8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRU.okSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini nnA .. Abb' posuie i gmppo Lena 200 lir Leto XXXIV. Št. 198 (10.110) TRST, sreda, 23. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod. Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi OBISK KITAJSKEGA DRŽAVNEGA IN PARTIJSKEGA VODITELJA V JUGOSLAVIJI Dvostranski odnosi in mednarodna vprašanja v ospredju razgovorov Tito-Hua Kuo-feng Nad 300 tisoč Beograjčanov je na ulicah navdušeno pozdravljalo gosta, ko se je 2 Dedinja peljal v Novi Beograd - Pozitivna ocena dosedanjih odnosov in možnost še tesnejšega sodelovanja - Kitajski predsednik o pomenu neuvrščenosti (Od našega posebnega dopisnika) ,. BEOGRAD — Včerajšnji drugi dan obiska kitajskega voditelja Hua ""o-lenga v Jugoslaviji je minil v znamenju iskrenih manifestacij pri-hlcljstva med jugoslovanskimi in kitajskim narodom na beograjskih ®Utnih ulicah in predvsem v znamenju nadaljevanja uradnih politič-; ® razgovorov, ki sta jih predsednik Tito in Hua začela v ponedeljek Proti večeru. Na ulicah jugoslovanske prcstolni-,e sc je včeraj dopoldne zbralo o-r°8 300 tisoč meščanov in okoliča-(°y. ki so zelo prisrčno in prija-el)sko pozdravili kitajskega predalnika, ki se je skupaj s svojim gostiteljem, predsednikom Titom v "Prtem avtomobilu peljal z Dedi-v Novi Beograd k nadaljevanju pogovorov v p'"«lor,’u zveznega iz-ršnega sveta. S to veličastno ma-J.. stacijo so se Beograjčani oddol-1 ‘n zahvalili kitajskemu voditelju onkraten sprejem, ki ga je pred "»m dni v Pekingu in drugih ki-®jskih mestih doživel predsednik t,,°’ ko je bil na prvem obisku na Ntajskem. j^sebino včerajšnjih pogovorov je j/?Soče strniti v neha’ osrednjih po-vflarkov. ki so tudi sicer pomembni q Jugoslovansko - kitajskih odnosih. njem razvoju in doseženih rezultatih, za krepitev in poglabljanje dvostranskega sodelovanja na vseh področjih in za izmenjavo mnenj o mednarodnih vprašanjih, ki so zanimiva za obe strani. Kakor poudarjajo v krogih jugoslovanske delegacije, dosedanji pogovori Tito - Hua potekajo v res prijateljskem razpoloženju, za katerega so značilne cdki‘itcst, zaupanje in vzajemno spoštovanje. Prav gotovo ni v takšnem razpoloženju nič narejenega, kajti jugoslovansko - kitajski odnosi na vseh področjih resnično temeljijo na popolni enakopravnosti in nevmešavanju, pri čemer objektivne razlike, ki nujno obstajajo glede na specifično naravo ene in druge socialistične revolucije, ne pomenijo nikakršne ovire za krepitev odnosov, nasprotno — prej 1 ža vzajemno obveščanje o notra- '"""IIIII,,,,,,,,,minili,II, lini« PRED SREČANJEM V ČAMP DAVIDU Velika napetost v Izraelu zaradi vrste atentatov v Kairu se bojijo izraelskega napada na sirske čete v Libanonu, saj Egipt ne bi mogel ostati ravnodušen jJtSL AVIV — Dva tedna pred tri-*far‘0kim vrhom v Čamp Davidu Sadatom, Beginom in Carte-je v izraelu zavladala prava j'boza pred atentati: pred odlo-.Ujočirnj srečanji se je namreč vsajat okrepila teroristična dejav-Ls in vse kaže, da tudi tokrat ne d nič drugače, Samo v zadnjih jL^tih dneh so odkrili šest peklen-'n strojev, vse pa so našli in počasno onesposobili. Zaradi ®eK_a tega so vojska, policija, poljski oddelki ih prebivalstvo v Sni?' pripravljenosti, medtem ko ta tS.Va javnega obveščanja opo-jjiajo prebivalstvo, da o vsakršni, u^av najmanjši podrobnosti, _ ki va Se le zazdela sumljiva, poročajo 0stnim organom. Da ta previd-ni odveč, je potrdila tudi vče-j,.rn.ia riaidba tempirane bombe v Zai0Vski četrti starega dela Jeru-Je,ha: odkrili so jo le nekaj mi-V-,.Preden bi morala eksplodirati, d 'ko je bilo tudi vojaških vaj, vseh važnejših cestnih odsekih J® vzpostavili cestne bloke, u.v^čtem se je razplamtela poletu,*8 o odgovornostih za nedeljski jbad v Londonu na uslužbence i-ske letalske družbe «E1 Al», m katerem sta izgubila življenje 8ten od obeh teroristov in neka bi?Varc’esa, šest drugih oseb pa je ga° ranjenih. Med temi je tudi dru-t-j Stevardesa, ki se še vedno bo-ča 8 smrtjo. Včerajšnji londonski izpisi so poročali, da je sam WiS premier Begin opozoril top t sko vlado, naj bo izredno Lj *Pna, ker so v Jeruzalemu ne-Sk takega pričakovali. S svoje i\i n' je tudi ravnatelj družbe «E1 tojjiv Londonu Mordechai Hod ob-gsU angleško policijo, ne samo te-va’ cLi ni učinkovito skrbela za arnrV°iSt z oboroženim spremstvom, iti, ^ je tudi preprečila, da bi sa-iia *E1 Al» za to poskrbela. Kaže, tudi notranji min iste. Merlyn top? namerava obrniti do vodje v?e Policije, zakaj ni poskrbel, Vggi11 bila straža oborožena. Vsled toof?. leKa so včeraj med agente, ki ogl, al° skrbeti za varnost najbolj topnih osebnosti, razdeljevali o-togU* angleška policija običajno K* grelnega orožja, to . Je napetost narasla v Izrae-btou t se stopnjuje tudi v Liba: Sip?' !z Kaira poročajo, da so e-to.j ke oblasti izredno zaskrbije-aradi spopadov med nasprotu-)%?1 si palestinskimi organizaci-toivA z^asti pa zaradi naraščajoče krist.°«ti med sirskimi četami in ilp Janško desnico. Kairo se boji, 1 3 izkoristil Izrael in vnovič v farjem na jugu države in pa °i iz^ern Bejrutu. Takšen poseg pa tose J izkoristil Izrael in vnovič to| v Libanonu, kjer bi napa-tlpj *Ce,>tre palestinskega teroriz-tosJ;.nbenem pa bi nudil pomoč v '^arje------*- k ____________| _______„ . dt.Va) odgovor sirskih čet, ki so 5to pV' v okviru arabske mirovne J Kfjav nekaj takega, naglašajo to t?oU' Pa Izrael hoče. Egipt ne stati ob strani v primeru ?tolip®a izraelskega napada, pojta,? bakega posega pa bi se ob-na bližnjem vrhu v Čamp % Jeruzalem na bi pustil iz "Vo e priložnosti in bi obtožil *toče' J.a podpira teroriste in da "št hP,T’'ru>>. Nekaj takega pa Sa-e toore tvegati. V zvezi r sestankom v Cam Davidu pa je včeraj ameriški predsednik Carter izjavil, da je po njegovem mnenju sedanje vzdušje med Izraelom in Egiptom na splošno dobro: «Tako Sadat kot Begin se zavzemata za napredovanje pogajanj, vendar so vprašanja; ki ju ločijo, zelo pomembna in zato je nemogoče že sedaj vedeti, kakšni bodo rezultati.* (db) Nobrc Da Costa šc ni imenoval novih ministrov LIZBONA — Pred dokončnim imenovanjem novih ministrov se je tudi včeraj predsednik portugalske vlade Alfredo Nobre Da Costa sestal z nekaterimi voditelji strank, ki so v bistvu samo ponovili že znana stlišča. Lizbonski časopisi so včeraj objavili vest, da ima Da Costa že pripravljen seznam novih ministrov, medtem ko je še povsem odprto vprašanje vladnega programa. Socialistična stranka pa je ponovno omilila svojo polemiko do novega predsednika vlade, kar dokazuje, da je slednji sprejel nekatere temeljne zahteve Soaresove stranke na področju gospodarske politike. Vsekakor ni pa še znano, kdaj bo ministrski predsednik imenoval nove ministre. so spodbuda za še podrobnejše medsebojno spoznavanje, saj tako v Beogradu kot v Pekingu menijo, da je natančno poznavanje resničnih stališč in možnosti ene in druge strani tisti pogoj, ki obojestransko jamči vse bolj uspešno in koristno sodelovanje na vseh področjih. Hua Kuo-feng je, kakor se je zvedelo, podrobneje razložil osnovne smeri nadaljnjega ekonomskega in družbenega razvoja na Kitajskem, Tito pa je tej razlagi s pozornostjo in razumevanjem prisluhnil in od časa do časa dal kakšno primerjavo z jugoslovansko prakso v tem pogledu. Dvostranske odnose na vseh pod ročjih so pozitivno ocenili, saj je bilo doslej res veliko narejenega, zlasti po lanskem Titovem obisku v Pekingu. Obojestranska je pripravljenost, da se sodelovanje dvigne še na višjo raven in da se obogati v skladu z medsebojnim poznavanjem razmer na enem in drugem tržišču ter v skladu s sposobnostmi enega in drugega gospodarstva. Enotna je želja, da bi raven ekonomskih odnosov dosegla zelo dobre politične stike. Blagovna menjava se bo letos po predvidevanjih podvojila v primerjavi z lanskim letom in dosegla vrednost 180 milijonov dolarjev. Vendar s tem ne v Beogradu ne v Pekingu niso zadovoljni. Tudi v pogovorih Tito - Hua je bilo poudarjeno, da je treba v gospodarske stike poleg klasične blagovne menjave vpeljati sodobnejše, višje oblike, kot so industrijska kooperacija, skupne naložbe, izmenjava tehnoloških izkušenj in sploh znanstveno - tehnično sodelovanje. V ta namen bodo med sedanjim obiskom kitajskega voditelja v Jugoslaviji podpisali dolgoročni sporazum o gospodarskem sodelovanju, na podlagi le-te-ga pa bodo kmalu pripravili tudi podrobnejše spor^uffie o sodelovanju na posameznih gospodarskih, znanstveno - tehničnih in podobnih področjih, Sicer pa je o teh vprašanjih podrobneje tekla beseda na včerajšnjem srečanju Hua Kuo-fen-ga s predsednikom zveznega izvršnega sveta Veselinom Djuranovi-čem, o tem pa se bodo danes pogovarjali tudi nekateri člani obeh delegacij pod vodstvom podpredsednikov obeh vlad. Zanimanje je razumljivo pritegnila tudi izmenjava mnenj, ki sta jo predsednika Tito in Hua opravita v zvezi z mednarodnimi vprašanji. Kakor se je zvedelo, je kitajski predsednik Titu nadrobneje razložil glavne smernice kitajske zunanjepolitične dejavnosti, posebej Pa je spregovoril o nekaterih vidikih odnosov Ljudske republike Kitajske s posameznimi drugimi državami. Med drugim je pri tem tekla beseda o splošnih silnicah v mednarodnih odnosih in o popuščanju napetosti, o položaju v Afriki in na Bližnjem vzhodu ter o razmerah v jugovzhodni Aziji. Kitajski predsednik Hua je — tako kot v ponedeljek zvečer v zdravici na slovesni večerji — tudi v včerajšnjih razogovorih opozoril na vidno vlogo neuvrščenih držav v mednarodnih odnosih, s posebnim spoštovanjem in toplino pa je spregovoril o vlogi jugoslovanskega predsednika Tita kot edinega še živečega in zelo aktivnega ustanovitelja neuvrščenosti. Hua je pri tem zlasti podčrtal Titova prizadevanja za ohranitev in krepitev znanih načel neuvrščenosti, kar se je pokazalo tudi na nedavni ministrski konferenci neuvrščenih v Beogradu. Kakor pravijo v poučenih virih, je Tito v razgovoru s kitajskim predsednikom pokazal izrazito zanimanje za posamezna kitajska stališča do žgočih mednarodnih vprašanj. Jugoslovansko-kitajski razgovori se bodo te dni, med Huovim obiskom, nadaljevali še na različnih ravneh, tudi na najvišji,' predvidena pa jfe zlasti vrsta srečanj sodelavcev obeh predsednikov. Kitajski voditelj Hua je včeraj zasadil drevo miru v parku prijateljstva v Novem Beogradu, ogledal si je vojaški muzej na Kalemegdanu, v mestni skupščini so ga na slovesni seji , razglasili za častnega občana Beograda, sirtoči pa je bil gost na slovenskem koncertu, ki so ga v njegovo čast priredili beograjski umetniki v ljudskem gledališču. VLADO BARABAŠ V NIKARAGUI Oborožena skupina zasedla parlament MANAGUA — Sinoči je skupina gverilcev, ki najbrž pripadajo san-dinistični fronti, ki se že več let bori proti diktatorskemu režimu družine Somoza, zasedla palačo, v kateri imata svoj sedež vlada in parlament Nikarague in to v samem središču glavnega mesta. Tuje agencije poročajo, da je pred zasedbo palače prišlo do oboroženega spopada med napadalci in vojaki Po neuradnih vesteh je bilo takrat v palači zbranih več parlamentarcev in ministrov, ki so prisostvovali neki neuradni seji parlamenta. V zameno za njihovo izpustitev naj bi gverilci zahtevali o-svoboditev vseh političnih jetnikov in deset milijonov dolarjev. Glasnik ameriškega veleposlaništva je izjavil, da so takoj po napadu vojaški oddelki obkolili palačo, medtem ko nad glavnim mestom krožijo vojaška letala. , RIM — Podvig Evropskega jedrskega centra (CERN) v Ženevi, kjer je znanstvenikom uspelo čelih 85 ur obdržati snop antimaterije, je predvsem tehnološki in ne znanstveni dosežek,- Misel je izrekel ravnatelj inštituta za fiziko rimske’ univerze prof. Carlo Sčhaerf. Isto je v dobršni meri potrdil vodja ženevske ekipe prof. Guido Petrucci, ki pa je dejal, da predstavlja podvig, važen mejnik, saj se je znanstvenikom prvič odkar je leta 1955 prof. Berkley v Kaliforniji odkril antiprotone posrečilo jih obdržati toliko časa aktivne, kar omogoča natančne študije. PREDSINOCNJIM V MOMBASI Umrl kenijski predsednik legendarni Jomo Kenyatta Nad pol stoletja političnega delovanja, da je danes Kenija sodobna in omikana država Pokojni Jomo Kenyatta NAIROBI — V snu je predsinoč-njim umrl v Mombasi kenijski predsednik Jomo Kenyatta, človek, ki je nad pol stoletja krojil usodo kenijskih plemen in jih je iz teme ko lonializma popeljal v svobodo, da si je že v življenju pridobil častni vzdevek »očeta domovine*, ljudstvo pa ga je enostavno imenovalo «Mzee», ki v svahilščini pomeni modri. stari očak. Nenadna smrt legendarnega vo ditelja gibanja Mau - Mau odpira v Keniji težke probleme nasledstva, čeprav je Kenvatta zapustil sodobno in omikano državo, ki je s svojo neuvTŠčenostjo in notranjim demokratičnim razvo em najstabilnejša afriška država južno od Sahare. Vlada je v komunikeju pozvala ljudstvo, naj ostane mimo v teh tre nutkih žalosti. Kenijski radio v pre sledkih ponavlja ta poziv, oddaja pa samo simfonije in kenijsko himno. Na tisoče oseb se je zgrnilo pred predsedniško palačo v Mombasi, kasneje pa so Kenyattovo truplo z letalom prepeljali v glavno mesto Nai-robi. Kenyatta se je rodil leta 1890 (takrat ni bilo še anagrafskih uradov, zato je točen datum rojstva sporen) v bližini Catunde, 30 kilometrov od Nairobija, kot pripadnik plemena ŠTIRIINDVAJSETURNA STAVKA NA VSEH PROGAH OD SEVERA DO JUGA Samo delen uspeh avtonomnih železničarjev toda velike nevšečnosti za večino potnikov Odstotek udeležbe je bil razmeroma nizek, toda učinki so bili hudi, ker je akcija zajela strojevodje in načelnike postaj - CGIL - CISL - UIL za samourejevanje stavkovne pravice Zaradi stavke železničarjev je železniška uprava organizirala nadomestne avtobusne vožnje. Na sliki: avtobusi pred glavno železniško postajo v Milanu. .................i................. POLETNO POLITIČNO ZATIŠJE SE BLIŽA KONCU STRANKE 0 NALOGAH ANDREOTTIJEVE VLADE Izjave Bisaglie, Gallonija in Pavolinija - Craxi o razlikah med komunizmom in socializmom RIM — Vseh pet strank vladne večine bo še dalje vleklo vsaka na svojo stran vrv marčnega sporazuma, nobeni pa ne pade na um, da bi kaj močneje povlekla in s tem izpodnesla zaveznike. Jesen bo nevarna predvsem vladi, ki ima morda zadnjo možnost, da nakaže izhod iz krize. Krščanska demokracija, komunisti in socialisti napovedujejo, da bo izjemno obdobje trajalo vsaj do polovice prihodnjega leta. Pri vsem tem pa se na poti vladnega življenja nahaja čer, ki jo bo Andreotti le s težavo obšel. Od oktobra do novembra bo šest milijonov italijanskih delavcev obnovilo svoje delovne pogodbe. Enotni sindikati pristajajo na maniše mezdne zahteve, a vsi, tudi CGIL-CISLTJIL dobro vedo, da brez smotrnih in uspešnih posegov za brezposelne in Jug, bo vsaka politika propadla. Val nove «vroče jeseni* t: nedvomno iz-podnesel Andreottija, ki se trudi, da bi sindikate prepričal o svoji pripravljenosti na Posvetovanja preden steče triletni gospodarski načrt. Včeraj je podtaj^k Evangelisti (neuradni Andreottijev namestnik) izjavil, da se bo vlada sestala s sin dikati sredi septembra, po vsej verjetnosti 11. ali 12., če upoštevamo Andreottijevo zaposlenost. V nevarnosti pa ni samo demokr-ščanska enobarvna vlada. Če bi sedanja vlada s svojo neučinkovitostjo napravila samomor, bi za seboj povlekla tudi marčni sporazum, ki bi brezsmiselno lebdel v zraku. Nove krize pa sedaj noče nihče, niti krščanska demokracija, pa naj bo to strankina večina, ki io predstavlja Galloni, kakor tudi krogi, ki napovedujejo oster boj proti Zaccagnini-ju na prihodnjem strankinem kongresu. Minister Bisaglia, ki je skupaj s Forlanijem leader novonastale demokrščanske opozicije, je jasno izjavil, da bi vladna kriza pomenila predčasne volitve. To je tudi neprikrita grožnja komunistični partiji, ki ponovno predlaga svoj vstop v vlado. Po mnenju Bisaglie je ta zahteva neuresničljiva in KPI naj bi jo celo zagovarjala zgolj iz potrebe in ne iz lastnega prepričanja. «če bi bil piker — pravi Bisaglia — bi dejal, da postavljajo komunisti to zahtevo, da bi dosegli povsem nasproten učinek.