tribuna
LETNA KONFERENCA ZK LJUBUANSKE UNIVERZE
Komunisti in univerza
Naša  naloga  je,  da  delujemo  na  vseh  področjih  družbenega  življenja
V torek, 25. oktobra je bila v dvorani Doma sindikatov letna partijska konferenca ljubljanske univerze. Med izvoljenimi de-legati z vseh ljubljanskih fakultet, akademij in visokih šol so bili tudi gostje, tned njitni sekretar CK ZKS Janez Vipotnik, predsednik OLO Ljubljana dr. Marjan Dermastja, rektor Uni-verze dr. ing. Anton Kuhelj, predsendik CO ZŠJ Milojko Dru-lovič, tovariši profesorji in predstavniki partijskih organizacij iz drugih univerzitetnih središč. Popoldanskemu- zasedanju je prisostvovala tudi organizacijska sekretarka ZKS Vida Totn-iičeva.
Po izvolitvi delovnega pred-*«dstva in sprejetju dnevnega reda je ria govorniški oder sto-pil Stane Markič, sekretar UK EKS in prebral svoje organiza-cijsko poročilo.
Ko je opisal mednarodni po-lltični položaj v preteklem letu in opomnil na pomiritev svetov-nega polatičnega položaja, je nadaljeval z analizo dela komu-nistov na univerzi. Pred tem pa je govoril še o odnosu študentov na nekatera važna notranjepo-litična  vprašanja.
V pretddem letu je o naših noDranje družbeno - ekono-^kjh iprobJem>ih bilo med žrodenu zelo mailo govora. Studentje $o kazali irmotgo več zanimanja za medna-irodne polititane prableme, katere &o >pra'vilno in enotno ocenjevali, kot pa za naš domači gospodarsko polipični raizvoj. Vzroki zato so jiaizEčnt: Univerza je po vsebini že vedino močno odtrgana od žlv-Ijenja, del šcudentov se briga le za svoje oseime materialne pogoje in študij, pa tudi oportunizem BaŠih otrgani'zacij; kajiti maogo iaž.je je bilo voditi i>n usmerjati raapravo o .mednarodmih vpraša-ijjih, kjcir so biili naši u&pehi vid-ni, kot pa o na&ih domačih aktu-ainiih ptroblemih, ki terjajo mno-go več časa in poglobljenega spo anavanja. Na nekaterih fakulte-tah so sicer razpravljali o tem, pa tudii v nekaterih okrajnih klubih, kjor so čutili oo vrzel in vabil! inedse poslance svojih okrajev. Vsekakoir pa je bilo teh razprav prema>!o, tem vprašainjem pa sta posvetila premalo pozornosti radi UK in UO.
Delo in prdblemi oanovnih or-ganiizacij Zveze komutiiistov na (posaimeznih fakuiltetah so zelo taizlhcni i.n specifični glede na po-gofje in moč posamez.aih organi-zacij. Vendar lahko rečemo v ce-k»ti, da se v organizaoijii le čuci n«k naipredek pri deiu. Premosti-ii smo glavne težave v prehodu ie starega na&na delovanja or-ganieaicij Zveze karministov, ki so se zlastii pojavljale po V. kongre-$u. Večina ocganizacij je bolj or-ganiizaorjsko ucrjena. Če smo na ilansiki konferenci ugotavljali. da so naže o.rganKacije zale v na-<5eLne in nekonkretne diskusije in so le rediko obravnavali stanje na faikuitetah, potam lahko letos re-čemo, da smo tudi va dosegli do-ločen naipredek. Mnogi proiblemi in naloge, vezfline z družbenim tipravljaajem so siilile organizacije, da » se v večji meri zavzemale za problome fakultet. Moramo re-&, da je tudii Uni-verzitetni komi-te usmerjal delo osnovnih organi-eacij prav na relevanje teh vpra-
šanjj, kajtii mnoga so zahtevala re-šitve in iasnih stališč nas študen-tov. Pn tem seveda nismo iprezr-li slaibosfci, ki so se kazaJe v idej-no poiloj!ičneim delu in aktivnost naših članov.
Kljub pomanjkljivostim in vrzeli v političnem delu pa je zveza študentov mnogo storila pri uvajanju družbenega uprav-ljanja na univerz1".
Študentje — komuniisti bi se moiraili bollj ideološko poglabl jati in khajaiti iz marksističnih sta-lišč v svoiem šrudiju. Naša skrb za ta vprašanja bi morala biti veoja, toliiko bolj, ker danes že mnogiokirat na univerzi dobljeno strdkovno znanje ne izhaja iz mairiksističnrh načdl; ni dosledno in ne zadošča, Zato je dolžnost nas komurn^stov za univerzi, mo-goče bolj kot drugje, skrbeti za Meolloško in poldtično poidabija-njje svojega znanja.
Korounisti bi maraai bitd na fa-kultetah v vecji meri tniciatorji in ornanizaitorji najraizličnej^ih di-skusiii in pretdavaniji, form'iva-n'jja raznih klubov in na.jrazličnej&h ohlik dejavniosfti, kjer bi se zb>i-rali žtudenje in kijer bi se najiažie izoscnila posainezna mišljenja. UK meni, da kljuib pTec&jšnijd aiktivno-sfli In uveHavljanju Zveze študen-tov le nismo našH primernih oblik stalnega dela, kajti delo odbora skupsčine iin redki sestanki- so vse premallo za uspešno ideološko ak-trvnost. Prav v tem pogledu nas tudii staTfijši tovariš»i komunisti — predvojn-i delavci na univerzi — vedno znova a^ozarjaiio o potrebj taikžnega delovaaja. Potrebno bi bilo tudii raz.misliti o oblikah, ki bi jih vipeljali v naših Smdentskih doimoviih, kaijti v domovih imamo več kot eno tretjino vseh Ituden-tov, člamov ZK.
Dirug proMem tialih organizacij je premaijhna sikrb osnovnih orga-niizacij za o'blilkova.n)e svojega žlanstva. Napačno je mnenje, ki se javilja, da j€ že samo po sebi dolžnost vsakega čilana samostojino izpoipolnjevainje .in da organizacija n.i dolžna pri tem pomaigati. Mi pa danes ^utimo, da bi mora-le naže osnovne organizaciije daja-ti svojiism člamom mnogo veL in jih bolj oborože^vati za nj^hovo nadaljnje delo. Vsebina na.«ih mnogih sestankoT kaže, da se še vedno vse prevač Trtimo okoli raiznih orgainizacifsko - tehničnih vpralanj ali diiscipliinc, da pa po-zaibljamo na bisrvo, na cisto kar gradi človeka in komun^sta. Zato ni čudno, da v nekaterih osnov-nih organizacijah člani, namesto, da se 'razvijaiio, iz.guibljaio na svo-]'i poHtični dejavnosti med žtuden-ti.
Za boljše odnose med študenti in profesorji
Brez dvoma je pravilno, da se morajo študentje - komunisti bolj zanimati za študij, napačno pa je pojmovanje, da ie nj hova edina "partijska dolžnost le štu-d :ati. Takšni tovariši n«» razu-meio potreb današnjega ?asa. Zaradi njihove nedelavnosti so precei obremenjeni drugi, Trsii, ki se zavedajo 5vojegq drnžhe-ntga poslanstva. Čeprav se je o tem mnogo razpravljrilo, nismo pcvsem usp«li, da bi komunisti spx'nali, da ni divolj normamo izptlnjevanje pogojev. Današnji č&:> zahteva, da so> ne zanimamo srtiio za#študij To pa zahteva od nas več naporov, več dola in potrebno je, d.a se za takšno dejavnost zavestno odločimo, s:-cer nas bo razvoj prehitel.
Univerzitetni komite in odbor sta se potrudila, da bi ustvarila boljše medsebojne odnose nied študenti in profesorji. Smatrall gmo, da je bolje če o raznih spornih \T5rašanjih razpravlja-mo mirno. Razmere zahtevajc enotna staldžča profesorjev in Studentov. S tem seveda nismo mislili, da se je treba potegovati za enotno partijsko organizad-jo. Imeli smo skupne sestanke, na katerih smo ocenili stanje Da posameznih fakultetah, ugo-tovili slabosti in obravnavaM problem asistentov. Izbira asi-rtentov je še vedno odvisna od isaklonjenosti profesorjev, pa tudi osebnih zvez. Našli smo ikupoo   oanovo  in  začutili  po-
trebo, da prl tako pomembnih vprašanjih sodeluiemo. V mi-nuiem letu )<z bila iniciafiva na strani študentov, letos pa so ne-kateri sekretarji osnovnih orga-nizacij profesorjev sklicali po-dobne sestanke, kjer so skupno razpravljali o delu na fakulte-tah.
Družbeno upravljanje zahteva tudi ureditev študijskega siste-ma. Zadnja leta je skoraj vsaka generacija študirala po dru-gačnem študijskem režimu 'n programu. Smatrali smo, da lah-ko takoj začnemo s pripravami za izdelavo fakultetnih statutov. Nekateri profesorji so zagovar-jali nasprotna stališča, češ da moramo čakati na republiSta zakon o univerzi. Nekateri naš' zastopniki v svetih niso izpol-nili tisfe naloge, ki bi jo kot predstavnikl študentov morali, ker niso poznali življenja na fakulteti in teženj večine na-prednih študentov. Zato na se-jah često riiso mogli povedati nič drugega kot svoje osebno mnenje.
V prihodnjem letu bomo mo-rali napake, ki so se pojavljale, odstraniti z vztrajnim delom in to mora biti izhodišče za sle-hernega komunisita na univerza.
Po referatu je po krajšem odmoru sledila diskusija. Prvi je govoril delegat Višje peda-goške š&le.
Za to šolo Je značilen hiter tempo »tuddja la. zelo zahtevnd
kriteriji. Zaradi tega smo opa-zili pri nekaterih jdeološko manj zgrajenih komunistih ma-Iomaren odnos do partijskega dela in nalog. To morarr.o tem-bolj-obsoditi, ker prihajajo na šolo mladi ljudja. ki nimajo še povsem oblikovan^ga svetovno-ga nazora in partijci so v prvi vrsti pozvani, da . skrbijo, kako se bo oblikoval aithov nazor in odnps do družbe. Trdno izobli-kovan marksistični svetavni na-
zor pa je gotovo za vzgojiteije poglavitnega pomena, kajti nj!rn je družba zaupala odgovorno nalogo: vzgojo otrok in mladi-ne. Zapostavljati te vzgojne dolžnosti bi bilo na šoli zelo lahkomiselno. Prizadevanje za pravi lik vzgojitelja - pedagoga so imela nekaj uspehov, pred-vsem obisk in zasledovanje naj-različnejših predavanj, ki jih je organizirala partijska organiza-cija.
Na dan mrtvih so študentje naše univerze položili venec k spcmeniku kolegov, padlih med narodncosvobodiino borbo
Tehniški fiziki in učni načrti
Malokdo ve, da v Ljubljani tehniške fizike in da je do da kultete na Univerzi v LJubljan pri nas ^rali ledino  te  vrste  z
Studentje   tehniške   fizike   im vključuje   približno  90   članov. študijskih problemov nam govo
so sprejeli predlog, da naij bo po-goj za vpis v drugi letnik oprav-ljen izpit iz fizike I, pogoj za vpis v cretji detnik ,pa izpit ia matemat'ike I.
Sledili so predlogi za spremem-bo    učnega    načrta,    Bilio   ie   več
Mnogo orgcmizaclf še ni našlo
Sredi oktobra so imeld v okviru m™n]> ki " v ^Av?em vsa n^le" Združen,ia tehni^ki fdziki de- tela na sPlosno odobravame. Ne-batni
Pojav,   ki   je morda  značilen    ga    ljudskega    premoženja    in za osnovne organizacije na uni-    skrb za človeka.
verzi, je ponekod zejo neopre-deljeno torišče dela in dokajš-nja politična mlačnost.. Organi-zacije niso dovolj sodelovale pn reševanju raznih socialnih, go-spodarskih, študijskih in kui-turndh problemov ZS.J. Nekate-re organizacije so skušale doseči konsolidacijo z disciplinskimi ukrepi, a brez uspehov, ker s krepitvijo discipline niso vzpo-redno razgibali politično dejav-nost komunistov.
V preteklem letu so skušali na nekaterih fakultetah poživit.i politično delo z raznimi stro-kovno - političnimi predavanji in razpravami. To bi morali 5e nadalje razvijatd in krepiti. Dru-ga važna oblika, pravzaprav najvažnejša, pa je politično de-lovanje v osebnih medsebojnib stikih. Prav tukaj pa se pokaža, da fakšnih medsebojnih razprav in pogovorov v naših predaval-nicah ni in smo v fcem pogledu precej za predvojnim stanjem. Pri ocenjevanju važnih družbe-nih, političnih in gospodarskih problemov so bile organizacije enotne.
Clani ZK bi morali biti tudi hrbtenica v organih družbenega upravljanja po domovih. V ospredju je tu kršenje discipline v domovih, uničevanje splošne-
Okrajni in pokrajinski klubt so v zadnjem času vidno na-predovali. Njihova osnovna na-loga — povezovanje študentov z življenjem in delom v doma-čem kraju — je sama po sebi narekovala potrebo po izdelavi tvornega programa dela. Klubi sodelujejo pri raznih regional-nih gospodarskih in kulturnih načrtih, izdajajo publikacije o partizanskem in osvobodilnem gibanju, zbirajo ' zgodovinsko gradivo in je, skratka, njihova beseda postala v okrajih zelo vplivna in upoštevana. S takš-nim delom so se tesno navezali na domači kraj. Klubi pa neka-ko zapostavljajo politično  delo-
E.i      rizisi
večer o učnem načrtu in programu šcudija, bi predstavljata tudi v tem združenju pereč pro-blem. Udelelba je bila preceišna in priča o aktualnosci debate.
Najprej   so   govorili   o   režimu studija, Že več let nazaj je bii po-
goi za vpis v drugi letnik oprav-      .         ...        ,,           .              , .
f. '   .    .K.            "    .,     T  ¦    r-      s6 sprejeh predlog, na.) se uvedejo
lien  lzpit \t matematike I m ti-    ,   i-       ¦•            j        •
'.,    TK          •  j      i    •         •     •      bo 1  strjena  predavania  samo  za
ziike I, kar p.n dosedanjem nivoiu    r- -,i
izp^ita   iz   fiziike  I   ni  bil   prehud
katere spremembe so v tem, da se zamenjajo predmeti v drugem jn trecjem letniku. Ker se je izkaza-lo, da predavanja, ki jih študent-je fizike poslušajo na drug^ih od-delfcih tehn:.ke, zairadii prlvelike specifličnosti ne dajo tega, kar je študenru tehndške fizike potrebno,
Gavoriji so tudi o diplomskem
•    ¦    ,       i      i   v    i              _¦     izpJtu.   V   pravilmku   odseka   za
praksi pokaza o,  da studentom prt-    f. r.,              V   .», . c i    ,     •  ¦    j
^         r" - -     '                         k       fh2.t:ko na tehnrskn rakulteti je do-
kriterij. Ker pa se je v vsakdanji praksi pokazalo, da študentom prt-mankuje dobro poznavanje osnov,
je bilo potrebno kriterij na izpitu iz fizikc I poostriti. To pa se }e takoj poznalo' pri na-glem padcu že od leta 1949 obstaja študij nes dal ta odsek Tehniške fa-i prve inženirje fizike, ki bodo nanosti.
ajo    tudi    svoje    združenje,    ki O delu združenja pri reševanju
ločeno, da mora slusatelj, preden zagovarja svoje diplomsko deilo, imeci splošno znanije fizike. V ta namen je uveden diplomski hpk, o katerem pa študenti mislijo, da je nepo"t.reben in zavlačuje študi'j. Šrudenci so svoje srališče zagovar-jali s trditvijo, da uvedba d:«plom-skega izpiu poieg diplome, vzbu-ja sum, da predavateljii ne zaupa-jo ocenam, ki so jih samn dali. Ra-
vanje. Mislimo na pomoč   mla-
rl naslednji sestavek.                       ________   ^   ^______....._
Stevila  študentov   p-rvega   letnika,    z^n""t^ga pa"že"di'pdomsko delo sa-
ki   so  lahko   zadostih   pogoju za    mo ^ ^ doka-zuje, da  je ka-n-
dinski    organizaciji.    Znano   je,     7pj$ v  drugi  letnik.  Tako  se   je    didat sposoben z znaniem, k-i si ga
kaj recimo pomeni beseda pode-    namesto običajnih 50 do 60 % re-    je pridobil  med  študiiem, oprav-
dno  vpisalo v drugi  letnik samo    .....             ' "        ~'
20 % slušateijev prejšnjega prvega
letnika.
Takoj ic bilo "fasno, d~a sta oba    matematicni   fakulteti,  kjer imajo
bpita  (matematika  I  in  f'jz.ikal)    samo dLplomskii iepit  — na teh-
prehud   kriterij   za vpus   v drugi
želskega študenta med vaško mladino. Med počitnicami pa študentje, ki so bili doma, niso pritegnili mladine. Zmotno je mnenje, da delajo samo tistl člani, ki prejem^o štipendije od okrajev. Pridružili bi se ugo-tovitvi, da se klubi večinoma lotevajo socialnih in kulturnih vprašanj, zanemarjajo pa poli-tično delo. Kaj to pomeni? Predvsem, da je delo komuni-stov v pokrajinsfcih klubih zelo slabo.
slabo.         (Nadaljev. na 2. str.)
ljati dela v poklicu. Diplomski izpi-t tudi preveč sli^i na 9istem študija    fiz.;ke  na   prirodoslavno-
niki  pa  naj  bo  za  razJoko samo
letnik. Toda kljub temu ie takoj diiplomsko delo. prišlo do različnih mnenj. Študen- Ni pa seveda mogoče kar slepo ti višjiih letmikov so se zavzemaPi mimo trddtve, da ima marsikateri za ^Sim strožje kriterije, ^tudenti študent slab sistem študija, zaradi nižjiih Ietnikov pa za čim lažje. katerega snovii nii obvladail v za-Jasno! Stvari, gledane nazaj, se dostni meri, ampak se je naučil vedno zdijo lahke, stvairi pa, ki sa.mo • za izpit. Po mneniu doc. so pred nanii, so vedno težke. Kuščerja se za diploimski izpit ni Sogilasno  s  t<yv.  doc.   KuŽčerjem    potrebno     posebeij     pripravljati,
ampak je njegov namen, da štu-denta že med študijeTn opozarja na to, da mu mora ostaitii po vsa-kem opravljenem Lzpitu neko pre-gledno znanje iz posameznega predmcta. To je deloma res, toda na fiziki so diplomska dela že to-liko navezana na  sploštio  pozna-
Zadnja     sknpsclna     kniemov    ˇ doglednem časn, temvet obstoje   tov  traja  porpre&i  abstflventski    ^anje njenih osnov, da lahko trdi-'   -                     -              • •              ......        ¦             ¦-  •           -  - •        "             ....                 ujo^ ^ja i^t;o vlogo UamoiKlejevega
Z LETNIH SKUPŠČIN NAŠIH ZDRUŽENJ
Študijski problemi
prava je b?la resen odraz proble-    pmblemd,  ki   zahtevajo   takojšnjo    staž 1 leto, <!eprav diplom(i.raio ne-    raol Ct *«o viogo ^amoKiejevega
matike b dela z.druzenia pravni-    rešitev. Prablem ekonomske repit-    kateri pravniki tudi prej.  Ker  je    T^      \    ?Gt   n^le^zl to
W, _ki je bi,lo v preteklem letu    ne Aupiae - «l*j mdslim, da to    J«ba upožtevati srednjo mejo, m,   Lp    ^pl^tm fepitu nikoJi ž
doka, fobsezno ^t_tud,   »prfno.    h lahko tako unenuj««,^- spa-    Slmio, jiaj>i_«e  monde ¦ pnxna?    ^^ PpTed^s<ym L bo mQ^
povedati, kaj še spada  pod splo
»ta pokazala, da je zdrulenje stal-    se je pri,jaVli!lo za izpit \t te sku-    ma)ni  en semester  po dosedanjem    .      nref?ief4 fi7l;,ke ;„ ka,i ood no-
no .pr^Halo pojav« b do^odke   ^  ^  ^^  uspe|no   jih   tn^nem  ^solvemskenv .aiu.   ^<g*Jg%"%L% PL
na   vseh    podrocraii   takultetnerta    je          ^fl  ¦    k   U9       d,o  83>       $ teffl smo   nakaaaJj   le   nekaj    tudj poostren knteriij na izpitih iz zivljenja.
odstopilo   pa  62.    Zlasti    zadnja   vpralanj iz problematike študentov    foiike I in fizaike II v veliki meri
V ospr&dju so bfli  tudi tokrat    Številka  govori proti  mnenju,  da    prava
zilasti študijski problemi. Naielno    študentj«   to   skupino   bagatelizi-
dbravjiavanie    teh_   problemo^v   s    rajo<   Sicer   so  tudi   predstavniki
stranu   ^rudentov   je   naletelo^ na    profesorjev ugotovlLi, da tu nekaj
pnznanie radi med  profesorii, ki    ne gre> mnenja pa sm0> da se to
so potrdUi, da se je zdruzenje pra-    ^j^ g]ede na neutemeljeno suov,
va prav s to svo,o nacelno po ,ti-    fa       ^            skapina.nkj delnb
dobro   aveljaviJo.    čeprav   so  se
ne bo  izboljšalo, dokler ne bodo
.,            ....               raizlične    izpitne    komisije    imele
mnenja. odbora 2d.ru2en.ja in pro-    bo]j  Lnoten kr;ter;j    ^ ocenjeva.
resorjev včas'h razhkovala, je bilo
o   katerih   so   razpravljali    f.^otavlja, da bodo sluSatelii ime-....      »v.                      11 neko pregledno osnovno znanie
na svoii zadnji skopsčim.                  fj^^ Za si^atelje seda.nj.ih viž-
Pred razpustitvijo primorskega kluba
Na svoji zadnji seji je odbor kluba      orimorskih      študentov
lodelovanie karistno, kar so tudi    J!»- Kot.poriedica.tega se bo itu-    sprejel sklep, da se klub razpu-profesorK   prizna^Li  in  označili  to    dl)   dobn   polovic.   zavlekel   raz-   sti.   Do   te   odi^jtve   Je   prišlo
Brez dvoma je ta odločitev odbora primorskega kluba po-vsem pravilna. Ta reograniza-cija, ki ima pred očrai novo u-pravno   razdelitev,   bo   omogo-
Ldfakultetni    "»eroma daW preko afesoilutorija.    zaradi   nove   upravne   razdelit-    čila   še   P^ejšo   povezavo
mearaKUlcetni       x.T_____1   »_.     ¦      _.«      j_     _____    i_-   •                     ....                    _   .                r.lrrnini.mi        Hniihpn m        fnrni
koit^\o^oJtn"trZ    Nevzdržno   ,e pač, da  mora  brti    ^ kVt«. .T."".."n. Pr"tao^    okra^imi    .^6"1"?1    ^ tSaKltli-    uspeh izpita odvben več ali mani   skem   formirali   dve   komunalnl    *  organl   Ijudske  oblastu   Stu-
-J   ------"-—   --------   :   -"—   1 .        .           ...         .                  ...        dentje   oa   po  drugi   strani   lah-
ko prispevajo s svdjim delom k oblikovanjii   in   razvoju   novih
rali Študentie prava v bodoče re- od .Posrvecene se*ta,ve l^ltne ko- skupnosti: koprska in goriška šiti U ceio vrsno perečih proble- mf'e: cepraY m>sl'mo, da so za komunalna skupnost. Primor-mov. Novemu študentskemu. vod-    sedan''e,   f«ultate   rudi   studentje    ski klub je doslej združeval trl
stvu   lahko  dosodanji   način  dela sluzd kot dober napotek.
