublj ana- Vrhnika.
Meteorologidno poročilo.
aratal tU* TM-a mm.
Postaje	zjutraj	popoldne	zvečer
	7 06	155	7 03
	732	212	7 20
Log (postajališče) .	747	2 27	7 35
	7 59	2 39	7*2
	8 09	2 49	757
Vrhnika- Id ubij an a.			
Postaje	zjutraj	dopoldne	zvečer
Vrhnika.......	5 40	11 35	510
	5~	1146	521
Log (postajališče) .	6 03	11 m	533
Brezovica......	618	12 13	5 48
	6 34	12 29	6 04
i	Caa op« ■oranja	Stanj« baro-▼ nam.		Vetrovi	Nabo	i!
19.	9. zveder	73*2	16-4	brezvetr.	del. jasno	g
80. ■	7. fijatraj a. popoi-	7858 7346	123 al. 8vzhod $36 sr.jjvzh.		megla jasno	B P 0
•	9. zvečer	7365	180	al. azahod	pol. obla«.	g
21. •	7. zjutraj 2. popol.	7380 7371	128 197	si. svzhod sr.svzhod	skoro jas. del.oblaC	S -J* *
Srednja temperatura sobote in nedelje 171° in 18-0*. normale: 18-6° in 184*. — V nedeljo po noči dež, močno bliskanje.
XDiXELa.3flAga. borza
dne* 21. avgusta 1899.
Skopni državni dolg v notah.  . 100 gld. 20 kr.
Skupni državni dolg v srebra   . 100 . 10 „
Avstrijska alata renta  .... 118 , 10 .
Avstrijska kronska renta 4*/,. . 100 . 05 .
Ogerska alata renta 4*/«.  .  .  • 118 , 10 ,
Ogerska kronska renta 4%   .  . 96 . 35 ,
Avstro-ogerske bančne delnice  . 906 . — .
Kreditne delnice....... 388 n 75 .
London vista....... 120 „ 65
Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 92 V. .
20 mark.......... 11 . 77 ,
20 frankov......... 9 n 65'/, „
Italijanski bankovci..... 44 „ 37',, „
C. kr. cekini......                          . 5 . 68 „
0*ST Vae vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6—IO gld.
(^uter-iev vrelec
Najbolje učinkujoče železo-arsenssta voda
proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jamicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HEIRIH !IVTTO\l, Dunaj.
Priporočava
vi
(21—190)
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elegantna ura s štriletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s 8imili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina ščetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov s patentovano zapono, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej:
zaloga Ernst Buchbinder
Krakau L M.
Poštno  predalo štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1503—2)
Prodaja lesa.
Pri posestvu Stermol pri Cirkljah, žel. postaja Kranj je ponudbenim potom na prodaj ob okrajni cesti ležeč
mereč okroglo 43 oralov, nasajen skoraj vseskozi s smrekovino z vmesanim listnatim  lesom za razne izdelke (bresti, lipe, hrasti, breze).
Za oddajo namenjenih 10025 kolekovanih debel je razdeljeno v 11 sečenj in se ista oddajajo ali v posamnih ali več eventuelno vseh sečnjah.
Gozd se more ogledati vselej v spremstvu v gradu Stermol sta-nujočega upravitelja.
Natančneji pogoji se mog6 vpogledati v pisarnici podpisanega glavnega pooblaščenca posestnika graščine Stermol (v Ljubljani, Breg Št. 10., II. nadstropje) v navadnih uradnih urah ali pa pri gospodu Jožefu JarCU V Medvodah  in se pripomni, da je ponudbeni rok
S. in IO. septembra t. 1.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1899.
(1479-4)
Dr. Maksimilian pl. Wurzbach.
Bil kr. antrijtfci ^ tem žitalet.
Izvod iz voznega reda
veMavea «4 tava 1. Jaalja 1»—. leta.
Oike* Is lVJabljaae jot. kol. Proffa ees Trblft. Ob 12. ari 5 m. po aoei osobni vlak v Trbii, Ba(jakt Celovec, Franzenafeste, Ljabao ; fies Selzthal v Asaae, HI, Solnograd; eea Klein-Beiflin* v Sterr, v Line, na Dunaj via Anistetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj oeobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-aeaafsite, Ljabao, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, cez Kleio-Beifling v Lino, Budejevic«, Plzea, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; ees Ametetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne oeobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoladne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celorao, Ljubno; ces Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, cez Klein-Beifling v Sterr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amateten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoladne v Podnart- Kropo. — Proga t Movo mesto ln ▼ Ko6evJe. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 ud. popoladne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod T ljubljeno j. k. Proga ls Trblia. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-stetten, Solnograda, Linca, Stevra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. ari 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. ari 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijiuih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiba, Bregenca, Ioomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 in. popoludne osobni vlak % Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob U. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob H. uri 48. m zvečer. — Odhod lz Ljnbljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 ari 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. lz Kamnika. Ob 6. uri 66 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206)
Pap
Hjegova Svetost
ež LEON XIII. i
9
sporočil je po svojem zdravniku prof. dr. Lap-poniju gosp. lekarju G. PICC0U-JU v Ljubljani srčno zahvalo za pripo-slane Mu stekleničice
tinkture za želodec
ter mu je z diplomom od dne 27. no-'Jo vembra 1897 podelil naslov „dvorni za-^ ložnik Njegove Svetosti" s pravico, da i? sme nositi v svoji firmi z naslovom vred tudi grb Njegove Svetosti
Omenjeni zdravnik kakor tudi mnogi drugi glasoviti profesorji in doktorji pri-% pisujejo Piccolijevo želodčno tinkturo, </ katera krepi želodec, povečuje tek, po-a, spešuje prebavljanje in telesno odpretje. Naročbe s povzetjem sprejema in odpošilja točno (582—8)
O. PICCOLI, lekar
,,1'ri Angtdju" v Ljubljani. Dunajska cesta.