* Minister ne odstopa od svojega prepričanja, da je komunistični sporazum z vlado neuresničljiv, saj KPI govori o »negaciji kapitalizma*, KD pa bi more biti pristala le na »popravek*. Za Bisaglio ima večje možnosti politika socialistov, a ne takoj. E- nako predlaga Bisaglia prermrje z Zaccagninijem, ki sedaj koristi v tajništvu, kot koristi Piccoii na predsedstvu. Vsekakor pa potrebujejo demokrščanski parlamentarci takega vodjo, ki bo dober »posrednik*. Bolj zaskrbljen kot Btoagha pa je demokrščanski podtai-.ik Galloni, ki trdi, da je potrpijenie in 'trpnost komunistov do vlade pri koncu. »Prišlo je ž.e do nepopustljivih stališč KPI, kar oa ni še najhujši problem. Težave so predvsem v operativnih sposobnostih vlade, v možnosti, da da novega zagona uresničevanju predvidenega programa*. Za tem terminom se skrivajo številni odprti problemi italijanske st varnosti, Če povzamemo naštevanje komunista Pavolinija, spada k tem problemom tudi -.aposlerost, industrijski razvoj, kmetijstvo in Jug. PavoUni je še pristavil: »Pogledati je treba, kaj dela in kaj lahko naredi Andreotti.* Ponovil je torej Berlin guerievo tezo, da komunisti ne oodo, ostali za vsako ceno v neučinkovi i večini. »Nočemo izpast kot tisti, ki stojijo z naperjeno puško, prav tako pa nočemo sprejeti vse kar pride » Vsekakor povratek komunis jv v opozicijo ne hi koristil nikomur, 'e najmanj ra državi. Pa vodni je pri tem opozoril na nekatere ministre, ki s svojim delovanjem .-»o bolj skrbijo rušenje sedanjega političnega sporazumi, kot pa za uresničevanje progi arnskih določil. CTti.em je Pavolini opozoril tudi na neodločnost socialistov. Istočasno pa je Craxi v da* ku na tedniku »Espresso* dolil olja na o-genj polemiko med obema levima strankama. Osnovna teza tajnika PSI je «bistvena nespravljivost med leninističnim komunizmom in socia-lizmou,*. Prvi naj bi imel zti.čil-nosti totalitarne religije, ki ne coprnica odstopov in se poslužuje »inkvizicije* in »prisile*, medtem ko se socialistična tradicija navezuje «na laično in liberalno zahodno družbo*. Glede na splošno podržavljanje družbe, ki je značilno za komuti zem. ie po Craxiju socializem os v uresničevanju takega sistema, k; mod drugim zagotavlja »najdragocenejšo človeško pravico: možnost napake*. MINO FUCCILLO RIM — Bržkone bo treba od 15. septembra plačevati fiksno kvoto (zavarovančev doprinos) k zdravilom, ki jih bodo predpisali zdravniki. Ukrep bo precej obremenil lekarnarje, ki s tem postajajo še bolj ski jug. Hude posledice pa so ob- podobni kakemu navadnemu urad — ~ ^-------- niku. (Telefoto ANSA) RIM — Sinoči ob 21. uri se je zaključila stavka, ki so jo proglasih avtonomni železničarji včlanjeni v sindikat FISAES. Železniški promet pa se bo prav gotovo normaliziral šele v današnjih poznih jutranjih urah. Ministrstvo za prevoze je objavilo nekaj podatkov o poteku stavkovnega gibanju:. včeraj je odpotovalo 1323 vlakov na dolgih progah od 2004 običajnih ter 3567 krajevnih vlakov namesto 6194. Od 2107 tovornih vlakov jih je odpotovalo 345. Ravnateljstvo državnih železnic je organiziralo 700 nadomestnih povezav za prevoz potnikov z avtobusi. Po računih vsedržavnega železniškega ravnateljstva se je stavke udeležilo 13,45 odstotka železniškega osebja. Najvišji odstotek so zabeležili pri nekaterih kategorijah (postajenačelniki) ter v nekaterih ravnateljstvih. Tu se je odstotek dvignil na 40. Pomanjkanje strojevodij, ali pa dejstvo, da ti niso prišli na delo, je povzročilo precejšnje težave v Palermu, Genovi, Bariju, Neaplju, Rimu, Anconi in Milanu. Žrtve zmešnjave, ki je nastala, so bili seveda potniki, v mnogih primerih tudi tujci. Z avtobusi so državne železnice prepeljale okoli 18.000 potnikov. Normalno je delovala služba trajektov v Mesinski ožini ter ua progi, ki povezuje Sardinijo s kopnim Pripomniti pa je treba, da trajekti v Mesinski ožini niso prevažali vlakov. Od vlakov, kj vozijo na dolgih progah iih je 70 odst. opravilu vožnjo. Znatno nižji je bil odstotek v primeru krajevnili vlakov. ScavKa avtonomnih železričarjev je posebno hudo prizadeta italijan- čutili tudi v Milanu, v-Genov; in v Anconi. V Milanu je v določenem trenutku polbžaj postal skoraj^ne-znožen. Dogajalo Se je namreč*Ma so železničarji, ki pripadaj) sindikatu FISAFS, prišli sicer na delo, toda, ka je vlakovni odpravnik dal znak za odhod, so izstopili iz lokomotive ter izjavili, da se pridružujejo starici. Potem je bilo treba poiskati strojevodje, ki niso nuvkali. Tako so zaradi tega ali kakšnega drugega razloga minevale ure preden se je vlak odpravil na pot., Kot smo dejali, je bil italijanski jug še bolj prizadet, posebno na krajevnih progah. Voditelji sindikata FISAFS trdijo, da je stavka popolnoma uspela ter podkrepljujejo to svojo tezo z dejstvom, da so se stavki pridružili tudi železniški delavci in uslužbenci, ki pripadajo drugim sindikatom. Verjetno pa to drži le v nekaterih posameznih primerih. Sindikati železničarjev, CGIL, CI SL in UIL, ki pripadajo enotni konfederaciji pa pravijo, da je stavka doživela popolen neuspeh, in sicer predvsem na političnem prizorišču. Na vsak način pa ni dosegi.) ciljev, ki je izjavila, da jih zasleduje. Čeprav je poklicala v stavko 220 tisoč železničarjev, so se ji pridružili pripadniki ene same kategorije, m sicer 4235 vseh skupaj. Voditelji e-notne federacije železničarjev pripisujejo to okoliščino dejstvu, da podmena o sporazumu z vlado glede obnove delovne pogodbe ima v sebi še precej nejasnosti, ki bi jih bilo treba razčistiti. Tu pa se postavlja vprašanje prisilnega vpoklica železničarjev v službo. Obstajajo težnje, da bi se vprašanje stavkovne pravice urejevalo po zakonski poti, medtem ko sindikati enotne federacije vztrajajo na načelu samourejevanja tega vprašanja. Na vsak način so sindikati absolutno nasprotni ureditvi vprašanja po zakonski poti. Tajnik organizacije železničarjev CISL je celo zagrozil, da bi v primeru pristnega vpoklica prišlo do stavke. Pomožni generalni čajnik CGIL Marianetti piše danes v članku, ki ga objavlja socialistični dnevnik «A-var.ti*. da je prišel čas. ko se bodo morale vse politične sile opredeliti za zakonsko ali sindikalno rešitev. Enotna federacija zastopa stališče, da bodo morali sindikati sami 'urejevati to vprašanje v skladu s splošnimi interesi, (vk) Laos prekinil diplomatske odnose s Francijo PARIZ — Z izgonom zadnjega francoskega diplomatskega predstavnika iz Vientianeja je Laos dokončno prekinil diplomatske odnose s Francijo, ki je obtožena vmešavanja v notranje laoške zadeve. Kriza v dvostranskih odnosih med državama se je za' la pred dvema letoma, ko je vlada iz Vientianeja izgnala iz države francoskega veleposlanika zaradi njegovega sodelovanja v protivladni žaro’;. Laos je po Kampučiji, druga indokitajska država, ki prekine diplomatske odnose s Francijo. Kikuyu z imenom Kamau Wa Ngen-gi. Leta 1909 je prvič v svojem življenju videl belca, škotskega misijonarja. To srečanje nj samo spremenilo usode mladega kozjega pastirja, spremenilo je usodo Kenije. Mladenič je imel v misijonu le eno samo željo: dokopati se do znanja. Njegovo pokristjanjenje in uradno ime Johnston Kimau pa ni spremenilo njegove naveza • sti na običaje rodnega plemena Kikuyu. Leta 1927 se je pričela Kenyčittova politična kariera. Dve leti kasneje se je v Londonu seznanil s predstavniki britanske levice, z Mahat mo Gandi:em in s panafričanom, članom Cominterne Georgem Padmo-rem. Z njegovim posredovanjem je kasneje Kenyatta odpotoval v Sovjetsko zvezo, kjer je študiral na moskovski univerzi. Šredj tridesetih let je Kenyatta ponovno v Londonu, kjer bo Det let v hudem pomanjkanju študiral antropologijo. Prav v tem obdobju Johnston Kimau postane dokončno Jomo Kenyatta. Ime Jomo sliči na neko besedo v narečju Kikuyu, ki pomeni «pctegniti sabljo iz nožnice*. S tem imenom na ovojnici in z njegovo sliko tiskajo v Londonu njegovo knjigo «Pred goro Kenija*. Po drugi svetovni vojni, po osemnajstih letih odsotnosti se je Ke-nyatta vrnil v domovino, kjer je leta 1947 pričel najtrše obdobje svojega političnega življenja, ki ga je prekalilo v enega izmed najvidnejših voditeljev afriškega protikolo-nialističnega boja. Istega leta je postal predsednik stranke «Kenya A-frican Union*. Tri leta kasneje .i® britanska administracija prepovedala gibanje Mau - Mau, upor proti britanskemu imperializmu pa se je sunkovito širil. Prav rodno Ken.vattovo pleme Ki-kuyu se je postavilo na čelo gibanja «svoboda za vsako ceno*. V odgovor so Britanci proglasili izredno stanje, ki je trajalo do leta 1960. Kukuyski borci so napadali kmetije belih priseljencev, prave gverile niso še poznali, saj je bil oboroženi boj šele v povojih. Britanska represija je bila takojšnja in doc skrajnosti kruta. Dovolj je le skopi podatek. ''a je v bojih padlo 30 Evropejcev. Afričanov pa preko deset tisoč. V hajki so Kenyatto britanski vojaki leta 1952 aretirali in ga leto kasneje obsodili na 5 let prisilnega dela pod ohtožbo, da je eden izmed vaditeljev gibanja Mau - Mau. Po prestani kazni so ga poslali v konfinacijo v severno Kenijo, kjer je ostal do leta 1961. Leto prej mu je britanski1 guverner prepovedal povratek na dom in ga ožigosa] kot človeka, ki predstavlja temo in smrt. In prav ta »simbal smrti* je leta 1963 postal predsednik začasne kenijske vlade, potem ko je bil od leta 1961 predsednik KenUske afriške nacionalne zveze (KANU). Koncem leta 1963 si je KenFa končno priborila svobodo. Kenyatta ie dosledno uresničeval svoje geslo «združimo se v naporih* njegovo načelo «odpustimo, ne da bi po*a-bili* ni znano samo v Afriki, temveč v vsem tretjem svetu. In prav to načelo je omogočilo mladi Keniji, da je postala zavidljiva dežela, saj ni doživela bega belega prebivalstva. ki ji je bil in ji je še vedno neobhodno potreben, da po politični svobodi doseže tudi gospodarsko osamosvojitev. Kenija sedaj objokuje svojega (jočeta*. Nad sto plemen ki sestavljajo sedemnajstmilijonsko državo je zgubilo svojega karizmatičnega vodjo, ki je kot malokateri afriški državnik odpravil plemenske spore brez krvoprelitja, ki je dosledno cenil ljudi le po njihovih sposobnostih in ne po barvi kože, ali plemenski pripadnosti. Z izjemo drugih afriških držav ima Kenija danes močno črnopolto buržuazijo, ki je dobro pripravljena tako na gospodarskem kot na političnem področju, prav tako je Kenija redka država, kjer služi vojska le za obrambo, je maloštevilna in ni spolitizirana. Vse to je omogočilo Keniji petnajst let mirnega življenja in celo prodora na mednarodni ‘uristični trg. Opazovalci pa so mnenja, da je trenutno najbolj pereč problem, ne toliko iskanje človeka, ki bo nadomestil Kenyatto, kolikor zmanjševanje družbenih razlik, ki so nastale v prehitrem gospodarskem razvoju. Po kenijski ustavi je začasni predsednik do novih predsedniških volitev, ki bodo čez tri mesece, dosedanji podpredsednik Daniel Arap Moi. (voc) V Islandiji dosegli vladni sporazum REYKJAVIK - Iz političnih krogov se je izvedelo, da je v Islandiji voditelju komunistične partije Jo-seffsonu, ki mu je predsednik republike poveril mandat za sestavo nove vlade, uspel vladni sporazum s socialdemokrati in z napredno stranko. Sporazum predvideva vrsto gospodarskih ukrepov in pa obstanek Islandije v paktu NATO, kar neposredno pomeni, da bodo ZDA obdržale vojaška oporišča na otoku. Stranke so se tudi sporazumele, da bo novi zunanji minister predstavnik socialdemokratov. TRŽAŠKI DNEVNIK DOLGA NOČNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA V V NESPREMENJENA STALISCA POLITIČNIH SIL GLEDE SESTAVE NOVEGA OBČINSKEGA ODBORA V svoji ostavki je odv. Cecovini ostro napadel KD, ker je odklonila sodelovanje z LPT - Po končanih posegih prva glasovanja za novega župana brez uspeha Tržaška občina .ie po dveh mesecih od volitev in ostaja tudi po sinočnji neskončni in mestoma burni seji občinske skupščine ne le brez trdnega vodstva, ki bi se hitro in učinkovito spoprijelo s številnimi nujnimi vprašanji, temveč tudi brez realne možnosti, da bi v krajšem roku prišlo do sporazu ma med strankami in na ta način do sestave večine in novega odbora. Nasprotno, vse bolj se veča nevarnost komisarske uprave, ki si je v besedah nihče ne želi, a se o-čitno nekaterim zdi v tem političnem trenutku dobra priložnost za uresničitev določenih načrtov, ki prav gotovo nimajo nič skupnega z željami, potrebami in zahtevami večine tržaškega prebivalstva in seveda nič skupnega s perspei ’ ami, ki se odpirajo na gospodarskem področju predvsem z osimskim sporazumom za naše mesto in za vso deželo. Mogoče .ie zgovoren dokaz teh teženj že sama izjava pred kratkim izvo- Izidi prvih treh glasovanj Ob 1.20 je predsedujoči odv. Cecovini objavil izid prvega glasovanja, ki je naslednji: Oddanih glasovnic 56 Stopper (KD) 17 glasov Osla (KP1) 12 glasov Dl Giorglo (MSI) 4 glasove Pannella (PR) 4 glasove Bele glasovnice 20 Drugo glasovanje je dalo e-nak rezultat. V ba'itaži je Stopper (KD) prejel 17 g'asov, Costa (KPI) 12 glasov, vse ostale glasovnice so bile bele. Ijenega in že bivšega župana odv. Manlia Cecovinija, da se Lista per Trieste ne boji komisarske uprave. % Sinočnje zasedanje «v temi*, kot so ga označili na predvečer, ko .je bilo že obče znano, da neskončna faza posvetovanj med strankami ni obrodila sadov in da ostaja položaj še naprej skrajno zapleten in tako rekoč brez izhoda, .je bilo v bistvu veren odraz vsega dosedanjega dvomosečnega političnega dogajanja. Če bi ne bilo zaradi izredno trdega nastopa predstavnika Liste per Trieste Cecovinija, ki je sinoči, kot napovedano, formalno vrnil županski posredovalni mandat, ter dokaj ostrejšega in boli,. j»lfmič: nega tona, ki so ga imeli tudi drugi posegi, bi lahko rekli, da se je v sintetični obliki ponovilo vse tisto, čemur smo bili priča v teh zadnjih tednih od junijskih upravnih volitev. Sinočnje zasedanje se je pričelo daljšo izjavo župana Cecovinija, ki je podal ostavko z županskega mesta, ter z glasovanjem o tej o-dločitvi. Vse stranke So sprejele njegovo ostavko razen krščanskih demokratov in radikalcev, ki so se vzdržali. Glasovanju je sledila daljša razprava, v katero so posegli predstavniki vseh političnih sil, zastopanih v občinski skupščini. Cecovini je bil v svojem posegu izredno oster in polemičen. Dejal je, da je med posvetovanji, ki jih je imel s političnimi strankami za sestavo večine, trčil na vrsto vetov. Eni so bili retorični, druge naj bi narekovala le neke vrste nevoščljivost zaradi volilne zmage Liste per Trieste, tretji pa so imeli po Ce-covinijevem mnenju očiten namen uničiti novo politično gibanje, ki je v zadnjem času zraslo v našem mestu kot reakcija na «neučinkovi-tost strankarskega mešetarjenja*. Pri tem je naglasil, da nastajajo še drugod po državi, prav po zgledu našega mesta, podobna gibanja, ki zavračajo avtoritarne metode in ki naj bi zagotovila neposrednejšo soudeležbo ljudstva pri upravljanju javnega življenja. Potem ko je na samem začetku pogajanj odpadla možnost sestave nuj-nostnega odbora, oziroma odbora široke demokratične enotnosti, ker KD noče soupravljati s komunisti, so ostale tri možnosti, je dejal Cecovini: to je koalicije med Listo per Trieste in KD, alternativna motnost zavezništva z levico ter manjšinski enobarvni odbor, ki naj bi ga sestavljala lista sama. Leva alternativa je takoj odpadla zaradi znanega negativnega stališča komiMistov do Cecovinijevega pogajanja z mi-sovci. Pri tem je Cecovini v svoji sinočnji obrazložitvi zavrnil te o-čitke KPI, češ da gre za retorične in naivne izbruhe, «ki nimajo podlage v pravni državi, kakršna je naša*. Očital je nato KD, da se je trmasto branila sporazuma z Listo, čeprav je veliko govorila o odprtosti in čeprav se je Li;,ta 7e'o pomudila, da bi se v zvezi s svojim programom, to je tremi znanimi točkami, približala sogovorniku. Skrb KD je bila le ta, da bi zavlačevala in da bi sc ne kompromisi-a.a. Pri lem je omenil zadržanje KD na deželni ravni, kjer sploh r.e ui ošteva priif troitti štirih svetova ce/ Liste pri pogajanjih za sestavo nove deželne vlade. Glede hipoteze o manjšinski enobarvni upravi Liste per Trieste pa je Cecovini dejal, da gre za reši-. tev, ki jo