Učnj režim se je menja! dosedaj
nekaj krivi.   Smatratno pa, da  bi    sekcije:   goriško,   tolminsko   in
morala tudi fakultetna uprava ne-   sežansko.     Prvi    dve   se   bosta
k*] ukrenm.                                        ^ovpvaij   v  klubu  t?oriških   ?fr-->-
Drugo vprašanje, katerega reli-   demikov,   študentje   iz- sežanke
ft-?™™ -l™"1 JlV™i-l.Lll    tev ni   treba  odlagati,  je  vpraSa-   sekcije pa bodo pristopili k po-
^.^   ko];ko    <tiSi   naj x  pravjce    g-tojnskemu   in  koprskemu   klu-
do    statusa     študenta,     priznajo   bu, odnosno bodo sami  ustano-absolventom.   Po  mnenju  študen<-    vili  svoj  klub.
Samo 78 procentov otganizircniih
krat. Do novega, naprednejšega študdjskega režima, za katerim te-ži razvoj na fakulteti in ki naj dokončno abvelja, moira priri ob nujnem akti!vnem sodelovanju šm-dentov. Glavnu obrisi novega štu-dijskega režima, katerega cili bi bi! med diu^im tudi ta, da 5tu-dentje na koncu vsakega leta op-ravijajo   izpite neposredno iz snovi.
teritorialnih   enot.
Ne bi pa smele te organiza-cijske spremembe vplivati na dosedanjo aktivnost in živah-nost primorskih študentov. Do-sedanje bogate izkušnje so jamstvo, da bodo primorski študentje tudi v novih organi-zacijskih okvirih kmalu zaži-veli.
Letne      skupŠčine      združenja strojnikov se ie udeležilo več kot
Posebno  rešitev  pa  bo  treba
„!•   •.;    •«••,   1     'i -L         •    1 m      najti glede na dosedanji pevski ralL  V nizjih  letnikih pa  je bilo
zanimanje   n\anjše.   Na   hiitro  «n
zbor    primorskega    kluba.
k,i so jo med letom poslušali. ka-    poiovica članov.  Pnsostvovali pa    nepremišljeno    izvolieno   vodstvo   njem so sodelovah študentje  iz kor   tudi   modernizaciia   pouka   s    so rudi   predsuvniki  profesorske-    prvega lermka n: moglo in nt zna-   vseil.    pnmorsKin    oKrajev.     v
nzaciia   pouk prenosoim težisča pedagoškega de-
pjedlogi, ki se pojavijaio, izredno pozoTnost Žtudentov in stalno konstruiktiivno  kritiko.
Ta<ko ie na pnimer predlog, da
^a   zbora   in   delegati   študentske    io    pravilno    voditi "organizacije.    zvezi    z    bližnJ°   reorganlzacijo
Ia s predavani na seminarje, so ze    orgamzacije   a   Zagreba   m   Beo-    študentska   organizacija  na  scroj-   ^   tu   vprašanje   obstoja    tega
vidni.  Vendar  pa zahtevajo novi    ^rada.                                               nem  odde!ku   tudi   h  ni   postala    zbora,   ker   smatra   odbor   pn-
Odbor   združenia  strojmikov   je    masovna,  saj   je  vanjo  včlanienih    tnorskega    kluba,    da    bi     bilo
opravi!  v preteklem  letu precejs-    samo   78 %   redmh   slušateliev   in    škoda,   če  bi   zbor   takih  kvali-
nfe delo  in  to največ z admini-    to  verjetno  ne  zaradi   preostrega    tet in izgJedov, kakršne ima se-
strativniimi   uslugami   svq;im  čla-    krkeriija, temveč zaradi nezainte-   danji    pevski    zbor,    razpustill
...      , . .    ,.                nom pri dajanju priporočil za štu-    regi,ranosti studentov samih. Dose-   zatc naj bi bil pevski zbor pri-
na) se prvi diplomski izcwt opra-    dentsko nase:lie, ?npendije a!i ino-    gli   pa  so  neposreden   prijateiUki   morskih   študentov   samostojen,
vi tafcoj  po  /.  semestru,  povscm    7emske praikSe.  Seveda   iiim   je za    stik   s   profesorskim   zborom,   ki    organizem,   katerega   delovanje
^eStprimera   ArfitTšSdrJtJ    ideološko,Mo °.sta'do^  ma!°    ?t«dentom   rad   pomaga,   Ljerkoli   nadzoruje  in  materialno podpi-
lciu    piuucuu   sus.rciu  »tuum uvu      casa   ven,dar pa ,e za,radi samomi-    je   co   potrebno.   Obravna'va!!ii   so    raio  uq;   nrimorsiki   kluhi
dnih, zlosm zsodorioskih predme-    ciaDivnowi,  pLsebno nekaterih let-    tudl vpSanje študentov novincev    ^30  VS    pnmorskl  klUbl-
tov<                                                        niikov (III.  inlV.), prišlo do  vei    in  kako   jim  bo treba  v bodoče       Te   sklepe   mora   potrditi   še
Pa ne gre m samo za pro»bleme    Scud-ij-sk.ih   sestankov.   Na   teh  se-    poma^gaci,  da   se   bodo   takoj   po    bližnja     ekupš^ina    primorskih
4n (pjedLoge, ki naj se iežijo šele   ttamkih ao članu žavaibno dšskuti-    vpisu bol-je z.na&lL                 -t.       študeatov.
jih letnikov pa se da odpra^va se-danjega diplomskega izpiita opra-vičitj z dejstvom, da so imeli štu-denti teh le>Dn!kov zelo neredea študij — sa-i so biii prava redkost predmeti, katerih prodavanja so se vršila redno, kar je konono po-polnotna razumljiivo, čs pomisli-mo, da fiz;ka pfi nas orje šale prve brazde. Jasno, da v teh ne-ug*odnih pogoi-ih od slu?ateljey ni mogoče za!hteva>ti tako \isok »ivo znanja, kot v slučaju, če bi bilo dovoLj predavateljev iti asistenrcv in bi se vsa predavantia vreiila re-dno. Do končmih rezuiltatov n:i bi-!o mogoče priti. Študenoi so zah-tevali, da v slučaju, ic di!ploimski izpit ostane in dokler astane, naj bo na istem n.!'voiu, kcrt doslej, ne pa, da se kriterij s:a!no poosoruje, kot je splošna nava-da.
Prablemov na sestamku je bido to-rej več kot dovoij in bo marsika-tera misel, ki je priišila na dan, lahko dcbro služila kot osnova pri obravnavi bodočega progra-ma studiija tehnčiške fizike.    -ps
PRED DRUGC KONFERENCO JUGCSLOVANSKEGA ŠTUDENTSKEGA TISKA
Po sklepu prve konference jugoslovanskega študentskega tiska, ki je bila v Ljubljani, bomo letos v Zagrebu nada-Ijevali delo, ki smo ga pred komaj letom dni pričeli. 2e prvo posvetovanje v Ljubljani je pokazalo, da je v našem študentskem tisku mnogo vprašanj, ki žahtevajo Si'fo razpravo. Mnogo tega smn iz obravnavali, toda razvoj naših študentskih časopisov in pu-blikacij zahteva, da se znova, posvetimo nekaterim vpraša-njem našega tiska.
Eno važnih vprašanj za na-daljnji razvoj študentskega tiska je vsekakor ustanavlja-nje novih študentskih časopi-sov, na ta način kot so pri nas organizirani »Naš glas« in »Dolenjski študent«, ki imata izraziti poudarek na regional-nem karakterju. Pomen teh li-stov raste iz dneva v dan. Treba je misliti na to, da so ti listi zaključene enote, ki ima-30 svoj krog bralcev, katerim lahko v mnogo večji meri po-svečajo pozornost, kot naša osrednja študentska glasila. Prav gotovo pa. je tudi pri teh Ustih najpomembnejša vzgoj-na in politična funkcija.
Drugo vprašanje, je vpraša-nje posebnega združenja jugo-slovanskih študentov-novinar-jev. Danes je prav gotovo že čas, da lahko mislimo na tako organizacijo, ki bi medsebojno povezovala študente, Jci se ukvarjajo z vprašanji tiska. Toda to ni vse. Pri tem je tre-ba misliti na to organizacijo kot na telo, ki bi lahko vršilo medsebojno koordinacijo i^i opravljalo tudi mnoge druge važne funkcije študentskega novinarstva.
Razen teh dveh osnovnih vprašanj, ki bi jih bito treba rešiti, pa je še vrsta proble-mov. To so predvsem vpraša-nja notranje politike in druž-bene problematike, ki bi se morala obširneje obravnavati. Dalje je tu vprašanje medna-rodne politike, tudi študentske xn njen odraz v našem tisku. Nič manj pomembno je obrau-navanje kulturnih problemov, . ki so najbolj neenotna. Pa tu-di na športnem področju bi študentski listi z enotno borbo proti neamaterizmu lahko mnogo prispevali, da se naS šport očisti teh nezdravih po-javov. Razširiti pa moramo tw dr medsebojno sodelovanje %#> sploh.
Se eno vprašanje je, katere-ga letošnja konferenca ne sme pozabiti. To je problematika naših mednarodnih revij in biltenov. Bilo bi zelo dobro tvbdi tu organizirati nek koor-dinacijski odbor, ki bi vodil use delo.
Z naše strani bomo pripra-vili referate o ustanavljanju ir pomenu novih študentskih časopisov in o organizaciji združenja jugoslovanskih štu-dev.tov-novinarjev. Poleg tega pa pripravaliamo fudi korefe-rate o vseh "prašanjih, k\ sern jih žc omenil.
Komunisti in univerza 
(Nadaljevanje s 1. strani) Pri nas na fakultetah prevla-dujejcf ide^je, da je treba na prakse v inozemstvo za vsako ceno. Kako priti do sredstev, pa ni važno. Izpiti praktikantov so pokazali politično in ideološko raven našega povprečnega štur denta. Ali naj se zadovoljimo i ugotovitvijo, da so ljudje na iz-pitih odgovarjali, češ, imamo, matematično povedano, republik od nič do neskončnosti. Pridru- ' žimo se mnenju, da so prakse v inozemstvu za našega študenta koristne in potrebne. Toda v tu-jino naj gredo prvenstveno štu-dentje, ki so razgledani in da njihov bodoči poklic to zahteva. Preprečevati pa moramo, da štu-dentje tehnike hodijo v ino-temstvo za hišne pomočnike. S •vojo prakso v tujini študentj« tudi nekaj zaslužijo in si za za-•luženi denar tudi lahko upra-vičeno kaj kupijo. To nam je •amo v prid, ker se na ta na&in dviga življenjski standard. Po-bijati pa moramo težnje po praksah zaradi dobrin in obo-gatitve.
Vsesplošna štednja in preokret v študiju
Tovariš Vipotnik je obširno fovoril o smernicah našega bo-fločega gospodarskega razvoja. Poudaril je zlasti nalogo študen-tov v novem obdobju gospodar-6ke graditve in. postopnem zvi-ševanju življenjske ravni de-lavca in uslužbenca. Določiti pa Je  treba, kakšne so naloge ko-
munistov na univerzi v zvezi • tem preokretom v gospodarstvu.
Gre za dvoje vprašanj. Prvič, za odnos komunistov in študen-tov do spoznavanja našega družbenega in ekonomskega razvoja. Slušatelji na univerzi bodo prej ko slej morali poznati principe, na katerih gradimo našo družbeno ekonomsko bazo in poslovanje družbenih orga-nov. To moramo bolj'poudaritt. Ne samo pri predavanjih, am-pak študentje naj se lotijo ustvarjalnega dela, naj se po-gljabljajo v posamezna vpraša-nja in naj že končno enkrat začnejo ' dajati tvorne predloge za nadaljnji politični in eko-nomski razvoj naše družbo.
Drugo vprašarfje je odnos da študija. Govorimo o ' potrebi splošne štednje. Zato je treba tudi korenito preokreniti študij. Studijske roke moramo skral-šati, da bodo potrebni strokov-njaki prišli v gospodarske, pro-svetne in zdravstvene organiza-cije. Stvar družbene štednje je, da zaostrimo predpise, ki bodo onemogočali izrabljanje položa-ja in onemogočili lenarjenje in nedelavnost.
Glede odhajanja študentov v inozemstvo študentske organi-zacije ne bi smele biti preozke. Treba pa je zaostriti vprašanja, kako bodo študentje v inozem-stvu . zasitopali naša stališča. Študentje, ki odhajajo v tujino, dostikrat ne poznajo stopnje našega ekonomskega razvoja.
Preveč ozko soelinio o tirmašnji in  kulturnih  tokovih
Kulturnemu ustvarjanju ni-kakor ne smemo predpisovati vsebine, tematike ali oblike. Ne ememo pozabiti, da imajo lahko tudi tuji vplivi učinek na na? notranji razvoj. Boj proti tujitn škodljivim vplivom mora bitt obenem tudi boj proti lastnim izvorom protisocialističnih te-ženj. Za nas je važno, ali ia kulturno ustvarjanje iskreno pošteno, človečansko in kako utrjuje pot socialističnemu raz-voju.
Ze dalj časa opažamo, da ob-slaja v kulturnem življenju •/>-tovo mrtvilo. Kaj smo naredili, da bi odstranili to mrtvilo in poglobili delo na tem področju? Glavna naloga v prihodnosti je
ustanovitev kluba. Klub naj bi združil že obstoječa društva in skupine, da bi bilo notranja življenje bolj pestro.
Vprašanje idejnosti kulturne-ga udejstvovanja? Govorimo o dekadenci, kot imenujemo raznt odklone, na drugi strani pa sli-šimo glasove, da na kulturnem poprišču obstoji linija dveh bregov. Oba bregova pa se ne moreta razumeti. V kolikor b' se takšna pojmovanja razširila, bi bila zelo nevarna. Socialistič-ne kulture ne moremo deliti na bregove. Primere idejnega od-klona je treba reševati indiv5-dualno in vprašanja razčistiti pred javnostjo.
Iz govora tovarišice Tomšičeve:
Marksizem je zgicsnstveno zca urediiev sveta
Govoriti bi hotela o odnosu do marksistične teorije, ki ga opažamo v naših intelektualnib krogih na aniverzi.
V desetih letih razvoja sma spoznali, da moramo marksistič-no teorijo napraviti ne za dog-mo, katekizem, katerega se bo-mo učili na pamet in ga ob vsaki priliki citirali, delali pa dru-gače, ampak napraviti iz mark-6istične teorije gibek revoJucif>-narni instrument, ki ga bodo uporabljall v naši notranji <n zunanji politiki. Danes imaroo pojave, da se o marksizmu gj-vori s sramežljivostjo, da se v najboljšem primeru smatra, da je Marx pred sVo leti imel v iilozofifi tak in« tak položaj, da pa je to sarao ena od teorij, fi-lozofij, ne pa da je to znanstve-no vodilo za objasnitev in ure-ditev sveta. Marksistično teor-jo je treba razvijati naprej. Ne gre za to, da branimo marksi-zem, ampak zato, da ga uvede-ibo v vsa področja znanstven^ga delovanja, da ,mu damo mesto, ki mu pripada v krogu mladinfc. Studentje si v tem pogledu do-Etikrat niso na jasnem.
Predvsem v partijskih organi-zacijah na univerzi, ki nimajo tako trdnih vezi z našo družbo, ki pa imajo važno nak)go obli-kovati lik mladega človeka, mo-ramo biti pri marksistični vzgo-ji zelo budni. Mladim Ijudem moramo pomagati, da jo osvo-jijo, ne zaradi tega, ker je vla-
dujoča, ampak zaradi poznanjd njene resničnosti, vrednosti in priznanja, da je danes znan-stveni napredek brez te teofije nemogoč, kot je nemogoč na-predek v fdziki in kemiji, če ne bi upoštevali modernih odkritij.
Zaključimo naše porocilo z be-sedami tov. Vide Tomšičeve, or-gan.izaciijsikega sekretarja - ZKS, s kaiterimi je končala svoi govor na našj pantijski konferenci.
»Socia^lb.em je na pohodu v sve-tovnem merilu. Pojdimo mimo ti-stega slovenskega filistra, ^i se je zmera.j v takih svetovnih dogod-kih ustrašil in se odreke! i revo-luciji i naipredku in se bal boriti z napredniimi silami, ki danes dvom; o marksirmu, (feprav je priznail za časa NOB, da brez mafksisrične teorije in praikse Slo-vencev ne bi bi,lo. Starih dobrih časov za buržuaz-i.jo bo zmerajj manj. Bodite ponosni, da pripada-te Zvezii komunistov, širite in bo-rite se s teorijo, ki ni vera aimpak znanost, ki odiptira bodočnost ne vam osebno, ainipak »Človeku« z veliko začetnico.
Razgibonost na Ijubljon-skih gimnazijah
Te dni potekajo živakne kon-ference na lfubljanskih gimnazi-jah. Živahne so predvsem razpra-ve o volitvah predstavnikov mla-diine in dijaštva v žolskih odbo-rih, ki pomenfijo novo obljko d/ružbenega upravljanja na naših srednjih šodah. Mnogo razpravlja-jo Ijubljainski S')aki tudi o razlvč-nih krožkih. Ta oblika kulturne-ga in strokovnega udejstvovanja je pokaizala dobre uspehe. Tako bodo na I. gimnaziiijj pnpravili nekakšen literami almanah, v ka-terem bi diiaki — mladi literati — objavljaJi svoja leposlovna de-la in poskuse. Pri-radoslovni kro-žek, dj-arnska in folklorna skupma tudii   lepo   ^apredujejo.    Planinci
Prepovedani sad
Odkar iiroamo na svetu avto-mobile, vlakc in kolesa, ljudje mnogo potujejo. Vozijo se stari in mladi, pa tudi študentje. Toda vožnja ni zastonj. Treba je plačati, študent pa nima de-narja, da bi se »fural« jz dne-va v dan iz Ljubljane v Zagreb in obratno. Zato se mnogokrat poslužujejo vožnje na »črno«.
Pojdimo na direkcijo železnic, tam nas bodo seznanili z raz-nimi triki in načiai potvarjanja študentski/h objav. V sobi 141 v II. nadstropju tmajo precej bogato kartoteko in ti postreže-jo s tolikimi podatki, da ne veš kam z njimi,
— Kakor vemo,  iimajo učenci
rali zaostriti predpise. Tako morajo šole sedaj prinesti se-znam upravičencev do popustne vožnje v dveh izvodih na želez-niško postajo, kjer dobi vaaka objava podpis šefa postaje, s čimer šele postane veljavna. Ce upoštevamo, da je število dija-kov in študentov ogromno, si je lahko predstavljati, da po-meni to za adiministracijo na železnic« precej veliko. brerne. Vendar nas pa enoletna praksa uči, da se je število in imožnost malverzacij zelo zmanjšala. pri tem nas ne vodi težnja Po do-bičku, temveč je tu poudarjea vzgojni namen in načelo spo-štovanja predipisov. Prav nbč si ne želimo, da bi železnica vzga-jal?  kadre, ki bi prišli v službo
raznnh   šol,  dijaki   in   študentje bodo pnrejali lzlere v planine.ker   razne ugodnosti pri potovanjih.    kot sleparji! — Tak0 je povedal je *a g-ore me<l di.jaki v&dno vei   Objave za skirpinske vožnje, za    eden izmed P«jaznih uslužben-
pristašev.
ekskurzije,   mesečne   karte   itd. Prišlo pa je .do tega, da so za.
Govoriili so niidi o povezavj z    * **-"w fa j1- c*~ -"«»-» — -" —
Čeli nekaterl ttijaiki in študentje te   ugodnosti   zlorabljati. Naba-
delavsko  mladTno,   vendar   zaen-
fcrat tukaj ne moremo gororiti o   va  večjega  števila  o,bjaV(  pre-
kaksnem vidnem napredku. Goto-   narejanje imen, radiranje žigov
vo bti jiim bila v tem pogledu po-
trebna izdatna pomoč.
to je nekaj načinov zlorabe. Zaradi teh pojavov smo mo-
Študenti in Združeni narodi
V okviru naše uaiverze do da-nes nismo skoro ničesar storili za sezna-njanje študentov s piroblematiiko Združenih naro-dov — največfje mednarodne or-ganizacije. Združeni narodi imajo danes v svetu zaradii svoje politi-ke mi.ru i>n uveliavljanja načel en-nakopiravnosti, mesto, ki ga do-slej ni imela še nita ena medna-rodna organizacija.