Tinkturo za želodec pošilja lastnik po 4# ! stekleničic za gld. 1*26 av. vred., po
3
JjZ 24 stekleničic za gld. 2-40, po 35 stekle-ničic za gld. 3-50, po 70 stekleničic za gld. 6-50.   Poštni paket,   ki ne tehta preko 5 ki. po 110 stekleničic za gld. 10-30. Poštnino mora plačati naročitelj sam.
Firm. 234. Einz. 1.122.
Izbris tvrdke.
V tusodnem trgovskem registru za posamezne tvrdke se je izvršil izbris tvrdke:
„France Penca star., strojarstvo in trgovina z usnjem v Mokronogu".
C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem
oddelek IIL, dne* 8. avgusta 1899. (1522)
Firm. 224.
Vpis firm.
Einz. 1.147.
V tusodni trgovski register za posamezno firme sta se vpisali firmi:
I.) Matija Hočevar, c. kr. poštar in
gostilničar v Velikih Laščah.
Imetelj je Matija Hočevar in bode podpisa-val: „Matija Hočevar".
2.) France Penca, strojarstvo in trgovina z usnjem v Mokronogu.
Imetelj je France Penca in bode podpisa-val: „Fr. Penca".
C. kr. okrožno sodišče v Eudo'fovem
oddelek III., dne 8. avgusta 1899. (1521
Firm. 225.
Einz. I.—14*
Eintragung von Firmen.
In das hierger. Handelsregister fiir Einzeln-firmen wurden eingetragen die Firmen:
1.) Kožar Johann, Fleischhauer in Gottschee.
Der Firmainhaber Kožar Johann wird zeich-nen: „Johann Kožar*.
2. ) Honigmann Josef, Fleischhauer in
Gottschee.
Der Firmainhaber  Honigmann Josef win! zeichnen: „Josef Honigmann".
3. ) Anton Arko, Hotelier in Reifnitz.
Der Firmainhaber Anton Arko wird zeichnen: „Anton Arko".
K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert
Abth. HI., am 8. August 1899. (1523)
(Vpis tvrdk. V tusodni trgovinski register za posamezne tvrdke so se Vpisale tele tvrdke: 1 ) Kožar Ivan, mesar v Kučevju. Imetelj tvrdke Kožar Ivan bode podpisaval: „Johann Kožar". — 2.) Honigmann Jožef, mesar v Kočevju. Imetelj tvrdke Honigmann Jožef bode podpisaval: „Josef Honigmann". — Anton Arko, hotelje v Ribnici-Imetelj tvrdke Anten Arko bode podpisaval: „Anton Arko". — C. kr. okrožno sodišče v Rudo! fovem, dne 8. avgusta 1899.)
Dsojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da pre vzemam in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina i. t. d
Poš ijatve v omotih po 5 kil oddajam po polti, one od 80 kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljat•e st- izplačajo vsakomur, posebno p. n. krdmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznib prilik.h nabav.ti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi ali pa le zelo dra^n, n. pr.
morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje i. t d
Glavni moj namen Je razpošiljati dobre blago in po nizki ceni
Cenike razpošljem radovoljno in bresplaAno. Za p n. gg. trg»vce imam j-oseben cenik n: zamorem dajati bla^o po tako nizkih  kup h, da s-ne bojim konkurence. [631
Tudi   Mprejc-uaiu  £;i-.t<».»-.«v!» lu ; .* ti* poNreilovitnja.
Z odličnim spoštovanjem udani
m Trstu, v uiici San Francesco šte/. 6-
Št. 9120.
(1507—2)
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika v Krškem.
S to službo združena je letna plača 600 gld, eventualno dobiva dotični okrožni zdravnik tudi še nagrado 500 gld. za opravljanje službe v krški bolnici.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 10. septembra t. I.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj  že dve leti službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. avgusta 1899.
Velika prodaja vina.
Vlastelinstvo y Dabrovi, pošta Krapina-Toplice
ponuja po najnižjih cenah svoje vinske^zaloge, obstoječe iz]
a iifinfi beli
lastnega pridelka iz let 1890, 1892, 1894, 1895.
Povprašati naj se blagovoli pod gornjim naslovom. (1442-6
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
IjfiatMipa. in tisk »Narodne Tiskarn**