sicer druge stranke .terr jajo od Liste, a bi si je nihče ne Bjske krajine, želel zase. Takšna izbira bi bila za Listo politični samomor je poudaril Cecovini, in od tu odločitev, da se umakne z županskega mesta ter preide njegova stranka v opozicijo. « Sedaj je vrsta na KD, da poskusi srečo,* je nadaljeval Cecovini ter izjavil naj krščanski demokrati ne pričakujejo od Liste drugačnega ravnanja od tistega, ki so ga bili sami deležni od njih. Če se tudi KD odpove mandatu, bo to pomenilo komisarsko upravo, kar pomeni predčasne volitve, to pa bi pomenilo novo preverjanje volje tržaškega ljudstva, pri čemer bi prišlo lahko celo do tega, da bi bila Lista poklicana upravljati tržaško občino sama brez potrebe po pomoči drugih. Če pa se bo KD odločila za sestavo odbora, bomo za vsakega njihovega odbornika postavili enega našega, je zagrozil Cecovini in zaključil, rekoč, da se Lista ne bo vdala in da se bo še naprej zavzemala za to, da bi na Kras ne prišli buldožerji ter da bi ostal Trst italijanski in odprt Evropi. V razpravo je najprej posegel Lan-za (PSDI), ki je poudaril, da je bila njegova stranka vedno kritična do problema lokacije proste industrijske cone na Krasu, da pa ne pristaja na avtonomistične težnje in tudi da noče biti zastopana v občinskem odboru, pa naj bo tako ali drugače obarvan. Krščanski demokrat Richetti je v dolgem posegu v bistvu odgovarjal Cecoviniju na njegove očitke ter pri tem ponovil že znana stališča, da je program Liste alternativen programu KD in drugih strank, programu, ki je bil izdelan na podlagi večletnih preverjanj in debat in o katerem se je izrekla tudi pokrajinska gospodarska konferenca. Glede tez, da je treba okrepiti terciarno dejavnost, je Richetti dejal, da je ta dejavnost lahko v korist le tistim, ki se že sedaj z njo okoriščajo, ni pa v korist širšemu družbenogospodarskemu razvoju. Očital je nato Listi demagogijo ter poudaril, da je treba prenehati s podpihovanjem napetosti in strahu pred invazijo Slovanov ter osnesnaževanjem, temveč da je treba sprejeti odgovornosti. Skupaj je (Nadaljevanje na zadnji strani) NA TEČAJU O PREVOZIH V EGS Strokovna poročila o prevoznih tarifah in železniškem prometu Na tržaški univerzi se je včeraj nadaljevalo strokovno zasedanje 19. tečaja o prevozih v Evropski gospodarski skupnosti, s poročili dr. Manrica Donattija, dr. Guida Morettija in dr. Francesca Stefanel-lija. Prvi je v svojstvu generalnega tajnika Splošne konference za promet in prevoze obravnaval temo dSkupna politika in razvoj tarif za prevoz blaga po cestah*, pri čemer je ocenil kot pozitiven prehod, pa čeprav še postopen, k novemu tarifnemu sistemu, po katerem določajo prevozom cene združenja avtoprevoznikov na pogajanjih s koristniki, kar omogoča prožnejše prilagajanje naraščanju stroškov. Pooblaščeni upravitelj družbe Ti-fes dr. Moretti, je poročal o uvajanju evropskih tarif v naši državi. Pri tem se je skliceval na izvršilni pravilnik k predmetnemu zakonu iz januarja letos, po katerem bodo izdelali točne tabele, s katerimi bodo določili maksimalne in minimalne tarife za prevoz blaga [X) stotih na desetine kilometrov. Zadnji je spregovoril predstavnik Mednarodne zveze železnic dr. Ste-fanelli, ki je ugotovil, da je sicer EGS i* leta 1970 naslovila članicam priporočilo, naj usklajujejo delovanje na tem sektorju prevozov, rezultati so pa doslej pičli in nezadostni. ZARADI VEDNO VEČJE RAZŠIRJENOSTI TE KOSTNE BOLEZNI Revmatizem in njegovo zdravljenje tema bližnjih «32. zdravniških dni» Lani je v Italiji bolehalo za to boleznijo tri milijone in pol ljudi Na kongresu bodo iskali konkretne rešitve za njeno preprečitev Problem je obširen. Zato bodo nizacijskega odbora prof. Elio Bel' zdravniki in univerzitetni profesorji sasso na včerajšnji tiskovni kon^ Inštitut socialne medicine je proglasil leto 1977 za leto revmatizma in revmatičnih obolenj, saj statistike kažejo, da je bilo v Italiji lani okrog 3 milijone in pol bolnikov s trajnim revmatizmom, kar pomeni 7 odstotkov celotnega prebivalstva. 26 odstotkov italijanskih državlja nov pa je lani občasno bolehalo za to težko ozdravljivo boleznijo. Statistike še poročajo, da so za zdravljenje v bolnišnicah in zdraviliščih potrosili nad 500 milijard lir, enako vsoto pa so potrosili za izplačilo pokojnin invalidom, ki bolehajo za revmatizmom. Čestitamo Ivanki in Mitji ob rojstvu ALENKE kateri želimo zdravja in sreče v življenju. Sorodniki in prijatelji iz raznih italijanskih in drugih evropskih mest posvetili «32. tržaške zdravnške dneve* izključno debati o revmatizmu, o načinu njegovega zdravljenja ter o njegovi preprečitvi, čeprav je pojavljanje te bolezni v neposredni povezavi s klimatskimi naravnimi pogoji določenega kraja in je torej večkrat zelo težko, da se ga prepreči. Dvodnevni seminar bo 8. in 9. septembra v Adriatico Palače Hotel v Grlja-nu in r:e bo le golo tehnično poročanje, kot je povedal predsednik orga- Družino Mitje in Ivanke Per-tot je osrečilo rojstvo prvorojenke LENKE Srečnima staršema čestita, mali Lenki pa želi veliko sreče v življenju TPK Sirena .................................................................................. ■ i ta im ■ ■ ii i ■ ■■ im i ■ .......................III........................................................................................■•■■atu................................................................ SKORAJ DVA MESECA PO VOLITVAH JE DEŽELA SE BREZ VLADE la rešitev deželnih problemov potrebna demokratična enotnost Danes skupni sestanek med deželnimi delegacijami KD, KPI, SSk, PSI, PSDI, PRI in PLI Na sedežu deželnega sveta se bodo ob 18. uri sestale deželne delegacije KD, KPI, SSk, PSI, PS Dl, PRI in PLI z namenom, da bi našle primemo rešitev za sestavo deželnega odbora, ki še ni dobil svoje oblike, pa čeprav sta od volitev potekla že skoraj dva meseca. Kljub vrsti dvostranskih in skupnih posvetovanj, je dežela brez svoje vlade, kar ji praktično onemogoča vsakršno dejavnost; prav to dejstvo je za našo deželo najbolj zaskrbljujoče, saj se bo morala deželna vlada čim prej spoprijem z vrsto velikih problemov, ki čakajo že dolgo časa na rešitev. V prvi vrsti je seveda obnova potresnega območja, nič manj važni e pa,j P® nista , vprašanji izvajanja osim-reši-| skih sporziirribv iier družbeno gospo-t£r-1 darskega preporoda Furlanije - Ju- Včeraj smo na kratko orisali stališča KD, PSDI in PRI, torej tistih strank, ki so v prejšnji mandatni dobi vodile deželno politiko, o najprimernejši rešitvi za sestavo deželnega odbora, ki bi znal rešiti ta velika vprašanja. Danes pa .........................................................................................iiiiiiiiiiiiihiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Bruhalci besed in požiralci ognja si oglejmo kaj mislijo ostale stranke o teni problemu. Kot smo že večkrat poročali, so se posvetovanja odvijala v znamenju ostre polemike med krščansko demokracijo in komunisti. Slednji so se namreč že od samega začetka zavzeli za sestavo deželnega odbora demokratične enotnosti, v katerem bi morali biti komunisti enakopravno soudeležni. Ta predlog pa je takoj naletel na ostro reakcijo KD. ki je poudarila, da njena politika ne predvideva političnega sporazuma s komunisti. Tudi PSI se je zavzel za sestavo deželnega odbora demokratične enotnosti, v katerem bi morale biti zastopane vse stranke ustavnega loka. Vodstvi obeh levičarskih strank sta se tudi' domenili, da bosta na današnjem sestanki; zavzeli skupino stališče ter si zaželeli, da bi bila današnja seja drugačna od ostalih, ko je KD vztrajala na svojem stališču zaprtosti. Zahtevali bosta, da bi se ne več izgubljalo dragocenega časa z nedopustnimi predsodki in da bi nova deželna vlade ustrezala potrebam enotnosti. Stranki zato pozivate vse demokratične sile na čut odgovornosti, sai je treba deželi zagotoviti enotno politično vodstvo, ki bo ustrezalo potrebam nuj-nostnega stanja, ki ga preživlja dežela, da bi premostila zaskrbljujočo gospodarsko, družbeno in politično krizo. Zaradi tega, poudarjajo komunisti in socialisti, je treba spremeniti smernice deželne politike, zagotoviti je treba čim širšo avtonomijo krajevnim ustanovam, razviti partecipacijo prebivalstva, delavstva in dingih družbenih sil, da bodo neposredno soudeležne pri izvajanju obnovitvenih del in pri načrtovanju gospodarskega razvoja. Z izvajanjem osimskih sporazumov in okrepitvijo sodelovanja med I-talijo in Jugoslavijo ter med Vzhodom in Zahodom pa bo dežela dobila tisto mednarodno vlogo, ki ji pripada zaradi njene geografske lege. Komunisti so tudi že od vsega začetka zahtevali, da mora KD o-pustiti diskriminacijo do njihove stranke, saj je že skrajni čas, da prevzamejo vse demokratične stranke skupno pobudo za rešitev vseh številnih problemov. Takšni sta torej stališči komunistov in socialistov, ki razpolagata s 14, oziroma 5 svetovalci in sta za KD številčno najmočnejši stranki v deželnem svetu. Tudi mnenja osta- lih strank ustavnega loka se v bistvu ne razlikujejo od stališč KPI in PSI o tem zapletenem vprašanju. Tako Slovenska skupnost kot liberalci so odklonili izumetničeno razlikovanje med programsko in politično večino, ki ga je predlagala krščanska demokracija ter poudarili, da je treba najti skupno pot za rešitev tega vprašanja, sai je od volitev preteklo že preveč dragocenega časa, problemi ki jih bo morala rešiti deželna vlada pa se z dneva v dan večajo. Danes dopoldne ne bo vozil openski traroj,,.;,,,. Danes dopoldne ne bo vozil openski tramvaj. Tehnično osebje pokrajinskega konzorcija za prevoze mora namreč opraviti nekaj vzdrževalnih del. Zato bo tramvaj začel obratovati v zgodnjih popoldanskih urah: prvi odhod z Opčin ob 13. uri, prvi odhod s Trga Škorklja pa ob 13.33. V GOZDOVIH PRI NABREŽINI «SAFARI» ZA PUMO DOSLEJ NEUSPEŠEN Preiskovalci niso našli o živali še nobenih sledov Razne govorice, od kod naj bi puma prišla «Safari* za pumo(?), ki jo je predvčerajšnjim videl na veliki travnati jasi pri nabrežinskem sanatoriju mestni redar Renato Iler-sberg, ni dal še nobenega rezultata. Niti včeraj zjutraj niso mogli izslediti živali, ki se je po vsej verjetnosti zatekla globlje v kraške gozdove. Karabinjerji in lovci niso našli nobenega sledu o prisotnosti neobičajnega «gosta», čeprav so spet na dolgo in široko natančno pregledali velik del gozda. Srne, ki v gozdu domujejo, so se mimo sprehajale, kot običajno, in niso kazale nobenega znaka vznemirjenosti. To nam je potrdil tudi poveljnik nabrežinske postaje karabinjerjev marešaio Galiotta, ki je še dejal, da puma sploh ni nevarna, saj kaže, da je dobro nahranjena in ne napade človeka, razen seveda, če je ta ne moti. ‘Zatd' je tudi pretirana skrb izletnikov odveč. .Da se je puma od na- brežinskega področja in tamkajšnjih gozdov potrjuje nemara tudi nekoliko grotesken poskus, ki so ga uresničili preiskovalci. Na travnato jaso, kjer je mestni redar videl pumo, so namreč preiskovalci spustili kozo, ki naj bi bila pumi slastna in užitna vaba. Vendar vse za- NA TRŽAŠKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI Stavka «avtonomnih» uslužbencev ni povzročila večjih zastojev Velike zamude so imeli le vlaki, ki so prihajali iz Benetk Sinoči ob 21. uri se je zaključila 24-uma stavka uslužbencev državne železniške ustanove, ki so včlanjeni v avtonomna sindikata Fisafs in Usfi. V naši deželi ni povzročila vidnejših zastojev v prometu, ker je uprava železniške ustanove pravočasno poskrbela za nadomestne povezave z avtobusi. Po oceni sindikatov je v našem mestu v noči med ponedeljkom in torkom stavkalo približno 20 od sto uslužbencev, včeraj pa nihče. S tržaške postaje so vsi vlaki odpotoval; po predvidenem urniku, velike zamude pa so imeli vlaki, ki so prihajali iz Benetk. V jutranjih urah so se te zamude sukale od 80 do 90 minut, v popoldanskih urah pa so bile še večje, saj so nekateri vlaki prispeli z več kot 3-urno zamudo. V tržaškem železniškem o- kraju, ki zaobjema tudi trbiško, videmsko in cervignansko postajo so ukinili pet potniških vlakov, ki vozijo na dolgih progah in 47, ki vozijo na krajevnih progah. Namesto vlakov so na ukinjenih progah vozili avtobusi. • Sindikat kovinarjev je negativno ocenil načrte v okviru kovinarskega sektorja, ki v večini primerov predvidevajo zmanjšanje proizvodne dejavnosti in zaradi tega tudi upadanje delovne sile na tem področju. Sindikat ne ne strinja z izjavami medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje, po katerih naj bi zmanjšali za 10 odstotkov število zaposlenih v ladjedelništvu. Tako zadržanje je po mnenju sindikatov nesprejemljivo *Največji sovražnik Trsta je neumnost. Kakšna jamstva nam namreč lahko daje ta lista?* se je včeraj, misleč seveda na Listo per Trieste, spraševal priletni moški na Trgu Unita, medtem ko so zvočniki radia radikalcev oddajali v živo posege govornikov na sinočnji seji občinskega sveta. Da, včerajšnje zasedanje občinskega sveta je sprožilo med Tržačani val zanimanja. Najbolj so to svojo radovednost potešili tisti, katerim je uspelo priti do vstopnice za sejo. Tisti, ki jim podvig ni uspel, saj so oddali vse razpoložljive vstopnice v borih petih minutah, so se lahko potolažili ob televiziji. Sinočnjo sejo občinskega sveta so namreč prvič oddajali po televiziji. Za televizijski prenos ie poskrbela meščanska televizijska postaja Telequattro. Radikalci, ki so seveda vedeli za želje Tržačanov in ki jim domišljije očitno ne manjka, so si umislili radijski prenos iz občinske palače, katerega so nato oddajali preko zvočnikov na Trgu Unita, Tuli njihov, sicer briljantni poskus, pa ni popolnoma uspel. Res se ie okoli njihovega avtomobila zbrala določena množica meščanov, vendar so leti po nekaj minutah odšli in zamenjali so jih drugi radovedni mimoidoči. Med tistimi, ki so dalj časa ostali pred avtomobilom, na katerem so bili nameščeni zvorniki, pa so bili agenti oddelka D 'gos v ci prišlo do morebitnih neredov. _ Na Trgu Unita, pred občinsko palačo, je bilo torej precej klavrno in vzdušje se ni razvnelo niti, ko se je ob avtomobilu pojavil sivolasi in v belo oblečeni Marco Pannella. Je Marco vsaj v Trstu izgubil vso svojo karizmatičnost? Vse kaže, da je tako, kajti za občinstvo zbrano na Trgu Unita je bil mnogo zanimivejši prihod komedijanta, ki je «požiral» ogenj in ki je skušal izkoristiti prisotnost večje skupine ljudi, da bi si kaj prislužil s svojimi vragolijami. Ku se je sonce nagibalo k zatonu so se iz zvočnikov radia radikalcev še vedno valile reke besed govornikov na občinski seji. Zdelo se je skoraj, da gre za grenak posmeh skupini občanov iz Rocola, ki so pred začetkom seje pred občinsko palačo nemo protestirali proti zavlačevanju pri popravljanju cest in grezničnega omrežja na njihovem koncu. Na njihovih transparentih je med drugim pisalo: «Meno ciacole e piu serieta*. Na sliki: Radovedneži ob postojanki radikalnega radia na Trgu Unita. • Občinski bazen «Bruno Bianchi* je zaradi popravil zaprt za občinstvo. Uradi Slovenske prosvetne zveze bo do poslovali do 2. septembra 1978 od 8. do 14. ure ter ob sredah in petkih tMu, ki so morali paziti, da ne bi | tudi od 17. do 19. ure, __ „1,11,11,1 milili,milini i ■mmmmmmi milnimi. nninnnnnnin Fl LOP RAM MATICO, PRODAJALNA PORNO-F1LMOV Nekaj golote za dolgočasne večere Kinodvorana Filodrammatico je tržaška prodajalna pornografskega filma. Za precej drago vstopnico si tu lahko ogledamo nekaj golote in dihamo pričakovanje, kaj se bo na platnu zgodilo. Kinodvorana je postala znana tudi po pikantnih filmskih vložkih na 8 mm traku. Lastnik je moral zaradi tega pred sodišče. Slab glas gre v deveto vas in tako je pisal o Filodrammaticu celo znani vsedržavni tednik. Šli smo, da bi videli tržaško posebnost in ob koncu filma obžalovali izgubljen čas in denar. S kinematografsko predstavo je bilo približno takole . . . Naslov filma je bil skrajno vabljiv: iSexy Party». Fotografije, ki pod naslovom vabijo gledalca so prikazovale nekaj golih udov in u-živaških obrazov. Vstopimo, plačamo listek in počakamo v nepobe-Ijenem fojerju, da prične predstava. Obiskovalci so večinoma moški, mladine je malo. Pride mlajši par in se vprašaš «Kaj za vraga iščeta?