Zaradi svojih naprednih i-dej so Združeni narodi dobillii v svem veliiko prijateljev med tistimi. ki jim beseda mir kaj pomeni. Spo znanje, da je ipocrebno za mir si-roko zasnovano polje dejavnosti najsirših slajev družbe,. je vodilo k organizaciiii klubov za združe-ne narode tako v nacicnalnem kot v regionalnern oziru.
Zelo pomembno pa |e prodira-nje iidej Združ&nih narodov na univerze med šmdente. Široin po svetu se na univerzah ustanavlja-K> klubi za Združene narode, ki proučujejo problemarjiko te orga-nfeacije. Vdliko število teh kluisov zahteva kooirdinirano so^deloA^anje tako, da pride v mednarodnem pogledu do ustanovirve medna-¦mdnega gibanja za Združene na-rode. — ISMUN. Ta mednarodna ore;aaiz,aoia zd™žu!)e vse nacio-nalne študentske klube za zdru-žene narode.
¦ Pr>i nas v Jugoslaviji obstajajo v vseh univerZiitetnih centrih kJu-bi za OZN, tako v Beogradu, Za-grebu, Saraievu in Skopru. Aktiv-no^ teh klubov je velika, pred-njači pa klub v Beogradu, ki v svoji sredi združuje več sto šm-dentov. Zairadli široko zasnovane dejavnosri teh klubov, zlasti pa beograiiskega. }e bila lugoslavija na letošnjem VII. zasedanju ISMUN v Woudshotenu enoglas-no sprejeta in Izvoliena v izv.r-šni komite te or^anizacije. Obenem s tem ,pa so ii poverili nalogo iz-
delati z.a nasledmjo sejo ISMUN    prav ničesar   fegubil   na   svojem
elaiborat o ekonomsko  nerazvitih    specifičnem <lelu, nasprotno,  pri-
deželah. Ti uspehi so prav gotovo    šlo b>i celo do globljega spoznava-
rezukat mairtl'jivega dela na  pod-    »ja probilematike OZN. Na drugi
ln Postttjnčani
i9
Dne 27. oktobra zvečer, je bila v zborniični dvoranj unavarze let-na skupščina kluba postojnskih študentov. V svojem referatu je preds&dnik odbora kiuba uteTneljil neoprav.ičenost očitkov, da ni bilo oibjektivnih razlogov za odcepitev postoijjiskih šrudentov od primQir-skega kJuba. Klub je dosege! v enem letu svo>jega obstoja več u-spehov, kot jiih je pričaJioval. Ve-lik uspeh je imel lani festival pri-morskih študentov, kjer ima po-stojnski akademska klub <iostojen delež. Uspeli seminar v Postojni v februarju in marcu, kjer so pre-davalii ?mdentje iz tega področja; pož'ivitev mladinske organ.izaoije v nekaterih vaseh; stik z dijakj v Postojni; nastopi  igralsike družme
t ra.znih kra,jih med festivalom; Hterarai večer v Postojni, — to je le nekaj dejstev, ki kažejo na to. da klub žiivi in aktivno dela.
Po referatu je sledila debata. Govorili so o fizkulturi, o delu igralske družine, pa tudi o tem, da je treba razširiti družatano živ-ljenje. Klub nai bo dom dela, to-da tu naj se študentje tudi med seboj spoznavajo in se razvedirijo. Treba se je povezati z mla.dino in kmečkim prebivalstvom. Ljudje naj vi<dijo svoje študente, nai jih sipoznajo in na! Čutijo, da to ni od ljudstva odmaknjena višja. kasta, temveč generacija bodočih inte-lektualcev, ki bo 'ljudstvu poma-Rala in rmi stala vedno ob strani. H. A.
ročju proučevanja proiblematike OZN.
Kaij so k vsemu temu prispeva-li študentje naše univerze? Kaj smo mi stoirili na tem polju? Ma-Jo — pravzaprav nič.
V  preteklem letu je na pravni fakuilteti v LjiubJ jami deloval klub ZN, ki  pa  je vse boij životaril, kot pa resno <Jelail. Vzroke za ta-ko   stairje   je treba  iskati  na eni srrarvi v nezan:wna.nju študentov za te iprobileme (žalostna ugotovitev, predvsem za pravnike) in na dru-gi strani pri vodstvu kluba, ki ni znalo   slkipbetu   za   dviig     svoijega člainsrva.   Tako stanie  pa   ie  ne-vz^držno  in   treba   je  iskad  novo rešitev.
Kaj storiti v letosnjem letti. Prav gotovo je biu kilub za OZN preoz.ka osnova za us-sešno delo, saj je deioval izključno le na pra-vni fakulteti, čeprav ne samo zapravmiike. študentje d>ugih fa-kuitet se v tem klubu pravnikov prav gotovo niso počutilii »doma«. Za.ro i« treba seda;i 'iskati novo rešitev v ofcviiru celotne univerae.
V   okviru   celotne   univerze   bi najboilije kazalo  or^antzirati   delo kJuba   OZN   v  okvi.ru  kluba  za mednavrodna vprašanja, ki šteje že 183  članov in ki  je v preteklem leru iDOikazal lepe rezul<rate.  Klub za mednarodna vprašanja ima že Urdk krog sr^lmih ^lanov {n sode-lavcev, taiko, da ilahko svo'ie delo nemoteno   vršj. io   ga   usrnerja.   S pri.hodom novih ^la,nov, ki j:ih za-nimajo prdblemi OZN, ne bi klub
OBVESTILO ZDRAVSTVE-NEGA FONDA
¦ Podobno kot prejŠnija leta je tudi med letošnjjmi pooitniicami omogo-Čila naša ustanova zdravstveno šib-kim studentom kiimatsko zdravljc-nje in okrevanje na morju in v pla-ninah. Večina študemov se je po-hvalno kraziiila o organizaciji in bivanju v ok.revaliž&h. Bili pa «o tuA taka, ki niso bili v celoti za-dovoljni.
Ker je naž namen in želja nu-dikii zdravstveno Sibkim ?ruden-tom tudi v bodoče možnost kli-matskega rdiravljenja inokrevania ob nafbolj ugodaih pogoijih, jc nujno potrebno sodelovanje in mneaje  vseh  prizadetih.
NaproŠamo študente, posebno ciste, kj so biilii na okirevaniu, da nam sporočijo svoje želje in pri-pombe. Prav tako žeiimo, da nas seznanite z vsemi pomamjkljivost-mi, ki sre jih mofda opazilj v okrevališcfih.                       , '**3VHH
strami pa bi tudi novodošli čilani imelii iprLiožnoift sezaarfijti ;se z. mnogimi mednarodnimi proiblemi. Vsekakor bi tako skupno delo po-večailo obojestraiasiko dejavnost.
Verjetao je to edina, ali ipa vsaj naijboljša pot, da se zaova oai'vi <!elo kluba za OZN. Pravil-no je to, da se klub oirganizjra v uaiverzitetaam merilu, kar bi v tem slučaju koor.diiniraitega sode-lovania s klub-om za medaamdna vpraša/nja bilo izpoln ieno. V koli-kor bi bil razvoj ugodea, h\ ka-zalo kasaeje ustaiaaviti sarnosto-jen klub za OZN afo pa sekcijo v okvLru kliiba za mednardodna vprasaaja. Za \acetdk pa je aeob-hodno potrebno skupno delo v v okviru kluba z.a mednairodina vprašanja, Le spioh hočemo oži-vetii delo na tem področju.
cev  urada za prometno  službo.
—  Prav! To je v glavnem na-čelna pojasnitev. Ali bi na mo-gli kaj povedati o tem, kako so se malverzacije praktično izva-jale?
— O tem bi se lahko napšsal cel roman. Načinov potvarjanja objav je več. Bili so n. pr. dd-jaki ali pa študentje, iki so raz-polagali    kar   z   več    objavami hkrati. Vzrok temu je bMa pre-majhna kaatrola. na šolah.  Di-jak, ki je   uporab.il  objavo,  je prišel   zahtevat, naj  mu  izdajo novo. Uradnica  pa jo je dala  na dobro vero, ne da bi se preipri-čala,   ali jo je   že   vzel  ali  ne. Včasih pa so b.ili obrazci objav v  prosti   prodaji,    dijak   se   je oborožil kar z desetimi objava-mi, čakal kot mačka na miš na priložnost, da bi prišel do peča-ta, in se je potem vozil, kolikor se muje le zljubilo. Tako objavo je  pa znal dčjak tudi vnovčiti! Prodal jo  je za  par kranjskih klobas   al,i   pa  za  dobro   šolsko nalogo   iz  matematike!
—  Kako pa je z objavamt za skupinska  potovanja?
—  Tudi   tu   smo   imeli  sitne prknere.    Studentje   so   izbrali enega iz svoje srede   za   vodjo in tako so dobili objavo za šol-ski izlet, čeprav lahko vodi štu-dente na   potovanje  samo  pro-fesor. Imamo tudi skupkiska po-tovanja, do katerLh imajo pra-vico le člani nekaiterih društev..
Našli pa so se dijaki, ki so po-tovali tudi na ta način.
—  Ne' smemo pa pozabits prl tem  na mesečne   karte,   se   ja vmešal sobesednik, te nam  de-lajo   še   vedno    preglavice.   Po končanih   vož;njah  v določenem m«secu   zradirajo   za  to   pokli-cani mojstri datume in napišejo nove.   O   operacijah   z   noži   ia šivankaml   pa   ne   bom   pravilf ker bi se utegnil pri tem kdo ša celo  okoristiti!
—  Kaj  pa  primeri z objava-mi, naimaizanimi z voakom?
—  Okence objave so nekateri mazali  z voskom. Tako je  bilo mogoče   pozneje   z   lahkoto od-straniti peča^ in okence je bilo spet   uporabno.   Danes    pa    so uslužbenci   po-tniškega   prometa o   tem   precej    dobro   pcvučeni. Objavo  obrne sprevodnik proti luči in tako se lepo vidi, če j.e papir   zarnaščen   ali   ne.   Poitem pa   pride   grešnik   hi   javika   tu prednami: »Nitnam denarja, sena slabotnega zdravja, imoram  ve-liko študirati in bi si rad kupii nov  klobuk,  pa  moram  varče-vatt!«
—  Oprostite, rad bi še nekaj vprašal. Kaj mislite o tem, ali bi bilo  mogoče   izdati   dijakom objave  za več kot  6  potovanj, to pa glede na njihove potreb« in   zmanjšanja  potvarjanja   že* lezniških  kart?
—  Menimo, da imajL študentl precej   ugodnosti   na   železnici. Napreden   študent  se   vključi V počitniško zvsza, v zvezo tabor-nikov, kjer imajo tudi ugodno-sti glede poitovanj. Dalje popu-sti študentom, ki gredo na štu-dijsko   praikso,   objava  za   letnt odrnor itd. Meniimo, da poveča-nje števila voženj študentom ni življenjsko važno vprašanje.
Za  konec  so  uslužbenci  pot-niškega urada izjavili, da so sa zelo   izboljšali    odnosi    dijakov in    študetitov   do   železniškegar, j osebja   in   še   enkrat   poudarili,: da so se  tudi možnosti zlorab« objav     zelo     zmanjšale,     kajti uprava    železnic    je    poos-trnla kontrolo nad  takimi pojavi, kl pa (kar je tudi vredno pripom- ^H niti) niso bili le medi študenti, ^| temveč tudi med uslužbenci la delavci.
Albin Humar
Z jjugoslovanskih univerz
Problemi skopljanskega študentskega naselja
Stanovanjski problemi štu-dentov v Skoplju niso tako pe-reči kot v velikih univerzitet-nih centrih. V študentskem na-selju so prav tako izvedli revi-zijo in so od 400 novili prošenj za sprejem v domove rešili le 238. Po izjavi upravnika je le malenkostno število upravičenih prosilcev ostalo brez stanovanja. Tudi kar se tiče kvalitete hra-ne v menzi menijo, da se bo ta izboljšala in bo imela povpreč-no 2900 kalorij. Ker je kapaci-teta menze nekoliko premajhna, bodo v mestu odprli dve manjši menzi in dokončno rešili še ta problem.
Eden izmed problemov v na-selju je higiena in urejenost, kar še ni na zadovoljivi stopnji. Ustanovljena bo posebna komi-sija, ki bo etrogo skrbela za red. Kot menijo, je ženski blok najbolj neurejen. Prihodnje leto bodo pričeli v Skoplju graditl nov dom za študente medicine, ki bo najmodernejši v državi in bo veljal 300 milijonov dinar-jev.
V Sarajevu manj brucov
.Kot poroča sarajevski štu-dentski !ist '>Naši dani« je na fakultetah vpisanih mnogo manj žtudentov kot v prete-klih letih. Ker je ta pojav zelo zanimiv,    bodo    ustanovili    po-
smatrajo pa, da je eden izmed najvažnejših vzrokov dejstvo, da pri razpisih niso prišli v poštev diplomirani učenci sred-njih strokovnih šol.
Posebno na Višjo pedagoško šolo s& je letos vpisalo zelo malo študentov, samo 70. Krite-rij je bil letos ostrejši in so prišli v poštev samo tisti, ki so končali gimnazijo ali pa učite-
Iji-
Vsem novincein prirede na posameznih fakuJtetah skrom-no svečanost, na kateri jim go-vorijo tudi o študijskih pro-blemih, programu in o stvareh, ki zanimajo bruce. Najlepši sprejem so priredili pravniki, kar postaja tam že prava tra-dicija. Tl sprejemi so nekak ekvivalent za naie brucovske večere, ki tam še niso v navadi v taki oblikl, kot v Ljuibljani.
Sarajevska univerza ima se-daj že nad 5000 študentov in Jmajo velike težave s stanova-nji za študente, saj je v domo-vih prostora le za 1200 kalegov. Stanje je zelo težavno, ker ra-zen dveh domov, so ostali =kra]no neprikladn5 in neure-jeni, saj v nekaterih sobah sta-nuje nad 20 študentov.
Sportna aktivnost klubov v BiH
Med   počitnicami   so   študent-ski klubi iz posameznih krajev
Prasimo, da nain sporotfitelvol sebno kotnisijo, ki bo raziskala in področij republike Bosne in organizacij treh držav. Konfe-je vtise in maenja do konca de- vzroke. Ti so 6eveda različnl Hercegovine pokazali veliko renca je sklenila ustanoviti štu-cembra.                                          na       posameznih       fakultetah,    športno      aktivnost.      Studenti    dentski svet za daljnl Vzhod.
Tuzlanskega bazena in Zenice so v BrcKem organizii-ali prve študentske športne igre, na ka-terih so sodelovali tudi sred-nješolci. Drugo leto bo to zani-mivo tekmovanje v Zenici. Stu-denti iz Zenice so ustanovili lasten športni feliib in pričeli v svojem kraju propagirati tudi druge športe, saj razen nogo-meta, v večini majhnih mest ni ljudi, ki bi se ukvarjali z dru-gimi športnimi panogami. V to društvo se je že včlanilo pre-cej srednješolske in delavska mladine iz Bijelinje in okolice. Študenti iz Prijedora so orga-nizirali športne ekipe, ki so med počitnicami odhajale v va-si in igrale različne tekme z vaškimi mladinci. Tudi v Ilidži so študenti razširili žportno de-javnost, ki je bila dosllej le v okviru nogotnetnega kluba. Tu-di drugi klubi so organizirall številna sr&čanja in tekmova-nja.
JAPONSKA   —
STUDENTSKI SVET ZA DALJNI VZHOD.
Prva študentska konferenca za daljni Vzhod, ki jo prireja »StudenD Association of Japan« je blla pred kratkim v Takiu. Sodelovali so zastopniki Kitaj-ske, Koreje in Japonske. V ospredju razpravljanja je bilo vprašanje  enotnosti študentskih
Morda se zdi na prvi pogl&d naslov čuden, morda se ob njem vzbudi komu misel, da sta zveza-na dva pojma, ki nimara maogo sikupnega. Suhoparno pravo in fantaziije polna umetnost — to zveni   paraidoksao.
Ia vendar, mislim, da aii tako. Gre ie za zuaaaje aasprocje, ki ga pa lahko odpravi samo človek, ki ždružuje v sebi ustvarjalao moč umetnika  iia  preoizaost  pravnika.
Kido je ta človek? To je Andire Cayarre, ime, k.i ga ae pazna^o eamo f:ilmski studiji švrom po svetu, ampaik ime tncža, ki 91 je kot eden nayboliših pariških advoka-tov rudi kot pravaiiik pndobil za-vidanja vrcden sloves. S pravni-Žkim po'khcem se je ukvanal prfcej dolgo, a že takrat ie pisal sceaaTi-je, nato pa se ie popalnoma po-svetil fiJmu kot sredstva — tako pravj sam — »ki je vsak dan bolj pokllicatno, da vstopi v našeživlje-tijt, da postame del nasih inštitu-cij, morale i.n Ij-udi. »Zanj je film izraizao sredstvo, s kaiterim se da uspeša^ kfli,t''irati diružbo, toda kr.itiuzi.rati jo konstruktivno, s tisro aptiiimisiično. življenisko poanto. kl ie znaai.Ina zanj.
Bdea njegovih p.rvih filmov je »Pravio je zadosceno«, delo. ki obravnava predvsem problem iz-retka sodbe. Za tem so s!edili še tnifle, ki so v^.budil: najvei? pozor-nosti: »Morilci so med narni«, »Povratek v živHenie« in »Prod potopom«. Ni.os'0"1- filmi pred-stavliaio dos;ode]< ne le v ozkem kirogu Almskiih delavcev, remveč pomeniio do>živet:e v ^irokem Ln>gu  javnega maeaja.   Če nave-
dem to, da je po eaem svojih fil-mov prejel 4000 pisem, ki so iizra-ža>la soglasje z njegovimi, v filtnu poustvairienimi idejami in ie po-vem še, da je f raacoska vlada pre-povedala izvoz filma »Pred poro-pom« prav zaradi teli jn taksih idej, Dotem se mi zdi, da smem reoi, da je Cayattovo delo nekai vei kot samo saemanje seatimea-talnih zgod'bic.
Cayaittova zamisei ie bila, da bj posnel trilogijo, v kateri bi en del prikazal obravnavo ia sodbo, dirug!) izvršitev kazni, tretji pa sodno preiskavo. Prva dva dela sta posneta i.n sta že šla svcvjo pot *¦ po svetu, tretje^a pa Cavatte pravkar saema.
Prvi v te) trilogijii ie film »Ju-stice est faire* — Pravici ie za-doščeno«. ht obravnava torej glavno obravaavo 'm sodbo porot-nega sodi.Šča temu pa ie priiklju-čen še problem evtanazije.
Delo nam pripoveduje o 7,drav-nioi. kii je aaturiliz'irana Franco-zvnja, r zelo naipredniiimi" aazori, brez.brižna do koaveaconalne morale, ki ziv*, ?est let sikupai s svoiim šefom MauriceoTn v div-iem zakonu. Matirice ie neozdrav-ljivo bolan — rak na pljužih in pro«;i Elzo. naj mu da, ko pride kririi?ni 5as, mo^nej^e doize mar-fi'.a i:n ga tako reši agotiije. Isto-^.«nn fi oove, da io ie posta^vn'] za Hpi^ri:o. El/a izpolni njegovo 7,e-!;o. Na oibiraivn,ivi r>a se kkaiže, da io je na predvečer Ma.ur:ceove smr»-i viidela nje^ova sestra, ko se ie Elza pclavliala od mlade^a mni7a, za' kaitere^a na obravnavi prizna, da je njen drugi Iijubimec.
FILM IN PRAVO
Elza je obsoiena na pet let zapo-ra.
Obrožba se opira na to, da je obtožeaka storila naklepen umor in šteje kot obtoževalno oko-lišči-no zlasti deistvo, da je postala de-diaja velikega premoženja in pa dejstvo, da ie liubimkala z dru-gim.
Obramba, obratno, zanika uboi, češ da je Elza samo držala dano bosedo ia da evtanazije — vsaj v tem primeru — ni šteti za kazni-vo dejanje. Svoje stalisče predloga oprasritve opravičuje obramba s tern. da predstavi E!zo l»ot člove-ka, ki je drža! svojo besedo in ie temu žrtvoval celo ivoio svobodo. Elza ie namre^ vse ^rnznala Mau-riceov»i se?tri. ki ;e nato vložilla tozbo. Obramba odločno zavra<?a vsak stim uboja iz karMtoliubja, ker bi se — kot pravi — »s tem ponižata tragedMa vesti na pro-staško  vprašanie«.
O evtaaa*i'u bi se ome^ila samc na najsplošnaiše ugotovkve. Gre za takoimeaovano olajš;'.ilao smrt. k:i se obravnava skupno z institurom smrti na zahrevo. a s to razliko, da se stori zoper človeka. k\ je v staitrju, proci kateremu ni rxv moči. Lahko se stori zoper -toLjo usmrčenega jji iniciatuva- z nfezove strami ai nwaa. Na^ kazeaAi' za-kornilk sm.rti na zahtevo oz. evta-na^ijo ai sprejefl kot posebno kai-
ALENKA ROSINA (Ob Caytittovih filmih)
nivo de^nje, tako kaznivo deja-nje se smatra za p.reprost uboj, pa^ pa «e ta okališčkia upožteva pri odmeri kazni. Nekateri drugi zakoniki kaznuiejo ta način u-smrtitve.
Film zasova-rja evtanaziifo vsaj za ta primer, torei in ccmcreto, dasi so seveda da iz tega sklepati tudi -iz abstracro na ideie misel-nega1 tvorca filma. Ko nastopnta pred sodiščfem dva zd.ravrmka kot jzvedenca, izjavi eden izmed nji-ju slede^e: »Vsi zdravmiki obso-iaio olaišilao smrt, toda vsi se k nji Tatekajo v obupnih pmTneriih, ko predpisujejo vedao močneiše do^e morfija.« Prav gotovo je problem evtaaaiziie zilo delikaten, saj mora zakonodajalec v primeru. da jo dopusti — ta^unati na žte-viilne in mnogovrstne zlorabe. Po drugi srra/nj pa, mislim ,da nemo-remo pozabipi na deistvo. da ob-stajaio res taki primeni, zlasti v zdrav9tvu, <piri katerih pomeni nastop naravne smrti strahotne muke, katerih dopustkev ie tuda težko opravičljiiva.
Drugi problem, kH ga zastavlja fi!m, in fci se mi rdi, da za&luži mnogo veojo pozornost, ie vpra-
Sanje porote, vpralanje sodelova-nja laikov v sodobnem kazenskem postopku. O tem se pogosto dli-skutira, zlasin v Svioi so se našli nasprotaiiki tega pravnega -inšti-tuta. Toda tudi ragovorniikov je dovolj: ko je namreč Švica po-skusLia ukiaiti poroto, predlaga-teljS v praksi aiso pirodrli.
Porota je poleg prisedaiškega sod;žča edina oblika sodelovania nepravaikov v sodno-^kaizenskem postoipku. Porotno sodišče je se-stavlieno iz zbora jodaikov (la cour, das Gericht) in iz zbora po-rotaikoT (lejury, das Schwurge-richt). Porota sodi o krivdli ob-dolžeaca, profesionalni sodaiki pa skxbe za ptraviilen porek postopka ia za pravilao uporabo pravaih sankcii, kj se izrečejo na podlagi sklepania porote.
Vpražanje, ki se nam pni pro-blemu Dorote, nedvomao talccvi zastavi, je vprašanie možnosti ob-stoja te pravne ustanove. Br&z ozira na prakso, obstraktno i,n te-oretično totr&j, je treba analireirati razloge za obstoi porote in ajiho-vo opravi^enost.
Če defini.ramo poroto kot ka-zensko sodišcfe, ki sloaii na delitvi fuakcije dolocanja knivde od fuakciie doilo^aaja kazai in kot kazensko so.dižče, kjer Je prva iz-med funkcii poverjena sodnikom-nepdraviuikom, potem je mpxa,viČ€-
nost parote odvisna od tega, ali je: možaa in dobra delitev funk-oi; doJočaaja krivde od fuakcije določanja ka<zai, možno ia dobro da se vsaka izmed teh fuakcij za-upa raziličnim orgaaom, možna in dobra' resitev, da se funkoija ugo tavljanja krivde poveri nepravni-kom. Glede prvega vprašaaja lah-ko rečemo. da vsako kazeasko-pravao sojftnje temeljii na taki de-litvi, da je daaes, namreč, nemo-goče -fcreči kazen brez ugotovitve krivde in da sta dve loceai dojav-nosti.
Kar «e tlte drugega Tpra?an|a, namrež, dejstva, da sta oibe fuak-diji pcverjtfnii .raz-licnim organom, ofcstaia nevarnost, da nastane ne-sorazineraost med hotenjem poro-re in dejaniiem sodniikov, ker vv rota pogosto *ie more odgovorlti prmeru natančfno in eksaitno in moraio rato sodniki pri odmeri kazni upožtevaoi tudi okolnosti, ki spadajo pravzaprav v kompe-teace porote. Vendar pa je ta ne-vairnos relatlvno majhaa in b[ sa-mo zaradi nje komaijda lahko ob-sodiH poroto kor neupravičeao.
Tretje in nedvoma-o aa}.poimem-bnejse vpralanje, v zvezi s kate-rim se je pisallo in razpravljalo nairveč, je vprasanie ugotavlianja krJvde s strani nepravnik<yv. Če upoltevaimo, da Je morno laiike predhodao pravno poučiti, potem je treba tudli na to vprašanie od-govoriti ^x>zkivno. Jasno pa ie, da j* tako učentje si.lao proble-matično in težko i'zvedljivo. Dr. Bayer ugotavlja v svoji dizertaci-j& poleg tcga, tudi, da so vs« na-
pake. ki jlih je porota stordla in ki tako vznevolijujejo nijene nasprot-nike, posledica ne neznaaja, tem-več nekega hoteaja, ki ga ra>7.1aiga kot željo porotnikov, da poprav-ljajo zako.aoda;alca, s tem prese-necujočega zakijučka, da daje dr-žava v tem primeru več garanoij za lažje kaizaiva deiaaiia kot z.a težja. Krivdoreki porote so vedao aeobirazložeai, kar lahko povzrooi nesoglasje med pormniiki ia pro-fes.ionalni.mi sodaiki. Ena največ-jih napak porote pa jc nedvomno njena izredno maihna odipornost proti govorniškim sposobnostirn branilca, proti 6entimsn.tailnosti, pro-ri socialnemu položaiiu in po litičnemn prepričanifu ob-dolženca, včasuh pa tudi piroti ||oruipciip. Napaka, ki močno bode v oči, je tudii deistvo, da so sodbe potrot za več istiiih primerov sillno ra7.1iična in da je ta raztiolikost tem večfa v čun širšem krajevnem obsegu ta poiav otparujemo.
Zelo ostro napada poroto Jean Graven, pro-fesar na uniiverz-i ˇ Zenevi, ko pravfi, »da je porota. sestavjjena h. laiikov, ki »i«f ne razumejo o komplicLraniiih mediko-psihi^nih vprašan,|ih i,n ki misKiijo, da lahko vse razrešiio na podlagi rvojega »ob-5utka praviičnosti« — to se pravi v resnici, na podJasi neznanra. Problesrai so vse bo^J kompleksnij in težki in jih gotovo ne more re^iri ustanova, ki je na-sraila ˇ drugačmih pogojih ... Iz-kušnje v Švioi kažejo, pravi daJije J. Graven, da nii moigoče istočasno dobro funkoioniranie kaeenskrf Tustice in oorote.«
(NbdailjjevaDjc prihodniičj
Študentje - komunisti - delavci
V DANASNJI STEVILKI PRIOBCUJEMO CLANEK O JAPONSKI ŽTUDENTSKI ORGANI-ZACIJI, KI JE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI PREVZELA VODSTVO NAD VELIKIM STE-VILOM-JAPONSKIH STUDENTOV. JAPONSKA ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA JE V POVOJNEM OBDOBJU NAPRAVILA VELIK KORAK NAPREJ NA PRVEM MESTU PA JE TREBA POUDARITI NJENO BORBO PROTI VSEM TISTIM ELEMENTOM KI SO V PRE-TEKLOSTI POVZROCILI, DA JE BILO POVOJNO OBDOBJE ENO NAJTE2JIH V Zl^LJE KJU MLADE JAPONSKE GENERACIJE, KI SI ŠELE DANES UTIRA POT V KROG TISTIH,   KI JIM  JE  ZELJA PO  MIRU  NA  PRVEM  MESTU.
Po končani svetovni vojni je    med  temi   zveza   za  študentsko
idejnosti kot ena najbolj na-prednih. Zaradi tega so njeno delovanje nadzorovali, posebno še po incidentu, ko so študentski zastopniki . univerze Kyoto ho-teli izročiti cesarju, med njego. vim obiskom ob proslavi oblet-nice podpisa mirovne gopodbe, odprto pismo, v katerem so oh^-
karakteristika japonskega štu-dentskega gibanja — želja za mir. Le v redko kateri drug; di-žavi je utrpela mladina toliko žrtev in je zato tudi sovraštvo proti vojni lahko razumljivo. Zaprepaščena je bila ob propadu svoje domovine, ki je prinesla za seboj kot pogosto posledico poražene zemlje — inflacijo, ki je spodkapavala gospodarsko življenje naroda.. Gospodarsko cgrožena je japonska mladina najprej imela strogo egoistične cilje, namreč zadosti-teV svojega minimalnega življenjskega stan-darda. Ničesar skupnega ni ho-tela imeti več z »nacijo« ali »družbo«. Ta splošna ravnoduš-nost je bila eden od znakov po-
.samoupravljanje na državnift univerzah, študentska zveza pri-vatnih univerz in še nekatere druge, je nastala leta 1948 sploš-na japonska Študentska unija (AJS) s protifašističnimi in proti militarističnimi idejami. Tako je študentsko gibanje vse bolj in bolj dobivalo politični karakter. Pričeli so z borbo proti vzgojni »konservativni« politiki vlade. Močna agifacija je sledi-la, ko je vlada nameravala pre-majhne dotacije za univerz* zvišati z zvišanjem študiiskih pristojbin. Končno je japonska študentska unija v borbi proti vladi pozvala študente več kot sto univerz in vlsokih šol na stavko. Akcijo so nekateri časo-
zitetne profesorje in lektorje. Japonski profesorski svet se je • uprl temu načrtu in pravtako tudi japonska nacionalija štu-dentska organizacija. Mnogi štu-dentje niso hoteli opravljati iz-pitov. Pr?§lo je do spopadov s policijo, ki je skušala razgnati študente in uničiti napredna šludentska stremljenja.
Kljub temu japoaska študent-ska organizacija nj klonila in se je naprej borila za ideje, ki so bile nerazdružljive s hotenjem generacije, ki želi mir, ki noče več obdobja nasilja diskrimina-cije in zatiranja. Če je taka or-gamzacija kljub  vsera   težavam
toževali cesarja za njegovo sta-hšče med vojno. Ta korak j« imel velik odmev v javnosti, imel pa je tudi svojo posledico, k' se je kasneje kmalu pokazala. Takoj po tem dogodku je pro-svetni minister zahteval od uni-verzitetnih oblasti, da vršijo strogo kontrolo nad študenti. Od tega časa so se začeli pojavljatt na univerzah policisti, kar Je znova dalo povod za mnoge spo-pade. Pričenja se skoroda ob-dob.ie revolucionalnih borb me<3 študenti in polidsti na skoro vseh univerzah, kjer so napred-ne ideje bile kolikor toliko udo-mačene.
litičnega položaja, iz katerega se Je po vojni razvilo novo štu-dentsko gibanje. Čimbolj so se clabšali socialno-ekonomski po-goji, tembolj je postajalo življe-nje študentov borba za obstoj, Zc> izkoriščanje vseh možnih sredstev za zadostitev osnovnih potreb. Te začetne oblike so ra-rurnljive, saj je zgrešenost prej-Snjega japonskega režima nujno privedla do tega stanja.
V tej brezupni situaciji pa se Je le polagoma razvila  čista in
pisi obs-ojali, mnogi pa, in ti so bili v večini, pa so jo pozdrav-ljali. Tudi mnogi profesorji, ki so bili vse doslej prijateljsko razpoloženi do študentov, so se-daj obrnili hrbet študentom za-radi radikalnih in napredniti stremljenj mlade generacije.
Politična načela, ki so vodila japonske študente, so bila brez kompromisna. Japonska študent_ ska mladina ni iskala organiza-cij in političnih strank, ki so v
delovala   naprej,   pojfcm   ji   gre priznanje, ki ga zasluži.
Japonska študentska organiza-cija  je  bila znana zaradi  svoje
ZAHODNA  NEMClJA  — SOCIALISTICNI    ŠTUDENTJE IN   ZDRUZENI NARODl.
Nemška socialistična študent-ska zveza — SDS je v sodelova-nju z evropskim centrom Zdru-ženih narodov priredila pretekli mesec v Zenevi seminar o pro-blemih te svetovne drganizacije. Seminarja so se udeležili vsi vo-
Poseben poudarek pa je imela izjava japonske zveze delodajal-cev, da ne bo več zaposlovala komunističnih ^tudentov, s Si-mer je pokazala svojo izrazlto politično orientiranost. Ta ukrep
Dejstvo je, da v zadnjih dveh letih študentsko gibanje ni več tako radikalno Eden glavnih vzrokov za to spremembo je bil brezdvomno t'a, da Ijudstvo po vzpostavitvi splošnega normal-nega stanja ni imelo več razu-mevanja za radikalne ideje štu-dentov, njihove štrajke, demon-stracije   in   spopade   s   policijo.
2ona. Nemeija kaže v svojem rapoju mnogakrat tudi zelo nevšečne tendence, ^, vx»ujajv, •51S6 ?*%h ,tiSt11^ ?' J1"1.^^" Hitlerjev režim najsramatnejše »Mobje v nemtkl ta s.ploh svetovni zeoOovliu. Toda ravio današnj., ra^voj Nem5ije kaže, da nekateri še danes niso pozabili Z™?L* ••iOgl5?nega r,urerJa«' W ga danes želljo, ker paC ni ve« »starega«. nad<*mestlti z njegovirai ^iuJ ^' ,kl, 86 o'S^ V "zll^nIl» Proslulih barbanstvih prw nič slafcše obnagali od swjega •velikega vzgleda«. Pred nedavnlm 1e ZVe«na vlada nameravala po«taviti za. saškega prosvetnega ITJ^rtLS"" »ga *, bivSe«a. šefa krimlnalne policlje v letih 1945-1947. sedanjega založnilTa Leonhar-«« » •» Ji Protl temu lmenovanju Je pri§i0 do ostre reakcije vseh napr&dnih clementavv Nem-©IJl. Prtšlo Je tudi do veCJih protestnih zborcvvanj gtudentov. Prav ffotovo pa je najpomcmbnejše, ?!'e ,'«?*!?' '" ^l10,1" f u?iv?rzlu?,tai svet "niverze Gottingen podai ostavko na svaje mesto. Upor proti lmen<wanju SchlOterj* Je bn ponoven dokaz, to pot iz vrst Nemcev, da je treba enkrat za SL!irh'ltL,lSt^ml tradicijaml. - Xa sliki: Demonstracije Studentov unlv«rze G6ttingwi protl imenovanju SchlOterja na mesto prosvetnega  ministra.                                                  '
NEMŠKI ŠTUDENTI IN SOCIALNE TEŽAVE
Država naj plača
konstruktivna   borba   študentov    S?  '" J"6™   °!i™   "?'e.d?lev;    dilni _pred»tavniki. nemških štu.    La l!^   » ^Ae,n'^n^m.oftn.ei-    ^o  v  posameznih  državah  raz-
ra socialne reforme. Kasneje pa je ta borba zajela celoten ok-vir študentskega političnega in družbenega udejstvovanja viso-košolske mladine.
Japonsko študentsko gibanje se je pričelo oktobra 1945 s pro-testno akcijo proti militaristič-nemu vodji neke visoke šole. 2e tu je prišla do izraza vsa na-predna miselnost tnlade japon-ske študentske generacije. Pri tem so se ravnali študentje po zaključkih potsdamske konfe-rence   —   po-polno   uničenje  ja-
Bili so pristaši tistih idej, ki jih ima največji del japonskega ljudstva—delavci, in komunistič-na partija, s katero so delili svoje ideološke poglede.
V majti 1950 se je zgodilo, da so se študentje univerze v Toho-ku branili poslušati predavanje nekega W. C, uradnika infor-macijske in prosvetne službe zasedbene oblasti. Študentje so ga kritizirali, ker je v Tokiu iz-javil, da so komunisti nesposob-ni za delovanje na univerzi in da po njegove-m mnenju ne ob-
f|n-r,tc-HK
ši, saj je bil položaj šfudentov
klicev,  kar na  eni stranl ni v korist ne študentov, ne družbe.
renci  socialističnih   študentskih zvez evropskih držav zahtevala
^r^rer^ ^tz^^z^t j^-sa" ^:~-™*
T-\r\f aI 4     X4«« J! %--,
Potegniti kakšno*jasno  črto tu    socialnega    položaja    študentov    za vse študent« »mAii^
kompromisno borbo    za
vse študente republike Nem-s. Prav nič čudno nl, da je
nr(,_                                                  -                                                               no   socialistična   zveza   štu-
urcz    še, dokaj pogosta. Vendar je pa    lem; Ne fmemo pri  tem  raču-    dentov podala ta predlog, saj v
boteli študirati in živeti.
njihova i   brez svoje
go   naredila   za  zboljšan^ž"^    *?'  da  je socialni  Položafštu"-   .J^J.^.Po^eč.let Hvljo'in    tirtlh sloje^ kftoai; najmanj
Jaoonski    «tn,w- <«    --t,          ni m°S°če. saJ so odstopanja na    dokaj  pereč, posebno  tistih, ki    čije. Prav nič čudno nl'   da  ia
brez ideje. Njih organizacija je mno-    Za   današnje   obdobJe   »a«Ino    ^ati:na ,«^6 «inove Premožnih    svojih vrstah zdmžuje študente
ponskega militarizma.  To  giba-    sta^a fvoboda gtudija, zaradi te-
nje se  je   razširilo   na   številne druge    univerze in visoke šole.
ga naj bi komunisti ne imeli no-benih funkcij na področju pro-
Na   večjih   univerzah,   kot  Wa-    svete- P° hjegovem mnenju pa
seda in Tokio so organizirall prve organe za študentsko sa-moupravljanje, ki so zahtevali cd univerzitetnih oblasti svoje priznanje. Tako je nastala »Kyoto študentska liga«, ki se j? borila za zboljšanje študentskib &ocia]no-ekonoinskih pogojev.
Ze leta 1946 so študentski za-stopniki raznih univerz \ Tokiu prvič «notno razpravljali o raz-nih študentskih problemih (vprašanje enotnega študijskega režima, zboljšanje socialno-eko-nomskega položaja itd.). Tu po-grešamo še vsako politično in ideološko akfivnost japonskih študentov. Toda treba je vedeti, da do leta 1948 študentsko giba-nje ni imelo nobenih ideoloških ciljev ter da so študentje stre-mali edino za~tem, da rešijo probleme, ki so nastali zaradi težkega ^ospodarskega položaja
Ko so bile leta 1947 ustanov-Ijene   razne   študentske   zvezs,
bi bilo verjetno pravilno, da se ta oblika prenese tudi na štu-dentske organizacije. Japonska študentska zveza je smatrala, da pomenijo take enosfranske ideje dejansko kršitev svobode študi-ja in mišljenja In da je to prvl korak, ki bi lahko ponovno pri-vedel k fašizmu in imperializmu. Danes se smatra, da je ravno to bil povod, da se je japonska Štu-dentska zveza po kritiki komu-nistične organizacije tesno na-slonila na japonsko komunistič-no partijo in z nio naprei idejno in polltično  sodelovala.
Junija 1950 so bil! člani Cen-tralnega komiteja komunistične partije razrešeni oficielnih po-loža.iev, organ partijepa je smel izhaiati samo v zelo omejenem obsegu. Ze iulija ie bilo odpu-ščenih okrog 10.000 komunisti?-nih delavcev. V avgustu pa 1e skušala vlada uvesti- om^iitev politične  aktivnosti na   univer-
ljenskih pogojev japonskih štu-dentov. Ce se danes govori, da japonskl študentje niso veČ tako revolucionarni, kot so bili po-prej, je to zgrešeno. K mirova-n.iu jih sili edino dejstvo, da so sedaj bolj osamljeni, kot so bili preje. Toda treba je vedeti^ da po zatišju pride burja in da bo-do teze o odmiran,iu borbenosti in idejnosti kmalu postale samo želja.
dentov prej slab, kot dober in da so študentje prisiljeni na razli^ne načine boriti se za svo-jo eksistenco. Oblike teh borb so različne, bodisi da gre za delo ali pa za kak-šne druge ob-like pridobivanja materialnih sredstev za življenje. Vsekakor pa je značilno to, da morajo danes študentje poleg svojega rednega  opravila — študija —
životarijo na fakultetah in brez    sredstev  za  uspešen  visokošol-
vsakega cilja tratijo čas na uni-    ski StudiJ. Socialistična študent-
verzi. Poglejmo rajši  tiste štu-    ska zveza pravi, naj bi uvedba
dente,   ki  se   borijo   z   vsakda-    študijskega honorarja predstav-
njimi   težavami.   Socialni   polo-    lj.ala del nove visokošolske re-
žaj    nemških   študentov   danes    forme. Po njihovem rnnenju je
zahteva razne olajšave s strani    študij delo kot vsako drugo de-
države, da  bi  tako  lahko  žtu-    lo, je delo v družbi in delo za
dentje  nemoteno  študirali.  So-     .....
cialistična   študentska   zveza   v Nemčiji je v svoji nedavni raz-
pravi   o   visokošolskih   proble-
opravljati  še vrsto drugih po-   ,mih na neki mednarodni konfe-
družbo, ki bi nvorala stremeti zato, da opravljajo študentja svoje delo brez stalnih materi-alnih skrbi in da bi na ta način čimveč mladih sposobnih ljudi vseh silojev dobilo možnost aka-demske  izobrazbe.
Predlog socialistične  študent-ske   zveze   je   odobravala   ve-člna   nemških   študentov,   ki  so v   tem  videli   izpolnitev  svojih Ce danes Eovorimo o ras nidiskriminaclji  t  Južno-afriš-    nih  univerzah   ta   sistem  eno-    davnih žeIJa Po izboljšanju so-
ČRNI   VEN!
ki  uniji,  ni  to nič  posebnega,   saj nam je to  vsem več ali manj znano. Toda v zadnjem obdobju   se   vse  bolj jasno  kaže težnja, da se standarne in pre izkušene forme rasne diskrimin acije prenesejo tudi na visokešole. Ta ukrep pravzaprav ni nič   posebnega,   če  pomislimo, da s« na univerzah zbira mia-dina, ki bo čez leta drugače gledala aa vse te probleme, ki se bo borila za odpravo zgrešenih pojmovanj o  rasab. To pa bi bila poslednja negacija sedanjega režima.
črnski šfudent - umetnik pri svojeni delu
Delimo si naša bogastva
Sedanja južno-afriška vlada uveljavlja izrazito jasno poli-tiko rasne diskriminacije. Os-novno načelo te poljtike pa je izobraževati Evropejce in do-mačiine (beri: belce in črnce) na vseh področjih ločeno iii po-sebej. Zaradi tega želi vlada doseči izključitev vseh neevro-pejcev   iz univerz  in jih  kkuša
ga pa je b&la najbolj drastična mera ukinitev vseh državnih štipendij za afriške Studenle medicine, čeprav vemo, kako so  ti potrebni.