*. No. kar je res je res, občinstvo je dovolj pisano in kljub temu, da je ponedeljski večer„ pre- cej številno. Sedemo in čakamo, da se izpolnijo obljube. Film je nemški, po oblekah igralcev mu prisodimo nekaj let; dekleta so na primer vsa oblečena v vratolomna mini krila V neprevedenem nemškem napisu izvemo, da bo film obravnaval problem mladih in njihove vzgoje. Film se torej loteva izredno globokega vprašanja o odnosih med starši in mladino ter prikazuje probleme, ki tarejo dekleta in fante. Izhodišča filmskega dejanja so torej zasidrana na trdi kulturni podlagi, iSexy Party* noj bi gledalcem pomagal razumeti enega od temeljnih vprašanj našega časa. Razlaga je bila potem zelo jasna. Središče mladinskega vprašanja je odnos med fantom in dekletom, tu pa lahko razvijemo vrsto tem in sugestij. Režiser nemškega filma je bil zelo konkreten. Izbral je nekaj brhkih pred stavnikov mladine, jih slekel in jih porinil v postelje. Spotoma je osvetlil šc kak problemček, kot so kompleksi, strah itd. Jedro vsega se je izluščilo iz vozlov dveh teles in vzdihov. Sem pa tja je v dvorani kdo zabrundal, tudi na platnu so nekaj brundali. Preveč golih teles naenkrat zdolgočasi, zato se je prikradel v filmsko zgodbo vložek, kjer mladenki in stasit možakar izrazito vneto telovadijo. Po tej goli telovadbi je dogajanje na platnu zopet tnormalno*. Med odmorom se oziramo po dvorani. Gledalci molčijo, ozirajo se po starih stenah dvorane, na obrazih ne bereš ne zadovoljstva ne razočaranja. V drugem delu predstave spravi prav bedast prizorček nekatere v smeh. Mi se smehljamo, ker je vse skupaj male* žalostno. Režiser stopnjuje slečene prizore s slačenjem in goloto, pa zopet drsi po piramidi na vzdol in naše mlade junake obleče. Vidi se, da je film stal zelo malo. Od igralk in igralcev zahtevamo, da so vitki lepi in da dokov in nog mladenk ne kvarijo blazinice maščobe. To je tudi vse; drugih vrlin si nihče ne nadeja. Med predstavo se - prašuješ, kaj v takih filmih vabi. Golota je res vabljiva, vendar je večina porno filmov strašansko dolgočasna. Vse analize bi verjetno dokazale, da stvari niti niso tako pikantne in da pornografija duši sleherno iskrico fantazije. No, nismo šli v Filodrammatico, zato, da bi moralizirali in svarili v časopisu mladino pred pohujšanjem. Niti en gledalec se tu ne bo pohujšal, zabaval se bo le tisti, ki je v sebi siromašen, ali pa stvari ne vzame resno. Trst ni na Danskem in niti ne na Švedskem. Je mesto številnih vprašanj in v stari ulici ima tudi svoji tempeljček porno filma. Ko predstava konča in gremo na ulico, se nam bog ve zakaj zazdi, da našemu mestu manjka sveže energije da se s težavo izvija iz negibnosti Sexy film v stari dvorani pusti občutek cenenosti in zaostalosti. Turista ne bi mogel peljati pred kino in reči *Glej, tudi to imamo, poleg drugega seveda*. V vsem večeru je naredil izvirno dejanje le tisti, ki je poskrbel za sexy vložek. Ob koncu dolgočasne predstave v bistvu niti ne veš, če je vložek res bil, ali je bil le j privid. V takih dvoranah, kot je i Filodrammatico, v bistvu dvomiš, da bi lahko bilo še kaj domišljije... (am) renči, ampak bo povezan s predva janjem filmov in razširjeno disku sijo, ki bi morala izluščiti nekater konkretne rešitve te tako razširi®" ne bolezni, , Na sporedu so štiri teme, ki P jih bodo prisotni poročevalci ra* širili. V petek, 8. septembra, dok®1! dne bo govor o »Usposobljenost® in kirurški terapiji revmatične r®' ke», popoldne pa o »Izvensklepn®®1 ugotavljanju revmatične artroze*' Dan kasneje bodo razpravljali «Epidermologiji in zaščiti revma®! ma* in o «Nesteroideji farmakološki terapiji*. man. Koza se je mirno pasla, pume pa od nikoder. Sicer pa kroži o pumi na Krasu več govoric. Ena od teh je, da je puma zbežala s posestva nekega privatnika iz Nem blizu Vidma, ki naj bi «zver* vzrejal, saj je znano, da se pumo lahko v dobršni meri podomači. Druga novica pa je ta da naj bi prišla puma iz okolice Snežnika. Tam so namreč lani spustili dve pumi, da bi uničili bolehne srne, oziroma jih razredčili. Kot vidimo je govoric mnogo, vendar nobena nima resnične osnove. Vsekakor je preiskava še v teku, da bi ugotovili, od kod puma resnično prihaja. V zvezi z-lovom na pumo je tudi poziv WWF, to je združenja za varstvo narave, ki pravi, da naj preiskovalci pumo ulovijo in naj je ne ubijejo. Po domače povedano, naj postavijo preiskovalci zajcu sol na rep. > , '.»».v,,’" ^ i vitega*- OD JUTRI DO NEDELJE Festival «lTni(a» v miljski občini V Miljah se bo začel jutri občinski festival komunističnega tiska, ki bo trajal'vse do nedelje, 27. avgusta. Po odprtju ob 17. uri, bo jutri zvečer ob 21. uri nastopila na Trgu Marconi skupina Canzoniere popolare iz Ajella. V petek bo v dvorani Lo squero razprava o problemih, ki tarejo ladjedelništvo, zvečer pa se bo predstavila občinstvu folklorna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana. V soboto bo nastopila v okviru festivala godba na pihala «Verdi» iz Trsta, v nedeljo pa se bo festival zaključil s političnim zborovanjem in s plesom na trgu. Poleg tega bodo miljski komunisti priredili še vrsto razprav, razstav, uredili bodo posebne prostore za otroke, postavili kioske za knjige in plošče, seveda pa ne bo manjkalo jedače in pijače. ZA DVE MILIJARDI LIR Družba Friulia povišala kapital Občni zbor delničarjev deželne finančne družbe' Friulia je na svo jem zadnjem zasedanju soglasno sprejel predlog o povišanju družbenega kapitala za dve milijardi lir. V svojem poročilu je predsednik upravnega sveta dr. Bianchi poudaril, da je družba dala na razpolago ves svoj kapital za okrepitev podjetij, za nove industrijske pobude ter za razvoj tistih podjetij, v katerih je družba že soudeležena. Zato je bilo nujno povišati družbeni kapital, ki sedaj znaša 24 milijard in 600 milijonov lir, saj so finančne potrebe industrijskih podjetij vedno višje. Nadaljevanje ciklusa angleškega filma Današnji spored angleškega ma po letu 1970 predvideva «Pride of Plače» Dorotheae Gal dis, «Devices and Desires» Gi‘es_ F ost er ja (film vrtijo v kinodvov' ni Ariston, pričetek ob 16.30), neration Gap» Petra Hicklinga , Boba Godfreya ter film ' novi v okviru družine, d Duettan! ti* je pustolovska zgodba z ir°n,c' nimi poudarki. Včeraj-danes Danes, SREDA, 23. avgusta ZDENKA . Sonce vzide ob 6.15 in zatone 0 20.01 — Dolžina dneva 13.46 — %!) na vzide ob 22.49 in zatone ob l*'5' Jutri, ČETRTEK, 24. avgusta JERNEJ Vreme včeraj: Najvišja temperata® 25,3 stopinje, najnižja 19,8, ob D- urh 25,3 stopinje, zračni tlak 1021.9 ® ustaljen, vlaga 60-odstotna, nebo setini pooblačeno, veter severozab®” nik 7 km na uro, morje skoraj mi1® 1 temperatura morja 22,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. avgusta 1978 se je v T1*? r(jdijay'QtyQtif. umrlo pa je 16 °se° RODILI SO SE: Sara Cherin, Peschier, Linda Puzzer, Roberto ‘e ti, Marco Allisi, Enrico Bortolussi' UMRLI SO: 87-letna Emma Za«®* nella vd. Bovo, 62-letni Antonio . gola, 84-letna Ignazia Stefania I®,' 82-letna Eugenia Scarlavai vd. Sam"! 70-letni Gastone Bruno Tonon, 57-l®f. Antonio Otello Vivoda, 67-letni Stani' jsla" 58' Slamic, 49-letni Mario Paoletti, letni Ruggero Catalan, 63-letna An.,0 Russian por. Roncelli, 82-letni Ote Delpin, 79-letna Luigia Piva, 79-I®«\ Emilia Kontel vd. Mismas, 85-1®® Garibaldina Robba vd. de Faven ’ 71-letni Aurelio Peresson, 63-letna • tonia Ciah por. Rosada. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) o Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.301 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI .j Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; ' 226-165; Opčine: te). 211-001; Pr°sej tel. 225-141; Božje polje - Zgonik; 225-596; Nabrežina: tel 200-121: = sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-**' Milje: tel. 271-124. da* V spomin na pok. očeta Kalin* . rujeta Mila in Oskar 10.000 l>f Skupnost Družina - Opčine. O Tržaška pokrajina razpisuje javni natečaj za eno mesto tajnika tehničnega zavoda in za eno mesto tajnika znanstvenega liceja. Zainteresirani morajo nasloviti prošnjo na predsednika tržaške pokrajine najkasneje do 10. oktobra letos. Vse potrebne informacije so na razpolago v uradu za osebje pokrajinske uprave, Ul. Gep-pa 21. ZAHVALA Ob smrti naše drage Mile Sancin-Nardifl se zahvaljujemo vsem, ki so dar°v*jj v dobrodelne namene ter PD 1 Grbec iz Skednja. Mož Evgenij in sori Trst, 23. avgusta 1978 odn*ki Dne 21. avgusta nas je v 80. letu starosti zapustil naš drag1 I0DAC0 MICHELI - PEPI MIKUŠ (IZ ČRNEGA VRHA) Pogreb bo jutri, v četrtek, 24. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnic® glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči nečaki Trst, 23. avgusta 1978 ZAMEJSKI PLANINCI NA POHODU OD TRSTA DO BOHINJSKEGA JEZERA «Beneška Slovenija je za nami sedaj pa preizkušnja na Krnu» Včeraj so prehodili pot od Stare gore do Matajurja, kjer so prespali - Mimo nujnih žuljev so vsi v dobri formi - Na poti jih domačim navdušeno sprejemajo Pohod zamejskih planincev iz Tr- i a Bohinjskega iezera se uspe-®no nadaljuje. Včeraj so prehodili rprti odsek poti od Stare gore do latajurja, kjer so to noč prespa-J1' °o sedaj so imeli udeleženci po-oda vso pot lepo vreme, k; jih je oremljaio prav od začetka poti v "hnščici. Organizatorji Smučarske-kluba Devin in Slovenskega planskega društva iz Trsta so torej Kino '■amarski park — (Luči in zvoki#, °b 21.00 «Maximilian of Mexico ernPeror's tragedy» (v angleščini); 22.15 «11 sogno imperiale di Mi rarnare» (v italijanščini). Prevoz z “'“tornim čolnom s pomola Audace °b 19.50 in ob 21.20 ter iz Mirama-ja ob 22.15 in ob 23.35. ’* 17.00 «Caso scorpio#, Antonio Sajeta, Klaus Kinski. Barvni film. 17.00 «Le notti di Satana#. Pre-Povedan mladini pod 18. letom, aaice 17.00 «Sono stato un agente Maurizio Merli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. M'KHon 16.00—22.00 «Pugno proibito#. .Elvis Presley. Barvni film. azionale 17.00 «Agente 007 dalla Rušana con amore#, Sean Connery. Bar-f,v“i film “rattacielo 17.00 - 22.15 «Bees, lo aciame che uccide#. Barvni grozljivi aeelsior 16.30 «Cangaceiro#. Tomas Milian. Barvni film. dataUo 16.30 «La ragazza alla pari#. Earlo Giuffre, Gloria Guida. Prepo-vedan mladini pod 18. letom. Bar-J"1 film. 'kairanimatico 15.30 «Sexy party». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. “demo 16.30 «Frankestein junior#. Barvni film. "rora 16.30 «Tenente Colombo; con-“erto con delitto#. Peter Falk. Bar-rvPi film. Papitol 17.00-21.30 «Serpico». Al Pa- vi.r- atorio Veneto 17.00 «L'assassino e Costretto ad uccidere ancora#, Fre-P°vedan mladini pod 18. letom. Bar-JPi film. ““ale 16.30 «A1 piacere di riveder-Ugo Tognazzi. Prepovedan mladini pod 18. letom. ^stra 16.30—20.30 «1 dieci comanda-Prenti». C. Heston, Y. Brynner, A. Baxter. Barvni film. Razstave s tega stališča zadovoljni, prav tako pa so tudi zadovoljni z visokim številom udeležencev, ki bodo prehodili prav ves pohod. Teh je kar 30, na posameznih odsekih pa se jim pridružujejo domači planinci in pa taki, ki niso imeli možnosti ali pa časa, da bi prehodili vso pot, ki je sicer dobro izpeljana in pa tudi zelo privlačna, saj vodi po novih poteh po Beneški Sloveniji ter še po Tolminskem. Včeraj so Se udeleženci pohoda zbudili navsezgodaj ter so se kaj hitro podali na pot. Prespali so v zavetišču za romarje na Stari gori, od tod pa so nadaljevali pot mimo vasi Jajnik v Utano, od tod mimo hriba Sv. Jernej do Bardca pri Sovodnjah, kjer so kosili. Sonce je pripekalo, pot se je začela vzpenjati, vendar pa so vsi v dobri formi, tako da so se udarno lotili vzpona do Trčmuna, kjer so si med drugim ogledali Trinkov grob, nato pa na-nadaljevali pot do Mašer ter zaključili svoj trud v koči pod vrhom Matajurja. Tu nimajo dovolj ležišč za tako veliko skupino nlanincev, zato so nekateri prespali pri domačinih v vasi Matajur. Kamorkoli jih je vodila pot, so bili zamejski planinci deležni toplega sprejema s strani domačinov. Nekateri so vedeli, da so to tisti «krepki in pogumni# fantje in punce, ki so še podali na enotedensko pešačenje čez dm in stm, tistim pa, ki so pisano kolono z zanimanjem opazovali so planinci sami razložili njihovo pot in namene. Srečanje ir pogovori z domačini, v glavnem Slovenci je bilo vedno prisrčno, enkrat pa se jim je celo zgodilo, da ko jili je neka gospa z okna zagledala jih je takoj poprosila naj se ustavijo in odpočijejo, medtem pa jim je postregla z limonado, ki je prišla kot nalašč v taki pasji vročini. Takega sprejema so bili deležni marsikje, človečnost in toplina takih stikov pa jim vsekakor vliva novega poguma in zaleta na njihovi poti. Včeraj so naše planince spremljali beneški planinci in domačini, ki so jih vodili po stezah in krajš-nicah, tako da so se čim bolj ognili asfaltu, ki je za hojo v hudi vročini zelo naporen. Naše planince je nato sprejela in pozdravila delegacija Beneškega planinskega društva iz Čedada s predsednikom Kukovcem na čelu. Kaj bi lahko tu še dodali? Planince stalno spremlja kombi Smučarskega kluba Devin, katerega vozi neutrudljivi Franko Širca. Franko je sploh pravi «faktotum», saj utrujenim planincem kuha vsak večer «paštašuto# zjutraj pa čaj. Omenili bj še Alojza Semoliča, ki stalno nosi spomenico in je ne spu sti iz rok za nobeno ceno, Pinota, ki ima nehvaležno nalogo, da obvešča «civilizacijo» in pa «tisk in propagando# o vseh novostih in premikih na poti, nato pa še trenirane mladince SK Devin, ki stalno marširajo na prvih mestih kolone in dajejo skupini še prehiter ritem. Žulji so se «stabilizirali», nekateri jih imajo prav hude, vendar pa bodo vsi pot vsekakor nadaljevali. V trenutku, ko pišemo članek se planinci v koči na Matajurju menijo, ali si ne bi danes malo odpočili in skrajšali pot le do Vršnega ter se povzpeli na vrh Krna šele jutri, saj časa imajo sedaj na pretek, pa tudi žulji ne bi tako trpeli. Danes se bo skupini pohodnikov, ki bodo prešli mejo na mejnem prehodu v Cepletišču na Tolminskem pridružila skupina planincev iz Trsta, tako da bo pohod še bolj množičen, (d.j.) OBRTNIKI IN SPOROČILA BOLNIŠKI BLAGAJNI Kot smo že poročali se pripravlja prehod pristojnosti obrtniških bolniških blagajn na Deželo in IN PS v sklopu splošne zdravstvene reforme. S tem v zvezi se tudi pripravlja nov sistem računanja prispevkov posameznih podjetij na o-snovi prijavljenih dohodkov za prejšnje poslovno leto. V ta namen je bolniška blagajna v Trstu poslala vsem obrtnikom posebne formularje, ki jih je treba izpolniti in vrniti v urade bolniške blagajne najkasneje do 30. 8. 1978. Vse interesirane obveščamo, da so za podrobnejša pojasnila ali sestavo formularjev na razpolago uradi Slovenskega Deželnega gospodarskega združenja v Gorici, Travnik št. 11/n in v Trstu, Ul. Cicerone 8/b. V vročih avgustovskih dneh J Petek, 25. avgusta, bo v Tržaški ““inski galeriji odprl razstavo svojih j tržaški slikar Giovanni Duiz, ki “ Pripravil ciklus z naslovom «Trst G” zgodovino in legendo#. Razstava trajala do 4. septembra. Prosveta •tvl^or Pevs*ic£a zbora »Vasilij Mirk# -™roča svojim članom, da bo prva *ka vaja v četrtek, 24. t.m. Razna obvestila j, " Polet priredi od 28. avgusta do i ■ septembra začetniški tečaj za ko-w "“rje, ki je namenjen predvsem j/okom od 4. do 6. leta starosti, prijavijo se lahko tudi starejši otro-fev Venc'ar sam0 rekreacijo. Pri-i;. e se sprejemajo po telefonu na 2U-343 (gospa Sedmak), med 12. p . uro, zborno mesto kotalkarjev, ,]v Je v ponedeljek, 28. avgusta, na „ “rišču Prosvetnega doma na Opči-ah ob 9. uri. kleti j^ruženje (j„ion namerava prirediti J av8usta naslednje enodnevne izle-& nwtf.r»rnA Inriin v Rovini: 5 “ motorno ladjo v Rovinj; ^stri”1 v Bohinj jo na z av- (Ribčev laz) in v Vrbsko jezero (Celovec) ko Ljubelja. Informacije in prijave 35 s“dežu združenja v Ul. Valdirivo vsak delavnik razen ob po-Je'jkih ^ io,30 do 12.00 in od 17.00 Ig- 19-30, ob četrtkih od 17.00 do ob sobotah od 10.30 do 12.00. „. 858®. °ANCa*DI OR EDITO Pl TRIESTE n?ASKA KREDITNA BANKA T 8. P. A. ^ST ' ULICA F.FILZI10 - 01-AA8 TECAJI VALUT v MILANU , DNE 22. 