Proti tem ukrepom se ja te-daj dvignila mbčna opozlcija, ki je dosegla, da so ukinih prepoved izdajanja potnih do-voljenj in da so prepoved štu-
usmerčti na univerzo  Fort Ha-    dija   za   inozemske,   neevropske
Cetrtega septembra se je pri-čel v Lundu, drugem največ-j«m švediskem univerzdtetnem mestu, mednarodni študentski seminar, ki je imel naslov: »Sharing Our Recources« (Deli-mo si naša bogastva). Seminar je bil po obsegu gotovo eden najveijih v povojnih letih, saj je 39 držav iz vseh petih konti-nentov zastopalo preko 60 štu-dentov. Tehnična organizacija seminarja je bila odlična. Štu-dentje smo bili razmeščeni pri-vatno po družinah, tako da smo imeli priložnost dodobra spo-znati življenje švedske družine, ki je sicer drugače tujcu popol-noma zaprto.
Pa-edavanja so bila v glavnem fipolatiidnega značaja in to z vseh področij. Predavali so najboljši Švedski in danski pro-fesorji, pa tudi predstavniki javnega in političnega življenja. Nekatera pjredavanja so bila za študente pretežka. ker so teme-Jjila na strogo znanstveni osno-vi, vendar pa smo v diskusijah, ki smo jih organizirali po vsa-kem predavanju, razpravljali* o etvareh, ki so nam bile nejasne. Stipendij je malo. Študentje 6e preživljajo s priložnostnimi raslužki. V poletnih mesecib gredo na farme, kjer si s tro-mesečnim delom prislužijo do-volj za hrano in stanovanje pre'ko ieta.
Studentj« so v glavnem tudi pristaši socialistične stranke, ki je aa vodstvu od leta 1932, in ki *e je s svojo politiko z leti iz-redao utrdila.
Ji» eeminarju je bilo precej Afrt<a«ov in Indijcev. Škoda le, fia ao vii ti ljvdje, predvsem P« črnci, študentje v Angliji ia Jc©t taki precej naklonjeni angiesškemu imperiju. Zato so tudi v diskusijah zastopali an-«3eSta stališča. Kljub temu, da Je Todstvo seminarja stremelo za tem, da ne bi prišlo do po-littčnih spopadov, je prišlo tudi do tsh in sicer med Američani ln Rusi, kj so se v svojih di-skusijah stalno pobijali.
Mnogakrat smo bili povablje-Hi k po*araeznim švedskim štu-
dentom in si obenem ogledali domove, ki so odlično urejeni. Vsak študent ima svojo sobo, za katero plačuje 80 kron mesečno. Omeniti mislim predvsem neko značilnost. Svedska je namreč razdeljena na 23 pokrajin. Vsa-ka izmed teh pokrajin pa ima lasten študentski dom. Študent, ki' želi bivati v takem domu, mora biti član ene izmed tako imenovanih »nacij«. Vsaka taka »nacija« ima tudi lastne štu-dentske običaje in celo lastno zastavo.
Za časa seminarja smo obi-skali nekaj tovarn in socialnih ustanov. Po zaključku seminar-
ja smo bili vsi udeleženci po-vabljeni v roanjših skupinah v razne kraje južne  Svedske.
Švedi so bili do nas izredno gostoljubni in so nam šli v vseh ozirih na roko. Mnogo smo di-skutirali z Indijci in Afričani pa tudi s predstavniki južno-ameriških držav, ki 5o z Jugo-slovani prišli prvič v stik. O se-minarju samem lahko trdim. da je uspel. K njegovemu uspehu so predvsem prispevali švedski študentje: Thord 'Pallmlund, Harald Swedner in Lena Wies-lander, ki je tudi bila naš gost v Ljubljani na letošnjem med-narodnem srečanju.
re, ki naj bo namenjena izJdjuč-no neevropskim študentom, in ki naj bi po njihovem miienju najbrže predstavljala nekakšnc »črnsko oazo sredi belega kon-tinenta«.
Kamentar temu   ni   potreben. Jasno pa   je   le   eno.  Danes   je
študente, preložili za 3 Jeta. Da pa bi se nekako izena^ilo po-manjkanje državnih štipendij za medicince, pa je bil usta-novljen poseben fond za štipen-dije južno-afriških študentov medictne.
dušno odklanjajo. Potetntakem ti vladoi argumenti ne morejo biti zadostno meriJo za dejan-sku uvedbo stanja, ki ga uve-ljavlja vlada.
Pojavlja pa se še en problem, to so posebne univerze vn vi-soke šole za neevropejce. Treba je vedeti, da študij na taikih ustanovah nikakor ne more biti enakopraven tjstemu, ki obsta-ja na enotnih univerzah. Naj-večkrat se te deljene univerze šele ustanavljajo, tu pa v>n-manjkuje sredstev, kadra in drugih činiteljev, ki bi lahko uspešno dvignili tako visoko solo   na  raven   ostalib...
Da je popolnoma izključena ustanovitev enakovrednjh viso-kih šol za neevropejce, potr-juje najbolj primer univerze Ford Hare, izključno neevrop-ikega koledža, kjer v 37. letih obstoja ni bilo mogoče urediti laboratonjev in bibliotek uni-verzitetne ttopnje in kjer še da-nes m  uspelo ustanoviti faikui-
Kakor   je   videti,   so   dejanja
vse manj ljudi, ki jim taka yo-    vlade naletela na močan  odpor    tet   za   pravo   eko,nomiio    arhi. litika ugaja in ki jo odobrava-    vfeh prizadetih, tako da je bila    tekturOi meddcBno in druge-Juž-
no-afriške   izkušnje   z   ločenimi u    .          .  ...          , ,.    -            visokimi  šolami   dokazu.ie.io,  da
vi J? SSm ?a .3?,J.e* .   so t€ manj vredne-Zaradi te^a
H Y- »«tu   1950-51 je  sledllo ob-    prejemajo manjše ftaančne pod-se   danes  nocejo  poslušati   gla-    aob]e, v katerem je vlada svojo
poiitiko spr&meaiTa v tolikc. ,.a je sicer priznala tradicjonalno neodvisnost  univerz,    da  pa   ]e
jo.    Omejeno     (po    številu    la    vlada   prisiljena    na    nekatera mišljenjuj   pa  je  število vodil-    odstopanja,   Kljub   temu   pa   se nih predstavniikov Južno-afnške unije  in  njih  somišljenikov,  ki
su svobodnih in enakopravnih Jjudš. Toda prepričani smo lah-ko   da   bo   ta   glas   iz  dneva   v
dan  mogočnejši   in da   ga  bodo    ^e vedno   nasprotovala enoinosti
MEDNARODNE VESTI
morali upoštevati vsi, tudi tisti, ki ga   danes   še   nočejo.
Na univerzah Južno-atrišk« untje doslej ni obstajala rasna ločitev. Tako na univerzah Wit-\vaterand, Capetown m drugib od   njih   ustanovitve   dalje   štu-
univerie, Kar zadeva študij ev-i«psk;h hi neevrovskih študen-tov Vi&ita je dokumentirala to svoje -tališče s tein, da je go-voriTa,  da na   umverzj   obstajn-
pore.
Takšno je danes stanje v Južno-afriški uniji, kjer pa se tendence po rasni ločitvi čimv dalje bolj zaostrujejo Za nas je dovolj, da ugotovimo dejan-sk stanje ih da povemo, da ta-ko ravnanje ne bo bilo primer-no niti pred stoletji, š« manj pa
jo razliene sooame skupine, ki    ^    ™ «™ >t* ™* ^.
ustvarjajo  nesogJasje,   ki   bi  se
litike   danes   povsod   kritizirajo.
•     uu   uj.uj   usLaiiuviive   uaije   stu-     . ,    j             —   —
l    dirajo   belci   in   črnci,   skupno    J,lh dal° re!Ui   -dino z »ofiitvijo
ABSOLVENTI IN DOKTORSKl NASLOV.       .
Kot posledica japonske pro-svetne reforme se pričakuje v prihodnjih letih »masovna pro-dukcija« doktorjev. Doktorski naslov se podeljuje na Japon-skem že od leta 1855. Tedaj je podeljeval doktorske naslove prosvetni minister, toda le znan-stvenikom, ki so bili zaslužn. za napredek države. Leta 1919 je bil uveden sistem po katerem so doktorski naslov podelili vsem osebam, kl so končale poseben dvoletni študij in izdelale diser-tacijo, ki jo Je moral potrdits fakultetni svet. Ta sistem pa se bo sedaj v okviru splošnih po-vojnih reform spremenil v to-liko, da bo sprejel doktorski na-slov že vsak študent, ki bo kon-Čal petletu} študij.
MEDNARODNO   SRECANJE   V PAS  DE   CALAIS.
V začetku septembra so fran-coski študentje že v tretjič pri-redili mednarodno študentsko srečanje v Pas de Calaisu. Te letne  seftanke  prireja   študent-
srečanja je bil »Univerza v tiv-ljenju dežele». Poročila pravi-jo, da je srečanje uspelo. Morda ne bi škodovalo če bi na podob-na srečanja francoski kolegi po-vabili tudi študente drugib držav.
UNESCO ZA ŠTUDENTE.
UNESCO je izdal dve novj publikaciji, ki sta za študente posebno zanimivi. Prva knjiga podaja pregled o vzgojnih siste-mih skoro vseh držav na svetu, analizira različne vzgojne siste-me in podaja točne statistične podatke o uspehih in oblikah posameznih vzgojnHi sistemov Druga knjiga pa prinaša pregled vseh podatkov o mladinskim In študentskem gibanju, o ciljih in že izvršenih nalogah.
PRED NOVIMl PROTESTNIMI ZBOROVANJI.
Med dunajskimi študenti in mestno občino je pred nedav-nim prišlo do ostrejšega spo-pada. Študentski predstavnik) vseh dunajskih vlsokih šol so se vnovič obrnili na župana mesta Dunaja   za   znižanje   prevozrvh
ska organizacija univerže Lille,    pristojbin, ki so v zadnjem času
pod pokroviteljstvom predsedni-ka republike. Sestanka §e je udeležilo več kot 60 angleških. francoskih   in   nemških   študen-
precej visoke. Vsi dosedanji po-izkusi so bili zaman. Zaradi tega nameravajo študentie v na.rkrajšem   času   začeti   z   raz-
tov.  Delovai naslov letošnjega-    nimi protestnimi akcijami.
drug poleg drugega. Vse to ob-dobje do danes se ob to nihče ni ^potikal. Ko pa je sedanja vlada prevzela oblast, je takoj izjavila, da se mora »začasno« in »neznosno« stanje končati. Prvo tako oficielno lzjavc je že v avgustu 1948 podal v par-lamentu ministrskl predsednik dr. Malan. Tedaj pravzaprav začenja ;;onja rasne ločitve na univerzah Južno-afnške unije. Njemu so sJedili drugi pred-stavuiki vlade, ki so v svojih stremljenjih zasledovali i«;a na-ziranja. Vsi ti so skušali ozna-čit> sertanjj obstoj akupnih uni-verz samo kot začasno dejanje. ki pa )i nasprotujoče splošne-mu vzgojnemu sistemu Južne Afrike
Te ugotovitve so profesorji in študentje univerz energjčno zavračali. Prišlo je do ostrib naspBotovanj predlogom o rasni ločitvi. Medtem pa je vlada, ne glede na mnenje prizadetih, izdala celo vrsto nekvalifici-ranih administrativnih ukrepnv proti neevropejceni na unjver-zah Južno-afriške unije, kar je že itak skromno število teh štu-dentov še bolj zmanjšalo. Med drugim so ukjnili potna dovo-Ijenja, sledila je prepoved obi-ska visokih šol s strani študen-tov-neevropejcev, ki žive izven Južno-afriške   unije.   Razen te-
beJcev In črncev. Vlada pa je poudarjala, da bo prav gotovo že javno mnenje zadostovslo: da Se te nam^ravane reforme izvrše in da se bo tako napra-vil red v doma*» hišl- Leta 1952, t. j. eno leto pred splošnim volitvami, se Je pritisk vlade zelo   ublažil,
Tako nekako izgle-da situacija in borba za enotnost univer2 Južno-afriške unije. VsekakoT je ta problem eelo delikaten že glede aa splošno svetovno mnenje, ki je danes odlofir; proti rasni politiki. Danes, prav gotovo ni potrebna taka ločitev, pa tudi ne v Južno-atriški uniji. kjer potrebo po tej ločitvi do-kumentirajo na razjične načine Dosedan^a praksa je poikazala, da je ststem enotnih univerz in enotnega študija itnmogo boljši in da je dosedaj pokazai mno. go večje rezultate: kot jih je bilo pričakovatl in kot jih ka-žejo nekatere ločene univerze. Skupno delo evropskih in neev-ropskfh študentov po rrnienju mnogih ustvarja harmonijo in medsebojno razumevanje, ki lahko nastane samo v ozkem kontaktu. Trditev, da se neevro-pejci počutijo m-nogo bolje v svojem študiju, če so ločeni, se s strani vladne propagande ze-lo uporablja. Ta trd.itev pa je popolnoma izpodbita z deistvom, da neevropejci   na  rasno   loče-
Ulica   v   afriškem   mestu
cialnega položaja. Socialistična žtudentska zveza je podala ob svojem predlogu o študijskih honorarjih tudi dodatne predlo-ge. Ti dodatni predlogi predvi-devajo odpravo vseh visokošol-skih pristojbin, ki so dokaj vi-soke in so ovira za marsikate-rega študenta. Nadalje naj se odpravijo vse obresti na dose-danja študijska posojila in naj se zvišajo štipendije, ki so zaenkrat takšne, da ne morejo zadovoljiti v celoti. Posebno po-glavje je tudi nabava učnega materiala, ki je dokaj drag. Ta učni material nai bi se nabavil s pomočjo visokošolskih obla?ti ali pa so pomočjo posebnih šti-pendij.
. Program SDS Je brez dvoma zelo koristen, kajti v nobenem slučaju se ne more oporekati, da skuša socialistična študent-ska zveza doseči izboljšanje po-ložaja študentov na zahodno-nemških visokih šolah. Trenutni socialni položaj resnično ne do-voliuje svobodnega in nemote-nega študija. V zvezi s predlogi socialistične študentske zveze se je pojavila vrsta ugovorov, raz-prav in predlogov. Nekateri smatrajo, da vsega tega družba ne more tvegati, kajti mnogo-krat se zgodi, da mnogi štu-dentje odpadejo. Zdi se nam, da so taki ugovori brepredmetni in da je to itak že jasno, da pri ^sakem študiju nekdo odpade.. Toda treba predvsem misliti na tisto, kar je predpogo.i <^a vse nadaljne razprave. Studij je treba ljudem najprvo omogočiti.
Druga stvar — študijski ho-norar in direktno podpiranje s strani države — je vprašanje, v koliko bi lahko država usmer-jala študente v posamezne stro-ke. Nekateri smatrajo, da bi s ^em bila otnejena svoboda iz-bire poklica. No, kakorkoli že, država bi verjetno želela usmer-jati študente v tiste poklicp, kjer je največje pomanjkanje, kjer lahko država pričakuje največ koristi. Vseeno pa po našem mišljenju tu ni treba iskati vzrokov za odklonilno stališče proti študijskim hono-rarjem, kajti študentje se da-nes usmerjajo v že tako različ-ne poklice, da država ne bi da-jala svojih sredstev za stroke, ki ne prinašajo nobenih korlsti.
Nekateri v zvezl s tem po-stavliaio tudi vprašan.ie rodbi-ne in njenega rarvrednotenja, če bi prišlo do tega, da bi država podpirala študente. Ta ugovor ne pomeni dosti. Vsekakor je misel l«pa, toda kaj, če tista osnovna  tvorba,   rodbina, ki  jo
Tudi Združeni narodi se borijo    nekateri v tem slučaju tako po-
za  to,  da se  to  nečloveško  de-    veličujejo,   nima   sredstev   niti
janje  v naši  zgodovini čimprej    za svo^e lastno preživljanje, še odpravi.    Na    drugi    strani   pa južno-afriške  vodrtelje  to  prav
n.1* n€ moti in nadaljujejo svijo       Program, ki ga Je podala so-
politiko tako, kot da se v svetu    cialistična   študentska   zveza,  je
ne bi nič zgodilo. Morda pa je    na  vsak  način  pozitiven.  Izra-
manj pa za vzgojne namene in študlj.
to občutek bližajočega se kon-ca, občuteik krivde in skušajo sedaj še posledmjič poskusitl svojo srečo. Verjetno zamaa!
žen je bil s strani tistih študen-tov, ki so najbolj prizadeti in ki najbolj čutijo težo slabega «ocialnega položaja.
Mandragola
estetskih nazorov
Kot svotjo prvo letošnjo pred-ftavo 'je Drama upriizooia Miller-jevo delo »Lov na čarovnice«, ka-terega je kljinb veckratnim napo-vedirn odlagala iz lera v leto. Ne-po-sredno nato sta se zvrsuli še dve premieri: »Svatba krvi« Špain-ca Garcie Larce in Machiavellije-va kamediija »MamdiraigOiLa«. U-metrvLski kairakter cemenjenib. treh dei je prav gotovo povsem razno-foden, saj so nastala v povsem dirugačnili okoilišč nah in iz.pqve-¦ctajejo vsako pos-ebaj povsem svoij odnos do sveta. Vsekakor pa je tainimivo, če ni že značiilno za naša gledalilka prizadevanja, da tudii v tzvedbah ni bilo mogoče o^paziti no-bene skuipne poteze, ali bolje, ti-staga, kar bi jih vezailo med sefoo') &n ¦jih združUo na skupni irneno-vaJoc, Ikakršnega zahiteva vsaka konkretna duhovna siituaoija v ča-«u in prosto.ru. Morda ie taki ima-^narni sikupmi toeki bila še naij-bliži>a    Jamnikova     interpretaoija
nujma spremLjava, izjemotma motr-da celo dopolnilo tistemu, ki 5>i iiz gledaiilšča napravil »zrcalo« časa in pro5to.ra. To brez dvoma ni nii-t? maio niti lahko, saj sami nima-mo del, ki hi to v polni mer>i do-puščala. Vendar pa je v svetovni literaturi vse preveč ainalogilj, so-rodne in podobne prablematiike, da bi ne bilo mogoče storiti vsaj nekaj, ker že ni mogoče storitii vsega, posebej, ker je naša du-hovna si-tuaciija več kot dozorela in dovollj jasno kliče po takšnem ustvairjaku. Na eni strani se je naimireč nakopičila tpod časoidji-vim videzom človekoljuibja, ipod vseodpuščajoto in vseobsegajočo etiketo humamzma grma<da pre-cejšnje uimetniške nezrelosti, ne-moči, nepristnosti in prozornega. največkrat zlaganega optimizma, na drugi stranii pa kot dialektično nujna in razumljiva posiledica go-lo zanikavanje »na sploh«, zam/i-kavanje, ki ne kaže nobenes^a  iz-
Prizor
»Manrdrajgole« zaradi nujnega pp-izkusa prifoliiižatii de!o ijudem v dvomni. Obe ostaili predstavi sta SLi vsaka v svojo smer, a obe iz-ven tistega kroga prizadevamj, kjer se fclejnost dela neposredno dru-zJ z doživetim v dvorani.
Prav gorovo so nazoirske razlike med posameznnmii režiserji nuina posiledica njihove indivi-dualnosti. Zato bi bila zahteva ipo enotnosti taksne vxste povsetn nesmiselna, obejiem pa rudi nasilna. Vendar številne predstave v preteklosti m sedanjotti dokaizujejo, da njihove medscfooijoie razlike ne rastejo le iz taiksnih ali dirugačn-ih pogle-¦dnostnih osnov, temveč so mno-gokrat posledica zgolj raciionalnih, iivijeniju tuj*h in zgrešenth spo-znavnlh kriterijev, kd poslan&tvu gledališča nasprotujejo in usrvar-ijajo v njem odmaiknjeno, formal-no več aJi manj zadovoljrvo aka-demsko »cmosfero. Janov in Mol-ki'n »gledališkii histoiriizem«, s ka-terirn poiizkužata postavltja-ti dela izkljucfno v njthov čas oziroma prostor, ne da bi se piri tem tru-di'la i-zliilčitii ter poudarki žirvLjen-sko bistvo, kakršno iz umotvorov sledi, kakršno gledalca lahko prij-zadene in katero je navsezadnie edmo    pomembmo    in   odlooiino.
Ob irežiseirju, čiga,r delo bi bilo estetsko-ideijno sred:>Šče draimske ustvarjalnosti in k5 bi bLl v pxa-vem pomenu besede osrednia kre-ativna osebnost v gledališču ter'bi kot tak izpoJnil predstavo z živo, pričuljočo ž^ivliensko neposred.nost-jo, ob režiserju, ki bi hotel in iz sebe moral povedati giledailcem več od gole vsebine umetniine, bi cnnenjene ra^like in poma'njkljj'vo-sti   stopile   v   azadje   ter  ipostaJe
hoda iin notbenih noviili možnostai. Menlm, da je iz te persipektive samo po sebi umLjirva zahteva po osrednji ustvarjalni oseibaiosti, ki bli ne usmerjaila le dela gl'eda.liš<!a, tako kot dramaturg, temveč smer tudi rcailiziraJa. Samo po sebi u-mlijivo jn nujno je to, če nai bodo odrske deske tista tribuna, ki ni le zrcailna podoba, odsev ali pa cvd-svit življen;a, temveč tudi kritika nijegcvtih pojavov in problemov — povedano konkretno, kritika našega časa i>n našega človeka. GledailiSče je ali žjvo aili mrtvo in vitatlnosti mu ne more vdihniti ni-ti gtinlj^va obzirnost niti samodo-paidljiva boječnost, a tudi ne beg pred realnostjo v histoirtzem aili ¦ pa v airtistično dognanost. Za srva.rnp in neposredno ustva.rjal-nost je pocrebno vež od tega, predvsem in v prvi vrsti brezob-zirna in dosJedna odknitost, kii jo vsopovsod tako redko srečuiemo in ki edina lahko zaobseže vso protisilovnost ž^ivljenja v resriiico o n,jem. Če naj bo ta živo in žgo-če pričujoča, objektivizJrana in dožlvera obenem, takšoa, ki bo pr.Ekazovaia dobiro in slabo, zlo in poštenost, bi&tvo ki nesimisel, potem ne more biti mila in »člo-vekoljubna«, nitu zavita v bliž<f Kirpanove kobiile, vse dotlei, do-kler je zasnovana na vseHnskem vrednotenju. Resnica, ki se je siledmjenru iizognila, je natnreč lah-ko za umetnost le neraben in ne-tfeden koimpmmas z žli-vljenskitn videzom ter kkTivljena in lažna podofea bitnega.