8. 1978 dolar J* šterling j, “arski frank C“oski frank Jj. frank Av^marka ^rilski šiling *<0hfka krona §5Saka kr°na 835.— 1615.— 490.— 188.— 25.— 410.— 57,50 700.— 380.— 146.— 182.— 153.— 21,25 Vroče je, sonce pripeka in malo hlada se kar prileže. Tako misli marsikdo. Če pa mu kopanje na prezasedenih plažah ni všeč, se lahko odločiti tudi za osvežujočo kopel v Glinščici ODGODENA SEJA OBČINSKEGA SVETA V GOBICI URBANISTIČNI NAČRT PREDMET SEJE NAČELNIKOV SKUPIN Drevi v Tržiču skoraj zagotovo izvolijo župana leve alternative • Pred razkolom zavezništva KD-PSDI? Goriški župan Pasquale De Simone je odgodil zasedanje občinskega sveta, prvotno sklicanega za petek. Namesto sestanka občinskega sveta bo sestanek načelnikov skupin. Na seji, ki se bo pričela ob 18.30, bo tekla beseda o reviziji splošnega urbanističnega načrta, torej o vprašanju, ki bi se o njem morali pogovarjati občinski svetovalci. Skupno z vabilom na sejo so načelniki skupin prejeli tudi poročilo, ki ga je o taistem vprašanju inženir Roberto Costa podal na seji občinskega sveta. Vse kaže, da so sejo občinskega sveta odgodili zato, ker se odnosi znotraj tristranske večine (KD, PSDI, PRI) vedno bolj zaostrujejo, zlasti zato, ker se svetovalec PSDI v Tržiču opredeljuje za levo alternativo, medtem ko se KD, kot smo zapisali včeraj in kar potrjuje današnje tiskovno sporočilo, zavzema za homogen politični okvir, predvsem za programski sporazum med vsemi ustavnimi strankami v vseh izvoljenih ustanovah, o katerih teče te dni beseda. Danes zvečer bo v Tržiču toliko pričakovana seja občinskega sveta, ki naj bi po doslej znanih in preverjenih vesteh ustoličila župana -in večino na osnovi leve alternative, torej med KPI, PSI in edinim svetovalcem PSDI. Zdi se, da so vsi v igri udeleženi odločilni dejavniki takšno rešitev sprejeli. KD je imela sinoči sejo pokrajinskega vodstva, na kateri je na pogajanjih udeležena delegacija poročala o njihovem poteku. Pričakujejo, da bo danes zvečer v Tržiču načelnik KD prebral na sinočnjem zasedanju pokrajinskega vodstva sprejeto resolucijo, v kateri stranka relativne večine pojasnjuje vzroke za svoje zadržanje v Tržiču in za izbire, ki jih bo napravila v drugih izvoljenih telesih. Vsekakor je pokrajinsko vodstvo KD opozorilo PSDI, da obstaja nevarnost za razkol med strankama, če bo socialdemokrat drevi sklenil zavezništvo z levico. Seja je napovedana za 20. uro. Po nekaterih vesteh, naj bi poizvedovalni mandat poverili bivšemu županu Maianiju, nakar bodo sejo prekinili. Za porazdelitev odbor-niških mest pa se bodo dogovorili na naslednji seji, ki bo vsekakor še pred koncem meseca. Bomo na dre-višnji seji priča začetku normalizacije javnih uprav na Goriškem? Skupščina delavcev ladjedelnice V tovarniški menzi tržiške ladjedelnice je bila včeraj zjutraj skupščina delavcev, ki so od ponedeljka v dopolnilni blagajni. Na sestanku je govoril član koordinacijskega odbora tovarniškega sveta Paren-zan, ki je pojasnil, kako bodo v prihodnjih tednih izvajali sindikalne akcije. Glede na prejšnje razmere velja opozoriti na dejstvo, da se bodo delavci, ki so v dopolnilni blagu ini, sestaljali v podjetju samo enkrat tedensko in sicer ob torkih, širše pro testne akcije s povorkam1 v Tržiču in drugih središčih, »odo skušali izpeljati v začetku septembra. Prijateljski pohod med Mošo in Vipolžami Med številnimi pohodi, ki jih v poletnih mesecih prirejajo skoraj ob vsaki vaški šagri, zasluži posebno pozornost oni, ki ga bodo priredili v nedeljo, 3. septembra, v okviru vaškega praznika v Mošu. Posebnost je v tem, da bodo udeleženci med pohodom prekoračili državno mejo, se približali Vipolžam, nato pa se zopet vrnili na italijansko ozemlje in mimo Koprivnega prispeli do startnega mesta na Pre- valu. Pohod, s katerim želijo prireditelji poudariti prijateljstvo in sodelovanje med briškim prebivalstvom z obeh strani meje, prirejata društvo «La Quercia» iz Moša in športno društvo «Brda» iz Vi-polž, v sodelovanju z rekreativnim krožkom goriške posojilnice. Udeležencem bosta na voljo dve progi, dolgi 10, oziroma 20 kilometrov, izkupiček pohoda pa bode namenili v dobrodelne namene. Istega dne, toda v popoldanskih urah, bo v Mošu koncert godbe iz Slovenije, zvečer pa se bo spored zaključil s plesom in raznimi zabavnimi točkami. Briški praznik konec tedna na Oslavju V petek se bo na Oslavju pričel tradicionalni »Briški praznik#, ki ga prireja prosvetno društvo »Naš prapoa# z Oslavja, Pevme in Štma-vra. Prvi večer bo na sporedu tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami za prvouvrščene. Sledil bo ples, za katerega po poskrbel Ferdi s svojim ansamblom. V soboto in nedeljo bo, prav tako od 20.30 dalje, ples, tokrat ob zvokih narodnozabavnega ansambla Briški slavček, v ponedeljek pa bo zaključil štiridnevno šagro nastop Mejašev. Vsak večer bodo seveda delovali tudi kioski z jedačo in pijačo. Za športnike in ljubitelje sprehodov v naravi so prireditelji pripravili tudi netekmovalni pohod po briških gričih. Proga pohoda .je dolga 10 kilometrov, start pa bo v nedeljo zjutraj, ob 9. uri, izpred gostilne «pri Pepiju#, na Oslavju. Vpisovanje za pohod se zaključi pol ure prej. OB PEVSKI PRIREDITVI C. A. SEGKIZZI PRIJATELJSKO SREČANJE PO TRIDESETIH LETIH Odvetnik Zenon Radomski je s posredovanjem Gioitannija Vezila stopil v stik z Renatom Borellijem, tovarišem iz vojnih let Čez teden dni bomo v Gorici pozdravili sedemnajst pevskih zborov iz enajstih evropskih dežel, ki se bodo srečali na vsakoletnem tekmovanju C. A. Seghizzi. Gre za izjemen kulturni dogodek, povezan s plemenitim poslanstvom povezovanja in zbliževanja med narodi. Vsako leto se namreč srečujejo pevci in pevke različnih narodov in različnih družbenih ureditev. Ustvarjajo se nova prijateljstva in poznanstva, utrjujejo se stara. Za tekmovanje, ki se bo začelo čez teden dni pa vlada letos veliko pričakovanje, saj bi se morala prav v Gorici srečati prijatelja iz vojnih dni, odvetnik iz Lublina Ze- miiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivimiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinimiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN PD « VIPAVA) SI JE ZASTAVILO ZAHTEVNO NALOGO Pospešene priprave za veliko kotalkarsko revijo na Peči Otroci vadijo, matere sijejo obleke - Pogovor z vaditeljico Majdo Ahlin - Mladi prevzemajo odgovornosti v društvu non Radomski in italijanski odvetnik Renato Borelli. Njuno prijateljstvo se je skovalo v zadnjem letu vojne, ko je Radomski sprejel na svoj dom, Borelltja, ujetnika v koncentracijskem taborišču. Zasluga da se bosta po več kakor tridesetih letih vnovič srečala, pa gre nedvomno prav plemenitemu poslanstvu, ki ga že vrsto let opravlja goriški zbor G. A. Seghizzi. Lani so bili goriški pevci na nekajdnevni turneji na Poljskem in so nastopili tudi v Lublinu, mestu, kjer še zmeraj živi nekdanji poveljnik tamkajšnjega odporniškega gibanja, Zenon Radomski, ki se je udeležil koncerta ter zaprosil predsednika zbora, Giovannija Vezila, za posredovanje, da bi vnovič stopil v stik z nekdanjim prijateljem, za katerim se je zgubila vsaka sled. Nekaj mesecev je trajalo poizve dovanje na podlagi dveh naslovov, ki jih je Borelli pustil poljskemu prijatelju preden sta se razšla. Iz Firenc so sporočili, da v tamkajšnji občini ni osebe s tem imenom, pač pa je nekaj dni zatem prispelo pismo župana občine Castel del Piano v Toskani, kjer živi odvetnik Bonelli, ki je presrečen, da bo po več kakor tridesetih letih lahko spet videl prijatelja. V dolgem pismu je obrazložil celotno zgodbo ter predvsem to, kako je večkrat pisal prijatelju, nikoli pa rti prejel odgovora. Poprašal je za informacije tudi preko poljskega zunanjega ministrstva, vendar so mu od tam sporočili, da je oseba z imenom Zenon Rodomski, neznana. Na žalost se je podobno zgodilo tudi * pismi, ki jih je Bonelliju napisal Radomski. Pošta jih je vrnila » pripisom, da je naslovljenec neznan... Medtem je predsednik pevskega zbora C. A. Seghizzi že pismeno posredoval lublinskemu odvetniku veselo novico ter ga povabil, naj v dneh od 30. avgusta do 4. septembra obišče Gorico, istočasno s člani Akademskega pevskega zbora, ki bodo sodelovali na natečaju. Pismo, v katerem je bilo tudi Bonellijevo sporočilo za prijatelja, so odposlali šele pred dnevi. Odaovora iz Lublina še ni, upati pa je. da bodo pristojne oblasti omogočile Radcmske-mu, da se bo po treh desetletjih vnovič srečal s prijateljem iz vojnih dni. Negotovost bo trajala še teden dni... V : ',ai' ' Ji ........................ /• ■■'•'“7,'; '■?.............• ’*“ «**•-*,............................ .* Vaditeljici Majda Ahlin (na uesui) ter Jadranka kos (na levi) med vajo Prosvetno društvo Vipava pripravlja za soboto in nedeljo veliko kotalkarsko revijo na kateri bodo nastopili mladi kotalkarji s Peči, iz Rupe, Gabrij in Sovodenj. Kot za vsako prireditev so tudi za prireditev na Peči priprave dosegle vrhunec prav v zadnjem tednu. Vanje so se vključili voditelji in člani prosvetnega društva, predvsem pa starši nastopajočih otrok, Prejšnji dan smo o-biskali prireditveni prostor na Peči, kjer so domačini zgradili ploščo. Že od daleč je bilo slišati zvoke pesmi, ki spremljajo nastope kotalkarjev. Ko smo se približali, smo zagledali skupino deklet pri vadbi ter vaditeljico, ki jih je po zvočniku opozarjala na napake. «Dvigni roke višje. . . prikloni se. .. še na drugo stran. . .» Majda Ahlin, prosvetna de skirolkami. V MEDOBČINSKEM KONZORCIJU Ne bo denarja za osebne dohodke Te dni je bil na sedežu medobčinskega konzorcija za prevoze v Tržiču sestanek na katerem so skušali poiskati rešitev iz resnega finančnega položaja v katerem se j« znašlo podjetje, ki bo v prihodnjih mesecih le s težavo izplačalo osebne dohodke uslužbencem V imenu sindikalne federacije se je sestanka udeležil Aldo Colleoni, konzorcij pa sta predstavljala predsednik Semola in ravnatelj Boschin. Težave bodo lahko premostili, če bo deželna uprava pravočasno nakazala odobrene prispevke in če bodo občine, članice konzorcija, vplačale dogovorjene kvote. k PRAV NIČ RAZVESELJIVA PODOBA NAŠEGA SVETA Na eni strani milijoni otrok-delavcev na drugi pa spet milijoni brezposelnih Bogate nacije postajajo še bolj bogate - Petrolej je trenutna konjunktura Pred dnevi so objavili podatke, koliko je na Zemlji ljudi in koliko nas bo ob prelomu tisočletja, torej konec našega stoletja, ki ni tako daleč, saj manjka le 22 let. Demografi računajo, da se fc-> v začetku leta 2000 na našem planetu gnetlo že 5 milijard 900 milijonov ljudi, vtem ko nas je danes nekaj nad 4 milijarde in 100 milijonov. Čez dobri dve desetletji bo Kitajska že krepko prekoračila eno milijardo ljudi in se bo Indija s svojimi 920 milijoni že bližala milijardi. Za Indijo, ta subkontinent, bomo navedli še dve zanimivi številki: ko je v juniju 1947 Indija postala svobodna, je štela 320 milijonov prebivalcev, lani so v Indiji našteli 610 milijonov ljudi, čez dvajset let pa računajo, da bo štela že 920 milijonov prebivalcev, to se pravi, da bo v času enega življenja, od 1947 do 2000 prišla od 320 na 920 milijonov ljudi. Za Kitajsko in Indijo bosta po številu prebivalcev prišli Sovjetska zveza, ki šteje danes 262 milijonov ljudi, ter ZDA, kjer so pred nedavnim našteli 216 milijonov ljudi. Ob koncu našega stoletja pa bo še 6 držav, ki bodo štele nad 100 milijonov prebivalcev. Kakor vidimo, se število prebivalstva na svetu naglo veča in to kljub raznim kampanjam proti preštevilnim rojstvom. Posebno naglo pa se množi prebivalstvo v zaostalem in nerazvitem svetu, koder prirodni prirastek prebivalstva sproti »požre* ves napredek, kajti v deželah, kjer največ potrebujejo sredstev za nove naložbe, teh ni, ker vedno številnejše prebivalstvo porabi prav vse, ali skoraj vse kar pridela in producira, tako da tudi ona šibka pomoč, ki pride iz razvitega sveta, ne zaleže, ali zaleže tako malo, da se prepad med bogatimi in revnimi neprestano veča, tako da bogati postajajo še bolj bogati in ob tem bogastvu so revni vedno bolj revni. Glede tega so značilni še nekateri podatki: Petrolejsko bogastvo je, kot smo že večkrat ugotovili, začasno. V trenutku, ko bodo petrolejski vrelci presahnili, bo patredolarju odklenkalo. Toda do tedaj se v nekaterih petrolejskih državah kopičijo bogastva, ki sicer ne prinašajo blagostanja vsemu prebivalstvu, vendar pa se v mednarodnih merilih vedno jemlje tako imenovano poprečje, pa čeprav je to merilo krivično. Nekaj poprečij: na račun petroleja je mala državica Kuvajt na samem yrhu lestvice držav z najvisjim poprečnim nacionalnim dohodkom: 1,1.950 dolarjev poprečnega letnega dohodka na državljana. Na dragem mestu je Švica z 10.010 dolarji, na tretjem je Švedska z 9.480 dolarji, na četrterp Norveška z 8.845 in «šele» na petem mestu so ZDA z 8.715. To se pravi, da so ZDA, ki so dolgo let in desetletij veljale za «pravo Ameriko* in bile glede tega na prvem mestu, padle na peto mesto. In tudi Švedska, ki je bila pred petrolejsko krizo na prvem mestu, je padla na tretje mesto. Ameriki sledi Danska z 8.465, koj za njo je Kanada z 8.375; Zahodna Nemčija, ki je bila ob koncu vojne, pred 33 leti do tal razrušena, je s svojim letnim poprečnim dohodkom 8.370 dolarjev že na osmem mestu, Francija s 7.145 dolarji pa je z nekdanjega devetega mesta padla kar na 12. mesto. Na drugem koncu lestvice, seveda na dnu pa je vrsta afriških, azijskih in latinskoameriških nerazvitih držav s strahotno nizkimi dohodki, 1 ponekod ne prilezejo niti do sto dolarjev letnega dohodka na državljana. In ker se letni dohodek na državljana v bogatem svetu iz leta v leto veča, je oni skromni dohodek v zaostalem svetu še tem nižji in je prepad med bogatimi in revnimi iz leta v leto večji. Ko tako nizamo podatke, ki govore o socialnih in dragih razlikah v svetu, bomo navedli še nekaj podatkov v družbenoekonomski podobi sveta, in to podatkov, ki bodo dali porazno sliko o današnji stvarnosti v svetu. Današnji svet, ki se baha z bogastvom in človekoljubnostjo, nemo in neprizadeto gleda tudi na sledečo stvarnost: po podatkih, ki so jih pred dnevi objavili v krogih mednarodnega biroja za delo, je na svetu 52 milijonov otrok «rv delovnem odnosu*. Gre za 52 milijonov dečkov in deklic v starosti od 7. do 15. leta, ki so zaposleni na poljih, v tovarnah, v delavnicah ali pa pri družinah. Podatki nadalje govore, da teh 52 milijonov otrok niso le eksploatirani, pač pa v mnogih primerih tudi trpinčeni. Med temi milijoni zaposlenih otrok je tudi veliko, pa čeprav še neugotovljeno število otrok, ki niso stari nad sedem let. Okoli 42 i ','ijonov teh otrok dela za samo oskrbo, so torej brez plače. Najpogosteje gre za «delovno silo*, ki je zaposlena na kmetijskih področjih in dela izključno za hrano. Nad 10 milijonov evidentiranih otrok je zaposlenih «v obrtnih delavnicah in manjših tovarnah*. Včasih izbruhne tudi v nekaterih naših krajih, konkretno v južnih predelih Italije kak «škanda)ček» v zvezi z zaposlovanjem otrok. Italijanski zakon predvideva, da ne more biti nihče zaposlen, če ni dovršil 15. leta starosti. Toda tudi pri nas znajo zamežati na eno in tudi na obe očesi, ko otrok dobi zaposlitev, pa čeprav le za kos kruha, da ni v breme staršev. Ko pa je govor o 52 milijonih zaposlenih otrok se mora človekovo razmerje do družbe nekoliko spremeniti. Oglejmo si zemljepisno razdelitev tega zla, po podatkih iz že omenjenega mednarodnega biroja za delo, odpade 29 milijonov zaposlenih otrc' na srednjo Azijo, na vzhodno Azijo jih odpade 9 milijonov, 10 milijonov odpade na Afri- ko, 3 milijone na Latinsko Ameriko, preostali milijon pa si razdelijo nerazvite in tudi razvite dežele o-stalega sveta. Nadalje so ugotovili, da otroci če-sto prenašajo fizične napore, ki so težki tudi za odraslega človeka. U-gotovljeno je tudi bilo, da so mnogi otroci zaposleni v tovarnah tudi na nevarnih, zdravju škodljivih delovnih mestih. Pogost je tudi pojav pravega suženjstva. V poročilu glede tega med dragim beremo: «V nekaterih deželah centralne Amerike, Bližnjega vzhod? in Azija je možno videti otroke sedmih - osmih let, posebno še