Vsekakor sem s tem razmišlja-njem zašel predale^ od stvarnih možnosti Ijuibliamske Drame, pre-daleč, ker  režiserja, ki  bi  mogel
datli svoj osebni pečat gledailiSkii sezoni, ni. Prve premiere vsaj de-loina dokazujejo to dejstvo.
P;rav Millerjeva drama »Lov na čarovnice« bi na našem odru lah-ko dobila vse bolj konkretno, času priimernejšo podobo, saj jo snov dopiišča, ie ne že naravnost terja. Res, dogodki v amerfžkem meste-cu SaJemu so v delu popisana ve-rodostoi)tio, skorajda v celotii tako, kot so se zgodili. Hiisterična Abi-gaill WiliamiSova, ki jo je stric za-lotil nago V gozdu, s< izimisli ča-ro'vnalsko zgodbo, da bi se izmaiza-la, obenem pa ob stničevi neve-dnosti io lakomnosti iizrabi nasta-lo •priliko za maščevanje nad E)i-zabeto, ženo svojega zapeljiivca, klf jo je biila nekoč vrg^la iz hiše, $ tem, da jo obdolii čairovni^tva. Psilioza nevednosti, verskega fa-natizma iin človežke zlofoe pa terja vedno nove žrtve, ki jih sod:išče obsoja drugo za drugo na vešala, vse dotlej, dokler ne padejo po sled/iiji osum.ljenci, celo cisti, za katere vsi vedo, da so nedolžni. Pnizor pred sodižčem ie skorajda dobesedein prepis sodnega zapisni-ka. A vendair je Millerjeva drama mnogo več kot zgoilj kronilka zgo-dovinskega do'godka. Čeprav je nedvomno nastala v času Mac Chairtyjevske psihoze in je v prvi vrsti napeipjena proti njej, fo je s spaznanjem življenia, katerega vsebuje, daleč iprerasla. Zato je drama pra.v toliko obsodfoa inkvi-ziicijskiih metod salemsikega soda-žc!a, kot je vsebinsko poln in e-stetsko dognan protest proti vse-siplašnem^u pojaTro nasiilija v kate-rikoili inačid, protest, s kaiterim je Miller pcrvedail ipresenetl^vo globoko resnico o zivljenijia, tako s prodorno in nepnikriio analiizo pojavov kot s tem, da ;e do kiraja ievedel in ra^zrelll Proctoirievo dii-lemo med dolinoscjo i« vestjo, svetn:ištvcwn in žirtvovainiiem na ei>i ter smislom bivanja na drugi strani.
Režiser Slaviko Jan fe ˇ »I-ovti na čairovnice« vti,del le rgodovin-skj dogodek. Temu je ustreza.1a unirizoriitev, ki ]e bila sicer na vii-3>i.ni, dostofna in skrbna, v ndcate-rih posameznostih celo nenava,dno kdelana, ven.daT kljub temu po-maoiikljiva. Poimaniilkiiifi^va gJede na to, da )e zara-d: Wistoiri^ne aprede-1'ienosti Tg.re!>i,la svoj naimen, da bi našemu gledalcu pripovedoivalla o niegovi lasrni prdblematiki, kaikržno }e v prereklosn \<n ceio v nefoosredm prereklostli sam doziv-iljall aili opaizal. To doika^ruiejo ?te-vMna stiranpota, ipo kateri'h je kre-nii režiser, od dejstva, da je Johna Halea, vest drame, potlsn.ii! v ozadie, do okoli&fine, da ]e s Procto^ievim zivcniim »lomom ob zaikl pSku draime — tako kot ?a ]c Tipoddbil Srane SeveT — nzni^ii niewvo moralno težo. S tem! Jn takšn'im(! inosegi v bistvo umetnline Je ža! odvz€il delu niegovo spllo?-nost, obenem >pa tudi nijegovo kon-kretno poimeimbnost.
V drugaoni, a v osnovi vendair-le sorodni smeri, se je gibala sicer živahnejša in polnokrvnejša upri-zoritev Lorcine »tLrvave svacbe«. Režiser, ing. a-rfi. Vikcor Molka, je nannreč na podoben na<5n zasi-dral predstavo na vnanjosti dela. Toda, če je imel z lokalnim ko-loiftitom španske snovi, že zaradi svojega režijskega kanceipta srečno roko, je s tem, da je raiznorodnim stilnim sestav.biam skušaJ nai:ci ustrezajoč izraz, ne da bi jih re-duciiral na skupnii imenovailec vsaj v določenl možni smeri, vendarle pogrešil. Zmes sur.rea]iizma, sim-bdlizima in realizma je vsaij za ev-ropski gledailiški okus nesprejem-ljiva, ie ločaice med po&aimez.nos,t-mi n{so le zabrisane, temveč celo
iarjene.
»Svatba krvi« je tako kot sko-ra'jda vse Lorcino delo zasidrana v .iiraabnalnem in vseskozi nepo-srednem čutnem doživljenju sveta. Prav ta element ga je nenavadno močno povezaval s 9redozems>ko, maversko  in  cigansko misriko,  s
primitivriirii, a vendarie nenava-dno globokim vrednoten.jem živ-Ijenja. V prizoiru, kjer Luna in Smrt, simbola negativnega in u-sodno-nujneiga, odločata o usodli tekmecev, $e nam pesnik r&zkrije, obenem pa daje tragičnost — mi-mo tra.d^c:ona)!ne^a evroipskega pajmovanja cragike kot maralne kategoriije — povsem nov pouda-rek nujnega, ndzbežnega in ne-¦izog^ibnega, kli ne temeljii v člove-kovj osebai moralni odločitri, temve<! na zakooitosti živlienja in človekovi pogojenosti. Prav ta prizor je bill pri upr.izoiritvi naj-sibkejšti ter naijstlabše režiran in čepirav je rež^ser s predstavo kot celoco nedvoum.no iin na.zoirno iz-poveda.1 svoj pogled na svet, se je ile-temu izognil, ne da bi ga poiizkušal kakorkolii vsebinsko u-temeJjiiti, Pfedvsem zato, ker ni sodil v njegovo uvter>p'rctacil)b. Drug<č zato, ker bi celo naspro-toval njogovi režijski zasnovi, o-bairvanj s cerkveno obrednostjo.
OmenjenJ poseg delu n/i koristiil. Nasprotno. MoJka je k mprizorit-vi pristoipi! z nazoirsko o&no, o^b kateri je Lorcino daživetje iraci-onalnega in missiicfoo uso-dnega zblledelo v fonmalnost, istočasno pa je pnav s tem bistvo umotvo-ra, vseWlno religioznega in krvavo usodnost doigodkov oddail'ji.1 do~ litvetju giledalca.
Če je biJa pirestava r fidejni osnovti zgresena, jje kliub temu iapričevaila nekatere vrednote. Predvsem je režiser uveljaviil z miiizaatisceno nenavadno jasno, o-predeljivo vn estetsko dovršeno podobo posamezn'ih DrizoTov rer ll:kovno čisto arhite^ktu-ro scene. Igralci, kot n. pr. Mežanova, Roz-man, Ka^ičeva, Bajc, Ukmar-ieva in Kral'jeva so ustvariiii nenava-dmo doibre |ike, ob kateriih i« zble-dela marsikatera pomatijJclijiivost. V^asih celo skrajmo poman,jkiljs'vo občutje za moderni verz.
Nasprotrio \e Jam.n:kova varf-acšija na terno »Mandnagole« iara-zit ekaperiment v smeri sodobne-ga gledaližča in giledalcfevega do-živlijanja, sa«i je rožiser a{ samo reši.1 vseh hist^nitiiiiih spon, temveč ji ie skužal obenem naitH ustrezno sodobno obllko. Re5, »Mandrago-la« je tekst, fci je mnogo bolij zgo-dovinsko pomemben — saj z njim označujemo nastoip gJedaidSke re-nLs*nisc — kot pa estetsko dognan in ipre&ščen. Zato taikšen posco-pek s č.rtan.jem, pred^seim ipa z doda.}ain)jem, skaraida sam po sebi zaihteva. medteim ko bi M.l dirugod nemogoč, ne da bi režiser s tem posege! v strukturo iimetinine.
Mord« ]e Jamnik prav v Jali-koonosti ii/n zJirvlj|en$ik:i. neprofb.'^-matlčnosti »Mandragok« našeJ eikvivalenten tefkst, loi je tudi nje-mu osebno daDu?ča,l možnost, da ob njem uveljavi svoje zmanje, drznost in spo9ot>nost. In z *izjje-mo nekaiterih stiilnih neenotnosti, predvsem mežamico kocned;ijskega in grotesknega, in morda preveti poudarjeno tezo, se mu je prestf-va v celoti posrečik. Nemaio so k temu ipiriapevaili tudi igrailci z »iziiemino in večkrat nadpovprečno igro.
Prav gotcvo je še prezgoda1], da bi na osnovi amcn,Ienih treh pred-sta>v gradiili kaikrlno koli bilanco. Toda, taklne kakršne so, ne glede na splošno vrednost, ki je večia o>d dela v preteklih sezonah, pred-stavljaio glede na našo sploiŠno gledalli^ko in kulrumo problema-tilko specifičen problem, katerega sem poiizikušail razčlenltii z uvo-dnim raizmi&ljanjem. Žgodoviinska interpretadiiia >Lova na čairovni-ce«, formalno-rel.igiotzni priiem »Krvave svatbe« in osnra iprotikJe-rikalna teznost »Mandragole« so pac trije rako mailo soirodrai idemi in režiisfci koncepti, da prav tako lanko dokaizu'ieio estetsko zmedo kot iskanje reširve iz naJSe g'!eda-li^ke krize. Že zaradii tega je we-dno razmiišljati o tem.
M1KLAV2 PROSENC
Janez KNEZ:   Ribiča
Avtor lesoreza Ribica je Janez Knez, študent III. letnikaAUU, doma iz Dobovca pri Trb ovljah. V^uliju je revirsko aka-demsko društvo priredilo v Trbovljah samostejno likovno raz-stavo v počastitev 10. obletnice osvoboditve. Bazen študentov Bizjaka iz Hrastnika ter Kopita rja iz Zagorja je razstavljaltudi Janez Knez. Njegova dela, ki jih je bilo na razstavi največ so vzbudila v trboveljski kultso vzbudila v trboveljski kuliurni javnosti ter v tisku veliko vzbudil zlasti v tehnično odlično izdelanimi lesorezi z rudarskimi in partizanskimi motivi, pa tudi z drugimi  lesorezi, v katerih išče surrealizem.
Centralni kulturni klub - bo ali ne bo?
Studentski klubl drugih unl-verzitetnih centrov že dolgo de-lu.;t\;o in so velikega poraena za kulturno in družbeno življe-nje. Pri nag pa že leta obširno diskutiramo, kako bi razgibali kulturno življenje študentov. Končno je UO sklenil odpreti podoben klub tudi v Ljubljani. Pripravljeno je že bilo posve-tovanje predstavnikov APZ, AFS, vseh treh umetnostnih a-kademij, slavistov in študentov svetovne književnosti, ki 'Vsi predstavljajo jedro kulturnega delovanja na naši univerzi. Predstavniki so se v glavnem sporazumeli o organiziranju kluba ter kako bodo urejeni družabni oi-ostori V klubn bi bila organizacijska povezana vsa že obstoječa študentska kulturna društva, dajal pa bi tudi iniciativo za osnovanje no-vih  društev,  za  katerih  obstoj
imamo vse pogoje. Dvoranico UO so že pričeli preurejevati v družbene prostore kluba, opre-miti jo nameravajo še s klub-skimi garniturami, da bo zuna-nji videz Muba kar najlepši.
Vendar pa klubski prostorl zaenkrat ne bodo mogli biti stalno odprti, ker je dvorana vsak večer zasedena od APZ in AFS. Obe skupini sta sicer pri-pravljeni prepustiti ta ali oni večer za literarne večere ali predavanja, vendar pa si bodo morali fudi to odtrgati od svo-jega študijskega programa.
S tem pa bi klub ostal samo organizacijska tvorba in z nje-govimi družabnimi prostori si ne bomo mogli dosti pomagati. Rešitev je dvojna ali za APZ in AFS poiskati nove prostore, ali pa -kluib urediti drugje.
Potrebujemo tak klub, ki bo ves dan odprt in v kater&m bo
moč prebrati ta ali oni domačl in inazemski časopis ali revijo. Rabimo prostor, kjer se bomo lahko v miru pogovorili ne da bi bilo treba kavarne ali drugih dragih gostinskih obratov.
Tak  klub  bi   z  navdušenjem pozdravili!
Borut Plavšak
Zvedeli smo, da prhfirm^ajo na Akaidemiji za igrakko um&bnoM neko )a<vorskovo delo, ki ga rm-s/iijo uprizotriti v bralnem gleda-Useu. S tem delom mislijo studen-ti AIU nastoipiti tudi v j-avrmsti. Vseka<kar naipredek, če pwnisiimo na hermeivčno zakttjučmosi aka-demlje, ki dvw\lju<je sa>mo ogled dipicmskih preds>tanj. Ohlika bral-nega gledu&fsia nam m povsem neznana, saj s<o fo nam predstavili že Bvograijčanti. Zanimivo pa bo vseeno videti, kako se )e z njo ohoristil Jamors&k. Mo\rda bomo takio tudi mi sčo-piU borak hhze modemi gledaii-ski umotnosti. Ni-sem nasprotnik bralnega gledali-"sia, nasprvitno, zeio rad podusam tudi radiijske igre. Ni pa to gledet' lišče!
Zakaj ne bi sM se daije in mta-ncoili v L)ubl'fani hudentsko gle-dališče. Ideja sarna ni nova, kot tudi n'i nov poizkus realizirati jo. Pred leti \e neka\ksna siudentska amaterska skupina že prižela de~ lovaii. Nfeni olani pa so se razsl{ Se ,pireden so ptrhpeljaiLi delo, ki so ga ie dalj ča>sa pripravlfali, do premcre. Za taklno amatersko gledalisče s<o se se nadadje nekate-ri zavzemali. Odgovo-rni činitelji pa niso pokazmti dovolj razume-vanja in tiaiko je do danes osialo samo pri lepih idejah.
Sedaij imam v midih gledaluče, ki bi se ra>zMtkova\lo od prejmib poizkusov. Ustancvki bi moraii giedaMsče, ki bi mu tvorili brbte-nico naši tnladi gledivliski strohov-nijaki z akadetmije. Tatksnv gleda*
lisče sl tudi oni zde. V njem M lahho izrzža&i svaje lastne pogle-de. Za ni}ih bi bilo takšno gleda-lisce zelo po&rebno, saj sedcu) lah-ho nastopcifo v jtzvnmti samo kot $t<atitsibi v Dra-mi aii MG. Seveda ne moremo tu govariti o kctksni sproščmoisti. Šiwd<mtje režije pa laibho tt»oma,ga']>o hat drugi asis&en-ti režije. To pa za individualni razvaj mladega režiserja ne zado~ stuje.
Za rnas, gleddce, pa bi bllo to gledaMče zcmimivo, ker bi pri-titeslo v L^tub^hmo neka^ tistcga mLatdo&tnega paleta, ki preveva sedaj samo nasa ohrohna gledaii-sča. Preprimn sem, da bi Itndent-' $ho g\led<d!isče hbho hd) kmdu u><Mviirilo molno sbaino publiho. Soddovamje drtigim "studentom-lalhoim ne bl bilo onemo\gačen>o. Na3:t>apiil bi lafoho hot igralci, $o-delofuasli pt% kat inscenaitorji ali pisci scemke gladbe, seiteda pa tu-di, koit vsi tisti javn&siti man} vi-dni, tehnični dela*vci.
GO Svobod bi hhho pomagal twdi pri tem našem gleda&šču, kot piamagA \pr\ gled>a\lis<ki deqaim<o<$ti na učkeljitčih. Po diptami bodo namreč tudi sUtdentfe raS, poma~ gali gledmliscem v hrayu, kjer bo-do naftaiK^eni. Drttga denarna sredstva   pa   bi  moval prispevatii
uo.
Na lavtno dvorano gledaMsče ne bi mogito računati, gO'Stt>ovailo bi pa gatovo labfoo v Mmtrtem gle-dcclncu.
Boirut Plavšak.
PRAVLJICA iz ledene dobe XX. stoletja
... Ponoči
je pjrishiškoval,
toda tulil
je samo kot žival
in se je prav tako
bal lune,
da ni mogel raižati,
čeprav bi to bilo
zanj boija.
Zato
60 mu rekli tit.
Bil je  mladič, žvižgal kot strnad, čeprav ne zmerom.
Potem
pa so ga nekoč    -* *w videli,
kako je  čepel tri dni
' razkr&čenih nog in mesil med njimi verze.
Tako je storll
nekaj res nezaslišanega:
z zelmi,
pirstjo
in čadom
je ustvaril
svojo veliko podobo.
Dal je vanjo
tudi zelenega boba
in rep
najlepže svinj«.
Podoba
pa je imela
en sam zob.
Vsak  dan
pod  večer
jo je hodil gledat
ali bo bolje.
In to je delail prav rad.
In vse to,
v Naši Sodobnosti,
ni  bilo  tako  davno...
PLTECl   BOflČ
To noč nenadoma nisem bil saim. Morje se je spremenilo v široko reko, polno ilovice z mnogimi, premnogimi jezovi. Z Marijo sva sedela na bregu in molčala. Marija je med pr-sti valjala šop trave.
»Glej, kako je narasla reka. In to kar naenkrat,« mi je re-kla čez čas.
»Da,« sem ji odgovoril. »Vsa-ko leto ob tem času naraste in teclaj  naplavi marsikaj.«
Reka je prihajala nekje z gora, kjer se je na pomlad ta-jal sneg. BUo je sončno popol-dne in sedela sva tam dokler ni potemnela nebo. Oblaki so se razvlekli čez obok in sonce je dobilo črne kroge in s temi fcrnimi   krogi  strmelo  v  reko.
Marija je gledala vanjo in ine prijela za roko.
»Pojdiva!« je prosila.
Ničesar nisem hotela sli&ati o tem. Nekaj sem še čakal. Vedel sem, da se bo še nekaj zgodilo, ker je bilo nebo polno črnih krogov.
»Pojdiva, no pojdiva!«
»Ne.«
In v dalji za prvim jezom je plavala prstena gmota. Zaple-tala se je med šibje in dobiva-la vedno bolj jasne oblike.
Marija si je z dlanjo zakri-ln o5i  in dahnila:
»Truplo.«
»Da,« sem ji rekel. »Truplo nekoga, ki se je sam pognal v strugo.« Sklonila je glavo v visoko travo, tako, da nisem več videl njenega lica \n kar naprej nekaj prosiia m me stiskala z. roko.
Prsteno lice je dobilo vijo-ličast nadah.
Obračal je s krvjo zalite oči k bregu in hotel vsaj še en-krat zajeti sapo — potem se je napel kot mehur. Marija ni rekla ničesar več. Gledal sem jo in se ji smejal.
»Ni še mrtev,« sem ji govo-riL »Samo črnikast je od na-pora, ker se hoče še rešiti. A se ne bo, ker je že nagnit.«
Govoril sem ji o njemu ta-ko natanko, kot da bi govoril o sebi. Se vedno je držala dla-ni pred ačrni, da ne bi ničesar videla, toda jaz sem hotel, da ve o njemu vse.
»Zdaj hoče do obale, toda reka ga vleče s seboj. Z roko, nabreklo in črnikasto lovi rob, a prstena in ilovnata voda ga vleče naprej po strugL Ne, ne bo ji ušel pa n^j se še toliko trudi. Zaman je. vse je zaman. Ko je kdiO v reki, ga ta ne
spusti ve€. In malo ji je mar, kako je zabredel vanjo.«
»Reši • ga,« napol iznemoglo šepeta Marija.
Ne morem se ubraniti sme-ha. Deklice imajo včasih tako čudno smešne želje. Ne vem ali bi se ji smejal prizaneslji-vo ali na vsa usta kot se ob takih željah pravzaprav spo-dobL
Toda ugoditi je treba vsem muham. (Tudi to je namreč njena muha. Najbrž ji je malo mar tistega napol živega tru-pla. A pogleda nanj ne prene-se. To je vse.)
»Ha, ha,« tulim z drugega brega in vlečem tisto napol ži-vo truplo iz vode. Položim ga poleg nje v travo in ga spra-šujem:
»Kdo si?«
»Jaz!«
In potem ga še ona vpra-šuje:
»Kdo si?«
»Jaz,« odgovarja truplo in ji govori moje ime.
Jaz pa se še vedno ne mo-rem ubraniti smeha, ki me je popadel kar tako nenadoma brez vsakega razloga.
»Reši ga,« oponašam Marijo in ona jemlje to resno. Pro-sim čisto resno. In rada bi ga. O kako rada, a ima na sebi modre trenirke in na rokavih. potegnjenih čez prste, premoč-no elastiko in ne more dobiti roke ven.
Tedaj obraz, črnikast in sprva   nabuhel,   oplahne.
Marija beži. Beži in krilo ji vihra v vetru. In ko izgine se reka, prstena in ilovnata, spet spremeni v morje. In breg je kot moj rt. Sklonjen sem nad peskom in z rokami grebem jamo vanj. Starčevsko oko s svetilnika, solzno in slano ad morskega vetra in vode, je ne-nadoma prijazno z menoj in se mi smeji.
»Komu koplješ iamo?«
(Kot gost na sedmini, ki ne-strpno pričakuje kdaj se bo začela  vsa  stvar.)