deklice, ki jih s podeželja pripeljejo v mesto na prodaj za strežno osebje v gospodinjstvih. In to počno ljudje, ki niso vedno starši teh o-trok». Še bi lahko navajali porazne podatke, vendar menimo, da smo že s tem povedali dovolj. Za konec pa dve primerjalni številki: kot pove- dano, je na svetu 52 milijonov o-trok, ki so obsojeni, da delajo, na polju ali v tovarni, da bi se preživljali in pomagali preživljati še kakega svojca. V bogatem, v razvitem svetu, ki se ponaša z velikim blagostanjem, z vrhunsko tehnologijo in še marsičem, pa je brez dela 20 milijonov ljudi. Odrasli in tudi dela-voljni ljudje na ulici, milijoni otrok pa so morali otroško igro zamenjati z delom na polju ali v tovarniški hali. V GALERIJI «ARS MEDICA» V CR0ZNJANU Smrekarjeva umetnost je ponovno na ogled Dr. Miha Likar je dal Smrekarjevo mapo povečati za razstavo Umetnik ni slikal spačenih obrazov in grotesknih figur Minilo je 36 let od onega dne, ko je slovenski slikar, grafik in karikaturist Hinko Smrekar tragično zaključil svoje intenzivno življenje v Gramozni jami v Ljubljani, kjer so ga Nemci ustrelili kot talca. Da bi počastil njegov spomin in da bi z njegovim delom seznanil tudi ljubitelje umetnosti na Hrvaškem, je profesor za mikrobiologijo na ljubljanski medicinski fakultet: prof. dr. Miha Likar organiziral v svoji mali galeriji «Ars medica* v Grož-njanu razstavo Smrekarjevih risb NIIHIIIIIIIMIfllllllllllllUlllllllllllllllinillllHIIHilMIMillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllflliIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllll ZAKLJUČNI VTISI S FILMSKEGA FESTIVALA V LOCARNU Neprepričljivi zaključki žirije Olmijeva mojstroviua iz Caauesa Zenska žirija je bila še najbolj odločna in je izbrala delo izven konkurence (Naš dopisnik poroča) Festival v Locarnu se je zaključil in prva stvar, ki jo je treba komentirati, so odločitve žirije. Le to so sestavljale vidne filmske o-sebnosti: kar štirje režiserji, Italijan Valerio Zurlini, Madžarka Marta Meszaros, Švicarka Patri-cia Moraz in filmar iz Kameruna Dikongue Pipa, nadalje francoska igralka Marie-Jose Nat, Kanadčan Marcel Carriere in Švicar Koper Jendly. Še enkrat se je pokazalo, da filmski ustvarjalci niso tudi najboljši ocenjevalci, saj se je uveljavil grški film Nikosa Pa-nagotopoulosa *l Tembelides Tis Eforis Kiladas» (Lenuhi plodne doline), ki se nam je zdel tipični predstavnik smeri movega* filma, v kateri se metaforični pomen od vsega začetka vsiljuje. Medtem ko sta šli nagradi za fotografijo madžarskemu filmu «Cse-plo Gyuri» in delu iz Malija «Boa-ra», je žirija podelila drugo nagrado, srebrnega leoparda, poljskemu filmu Janusza Zaorskega «Soba s pogledom na morje*, o katerem smo že pisali brez velikega navdušenja. Končno, nagrada za interpretacijo je šla Me-lanie Maj/rtm ‘Ztt‘ "ameriški • fihrv «Girlfriends», ki je bil na sporedu prvi večer, posebna omemba pa je šla senegalsko - francoskemu delu «Bako». Neuradne žirije so se odrezale boljše. Tista, ki je predstavljala zvezo kritikov F1PRESCI, in pa ekumenska žirija nista namreč podelili nagrad. Saj med filmi v konkurenci res ni bilo nobene mojstrovine. Prva se je vendarle odločila, da omeni tri filme: poleg že omenjenega, nezadovoljivega poljskega, še italijanski film Gian-nija Amelia «Lo morte al lavoro» ter sovjetski film iz Georgije «Molo mesto Anara», ki sta res bila med zanimivejšimi filmi v tekmovanju. Še najzanimivejše pa se je. res presunljivo, izrazila ženska žirija, ki je nagradila kar film izven konkurence, in sicer odlično za-hodnonemško delo režiserke ln-gemo Engtrom in režiserja Ger- MM V Katler lz jugoslovanskega filma'«Vonj poljskega cvetja«, ki ga je režiral Srdjan KariUtbviČ ’ harda Theuringa «Fluchtweg nach Marseille». Odločitev‘ je še toliko bolj hvalevredna, ker ne gre za običajno «feministično* delo, pač pa za film, v katerem je prikaz ženske vloge prisoten poleg drugih tem, predvsem pa je vključen v dosledno filmsko razmišljanje. O lem filmu smo že pisali. Dolgujemo še kroniko zadnjih festivalskih dnevov, v katerih se je nadaljevala «rutina» prejšnjih: se pravi nezadovoljiv nivo konkurence. najboljši filmi pa izven nje (najzanimivejši pa še vedno v retrospektivi Douglasa Sirka, o kateri bo treba poročati posebej). Kljub temu pa so nam zadnji dnevi nudili dva najzanimivejša filma iz same konkurence. Enega smo že omenili med deli, na katere je opozorila žirija kritikov. Italijanski film Giannija Amelia Avstrijske oblasti so zares «nag!ušne» Gradiščanski Hrvati bodo svojo akcijo za svojo, torej hrva« ško radijsko službo prenesli z Gradiščanskega vse do Dunaja ŽELJEZNO - EISENSTADT — Gradiščanski Hrvati so se odločili za odločnejšo in vidnejšo akcijo. Komite za državljanske pravice gradiščanskih Hrvatov je namreč organiziral obsežno akcijo, katere namen je prisiliti avstrijske oblasti, da bi tudi gradiščanski Hrvati imeli kaj besede v radijski službi. Hočejo namreč, da bi avstrijska radijska služba oddajala del programa tudi v hrvaškem jeziku. V deželnem glavnem mestu Željeznu in v drugih večjih središčih so gradiščanski Hrvati nalepili velike lepake v hrvaškem in nemškem jeziku s rledečim napisom: Hrvati zahtevajo oddajo na Radiu. V začetku septembra nameravajo s podobnimi plakati obvestiti nemško govorečo javnost tudi na Dunaju in v dragih avstrijskih mestih. Zahteva, s katero prihajajo gradiščanski Hrvati sedaj na dan na tak način, ni nova. Predstavniki gradiščanskih Hrvatov so to svojo upravičeno zahtevo postavili vodstvu avstrijske radijske mreže že pred desetimi leti, toda v avstrijski radijski službi so se ves čas izgovarjali, da je uvedba hrvaškega programa nemogoča, ker da je radijska služba centralizirana in da odloča o tem Dunaj. Tudi sam direktor radijskega studia za Gradiščansko Karl Hofer je rekel, da je to nemogoče, ker da bodo lahko uvedli hrvaški program šele tedaj, ko bo radijska služba razdeljena na gornji del, torej na Dunaj, na spodnjo Avstrijo, torej Štajersko in Koroško, t - na Gradiščansko. Ko pa bo ta razdelitev izvedena, je rekel Hofer, «ne bo za Gradiščansko nikakršnih težav, da u-vede tudi hrvaške oddaje*. In ven- dar so tudi te stare obljube povsem odpovedale, saj so pred približno letom dni ustanovili za Gradiščansko poseben studio in ko je ta studio začel normalno delovati, niso gradiščanski Hrvati od tega i-meli prav nič, pa čeprav je bila gradiščanskim Hrvatom z mirovno pogodbo zagotovljena tudi radijska služba v njihovem materinem jeziku. Ker so vse dosedanje akcije za radijsko službo v hrvaščini ostale brez haska, so se, kot smo že rekli, na Gradiščanskem odločili za intenzivnejšo akcijo z lepaki, za akcijo, ki jo bodo razširili z Gradiščanskega po severozahodni Avstriji, tja v sam Dunaj, za katerega, žal, vemo, da je precej naglušen za vse, kar od njega zahtevajo avstrijske nacionalne manjšine, pa naj gre za gradiščanske Hrvate ali za koroške oziroma štajerske Slovence. *La morte al lavoro» je delo filmskega amaterja, ki se poslužuje-1 televizijske kamere (gre namreč za televizijsko proizvodnjo), kot bi bila klasična filmska kamera. Ta dpč^čedbš)4;1 -9.98 Glasbena matinej*; 10.00 Pisan svet pravljic in zgodb' 10.20''Igrajo majhni zabavni ansambli: io.40 Zapojmo pesenj' 11.40 Turistični napotki; 12.03 r Talijinih poteh; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski na sveti; 13.40 Pihalne godbe; Zabavna glasba; 14.30 Priporoča jo vam...; 15.05 Ljudska gla_s ^ na kultura; 15.30 Naši poslušal* čestitajo in pozdravljajo; 1®-. ba: 19.00 Oddaja progresivne Glasbeni intermezzo; 16.45 Spo^ glasbe; 19.35 Iz opusa velikih moj- nj jn pisma; 17.00 Loto vrtiljak; strov; 21.00 Zbori: 21.32 Rock party; 22.00 Jazz; 22.30 Glasbeni dnevi; 23.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Ponoči in davi; 8.40 Glasbeni jutranji program; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Ljubezenske besede; 12.05, 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 18.00 Studio ob 17.; 19.05 M|af mladim; 19.30 Slovenska in s'1), tovna zborovska glasba; 20.20JJ vestila in zabavna glasba: 20-Lahko noč, otroci!; 20.45 Miuu . z ansamblom Milan Frlež; 21-Koncert iz našega studia; 23-S festivalov jazza; 00.05 Literat nokturno; 00.15 Revija jugoslova skih pevcev; 01.05 Nočni progi-2 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMII Nekateri ameriški primeri dokazujejo da je sodobna tehnologija že nevarna Bivši vojak Donald Coe je vso to zadevo le aktualiziral WASHINGTON - »Sodobna tehnologija postaja tudi nevarna, posebno neprevidnim ljudem. Neprimerno bolj nevarna pa je panika, ki zajema nepoučene ljudi* — je izjavil neki ameriški strokovnjak, ki se ukvarja z žarčenjem in njegovimi kvarnimi posledicami. Zadeva je postala pred nedavnim še bolj aktualna ob primeru bivšega vojaka Donalda Coeja. Za kaj gre? Ameriški bivši vojak Donald Coe je tožil državo, ker da je zbolel za levkemijo, ker je nekoč sodeloval pri vojaških vajah pri tako imenovani «operation smoky». Ameriško obrambno ministrstvo je leta 1957, torej pred 21 leti izvedlo zelo drzne orožne vaje, ker je pognalo 2.400 vojakov na kritično področje, kjer je malo prej eksplodirala atomska bomba. S tem so ameriški strategi hoteli dokazati, da žarčenje ni tako nevarno, kot se trdi, da more torej pehota, tako rekoč, v korak sle- Horoskop OVEN (od 21,. 3. do 20. 4.) Previdnost je skrajno potrebna. Toda to še ne pomeni, da se boste načrtom odpovedali. Izognite se prepirom, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekdo bo zašel v finančne težave in vas prosil za pomoč. Na vas je, da odločate, do kod boste šli. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Potrudite se, da bodo vaši odnosi s sodelavci dobri. Edino s taktnostjo boste kaj opravili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Delo bi kar šlo, če bi bilo pri vas, kaj volje do dela. Računajte le s svojimi silami, kajti drugi vam ne bodo pomagali. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Kar se poslovnih zadev tiče, boste danes beležili le uspehe in to finančne kot moralne. Ne bo pa tako v ljubezni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vse se vam ponuja, le da vi nočete seči po tem. Morda bi se znali glede tega kdaj kesati. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Poglejte račune in knjige, da se ne boste nekega dne zbudili, ko bo prepozno. Prijetno srečanje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ponuja se vam finančno sodelovanje, ki bi ga ne bilo vredno odkloniti. Kljub temu razmislite. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Naj vas pri delu ne motijo kritike sodelavcev, ki so vam nevoščljivi. Tudi v družini bo kaj narobe. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaša pobuda bo sprejeta oberoč, le da je ne bodo izpeljali, ker je zahtevna. Potrpite in čakajte na boljše dni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Naložili vam bodo novo delo ali odgovornost. Ne branite se dela, odklanjajte pa odgovornst, ki ni vaša. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Krepko se vrnite v poslovno sodelovanje s tistimi, ki se vam ponujajo. I-meli boste od tega največ koristi. diti atomskemu napadu na določeno področje, skratka, da žarčenje ni tisto veliko zlo, kot ga rišejo v atomističnih krogih. In sodišče je bivšemu vojaku dalo prav in mu dodelilo veliko odškodnino, ki mu jo bo morala izplačevati država. Zadeva bivšega vojaka je v ameriški javnosti vzbudila veliko razprav, kajti to je prvi pri mer, ko vladni organi javno priznajo vzročno povezavo med jedrskim izžarevanjem in nastankom raka, kajti levkemija ni nič dru gega kot krvni rak. In ta primer vzbuja preplah pri mnogih ljudeh, kajti podobnih stikov med jedrskim žarčenjem in človekom je nešteto, kajti ni res, da je žarčenje nevarno le tedaj, ko ga povzročajo atomske ali jedrske eksplozije. Nekateri pa trdijo, da je v ZDA najmanj tri milijone ljudi, ki so imeli doslej opravka z atomskimi žarčenji in sicer od jedrskih eksplozij doma in v tujini od petdesetih let do danes. Prof. Henry Falk iz centra za kontrolo nad boleznimi v Atlanti pa v zvezi s tem meni takole: «Ekipa raziskovalcev je doslej iz sledila 1.500 vojakov, ki so sodelovali pri orožnih vajah, pri katerih je sodeloval tudi Donald Coe in sicer pri «operation smoky» in od teh 1.500 vojakov jih je o-sem dobilo levkemijo, torej krvni rak.* Prof. Henry Falk v zvezi s tem ne izvaja logične posledice, da je osem primerov lekve-mije na 1.500 ljudi nekam previ sok procent, vsaj štirikrat previ sok, toda prav to je dalo misliti sodnim oblastem, ki so dodelile bivšem j vojaku odškodnino. In vendar . . . In vendar naj bi bil preplah prevelik, kajti če bi se prestrašili zaradi tega vsi bivši vojaki, ki so kakorkoli sodelovali na kritičnih področjih, bi bilo to povsem sprejemljivo, toda preplah je zajel tudi ljudi, ki nimajo vzroka za to. Zato je ministrstvo za vzgojo in socialno politiko sklenilo poučiti javnost o razlikah med raznimi žarčenji. To je zahteval sam predsednik ZDA, ki je dal ustanoviti nekakšen osrednji odbor, :i naj pa sestavljajo predstavniki zdravstvenih ustanov in predstavniki vojske. Ta ekipa ima dolžnost podrobneje proučiti nevarnosti vseh možnih žarčenj, začenši v tovarnah pri tistih delavcih, ki barvajo številčnice na urah s fosfornimi barvami, pa do tistih delavcev, ki delajo pri «velikih konstrukcijah atomskega značaja*, pri jedrskih centralah. »Gre za zelo delikaten argument, je izjavil neki funkcionar, ki je podčrtal, da je previdnost povsem na mestu, nevaren pa da postaja preplah, kajti virov žarčenja je danes v sodobni tehnologiji toliko, da se jim praktično ne moremo izogniti. Najmanj milijon ljudi je vsak dan izpostavljenih najrazličnejšim žarčenjem na delovnih mestih, na desetine milijonov ljudi, pa je dnevno izpostavljenih v ZDA drugim, posrednim žarčenjem.* Ni znano, kaj je funkcionar hotel povedati s tem posrednim žarčenjem, toda že omenjena ekipa je ugotovila, da beležijo v zadnjih časih več primerov rakastih obolenj pri deritistih in obozdravrikih ki dobijo rakasto obolenje na prstih zato. ker pri -fotografiranju čeljusti držijo iz praktičnih razlogov ploščico v st kah tudi v trenutku, ko čeb s fotografirajo, ko gredo nan1.. skozi čeljust in njihove prste * ki X. jat- In čeprav zelo konkretni P°^sli ... govore . ------- žarčenj, ki jih je vedno vec. ^ nijo v kompetentnih krogih, na . vendarle večja nevarnost od • a. čenja nevarnost panike, ki s* ^ stvarja med poprečnim amens 5t človekom, ki vidi sedaj nevarI ^ prav na vsakem koraku nj ju zapuščajo svoje delovno mesio si iščejo novo, ker da je bilo ^ 0 govo delo nevarno, pa čePra jedrskem žarčenju ni piti e-Primer bivšega vojaka je. glade n izmed primerov, ki pa ,1e žil kot povod za to, da so ® 0-določenih krogih zganili. zaij0tjV žico pa je to bil še en več, da se je preplah pred čenjem še bolj razširil. sf. Ameriške oblasti bodo imel%še-daj veliko dela. Primeru 0 sje-ga vojaka Donalda Coeja J®, jjl) dilo v nekaj dneh kar 276 o’ ?o vojakov, ki tožijo državo, d zboleli od žarčenja. Med več takih, ki z atomskimi P°’jCpi si niso imeli opravka, zaPfvatir pa so bili pri radarskih napUf ki vendarle oddajajo žarke ^e-Iz vsega tega bi mogli ® pati, da postaja sodobna 1 v v logija zares nevarna in deP^e-nekaterih znanstvenih krog**1.pinijo, da je še nevarnejša P a- ka, ki zajema ljudi, to PaI1. p[f pravičujejo dokaj konkretni Jrl). meri pogostnejše levkemije 'n gl gih posledic žarčenja, pa za žarčenja naprav voja2 g-značaja ali žarčenja napi-a4/ roljubnega značaja. o resnični nevarn ■ primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 23. avgusta 1978 plavanje NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BERLINU Reprezentanci ZDA skoraj vsa odličja Svetovni rekordi Vassalla, VVoodheadove in moške štafete 4x100 m prosto ■ Slavje P. Boggsa v skokih v vodo (Cagnottu bron) - Premoč ZDA prekinila le Sovjetinja Bogdanova na 100 m prsno (nov svetovni rekord) ■ V vaterpolu visoki zmagi Italije in Jugoslavije ^a s\ utovnem plavalnem prvenstvu vhodnem Berlinu so včeraj pode-1111 vrsto odličij. Zvečer so bila plavalna finalna umovanja. Izidi potrjujejo predpr-_enstvena predvidevanja, saj so res 11 izredni višini. Svetovni rekordi J|?aajo skoraj v vsaki disciplini, kar 1 za tako tekmovanje sicer tako ^nzacionalno, vendar tokrat dose čajo. rezultati včasih celo presene- Prvi neizpodbitni vtis po prvih j.Veh dneh tekmovanj je, da je Vzh. «nčija popolnoma izgubila svojo Jvnioč pri ženskah, obratno pa se javlja monopol plavalk in plaval-v iz ZDA. To pa za plavalni šport ni spodbudno. Včeraj so izmed petih naslovov tlt tavniki ZDA osvojili kar štiri (j9 a odličja. Ponovila se je praksi50 slika iz prvega dneva, ki so tre' ^merriani ^ iraženi na 100 me-s^v prsno, v cctalih disciplinah pa r..zrnagali brez posebnih težav. Vče-■ J yo padli kar štirje svetovni re-i- Vzdržal je samo rekord Rich- no 1 fl/I m LimKIoo Pr P„ rv° presenečenje dneva je bil po-s,'2 Krausejeve na 200 metrov pro-(7^. Premagala jo je VVordehadova DA), ki je s časom 1’58”53 za pol j-^unde popravila prejšnji rekord ^usejeve. ,”a 400 m mešano je prepričljivo i,l v,l veliki favorit Jesse Vassallo, tp, Je s časom 4’20”05 za več kot kr> i^unde znižal svoj svetovni re-Dober nasprotnik mu je bil r>t Fesenko, ki je s 4’22"29 po-nov evropski rekord. Največje presenečenje dneva pa Vp ^ Predstavlja poraz Caulkinso-„ ki je v prsnem slogu najmoč-ka^c' Pomagala jo je "stara,. wuin-m^ovjetinja Bogdanova s časom korjj^’ kar je seveda svetovni’re- tO^eričanka Ježek je slavila na i T hrbtno in to dokaj nepriča-S časom 1’02”50 ni izbolj-kj.^vetovnega rekorda, za celo se-»nv Pa ie prekosila drugouvršče-fiteiberjevo. Sp, lafeti 4x100 m prosto moški so 4i$^a. slavili Američani, ki v tej Sp^PljPi nimajo nasprotnikov. S ča-jjjT... 9"74 pa so za dve sekundi l(č?..Jaali prejšnji svetovni rekord. y’iani so se uvrstili na 5. mesto, v .jutranjih plavalnih predtekmo-je nastopila tudi edina jugo-aPska zastopnica Maja Rodič, hl-^azdalji 100 m prsno je v svoji sJjpPPi skupini bila zadnja, s ča-Spjj1 l’20’’fi!t pa je plavala kar 3 da U.n<^e slbše od državnega rekor-ij;. V finale se ni uvrstila niti Ita-gia a Della Valle, ki pa je dose-P°v državni rekord. 20o VČERAJŠNJI FINALI 1 "J Prosto - ženske: ■ Woodhead (ZDA) , (nov svetovni rekord) 3 Krause (NDR) a fareva (SZ) 5 «aas (Niz.) 6 Brighita (Niz.) V ®kins (ZDA) Darapick (Kan.) in 40« Amundrud (Kan.) , Pj mešano - moški: ' Vassallo (ZDA) 2 t,n°v svetovni rekord) ' Jesenko (SZ) 3 [nov evropski rekord) 4 itargitay (Madž.) c mdorenko (SZ) « Sos (Madž.) ’ matsuda (ZDA) 1’58”53 1’59”78 2’01”76 2’01”89 2'01”99 2'02”29 2’04"14 4’20"05 4’22”29 4'27”04 4'27”78 4’28”95 4’29”11 7. Gray (VB) 4’29”95 8. Sawchuk (Kan.) 4'33”25 100 m hrbtno - ženske: 1. Ježek (ZDA) 1’02”50 2. Treiber (NDR) 1’03”18 3. Gibson (Kan.) 1’03”43 4. Bosca (Niz.) 1’03”86 5. Walsh (ZDA) 1’04”11 6. Stille (NDR) 1’04”45 7. Bunaciu (Rom.) 1'04”53 8. Verbauvven (Bel.) 1'04”99 100 m prsno - ženske: 1. Bogdanova (SZ) 1’10"31 (nov svetovni rekord) 2. Caulkins (ZDA) 1’10”77 3. Kelly (VB) 1’11”99 4. Treible (ZDA) 1’12”38 5. Hanaksson (Šve.) 1T2”58 6. Reinke (NDR) 1T2"62 7. Rehak (ZRN) 1T2”71 8. De Susini (Fr.) 1’13”78 4x100 m prosto - moški: 1. ZDA 3’19”74 (Babashoff, Gaines, Montgome-ry, McGag - nov SR) 2. ZRN 3’26”65 3. švedska 3’26”95 4. Kanada 3’27”14 5. Italija 3'28”90 6. Velika Britanija 3'28”93 7. Avstralija 3'29”37 8. NDR 3’30”04 * # * Pomerili so se tudi skakalci v to-do z deske, kjer je veliki favorit, že dvakratni svetovni prvak Američan Phil Boggs ponovno osvojil prvo meric z odličnim rezultatom 913,95 točke. Odlični Američan res ni imel nasprotnika, saj je vodil že od prvega skoka dalje in je stalno večal svojo prednost ter je po 11. končnem skoku imel več kot 40 točk naskoka nad drugouvrščenim vzhodnim Nemcem Hoffmannom. ki se je skoraj do konca boril z Italijanom Cagnottom, ki je osvojil bronasto kolajno (prva kolajna za Italijo). Italijan je bil po sedmem skoku celo drugi, v osmi preizkušnji pa je skočil zelo slabo in Hoffmann je povedel z 11 točkami naskoka. To prednost je nato predstavnik NDR stalno povečal. Zelo razburljiva je bila borba za četrto mesto. Vse do zadnjega odločilnega skoka so bili Sovjet Ko-senkov, Anglež Shode in Mehikanec Giron enakovredni, četrto mesto pa je le osvojil Kosenkov, ki je tudi o-pravil najboljši skok prvenstva, za katerega so mu sodnik pripisali več kot 70 točk. Nasploh pa je bil letošnji finale na zelo vifcbki' telirtfčHCrslVrff, saj ni kot 50 točk za vsak posamezni skok; KONČNA LESTVICA stris 3). S to zmago so si Italijani I skoraj gotovo priborili mesto v fi-' nalu za prvo mesto. Za največjo, senzacijo pa s« najbrž poskrbeli A-meričani, ki so po dolgih letih poprečne igre premagali kar reprezentanco Sovjetske zveze z 3:2. Tudi Jugoslavija je brez težav premagala reprezentanco Bolgarije z 10:3. ZRN — Madžarska (nočna tekma) V A skupini je lestvica sedaj naslednja: Italija 3, ZDA 2, Romunija 2, SZ 1. V B skupini pa je lestvica naslednja: Madžarska 2, Jugoslavija 2, ZRN 2, Bolgarija 0. Madžarska in ZRN imata tekmo manj. SMUČANJE KOLESARSTVO PO PRVEM DELU SP Doslej največ kolajn NDR Danes nadaljevanje s cestnimi vožnjami - Zjutraj bodo tekmovale ženske, popoldne pa amaterji v vožnji na 100 kilometrov Ludvik Zajc, eden najboljših jugoslovanskih skakalcev vseh časov in dosedanji trener jugoslovanske reprezentance, je sprejel ponudbo italijanske zveze in bo v prihodnji sezoni treniral italijanske skakalce. Mally prvi Križaj tretji BARILOCHE - Italijanski in jugoslovanski smučarji, ki so v teh dneh na pripravah v Argentini, so še enkrat dokazali svojo premoč. V slalomu za pokal »Kandahar Andov* je namreč prvo mer' > osvojil Peter Mally pred rojakom Gustavom Tho-nijem in Jugoslovanom Bojanom Križajem. Vrstni red slaloma: 1. Mally (It.) 96”74 2. Thoni (It.) 97”06 3. Križaj (Jug.) 97"18 4. Nockler (It.) 98”31 5. Kuralt (Jug.) 99”5l 6. Hoffman (ZDA) 99"71 7. Bieler (It.) 101”35 8. Strel (Jug.) 102”00 MUNCHEN - Končalo se je svetovno prvenstvo v dirkališčnih disciplinah. Zadnji naslov, v vožnji za motorji za profesionalce, je osvojil zahodnonemški veteran Peffgen, ki je zadnje minute le s težavo ubranil napade Nizozemca Venixa. To tekmovanje je bilo zelo pričakovano zaradi nastopa sprinterja Sercu-ja, ki pa je že na polovici dirke odstopil. Odpovedal pa je tudi zvezda med Nizozemci Stam, ki se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Hitrostne vožnje so se tako zaključile z že prej predvideno pre- KOLAJNE z s b NDR 3 2 3 ZRN 3 2 0 ČSSR 2 0 1 NIZOZEMSKA 1 4 2 BELGIJA 1 0 1 JAPONSKA 1 0 1 ZDA 0 2 0 KANADA 0 1 0 ŠVICA 0 1 0 ITALIJA 0 1 0 FRANCIJA 0 0 1 um im iiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii ii iiiiiiiiii mn iniiiimiKiiiiii im n iiifiiin mil mini iiiiiiiiiiiiiiii ii m mi mi mi mn um lu Hlinil •iiuaiiiiin 11111111111111 NOGOMET DREVI OB 20.30 V TRSTU TEŽKA PREIZKUŠNJA ZA TRIESTIN0 Tržačani se bodo v prijateljski tekmi spoprijeli z Udinesejem, ki je že v zadovoljivi formi - Triestina z nepopolno postavo 1. Boggs (ZDA) 2. Hoffman (NDR) 3. Cagnotto (It.) 4. Kosenkov (SZ) 5. Giron (Meh.) 6. Snode (VB) 7. Doerr (ZRN) 8. Kennedy (ZDA) 913,95 873,33 845,51 840,27 836,43 835.08 817.08 814,73 V polfinalnih srečanjih turnirja v vaterpolu so odigral; prva srečanja. Italija je nepričakovano visoko premagala reprezentanco Romunije kar s 7:2 (strelca Marsili 4, De Magi- Drevi ob 20.30 bodo na tržaškem mestnem stadionu odigrali prijateljsko predprvenstveno tekmo med tre-tjeligaško Triestino in Udinesejem, ki nastopa letos ponovno v drugi italijanski ligi. , Tradicionalni derbi bo letos še posebej velika poslastica za tržaške ljubitelje nogometa, saj bo današnji, edini letošnji medsebojni spopad. Pot vodilnih moštev v naši deželi se je letos namreč dokončno razdvojila potem, ko sta tako Triestina kot Udincse dolga leta skupaj nastopala v istem prvenstvu (z izjemo sezon 1971, 1974, 1975). Videmčani so po dveh neuspelih poskusih končno napredovali v višjo ligo in se vrnili med profesionalce: to seveda pomeni. da je prvenstvenih derbijev trenutno konec, tudi v italijanskem pokalu se ti dve moštvi ne bosta več srečali. KKf... Triestina in, Udinese sta se do tega srečanja "pripravili različno. Vi-demčani so doslej igrali z izredno kakovostnimi nasprotniki, kot sta prvoligaša Torino in Milan. V obeh srečanjih se je videmsko moštvo dobro izkazalo (čeprav je proti Milanu izgubilo z 2:0), čeprav je bil pristop do teh tekem dokaj zadržan in ekipa ni zato pokazala svoje moči predvsem v napadu. Danes bodo Videmčani nedvomno igrali napadalneje, kot je seveda v navadi višjeligaških ekip. Tržaški branilci bodo morali posebno paziti na napadalca Ulivierija, važno vlogo pa bo odigral tudi Vriz, ki je la- Posnetek s ponedeljkove nogometne tekme Memoriala Žarka Raceta med Primorjem in Bregom ni igral pri Novari in je v zadnji prvenstveni tekni v Trstu dosegel dva izredna gola. Osrrdnja osebnost pa bo bržkone vezni igralec Del Ne-ri, ki je lani igral v prvi ligi s Fog-gio. Posebno, močna je videmska o-bramba, kjer bo sicer verjetno odsoten «čistilec* Fellet, igrala pa bosta odlična Bonora in Fanesi. Triestina bo tudi danes igrala v nepopolni postavi. Poleg Lucchette (ki sicer že vestno trenira in bo nared čez približno 20 dni) in Ceia bo še vedno odsoten Andreis, kar seveda zmanjša moč tržaškega moštva tako v obrambi kot v napadu. Res škoda, , saj je letošnji derbi za Tržačane obenem tudi najzahtevnejša predprvenstvena tekma, ker je to edina preizkušnja z močnejšim nasprotnikom. V nedeljo-bo-fljamreč Triestina i-grala še s Palmanovo, potem pa bodo na sporedu tekme za italijanski polprofesionalni" pokal, v katerem bodo Tržačani igrali v skupini s Trevisom (C-l) in Mestrino (C-2). Najverjetnejši postavi ekip bosta torej naslednji: TRIESTINA: Bartolini, Fontana, Prevedini, Politti, Zanutel, Masche-roni, Quadrelli, Trainini, Panozzo, Franca, Rossi. UDINESE: Dalla Corna, Fanesi, Sgarbossa, Leonarduzzi, Bonora, Ri-va, De Bernardi, Ete! Neri, .Vriz, Bi-lardi, Ulivieri. ATLETIKA ZA EVROPSKO PRVENSTVO Dokončen seznani «azzurrov» za Prago RIM — Italijan.. . atletska zveza je včeraj sporočila dokončni seznam atletov, ki se bodo udeležili letošnjega evropskega prvenstva v Pragi: MOŠKI: Mennea (100, 200, 4x100 in 4x400 m); Grazioli in Čurini (100 in 4x100 m); Clementoni, Caravani in Zuliani (4x100 m); Malinverni (400 in 4x400 m); Bongiorni, Tozzi in Zanini (4x400 m); Grippo (800 m); Ortis in Zarconj (5000 in 10.000 m); Gerbi in Volpi (3000 m z zaprekami); Arena, Accaputo in Magnani (maraton); Buttari (100 hs); Pez-zatini, Da Milano in Buccioni (hoja 20 km); Bellucci, Gregucci in Višini (hoja 50 km); Bergamo, Bruni in Di Giorgio (višina); D’Alisera in Dionisi (palica); Maffi (daljina); Groppelli in Montelatici (krogla); De Vincentis in Simeon (disk)-, Bian-chini, Podberšček in Urlando (kladivo); Marchetti (kopje). ŽENSKE: Miano in Nasullo (100, 200 in 4x100 m); Carli, Bolognesi in Rossi (4x100 m); Ongar (100 hs); Dorio (800 in 1500 m); Simeoni in Dini (višina); Arniči in Quintavalle (kr-pir). BEZBOL Otvoritev SP 25. 8. BOLOGNA — Svetovnega prvenstva v bezbolu, ki bo letos v Italiji od 25. avvusta do 6. septembra, se bo udeležilo 11 ekip in sicer: Bel gija, Kanada, Japonska, Koreja, Mehika, Nikaragua, ZDA, Kuba, Nizozemska, Avstralija in Italija. Otvoritvena tekma med Italijo in Avstralijo bo v petek v Bologni. močjo kolesarjev iz vzhodnoevropskih držav. Vzhodni Nemci so osvojili tri zlate kolajne, dve srebrni in tri bronaste. Nad njihovimi dosežki pa visi senca Durpischevega dopinga, ki je osvojil v zasledovalni vožnji srebro in je bil nato seveda izključen. Izkazali so se tudi zahodni Nemci, ki so na domačih tleh osvojili kar tri zlata odličja (dve med profesionalci in eno med amaterji), čehoslovaki so potrdili svojo premoč v hitrostnih vožnjah. Tkač je sicer ne brez težav slavil v hitrosti amaterjev, tandem Vakar-Vimazal pa je zopet slavil v tej disciplini, ki pa ni več olimpijska disciplina in je zato bojkotirana. Va-kar in Vimazal pa sta svetovna prvaka postala po krivem. V prvi seriji sta namreč nasprotnika (ZDA) toliko oškodovala, da sta Američana padla in sta morala celo v bolnišnice. Žirija je Čeha seveda diskvalificirala, ni pa upoštevala, da nasprotnika ne bosta mogla tekmovanja nadaljevati. Tako sta Vakar in Vimazal slavila brez prave zmage v finalu. Ostale kolajne so vsak po eno osvojile Nizozemska, Sovjetska zveza, Belgija in Japonska. Prvenstvo se bo danes nadaljevalo s cestnimi vožnjami. Zjutraj se bodo ženske pomerile na 70 km dolgi progi v Brauvveiler-ju blizu Kolna. Popoldne pa bo vožnja na 100 km za amaterje. Svetovni prvaki v dirkališčnih vožnjah AMATERJI Kilometer: Thoms (NDR) Vožnja za motorji: Podlesch (ZRN) Hitrost: Tkač (ČSSR) Zasledovanje: Macha (NDR) Zasledovanje ekipne: NDR Tandem: ČSSR Po točkah posamezno: Jonckheere (Belgija) ŽENSKE Hitrost: Žareva (SZ) Zasledovanje: Van Oosten - Hage (Nizozemska) PROFESIONALCI Zasledovanje: Braun (ZRN) Vožnja za motorji: Peffgen (ZRN) Hitrost: Nakano (Japonska) dija in Bitossija, kar sta oba kolesarja sprejela brez polemik. Dokončni seznam tekmovalcev, ki bodo danes zjutraj odpotovali v Ade-nau, je naslednji: Moser, Gavazzi, G.B. Baronchelli, Battaglin, Beccia, Bortolotto, Crepaldi, Fabri, Lualdi, Panizza, Riccomi, Saronni in Visen tini. Gimondi in Bitossi ie rezervi LEGNANO — Zvezni selektor Al-ftedo Martini je končno izbral 13 kolesarjev, ki bodo nastopili v nedeljo na svetovnem prvenstvu v ZRN. Martini je moral torej od prvotnega seznama 15 kolesarjev črtati Gimon- V POKALU BERNOCCHI Zmaga G. Battaglina LEGNANO — Včeraj je bila zadnja od treh lombardijskih dirk (po sobotni «Tre valli varesine* in nedeljski «Coppa Agostoni*). Prvo mesto je tokrat osvojil Giovanni Battaglin, ki je gladko zmagal Naj povemo, da je bil Giovanni Battaglin edini skupaj s Panizzo med kolesarji, ki bedo nastopili v nedeljo na svetovnem prvenstvu v ZRN, ki se je potrudil na včerajšnji dirki. Vrstni red: 1. Giovanni Battaglin, ki je prevozil 212 km v 5.26’20” s poprečno hitrostjo 40,081 km na uro 2. Alfredo Chinetti po 2'26” 3. Vladimiro Panizza DVOBOJ ZA SP V BAGU1U V 15. partiji remi že v 25. potezi 15. partija dvoboja v Baguiu med svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom in izzivalcem Viktorjem Korč-nojem se je končala z remijem že v 25. potezi. Po dveh zaporednih zmagah svetovnega prvaka je torej Korčnoju u-spelo vsaj remizirati, kar pa še zdaleč ni pozitiven rezultat. Korčnoj je namreč imel bele figure, s katerimi je v zadnjih partijah vsaj v otvoritvah spravljal nasprotnika v velike težave, tokrat pa je Karpov brez težav dosegel razdelitev točke po samem predlogu izzivalca. Očitno je. da se je Korčnoj skušal predvsem oddahniti po dveh presenetljivih porazih. »Strašni Viktor* pa najverjetneje ni še prebolel hude psihološke krize. Mnogi so celo mislili, da bo izzivalec zopet prosil za predložitev. Korčnoj pa je raje nadaljeval dvoboj in z zelo previdno in mimo igro sam ustvaril pogoje za remi. Ob koncu včerajšnje partije sta bila oba šahista zadovoljna seveda iz popolnoma različnih razlogov. KOLESARSTVO BRUSELJ — Belgijec Joseph Bru-yere je zmagal na kolesarski dirki v Athusu. V sprintu je na cilju prehitel Portugalca Agostinha. iiiMMiiMnniiiiiiiiniMnniiniMiiMiiiiiiMMiMmmmiiniiniimniiimiiMMiiiiiniiinnniHniiiiiiMiiMiiMtiiiM NOGOMET V OKVIRU PRIPRAV ZA 2. AL Primorec na delu Trebenci bodo v predprvenstveni dobi odigrali več pri« jateljskih tekem • Nastop na < Memorialu Žarka Raceta > Kot skoraj že vse naše ekipe je tudi Primorec v soboto začel s pripravami za bližnje prvenstvo. Trebenci so začeli s pripravami nekoli ko kasneje od drugih enajsteric, a cilj je namreč lc, da se ekipa dobro pripravi na prvenstvo, ki se bo pričelo čez mesec dni. Predprven-stvene tekme in pa nastopi na »Memorialu Žarka Raceta* bodo le pripravljalne tekme. V ekipi letos ni novosti. Ostali s-' namreč vsi lanskoletni igralci, katerim pa se bodo pridružili še nekateri mladinci, ki nastopajo s kadeti. Trebenci so letos vpisali v prvenstvo še najmlajše, ki že trenirajo pod vodstvom Narda Kralja in pa nogometnega strokovnjaka Popescu-ta. Kadete, ki so začeli trenirati skupno s člani, bo letos treniral nov slovenski trener, in sicer Dario Vremec.