»Ej, komu?« se mu smejim. »Nekdo je utonil to noč. Ni-česar drugega ne vem o njefn, kot, to, da je bil že nagnit in, da mu je bilo tako ime kot meni.«
»Smešno, kajne?« pravi star-čevo solzno oko.
»Da, smešno!« se smejkn še jaz. »Zelo smešno.«
In slika izginja. V šotoru se ničesar več ne zgane. Morje je široko kot prej in mirno. Mir-no kot še nikoli. Sam sedim med odejami in v možgane se je od vsega tega zarinila sa-mo ena besedica.
— J a z. —
Vse je mirno, le oko starca na svetilniku še nima dovolj te vesele sedmine na samot-nem rtu. In še kar sprašuje:
»K d a j ?«
Sredi te nofi se plazim iz šotora in roke mojega dreve-
sa ne segajo več nad bledi obraz meseca. Iz njega so na-pravile bled pločevinast krog, ki udarja v nebo.
»Ponk, ponk.«
In nebo je tako nenavadno temno in modro. Oba z dre-vesom strmiva vanj. In drevo govori v jeziku starca z morja:
»Saj to je dno lonca z mo-drim loščem.« In veje na njem se stresajo od smeha.
»Da, da, da...« pritrjujem še jaz.
»In tiste svetle pike?«
»Tam se je odkrhnil losč,« se zvija drevo in če bi Imelo obraz kot ljudje, bi prav za-gotovo opazil poteze nekoga,
ki je obupal že nad samlm se-boj, ker ne zna prenehati s smehom in bo to njegova smrt. Na koncu se le zresniva in razmišljava o tem, da so to noč pravzaprav storili vsi vse, da bi otjega rešili, a ga niso. Niti Marija ne.
Po6asi se svitsu Nenavadna so pravzaprav jufcra na teh otokih. Vedno se kaj pripeti česar človek, ki se je naselil v samoti tod sploh ne priča-kuje. Prvič na tem samotnem rtu sem opazil galebe. S črno obrobljenimi krili. In rdečimi kljuni. Od nekod daleč so mo-rali prileteti in zdaj posedajo po skalovju kot bele misli, ko je minila ta smeha polna no^
Študentsko gledališče
Intervju našegc šperinega uredntka s predsednikom Olympie, univ. prof. Pretnarjem
Množičnost in športna morala
kmalu bo leto dni, odkar smo s tudentje ustanovili svoje sportno deustvo. bilo je mnogo tezav, tudi uspehov ni manjkalo, toda lahko recemo, da je vecina dela še pred n ami. prejSnje leto namreC lahko iime-nujemo leto zacetnih tezav, ko smo morali upravljati z malimi financ-nimi sredstvi, malenkostnimi športn imi prostori in dokaj skromnim šte-vilom članstva. sedaj pa je 2e vse drugace, naloge so zahtevnejše, vpisalo se je veliko novih sportnik ov, prostorov pa se vedno nl. torej so se povecale tudi naše težave. za to smo zaprosili tovarisa predsed-nika, da bi nam pojasnil nekaj vpra šanj, ki so v teh dneh najozje pove-zana z našim športnim drustvom.                                              "
Po kaikmih načeUh u-smerja na-ie druktvo svaje ddo?
— Prvo jc množičnost, drugo pa   bretz,pog'ojna   sportna   morala.
Kar se tiče prvega, je po mo-jem nilžljenju vsako športno delo, ki gre v širino, ki ne skuša dose-& množičniosti v aknvnem šport-nem delovanju, nasprotno današ-njemu špoirtu. Namesto da bi krepii telesne sposobnosti, je po-»tail dandanes šport le še lov za rekordi in predstave za zabavo občinstva. Naše stremljenje pa je eeveda -popoinoma drugačno. O-mogočiti hočemo našim študen-tom, katertjh društvo je Olympia, da se za svojo zabavo in razve-drilo ttkvarjajo s tisto športno pa-nogo, ki j'im je najbolj pogodu ... To seve roi nič novega. Če pctgle-damo n. pr. Planinsko zvezo, l|hko ugotovimo, da so člani sa-mi taki, Wi radi hodijo v gore, ki Ijubijo naravo, da se tatn krepe in razvedrijo. Jasno pa je, da inoremo vse >to doseci samo, če bomo imeli dovolj materialnih sredstev d-n dovodj igrišč.
Drugega načela sein se že do-taknil. Nam je namreč zelo veli-ko do tega, da vsaj v svojiih vrstah izvedemo ta naisa načela. Stremimo pa predvsem za tem, da bi študentje-špormiiki postali dobri tovairiši. O tem je povsod dosti govora, vendar je le malokje uresničeno. Zavedamo se, da ta naeela marsikomu ne bodo všeč in računamo s tem, da bo nekaj takih, kii nas bodo ob doslednem izvajaniu le-teh zapustili. Po-sebno kake vrhunske sportnike bi to utegnilo piregnati iz naših vrst. Moram pa pojasnki, da to ne bo nobena izguba, ampak le korist.
V okri.ru teh dveh neločljttvih načel, bomo obravnavali tudi na-le 'prakoično delo. Če bi n. pr. kazalo, da n,as utegne neko dolo-čeno tekmovanje stati zneske, s katerimi bi Jahko /postarviilj igri-šča, s čimer bi omogočilii razvoj mnogim ^ponnikom, seveda ne bomo d'olgo premiSljailL Odlo&ili se borno za dirugo!
Glede teh na&l vlada v odlboru Olymipie ipoipolna enotnost in pre-
piričani smo, d.a bodo žtudentje to razumeli. Računamo, da smo in da bomo dobiili mnogo novih članov spiraiv zaradi teh načal.
,V Zagrebu in Beogradu so ko-raJe pred nami i ohvezno tefiesrpo vzgojo. Kakmi so izgiedi za ta predmet na naši imiverzi?
Po mojem prepriča-niu o uvedbi splošne telesne vzgoje med ljub-ljanskimi šradenm ne moremo go-voriti vse dotlej, dokler ne bomo imeli potrebnih prostorov, naprav in ^rekvizitov, s katerim« bi to sploh laihko izved;li. Mdslim pa, da to ni samo piroblem našega športnega drušrva, ampak pred-' vsem zadeva, ki bi morala zani-matj republiške, lokalne i<9 uni-verzitetnl oblasti. Skratka, hočem paudarki, da je to družbeni pro-bleni. Nemogoče je, da bii kaj po-dobnega izvedlo društvo samo, sarj nam že tako prknanjkuje pro-stx>ra in športnih naiprav za tfistih nekaj sto aktivnih Člamav. Jasno pa je, da se bo drustvb z vsetni silamii zavzeio za fevedbo takega naorta,  ki   je  samo še   viprašanje
Pri košarkarjih mnogo novega
Pred nedavnim je med prijatelji košarke v Ljubljani — \n teh ni malo — odjeknila vest, da košarkarji Olympie ne bodo tekmovali v zvezni košarkarski ligi. Naj torej povemo nekaj več o vsem tem.
Morda je zamisel o izstopu našega košarkarskega moštva prišla nekoliko nenadoma, saj so se pred nekaj tedni še ko-šarkarice istega kluba potego-vale za vstop med elito jugo-slovanske košarke. Kaj je pri-vedlo do tega? Prvi problem, ki se pojavlja ob tem sistemu tekmovanja, so finance. Mno-žica tekem na toijib, igjiščih 6tane dosti denarja, menda pride na enega košarkarja na leto okoli 30 tisoč dinarjev. Ce vzamemo, da potuje z ekipo po navadi kakih 12 članov in še trener ter vodja pdtovanja, potem je jasno, da ta vsota ni tako majhna. Vsekakor je pre-cej večja, kot tista, ki jo ko-šarkarji dobe za vstopnice na svojih tekmah v Ljubljani, če-prav se moramo pohvaliti, da so tribune že premajhne za ljubljansko občinslvo, ki je ko-šarko v zadnjih Ietih zelo vzljubilo.
Drugo, morda še važnejše vprašanje, predstavlja izguba časa. Vse tekme, razen z Ljubljano, so morali enkrat v letu odigrati v tujih mestih, ki so vsa precej daleč. Razen tega so morali potovati v ne-katera mesta celo po večkrat na leto (Beograd, Zagreb), kar je seveda povzročalo, da so igralci AŠK Olympie neredno obiskovali predavanja, da so zamujali izpitne roke itd., vse na račun košarke. Če upošte-vamo še to, da je med našimi igralci tudi nekaj članov dr-žavne reprezentance, kar zah-teva še poseben čas priprav in raznih tekmovanj doma in v tujini (letos n. pr. evropsko prvenstvo v Budimpešti), ni težko ugotoviti, da ostane le malo časa za študij in drugo delo. In gotovo ni naš namen, da bi v društvu vzgajali šport-nike, ki so dan za dnem zapo-sleni s to igro in nimajo časa za vse druge, čcstokrat važ-nejše stvari.
Se tretje — to so slabe na-vade med košarkarji prve zvezne Jige, kot tudi med dru-giftri kvalitetnimi športniki širom po državi. Tu in tam so opazili vpliv teh slabih navad tudi med domačimi košarkarji. Znano je, da tudi v košarkar-ski ligi cvete podkupovanje, težnja po potovanju v inozem-stvo za vsako ceno, zapostav-ljanje domačih tekmovanj, tu in tam so našli celo klice »ne-amaterizma«. Pravzaprav ne moremo zameriti našim košar-
karjem, če so se včasih poslu-žili teh navad, saj bi v obrat-nera primeru precej zaostali za drugimi v državi. In vendar tudi to ni naš namen, saj i»o-ralno vzgojo tolikokrat pou-darjamo!
To so torej razlogi, ki vo-dijo k izstopu iz zvezne lige. Košarkarji sami se večinoma strmjajo s takim stališčem, saj bi sami radi več časa za štu-dij, pravijo pa tudi, da v zvez-ni ligi niso kdovekaj pridobili. Jasno pa je, da bo kvaliteta moštva padla, ker ne bo tako resnih nasprotnikov, nekaj članov pa bo gotovo prestopilo h drugim društvom.
Svojo besedo bo morala re-či tudi Ijubljanska publika, ki bo brez dvoma pogrešala lepe tekme, ki so mnogokrat na-vdušile številne gledalce. Prav je, da gledalci povedo svoje mnenje, saj bomo tako izve-deli, kaj mislijo o vseh teh problemih, ki smo jih našteli. In končno — tudi upraviče-ni so!
Se eno vprašanje se pojav-Ija prl prediaganem izstopu košarkarjev iz zvezne lige. Ali naj se odslej vsi klubi Olym-pie drže tega načela? Ali naj se odbojkarice AOK odpovedo sodelovanju v zvezni ligi, če-prav so si vstopnico priborile Ie z največjo vztrajnostjo in borbenostjo? To je vprašanje, katerega bi morala po našem mnenju reševati skupščina društva.
ta&A. Tudi za n,as bi to pomen!!o ve-Iilk korak napxej. :Vmes bi mo-rai brez dvoma posečd tudii xek-torat nzse univerze in Uni-verzi-terni svet. Olyxn'pia 9r,iipravlja.po-sebno anketo v zvezi s tem vpra-sanjem in movda bi kaj več lahko povedad, ko bodo znani xezultati te ankete.
Vadbeni pro>stori $o za  Olym-pio skoratj ne,rell]lv problem. Ali si ohe\tate balijše časef
Tu moram odgovorici z eno sa-mo besedo: Slabo! PraktiiSno raz-polaiganio z enim samim igriščem, to je znani stadionček za košarko im odbojko pod Cekinovim gra-dom. Drugi kluibi gos-tujejo pri tujih društvih, pozimi pa^ imamo seveda še večje težave, ko nima-mo telovadnic. Odlbor se sicer trudi za resirev teh problemov, vendar se boiim, da *v okvtiru društva tega vprašanja ne bomo rnogli rešiti. Zato smo predlagald OLO,' da bi se iz sredstev občin zgraidilo odprto igrilče na trikot-nem prostoiru v Tivoliju, kax bi bllo v skladu s splošno fegulacijo Ljuibljane v tem delu mesta<
D.rugo re^itev viditno v Štu-dentskem naselju. Znano je, da je ta prostor brez kakršnihkoli ?port-nih naprav, kar je za današnji čas skoraj nerazumljivo. Če bj tti uredili prostare za nogornet, arle-tiko, namiznl tenis m odbojko, poleg tega ipa; bi naredilii le telo-vadnico, bi bi! problem Olvmpie akoraj iresen. Ta sporir.OHi kotn* pleks bi lahko služil tudi za o-snovo obvezne telesne vzgoje.
Širijo se govorice, da fte ukini-U nadalpmje prkjave v dnistvo. ZAKAJt
Res je, <la smo morali ustaviti
nadaljni vpis v nale špoctno «lru-štvo. Ob pričetku iolskega leta smo namireč sprožiilli propagaadino akcijo za vpis novih članov. ici pa je uspela celci do take mare, da smo primorani storfiti, kar sem že zgoraj povedail. Nimamo naimreč ntkaikršne možnosti, da bi vse te Ijud^ spravili ,pod streho glede na pomanjkaaje prostO'POv. Ravno to dejstvo, d.a se v naše diruštvo vpi-suje toliko Ijudi, bi moralo bki opomiin vsem tistim, ki urejujejo ta "vprašanija- Pravaapnav nima pomena še naprej vztrajati pri ta-kem po-manjkanju športnili pro-stoirov in naiprav za mnozicno S\fK»ntno   udejstvovmje.
Tekmovaslna sezona )e v glav-nem zakljnčena. Naše bralce bi gotcuo zanimalo, kateri od klu-bov Qlyrrnpie se je naijbol] odre-zd?
Če upoštevaimo piri tem vse ele-mente, ki naj šodiio o ipravicni oceni, bi tu postavil na prvo me-sto ek'ipo odbo,ikaric AOK 01ym-pie. Zdi se mi, da so» naredile precejšen podvig, ko so dosegle prvo mesto v S;!o>vensko-h.rvatsik'i liigi iin se s tem plasirale za naj-višje tekmovanje. Tu velja po-udariti še dejstvo, da. niso izgubile v vsem letu niti ©ne tekme. Lah-ko smo rorei prepftičani, da je tb vzaren kolektiv. Hvalevredni so tudi uspeKi košarkarjev, vendar ji'H cenim predvsem po tem, ¦dz so dali v ekipo mnogo novih mla-dih moči. Sicer paniislim, da bi bil uspeh v jligi lafcko boljSi, kot pa četrto mesto.
Aplenc in Trtnik sta izvedla težak vzpon na greben Moine
Tradicija v Pratru
Ali smo zapravili ugled našega nogometa? — 3500 jugoslovanskih izletnikov — Za dobro voljo skrbijo dunajski trgovci
Menda zlepa ni bilo toliko go-vora o dobri formi naše nogo-metne reprezentance, kot prav pred to nesrečno tekmo. Na treningu v Mariboru so vsi re-prezentanti. zaigrali odlično iri trenerji so bili zadovoljni. Av-strijski novinarji, ki so gledali to tekmo, so pošiljali na Dunaj obupne telegrame. Jugoslovani odlični. Golov kot toče. In v takem vzdušju se je pričela no-gometna tekma med dvema no-gometnima velesilama, izmed katerih je bila prva na vrhu evropske nogometne lestvice, druga pa se je po neprekinje-nih .porazih zvijala na tleh. Ja-sno je torej, da so vsi gledalci govorili samo o tem, kako viso-ka bo zmaga Jugoslavije. Neka-teri so omenjaii rezultat 5:1, drugi, ki so bolj verovali v ugled Avstrije, so se zadovolje-vali % dvema goloma prednosti v korist Jugoslavije.
Nima pomena, da bi opi^ali potek tekme, saj je bilo o tem že dosti pisanega. Omenimo naj le, kako so igrali naši in Av-strijci. V naši reprezentanci so zatajili prav tisti igralci, ki imajo največji mednarodni slo-ves. Vukas je bil najslabši mož na igirišču. Venomer je nekaj poizkušal sam zase^ ioda uspelo mu, ni niti enkrat. Branilci so mu vedno z lahkoto odvzemali žogo, tako, da. o kakih strelih na gol ni hllo niti govora. Bo-bek, ki je^že tolikorat z uspe-hom nosil državni gvb na prsih; tokrat ni mogel urediti razrah-ljanih vrst našega napada. Tu-
di Zebec, ki je, sicer strah in trepet vratarjev na vseh konti-nentih našega planeta ni izpol-nil naših pričakovanj. V prvih minutah je zaigral odlično, ne-kajkrat je prodrl pred gol in oddajal uporabne žoge. Potem pa, kakor da ga je vse minilo. Se vedno si je priboril tu in tam kako žogo, in z njo odšel prav pred nasprotnega vratarja, toda tam se je ustavil in poča-kal, da mu je kak obrambni igralec odvzel okroglo usnje. Rajkov, Veselinovič, Krstič in Boškov, vsi člani Vojvodine, so igrali siabo, morda najslabše, kar nastopajo v državnem dre-su. Edini mož, ki se je boril za ostale, je bil Milutinovič, ki je večkrat streljal na vrata Schmi-da in eden izmed teh strelov je obtičal v mreži. Vsekakor za-služi mnogo višjo oceno, kot vsi ostali   napadalci.
Precej bolje, kot napad, je zaigrala ožja obramba, čeprav je bil Belin prava luknja in je šlo mimo njega večina nasprot-nikovih napadov. Beara in Ze-kovič sta bila edina v celem moštvu, ki sta zaigrala v formi reprezentanta. Beara je pokazal vse svoje znanje šele na koncu, ko je ubranil vrsto težkih stre-lov, ki so jih Avstrijci pošiljali tta naša vrata. Posebno aktiven je bil pri tem poslu Grohs, ki je s svojimi streli iz daljave primoral Bearo, da pokaže vse, kar zna.
Avstrijci so po sodbi vseh, ki se imajo za strcvkovnjake v no-gometu, zaigrali tako, kot že le-
ta ne. Posebno &e je izkazal na* pad, ki je venomer ogrožal vra« ta Beare. Ze prej smo omenili^ da je bil najboljši igralec Groha ki si je s prostim strelom iiz daljave kakih 17 m, katerega je spremenil v gol, pridobil simpa-tije vseh gledalcev. Svoj po-dvig bi kmalu ponovil že en-krat, ko je z odličnim strelom s kakih 20 m zadel vratnico, dočim je Beara samo strmel-Duša vseh avstrijskih napadov je bil Ozwirk, ki je po daljšem času spet nastopil. Vse Avstrij-ce velja pohvaliti za izredno borbenost in solidno- tehnično znanje.
Razumljivo je, da tistih 350ff Jugoslovanov, _ki jih je pripe-ljal Putnik na Dunaj, ni bi.lo kdo ve kako razpoloženih, ko so gledali jalovo igro naše re-prezentance. Ornenimo naj, da je bilo na tej tekmi tudi okoli lOO Ljubljančanov, katere je Putuik pripeljal na Dunaj z vlakom in avtobusom. Tu naj povemo, da so uslužbenci Put-nika storili vse, da bi bilo biva-nje. na Dunaju in potovanje na tej dolgi poti čim bolj prijetno. Tudi organizacija izleta je bila popolna, tako da so bili z njo vsi zadovoljni.
Tekma torej ni bila kaj pri-da, vendar so bili gledalci nav-dušeni nad predstavo, ki &o jo priredila med odmorom dunaj-ska podjetja. Iz letal so namreč metali.za reklamo zaboje čo-; kolade, paketef srajcami in po-dobno biago. Prav zares je bilo zanimivo gledati, kako se gle-dalci pretepajo, da bi dobili eno izmed teh daril. Mislim, da ai bila odveč pripomba nekega »Putnikovca«, ki je dejal, da j« vse to nekoliko primitivno.
Prijatelistvo na iavni dražbi
MaidemoIseJle JacQueline Du-pont je dopdlnila 21. Jeto svoje cvetoče mladosti in po veifikoduš-ni želji svojega papana je odšla šfudirat v inozemstvo. Res, da ta-ke stvaini precej staoajo, toda oče bi zanjo žrtvoval vse, celo tovar-no bi jproda'1, samo da bi jo <ysre-6i\ im ji oimoigočil »veliko« življe-nje. P.ftžla je v majhno, sivo tuj« mestece in se vpisaila na univerzo. Toda za tako milado in neprekos-ljivo prikupno bitje ie samo zna-nost le preozko področje udejstvp-vaaja. Navajena družbe živahniih mladenJčev, sj je resnično zaiele-la, da jih tudi ru ne bi pogirešaila. Oztrala se je za npmi po cesti, v kinu in na semiinarjih, toda za-man; povsod samii mračneži, po-gireznjeni v svoje globine. Kaj naj stori? Tzvedela je, da tudi tu ob-staija hvailevredni način časopisne-ga seznanjania med ljudmi različ-rwh spolov.'Takoj je spoznala glo-boika člo'vel juben namen tega, saj je osebno iskanje včasih le .preveč zahitevno in so čustva, izralena na papirju, le bolj naravna inbolj napristransko lahko sodimo o njiih. V uglednem Jistu je obiavila ponižen oglasek — klic na po-moč, da ji pomagajo v tem sivem m nepriija,znem mestu, da si naide prijetne in pametne priijatelje za družbo.
*
Teden dni kasneje.
Jacqueline sedi ob kaminu. o-genj prijetno gori ... prebiira pi-sma, ki jih je ;pisal cvet mlaiderui-čev tega ipesta. Težave ima, ker so pnsave tako inteligentne, da so že komaj čitljive,  razen tega  pa
naletj na vedino nove slovnione oblike, ki jah n,i biilo v njenem uobeniku...
... in Amor me je ncmdihrM, vzel sem pe,ro in nmphad... Štu-diram v istem mestu kaikvr vi} ker pa je studij dolgoitimjen in te-žak sv želim druibe, da bi fe Lab-ko sprmtil m razvedril, ker za>ra-di gotovih fatktarpev s>o tni omeje-ne raane zahave...
Amoir, Amor! Študtj jemlijepre-resno, nima ne družbe in ne de-nafja. Odpade!
... Spohovana »Pomlad«! Vas primer me zamma: spomčite p<o-gojef N\a ogled sem Vam od 17. t. m. vsak dan. Kra\j, čas in spo-znavni   zna\h  določvte   Vif .,.
Hm, ipirimer utegne biti zani-miv, se pa bomo da!i og^ledat!
... V kolikor Va$ bo zanimalo si boste z menoj labko ogledaii to goro (1700 metrov) in pre&hadce gozdav (jciene, valkove, divje mačke, mcdvede)...
Kdo ty si miislil, kakšen med-ved!
. .. Panudba pf&jatetjrtva Ker tudi sam isčem druibo, nisem prezrl Vas ogla<s. Na razpoUgo imam motarno kolo in avto. Večt ozirvma vse ostailo pa fio VaVt za-interesiranosti...
Vse kaže da preveJ pričaikuie ad moje zainteresiranosti!
... Na Vas cenjem oglas spo-ročam, da sem nemudoma pri-pravljen stopki v kontakt v Vami glede poznamtva. Več osefano. Prosim, da naznačite kraj kontak-ta...
Uf ta je pa gotovo kak okra}-ni   funkoionar,   sama   biirokraoija
ga je. Take najbri srečam vsak dan na cesiti.
... Želim Vas spoznati zaradi znanja tujega )ezika> ker se poleg rednega httdlja dektrotebruke za-nimam za tttje slowtvo. V veli-kem pričcbkovanju se beleiim s pri\jatefyskim  pozdravvm ...
.. . Prebrai sem Vas oglas, ki me je veo>ma zavnteresiral Kot inozemka verjettno Vam je težko dobiti odgovarjajočo družbo, zato sem pripravljen, da bi Vatn v tem pnmagal...
Doktor? Impozatttno, a ie le preveč dcktorsko priipravljen po-magaci!
. •. Sem 'studtent ekanomfje in Vas vabim na skitpne izlete v hribe, na smučanje in kolewr']e-n\e. Tudi plešem rad. Ker sta se m»i sestri pred kratkim poročili, pogresam druzbe, tmko se mi zdi kot vi. Na sviderije .,.
ZanJmivo. Pisava intelagentna. ampak če «i fant misli, da setn primerna za sestrsko kolesairienie, se  moti,   predolgo   }e   »napeljan«.
.. . Z ozirom na Vaso ponudbo se Vam javlfa odlicen 'sportnik in scdiden plesalec. Se Vad vsestran-sko zabava, do mere pristojno-ui(?) Snidenje zaželjeno v sredo ali četrtek v avli kohdvora ob 20 zvečer. Spoznaimi znak: stal hom nasproti blagtujni za inozem-ce 2 rjavordečo knjigo v drsni rokif (Prost sem vedno — pre-srečen). Nasvidenje...
Jaz sem pa p<renesrečna, pa če-prav je odlicen Jporttiiik. Le kaj se skriva v tistem vpraSanja za »pristojnositjo«?
... Rojen sem t. maja 1930 v Slomu pri Ponikvab, sem rin pre-
moznih ttarsev. Vlsok sem 187 cm, Ijubkelj planin, gledalisča in l&pib izletov ter se trudlm da zivim na osnovi idealizma. Kar mi življe-tije zeio o<težu,je ...
Sumiim, da bi bili 187 cm visoki idealisti kaj vredni? Naj se kar sam otežuje. In tile- suhoparnež,i, ki so mi poslali samo naslove. Kaij vraga se skriva za temi imeni, ki se mi ponujajo za družbo? Vab-Ijivo, ko bi le vediiii kako sem zahtevna, kar se družbe tiče.
Končno ena lepa  pisava ...
... Prisrcne druzaimosti in i-skrenega zaveznistva ]e med ljud~ mi zela mafo. Veliko onega, kar se pod tem nastovom proklamira je v bhtvu Hsto nekaj drugega. Kajti uresniciti take vezi ni tako enmtavno, sa.) se fe treba uglasiti na nek skupen osnoven ton in ta~ ka operacija je spričo velike raz-nolikasti človeske nature često ze-lo boleča. Tudi jaz sem student, (eiektrot?hnike) če ste volitti, da bi poskusila o$iva<rhti nek"A po-daimega, potmt mi dovolite .-..
Naj se še uglasim na njegovo frekvenco! Bogvedi, če bi se iz-plačalo?
... V zvezi 2 oglasom se jav-l)a: značajm, dmpatičen in tcik-ten student večletni absolvtnt, nizke postave, z inanjem angle-skega in nemskega jezika, z mno-go smida za belebristiko, gledali-sče, film in ples. Prilagam eno znamkof...
" Ima glavo, oprsje in zadek ... ka.kšan opis, kot pri priradopisu!
... Panndiba! Odločid sem oe poiegovati za čast seznaniti se z Vanri. V popoldanskem času obi-sku,JTrn glasheno lolo ...
Joj, ppdjoj! Če drugo ne, bo pa pel!? Ampak strašno je pa le.
... Gaspodična kalegica! Dovc tke, da si povod&m Vašega ogUsa v dnevnem časapisju, verjeino med mnogimi, dovalim tudi jaz Vam stavlti svoje tovarištvo v pO" nudbo. Štejem » v posebno čast in se 2 veseljem odzivmn Vasemu oglasu tako vsled tovaristva ozi-' roma družabnistva samega, kot tu-di hudijskib raalogov in ozirov glede obnawk)am}a tw}ega jezika...
Inštruktorica bom!
... Bo\jum se, da Vas moja po-nudba ne bo preveč razveseiila, "se zlasti ko botte pogleddi foto~ grafšjo, ki Vam jo prilagctm. Mor-da sem nekollko predrzen, da Vam io kar tak-o posil)am, ho me niti ne .poznate. Četudi me ne bi razveselili z Vaslm odgovoporn, laboko slhko obdržite v skromen spamin na nekoga, ki Vam je že-lel pornagati ...
Ta je pa skromen in velikodu-šen. To mu bo škodovailo.
*..Če ieliie spoznati 25 letne-_ ga, 181 cm visokega inžmirja spo-roiite kraj, čas in spoznavni znak sestanka!...
Se mi zdi, da' so vsii četrt sto-letni inženirjii prenevairna. In ta višina! Ko bi tapček vedel. ka-tera višina menii kcmvenira!
.. . Dolgi% sem kolebcd ali na/\ pisem ali ne. Tudi }a>z si želim spoznati dohro dekle in to mi )e prurlo kot nalašč. Seveda ne vem če bom uspel. Sem "student ravno tako kot Vi in si za družho še bolj zellm nekoga, ki )e studiran, in se spozna na živtjmje. Star sem ena in dvajset let tn sem črne poi-ti   'm   las ...
Je dolgo upal in se bal, slo-vo... Naj s\ f ant najide dobro dekle in naj mene ne nadlcgujel
... Pogosto pnhajam v Sloveni* jo in misi&m, da ne ho neimogoče, če sl po<S'tanewa prijatelija. Po po~ klicu sem čaambar in se wkvar4 fam tudi z puhUchtik>o in krnji-ievnostjo. Diphmival sem na pifA* vu in abs">lvircd ehonomijo. Vis>o\!s sem 1.90 m, težak 89 kg itd. Go-vorlm angleski, francoski, nemshi, itaUjanski, ruski in esperamto, se* ' daj pa se ucim španvki in inter-lingvo. Rad imxm kino, gledali' sče, špovt, glasbo, razstave in po-t<yvan)x ...
Takle poliglot iin 2e ncmnar povrhu, in še liitera<rne ambicije, piretežak za družbo. StaviJa mu bom ,pogoi, naj se nauči japonskot
... Spohovanaf Z navdu"ien'}em sem bral Vaise cen). vrstice, iz ka» lcfrih veje globoka žc4ja po sprom sčeni inteligentni druzbV. D-0'Voiite tnd, mademoisette, >da si itmjam nuditi Vam 5^'Ofo druzbo in to popo!nwna nesebicno^ iskreno in res piijateljsko. Setn ddplomlran ekonotn&st, ki je svoje hudij-e de* lal v tujim, irf za*to Vas dobro raznmem kako zelo pogresaie VI tukotj med nami primernega ra~ zvedrila. Idealnega pa<rtnerja, dc* krega, zvestega in odkritostrčnegA človeka, ki %}ubl naravo <na.J>vsei lo Vam lahko nudim, da hi Va$ spoštovana z moeno rako v<odil in gojil tisto lepo sožitje, &t:*rega cilj je harmonično sožkje s sočhvfr bom v mladosti. Presrečen b' biL. če bi se odzvali moji res odknto* srčnl ponudbi...
(Nadaljevanie na 6. strani)
ŠTUDENTJE, ŠTUDENTKE!
Z ZBIRANJEM IN ODDAJO ODPADKOV KORISTITE SKUPNOSTI, SEBI PA USTVAHJATE PRIMERNE DOHODKE. PODJETJE »0 D P A D« ODKUPUJE RAZNOVRSTNE ODPADKE V VSAKI KOLIČINI PO ZELO UGODNM CENAH. ODKUPNE POSTAJE SO V VSEH VEČJIH KRAJIH SLOVENIJE.
Prijateljstvo na javni družbi
Stene jih vabijo
(Nadaljevanje s 5. strani)
... Nezruma   gospodilna!    Od-
kar sem hot Jljidvtelj s>td\re klaisič-ne ikeraiUtre v neki knpgi (opro-sMe, avior in nmlo-v deki sta mi tt&la iz fpoonina) brsl besede NOSCE TE IPSUM. Skušad s~cm ^pioznati 4am<ega seke. Naj Vam navedem ncka\j zakhjuckov nd ka-tcrih sem pni premis&jevunJM o w-bi pri&el (otprasitite, scdbo o in-teligfnci pmpmčctm •¦Vam), njiho-w pravilmosit boste lahko preso-d&li, ce bom jaz tšsti (Sreča — Foftftna bodi enhrait radodarna!), ki bom deležen Vaie drnžbe. Iz-glededam kot resen, prevdaren oknvk. Za takega me tudi wčma Ifitdi, ki me pozna-fo smanra toda v resnici nisem takscn. LaJ^ko re-čem, da je izraz re9rwsiti, ki mi ga -narava je dala, krinka P'>d ka-teno se kriva čl&vek, zelo nudo padtnbten resnemu, ki mu pravbno tangmniik...
Gospodinja, kave!!!! Močne!!
Ogenj <k>goreva v kaminu in Jacquci!ine je zadremala v naslan-jaču. In sanja. Težke sanje. 0-kjog nje stoje šcudenti, novinarii, doktorji, Inžentrjrl, komercialisci; vsi z rdečer.javimi knjigami pod paisduho vis-a-vis inozemske bla-gajne v avli glavnega kcviodvora. Sami prikuipoii obraz^, ki ji na stlartih in srerorniih krožnikih nudi-jo vse svaje aArene želje, ves svoj Siidea-liizem in vse svoje skrite in Besikirlte interese... Težke sanje Bioičijo maidemooselle J. D.
Pofcopali so )o, umrk ,je od sa-me djružaibnosti! O mrtvih govori laanD dobro, •dekie seveda ni p-ri-iaikovale takega li-aliva čustev in i&krcnosti. Za take podivige so tpasobmi saimo močni raačaij!
VsekaJkor je to oglalevanje va-ien dimžibeni faktor, ko nal vsak-
danji tisk prihrani deloivn:!:m in nedelovnim ljudem toliko <irajgo-cenega časa 'in >ih uči graditi boJj sirečno diruzbo m zakone. Na tak nacin uspe vsak »randi« in vsak odnos z osebo drugega spola '.e vnaiprej do<!očti: obseg, kraij, na-čin in meie gpodobnosti. ¦ Ker je hil sludfa) z ino.zemko, se je vsa stva>r prikazaila v patri-otski luči, saj so nekateni znali krasno pciožiti na oltar »pirijatelj-stva« vse svoje devizne m nede-vizne interese.
Važno je, da ni treba napeniati molganov pri osebnem spoznava-nju, naš tisk <ie!a za nas in naim servjra osebnosni z 'že izria,niimi duševnimi Ln telesnimi sposob-nostmi.
Vse   za   srečo  novih   generacjj!
Amen.
Opomba uredništva: Za tekste v kurzivu bomo izplačali ho-norarje.
Domcsča praksa brez deviznih prekrškov
Večkra: slišimo s katedre. da domačih praks ne smemo podcenjevati. Tudi govorniki na študentskih zborovanjih ponav-Ijajo približno isto. Vse to je v neki meri vplivalo na tiste vzorne študente, ki so se v le-to^šnjih počitnicah odločili za prakso v Narodni banki. In do-menek z direktorjem je bil od-več, saj so mislili, da jim po opravljeni praksi pripada po-šteno plačilo.
Prakso so vsi uspešno končali. Ni bilo večjih pritožb, niti pre-tiranih pohval. In sedaj je bila na potezi blagajna. Praktlkanti so za svoje enomesečno delo prejeli vsoto tri tisoč din. Z besedami: tri tisoč din.
Le malo se piše in govori o fantih iz alpinističnega odseka TDtJ, zato je ^rav, da pridejo todi oni enkrat na vrsto. Napi-sati nekaj o njihovem letošnjem delu je bila moja naloga in do potrebnih podatkov sem izbral najlažjo pot. Poiskal sem sta-tističarja društva   Staneta Jurco in rade volje mi je ustregel
— Nekako takole bi izgledal kronološki pregled letošnjega plodnega delovarija naših čla-nov, je pričel,.ko sem mu po-jasnil svoj namen. Pozimi so se fantje bolj malo ukvarjali s plezanjem — temu kriva je bila slaba oprema — izvedli pa so r.ekaj pristopov na vrhove. Mrtvo zimsko sezono smo seve-da izkoristili za pogostejše pri-rejanje sestankov in predavanj, v telovadnici »Partizana« v Mostah pa smo imeli vsak te-den tudi nekakšen kondicijsk' trening, ki so se člani z vese-!jem udeleževali. No, brez dvo-ma je bila naša največja zimska prireditev zimski alpinistični tečaj na Ceški koči pod Grin-tavcem. Tečaj so sicer motile slabe vremenske razmere, a je bilo vseh 15 udeležencev z njirc kijub  temu   zadovoljnih.
Spomladi smo pričeli s ple-zalno šolo na Turncu pod Gr-mado pod strokovnim vodstvom rašega člana Deržaja. Tu smo seznanili pripravnike AO s teh-niko prostega plezanja, vrvnimi manevri, jim predavali o zgodo-vini alpinizma, plezalčevi opre-mi, nevarnosti v steni itd. Šolo je obiskovalo kar zadovoljivo število pripravnikov.
Letni plezalni tečaj, ki smo ga organizirali že vsa pretekla le-ta, smo letos združili s taborom slovenskih alpinistov v Vratih. V ča3u tabora so naši fantje izvedli precej težkih vzponov v ostenju Triglava, Cmira in Špika,   tako   na  primer  Copov
steber, Wissiakovo smer in di-rektno smer v Spiku. S priprav-niki odseka so preplezali tudi nekaj lažjih smeri v Triglavski steni.
Po taboru so naši člani vodili tudi plezalni tečaj Inštituta za telesno vzgojo, ki je prav tako odlično uspel.
No, končno smo pri odpravah v tuje gore. Ti naši poskusi so proti pričakovanjem dobro uspe-li. Dva plezalca sta se povzpela na Mont Blanc in izvedla še nekaj tur v njegovi okolici. Tu-di naveza, ki je odšla v skupino Silwrette je bila nadvse uspeš na. V skoraj nemogočih vre-menskih razmerah sta se kot prva Slovenca povzpela po mno-gih težavnih smereh in, če k temu prištejemo še to, da je bila član naveze tudi ženska. mislira, da ne moremo želefi lepšega re-zultata. Tretjo navezo, ki se je
Kasparekov raz v Peternschar-tenkopfu, ki je znan kot ena najtežjih smeri v tem pogorju Če torej seštejemo vse ple-' zalne vzpone naših tečajnikov in članov v letošnji sezoni, do-blmo presenetljivo število — 190, kar je za tako majhen krog ljudi nadvse lep uspeh.
—  In   vaši   načrti   za   prihod-njost? sem ga prekinil.
—  Da,   teh  je   dovolj,   morda vse   ižvedli.   Tudi   letos   pozimi še   preveč,  a  upamo,  da   bomo nas čaka iiimfvko-alpinistični te-čaj, spomladl odprava v Prokle-tije, plezalna Sola, nadalje let-ni-alpinistični   tečaj   in   končno spet  odprava v inozemstvo. Si-cer   pa,   kaj   bi   govoril,   videli bomo   drugo  leto  ob  tem  časa kako smo uspeli. Ce bo šlo vse po sreči kot letos, bomo   veseli in upajmo, da bo tako!
»TRIBUNA,«    glasilo   l.iubljanskih
študentov.
Orednjatvo i« u^rava LJublja-na Miklo«'^eva cesta Sa telpfon 31-102 — Urejuje uredniški odt>or — Odgovorni urednik: janJco Popovič. študent prava — Tekoči     račun     Narodne     banke
odločila  za  Gesause  v Avstnji,    60-KB-1-Z-567   -  Letna naročnina
so sestavljall trije člani odseka.    200 dinarjev   - Rokopisov ne vra-
Tudi  ti so  preplezali nekaj   te-    Lamo   ~J'risk  Casoplsno založni.
*<=*„*   +«*i  u            1           .   J..        Skega pod.et.1s  »Slovenskl poroče-
redno  težkih  smeri,  med njimi    valec«.
PLANINCI!
OBVESCAMO VAS, DA BO V SREDO, DNE 16. T. M.. OB 19.30 v PRIRODOSLOVNO - MATEMATICNI (FIZI-KALNI)  DVORANI UNIVERZE
PLAMNSKEGfl DRUŠTVA »UI^IVEBZl«
Odbor PDtJ
NOVO   MESTO
ČESTITKE PODJETIfi Zl OBČIUSKI PRAZNIK NOVEGS MESTI 28. OKTGBRA 1955.
INDUSTRIJSKO PODJETJE

tovarna za predelavo poljskih pridelkov LJUBLJANA, Viškacesla60
Priporoča svoje kvalitetne prolzvode:
VSE VRSTE KISAr GORCICO, KISLE K0N2ERVE, JUHAN IN PARADE2NIK0V0 MEZGO
Knjižne zbirke 
Slovenskega knjižnega 
zavoda za leto 1956
Že tretje leto se Vam Slovenskj knjižni zavod pretistavlja s programom svojih knjižnih zbirk, ki so d&bro znane že širokemu krogu bralcev in Ijubifeljev slo-venske knjige.
V ietu 1956 bodo izšfe v naših zbirkoh sledeče knjige:
SVETOVN! RCMAN:
Coo Ksie Khin: Sen rdeče sobo
John Goisworthy: Onkraj sreče in Ijubeznl
Leonid Leonov:  Ruskl tjozd
Emile Zola:  Beznica
SODOBNI ROMAN:
Mifko Kranjec: Zemlja se z nomi premika Fr. Eemil Silianptiti: Trudno življenje Mihailo Lalič:  Viharna pomlad 0. M. Lawrence:  Mavrica
BIOS:
K. Sfanisiavski:  Spomini Morus:  živali od davnine do naših dni Rober! Graves: Jaz, Kiavdij Reinach: Apolon
NOVA LJU9SKA KNJIŽNICA:
Victor Hugo:  Pomorščaki
Vladimir K. Arssnjev: V sibirski Tajgi
Frank Noris:  Polip
!!ias Venezis:  Beg
Giuseppe Giovcgnoli: Spartak
Jack London:  Martin Eden
Zahtevajle prospekte s podrobnimf In-formacijaml o pogojih obročnega plačevanjo pri vseh knjigarnah ali pri založbi
SLOVENSKI   KNJIŽNI   ZAVOD
V UUEUANI
p. p. 163
TRGOVSKO PODJETJE
ŽELEZNINA
NOVOMESTO
vam nudi v svojih poslovalnicah bogato izbiro gospodinjskih potrebscln, zelezninsko blago, gradbeni material, razstrelivo, lovsko municijo, cevljarske potrebscine, kolesa, avtomaterial itd. — oglejte si nase zaloge!
s«flanB9^^avM«Br«^HB«a«BBS»as*«UHianHniti
RUDNIK NEK0VENSK3H RUDNIN

PROIZVAJAMO KREMENCEV PESEK ZA VSO STEKLARSKO, LIVAR-SKO IN OSTALO INDUSTRIJO TER RAZNE KREDE, BENTONITE IN MASO ZA OBLOGE VISOKOFREKVENCNIH PECl. — VZORCI SQ OD-JEMALCEM STALNO NA RAZPOLAGOI

GRADBENO PODJETJE
RAZPISUJE NASLEDNJE ŠTIPENDUE:
2 gradbena tehnika
1 strojni tehnik
2 dijaka detovodske šole
Vsl inleresentl naj bi bill po možnosli viijl letnlkl. —
TOVARNA KLOBUKOV

Š KOFJA   LOK A
Izdelujemo:
damske in moške tulce iz zajčje in kunčje dla-ke, klobuke vseL modnih fazon in najfinejših kvalittt.
Specialiteta velour in soleil.
Izvažamo v evropske in prekomorske države.
PODJETJE ZA PROMET S FARMACEVTSKIM MATERIALOM
KEMOFARMACIJA
UUBUANA, METELKOVA ulica 7
Poštnl predal 143
Telefon: 30-729 direktor; 30-559 in 32-332 h. c.
Brzojav: Kemofarmacija, Ljubljana
Tekoči račun pri NB Ljubljana št. 601-T-221
Uvažamo gotova zdravila fer vse farmacevtske kemikalije in droge za lekarne in druge zdravstvene ustanove kakor tudi vse labora-torijske kemikalije za farmacevtsko .ndustrljo. Nadalje uvažamo zo potrebe zdravstvenih ustanov: klrurške in-sirumente, aparate in prlbor, medicinsko opliko, zobozdrovniškl fn zobotehnfčni moterlal, elektromedicinske aparate, sanitetni gu-mijosti materlal, svilo in katgut.