-Vremec-je letos, doka j uspešno opravil trenerski izpit v Coverdanu. IIIUMltMIIIMIininiMMIIIMMinUIMIIMMIMIM|MUM»(*»>: u-jjEjv ssars» s ZAJUA: F,™,.. Franc«. I. žri’ Metlika, Žagar, Bidusai, T. Gr-, na 4-0 Zarj; pa je uspelo samo pro ^ri' Grgič, Fonda, Cecchi, Lupidi. j ti koncu srečanja doseči častni gol STRELCI: v 4. in 62. min. Ulcigrai, v 13. in 66. min. Pertot, v 73. min. Grgič. SODNIK: Umari iz Trsta. GLEDALCEV: 400. V prvi tekmi B skupine je Aurisina povsem zasluženo premagala bazoviško Zarjo z visokim izidom 4:1. Že iz samega izida srečanja je razvidno, da so Nabrežine; nadigrali Zarjo, ki je drevi zaigrala zelo nezbrano in to predvsem v obrambi. Aurisina je takoj po začetnih udarcih pritisnila Zarjo na ,vojo polovico igrišča in je že po ’3 minutah igre bila J vodstvu z 2:o To je seveda nekoliko zmedlo Zarjo, saj ji ni v vsem prvem polčasu uspelo resneje ogrožati solidno obrambo Aurisine. V nadaljevanju je kaza'0, da bo Zarja odločnejša v napadu, toda Ba- po zaslugi Grgiča. Po .e.n golu je bilo tekme praktično konec H. V. V PRIJATELJSKI TEKMI Brežani zadovoljili Breg — Rabuiese 3:1 (2:0) BREG: Ghersinicl (Smotlak), Sovič, Klun, Ražem, Melon, Peroša, Zonta, Lovriha (Jež), Samec (Gla-vina), Azzolin, Strnad (Dazzara). STRELCI za Breg: Strnad in Peroša v p.p., Zonta v d.p. V okviru priprav a bližnje pr venstvo so Brežani p- ič v novi sezoni zaigrali na dolin-kem igrišču. Po remiju, ki so ga dosegli prejšnji teden na Kozini z domačim Jadranom, so tudi tokrat »plavi* zado- voljili. Igra sama je bila dopadljiva in bilo je videti nekaj L po režiranih akcij. Prvi gol za Brežane je dosegel Strnad, ki je izkoristil lepo podajo Azzolina. Drugi zadetek pa je dosegel Peroša s silovitim strelom izven kazenskega prostora. Po odmoru je trener Brega Mondo zamenjal Lovriho, Samca in Strnada z Glavino, Dazzaro in Ježem Igra pa se ni bistveno spremenila, saj so le v začetku polčasa gostje spravili trenutno v zadrego obrambo domačih in dosegli častni zadetek, po tem golu se je Breg ponovno razigral in je dosegel še tretji zadetek z lepo osebno akcijo 2kmte. Vsi nastopajoči so v glavnem za dovoljili, posebej pa bi omenili mlada Ražma in Zonto, ' i se lepo uveljavljata v prvi ekipi. Jolo Inter zmagal VIAREGGIO — V velikem finalu turnirja za nokal »Tirreno*, ki ga je organiziral Inter, je Inter v prepolnem stadionu v Vr eggiu prema grl Fiorentino brez prevelikih težav Končni rezultat je bil 2:0, gole "a sta dala Marini in Muraro. Pred leti je tudi že igral s Trebenci v prvenstvu 3. amaterske lige. Člane bo tudi leto - treniral domačin A Ido Kralj, tako da je ekipa praktično nespremenjena. Prvi nastop bo Primorec opravil v soboto proti Krasu v okviru turnirja na Proseku, potem bo 30. t.m. odigral v Trebčah prijateljsko srečanje z mirensko Adrijo, ki bo tako vrnila lanskoletni obisk Trebencem, nato pa 2. septembra spe* na turnirju na Proseku s kriško Vesno. Trebenci za te nastope dokaj pridno trenirajo. Za sedaj imajo treninge vsak dan vse do četrtka, ko bodo igrali proti ekipi kadetov. Bn -.o Križmančič SK Devin v Švici Rolkarji Smučarskega kluba Devin redno trenirajo vsak dan, saj imajo pred sabo pestro in bogato sezono, tekmovanj. Tako so jih pravkar povabili na tekmovanje v ski-rolkah v Ženevo v Švici. Tekmovanje bo 9. septembra. Delovanje ZSŠDI Sklicani nogometaši V soboto bodo nafi najmlajši nogometaši vrnili obisk nogometnemu klubu Ilirija iz Ljubljane. Nastopili bosta reprezentanci začetnikov in mladincev. Kjt priprava na srečanje sklicuje ZSŠDI trening, ki bo jutri, 24. t.m., ob 18. uri na nogometnem igrišču v Dolini. Sklicani-so naslednji igralci. Začetniki: Breg -Igor Tul, Miloš Tul. Luka Gregori, Gabrijel Albertini, Franko Lovriha, Florijan Žerjal, Sergio Kraljič. Zarja - David Vida'i, Fabio Ražem, Dario Salvi, Damijan Fonda in Kalc Walter. Gaja - Renzo Pečar. Primorje - Sedmak in Igor Meden. Kras - Igor Škabar. Mladinci: Breg - Andrej Ražem, Paolo Grezcnič, Iztok Smo Jak in Mitja Zonta. Primorje - Mario Adamič, Robert Zubin in Vasilij Štoka. Vesna - Walter Pipan. Primorec - David Malalan, Franko Milkovič, in Mauro Sineši. Gaja -Carlo Gabrijeli i Max Gregori. Zarja - Egon Fonda. OBVESTIM) ŠD Mladina iz Križa obvešča, da bo napovedani izlet t gore od 30. avgusta do 3. septembra. Vodja izleta bo Drago Košuta, vpisuje pa Boris Košuta (tel. 220-554 v večernih urah). Emil Frelih 41. Car INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J $ltUj umetniškem pogledu je tu videti izredno zbirko ste,vtUr in relietov iz brona, lesa in slonovine, ki pred-b0 >1° hindujske, budistične in džainistične bogove in Vj,rln)e v vsej svoji očarljivi lepoti. Zlasti navdušijo ko-?e in bronaste umetnine. Čeprav mi je bil dobršen tokrZbirk znan z nekdanjega obiska obžalujem, da mi je tako tesno odmerjen čas za ogled tolikšnega itj ^rheološki del je posebej zanimiv. Prikazuje skulpture itj p hitekturo zgodnjih dravidskih dinastij Pallawe, Chole lib atlhyje, na ogled pa so tudi okrasni elementi budistič-k AStuP iz 1. in 2. stoletja. Najdbe prve budistične stupe k^^favatija izvirajo iz let 200 do 250 po našem štetju, '' 6 deli razvalin so bili leta 1816 prineseni v muzej. S,ika malteta z ogromno kupolo in z levi okrašenimi sitj ’ Ponazarja prvotni budistični hram v svoji prvin-roflg^hčastnosti. Obiskovalcu nudi delen vpogled v sta-n° indijsko civilizacijo in kulturo, ki jo občudujejo °vinarji in znanstveniki iz vsega sveta. Vzhičen sem znova in znova prebegnil posamezne dvorane, se ustavljal ob posameznih kipih, slikah in predmetih, ki so me posebej priklenili, zapisoval si v beležnico imena, letnice in vtise, kljub toplemu ozračju, ki je polagoma utrujalo telo. Prepoln vtisov sem se odpravil po vroči cesti v veliki zeleni Ljudski park prepoln tropskega cvetja in neštetih jezer. V senci visečih lian velikanskega banjanevega drevesa, sem se nekoliko spočil, čeprav so se mi v razgreti glavi nenehno vrstili čudoviti muzejski predmeti. Proti večeru, ko so zasvetile prve luči, sem se sprehajal na živahnem Rattan bazarju, kjer je največ galanterijskih trgovin z drobnimi predmeti. Tu prodajajo čudovito svilo za atraktivne sarije iz vseh vrst kot dih mehke svilene tkanine žoržeta. Vročina dneva še ni popustila, verjetno niti ne bo v tem času, vendar se drenja narod, vajen zatohlega zraka. Le boljši trgovci imajo hla jene trgovine, v katerih kupcem radi brezplačno postrežejo z ohlajeno coca colo ali drugimi hladnimi sokovi. S tem žele pridobiti kupčevo naklonjenost in ga za dalj časa zadržati v trgovini, dokler si med mikavnimi stvarmi ne izbere zaželeno. Domačini kupujejo v glavnem blago za sarije in nakit, tujci za spomin tipične indijske peterokrake svetilke, listnice in torbe iz kačjih, krokodilovih in kame’nih kož, preproge iz jute in kokosovih vlaken, predvsem pa edinstvene batik slike z upodobitvami živali, folklornih plesov, bogov in boginj, med katerimi sodijo najbolj priljubljene osebnosti s fresk v Ajanti in F.ilori in čudovite srebrne, bronaste in umetniško rezljane kipce iz slonove kosti, tikovega lesa, sandalovine in iz raznih kamenin, da ne govorim o lesenih reliefih in glinastih in medeninastih okrasnih predmetih. Ti kipci so zares občudovani po rezbarski lepoti oblik in izraza. Vselej si jih rad ogledujem in gladim z roko, dokler me njih nežna lepota ne premami, da si ne bi vsaj manjšega ne kupil za spomin. Za ženske so posebno privlačni kompleti tipičnega indijskega nakita v srebru in zlatu, okrašeni z enkratno lepimi izbranimi žlahtnimi kamni, ki jih proizvajajo v Madrasu. Tujke rade segajo po lepih gladkih ali z najrazličnejšimi vzorci rezljanih srebrnih in slonovinastih obročkih za zapestnice, dočim domačinke tudi za okras gležnjev. Radostne misli so me spreletavale ko sem se vračal ' z malo dražestno umetnino v rokah, kipcem iz slonove kosti, ki bo odslej krasil moj dom. Kornai sem se bil izogibal rikšarjem in beračem po živahnih ulicah, natrpa nih z ljudmi in vozili, ki Oudi v gneči takoj zapazijo tujca, kot da je njihovo delo od jutra do noči samo opre zovanje za njimi. V neki ozki ulici sem zagledal blizu lesketajočih se trgovin čepečega moškega pri opravljanju velike potrebe na ozkem hodniku vpričo mimoidočih ljudi, čeprav nisem hotel pogledati tjakaj, sem mimogrede opazil na prostoru polno iztrebkov človeškega blata. Tudi smrad ni prizadejal nosnicam. Vendar se med domačini, vajenimi teh vsakdanjih prizorov, ki jih tudi sami opravljajo kadar in kjer je to potrebno, nihče ne zgraža nad naravnim fiziološkim opravilom na javnem prostoru. Človek, ki nekoliko pobliže pozna indijski svet, si večkrat zastavlja vprašanje, od kod le tolikšno duhovno bogastvo v sicer siromašni deželi in odkod tolikšna zaostalost v nekdanjem cvetočem kulturnem civilizacijskem svetu? Tempeljski dom živopisnih pavov Najbolj slikovit in najbolj čaščen madraškl tempelj je zn-meniti Kapalesvvara v Mylaporu. Pred dvajsetimi leti mi je bil ta tempelj prvo srečanje s pristno južno-indijsko dravidsko arhitekturo. Spominjam se. kako so me prevzele velike in male gorupe, okrašeni stolpi z naturalističnimi plastičnimi figurami. In dvoriščni prostor ob zlatem stebru, kjer se sprehajajo kraljevsko lepi pavi. Bil sem ves zanešen. Po dolgi in najvažnejši madraški cesti Mount Road sem se s tramvajem, ki je močno škripal in piskal po razbeljenih tračnicah, pripeljal v predel študentovskega mesta visokih šol. Poleg glasbene akademije so tu še študijski domovi Sanskrta Ramakrishne in Vivekanande, ki z drugimi šolami tvorijo nekakšno hindujsko religiozno središče. Tokrat sem se pripeljal v Mylapor z avtobusom, ker so medtem tramvaj v Madrasu, kot tudi v Bomba.vu, odpravili. Ustavil sem se ob tempeljskem svetem jezeru, ki ga obdajajo z vseh štirih strani stopnišča in obkroža na vrhu nizek bel zid z značilnimi rdečimi progami. Sredi jezera je ličen štirioglati paviljon, ki ob večerih, zlasti ob festivalih zažari v neštetih žarnicah. V jezeru so se kopali verniki, da se očistijo pred molitvijo. Nekateri so ždeli in žebrali na stopniščih, dočim so ženske razprostrle živo pi-sane oprane sarije čez kamnite stopnice, ki v sončni bleščavi barvito j»oaivij*jo gveti jirostor. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 36 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotno 29.000 lir. Letne naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN* V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din PRIMORSK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 mml 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sozalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlcni|e-Juli|sk» krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dezei v Italiji pri SPI. Stran 6 23. avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja j in tiska J Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VSE POGOSTEJŠI STIKI MED KARDINALI PRED ZAČETKOM KONKLAVA V ospredju razprave žgoča problematika s katero se bo moral soočiti novi papež Na tej osnovi bodo prelati izvolili naslednika Pavla VI. - Med konklavom štiri glasovanja na dan - Izjavi kardinala Sirija in Giovannija Franzonija VATIKAN — V pričakovanju, da se ♦veliki volivci* v petek popoldne zaprejo v konklave za izvolitev novega papeža, se v Rimu množijo domneve in ugibanja o tem. kdo bo nasledil Pavla VI. V Vatikanu pa s spretnim doziranjem govoric in molka še bolj stopnjujejo zanimanje vsega vseta, o katerem priča med drugim 700 akreditiranih novinarjev z vseh celin. To spretno stopnjevanje pozornosti svetovnega javnega mnenja je prišlo do izraza tudi v sklepu, da si bo lahko ogledala prostore konklava le desetina prisotnih časnikarjev in televizijskih operaterjev. Sprva je bilo število »izbranih* znatno manjše, po vlogi, ki so jo novinarji naslovili kardinalom, pa so le-ti vsaj delno ugodili potrebam sredstev javnega obveščanja. Končno se je zvedelo, da so kardinali med včerajšnjim .jutranjim sestankom še sklenili, da bodo glasovali štirikrat na dan in sicer dvakrat zjutraj in dvakrat popoldne, o izidih glasovanja pa bodo dvakrat na dan obveščali javnost z že vsem znanim sistemom pečice: dokler se bo iz dimnika Sikstinske kapele dvigal 'črn dim bo to znamenje, da kardinali še niso dosegli sporazuma, medtem ko bo bel dim naznanil izvolitev novega papeža. Zvedelo se je tudi. da se bodo glasovanja začela šele v soboto zjutraj, medtem ko bodo v petek popoldne opravili vse potrebne formalnosti. V pričakovanju konklava se medtem množijo stiki med cerkvenimi prelati, da bi razčlenili problematiko, s katero se bo moral ubadati novi papež in da bi na tej osnovi izbrali med sabo najbolj primernega. S tem v zvezi krožijo najrazličnejše govorice o možnih kandidaturah, ki pa so boli plod več ali manj bujne fantazije novinarjev, kot pa dejanske usmerjenosti kardinalov. Prelati s tem v zvezi še poudarjajo, da doslej ni prišla do izraza še nobena kandidatura, kar je sicer malo verjetno. Vendar sodeč po izjavah genovskega škofa, kardinala Sirija naj bi bile povsem neosnovane kandidature, o katerih se je doslej govorilo. Nobenega dvoma naj bi sicer ne bilo o narodnosti novega pa peza, ki bo najbrž že spet Italijan, jn bo pripadal zmerni struji. Toda" kdo bo? Kandidata, na katera je, sicer zelo posredno, namignil kardinal Siri in ki naj bi ju podpirali zmerni desničarji pa tudi centristi naj bi bila Felici in Bartoli. Precejšnje zanimanje je tudi za dolžino konklava. Bo tokrat dolg ali kratek? Na to vprašanje prelati nočejo točno odgovarjati, vendar pa prevladuje mnenje, da se glasovanja ne bodo zavlekla predolgo, vsekakor ne več kot štiri dni. Največ pozornosti pa kardinali in tisti, ki pobliže sledijo razpletu dogod. kov v Vatikanu, namenjajo problema- tiki, s katero se bo moral soočiti novi papež. Sodeč 1» izjavah nekaterih predstavnikov jezuitov in drugih verskih redov, ki so v teh dneh imeli pogoste stike s kardinali, prevladuje mnenje, da se bo moral Vatikan vse bolj spoprijeti z vprašanjem nerazvitega sveta in sveta v razvoju. Tako imenovani »tretji svet» je skupno z vprašanjem mladine izpod 20 let najvaž dvajset dni stavka okrog 50 tisoč rudarjev. Stavko so oklicali iz solidarnosti s 320 sodelavci, ki so bili odpuščeni pred letom dni. Uprava rudarske družbe je bila sicer pripravljena izplačati prejemke za 48 mesecev, vendar so sindikati predlog zavrnili in zahtevajo ponoven sprejem v službo za odpuščene delavce. Pri tem velja omeniti, da rudarski proizvodi predstavljajo naj- nejši problem, poleg seveda žgočega pomembnejšo postavko perujskega PO POŽIGU KINODVORANE V MAPAM Vsi voditelji opozicije obsodili krvavi atentat Na jugu države vlada velika napetost Ostro sporočilo iranskih študentov v Italiji izrecno cerkvenega problema o u-resničeve l ju reform koncila. Končno gre v tem okviru še o-meniti mnenje bivšega opata Giovannija Franzonija. ki je bil pred dvema letoma spreveden v laiški stan. kolje na volitvah 1976. leta kandidiral na listi KPI. Po njegovem mnenju novi papež sploh ne bi smel biti več papež, vsaj ne v tradicionalnem pomenu te besede. »Napreden papež — trdi Franzom — je prav tako nevaren ket nazadnjaški, ker bi njegove gospodarstva, dolg s tujino pa je že presegel osem milijard dolarjev. Milansko sodišče prepovedalo Lazagni potovanje v tujino MILAN Milansko sodišče je prosvetljene reforme samo prispevale prepovedalo odvetniku Lazagni, ki k utrditvi Vatikana kot politične sile.» je bil na procesu proti rdečim bri-Treba se je zato boriti, da se papež I gadam v Turinu obsojen na štiri zaveda, da mora cerkev imeti kole- jeta zaporne kazni, da se udeleži gialne in demokratične strukture in mednarodnega seminarja odvetni-da cerkev (kot skupnost vernikov) o- g0v v Franciji. Sodišče je ta sklep blikuje papeža, ne Pa obratno, (vt) | utemeljilo z dejstvom, da mora biti Lazagna prisoten na prizivnem procesu proti RB, ki bo verjetno v prvi polovici septembra. Kot je znano, živi Lazagna v kraju Roc-chetto Ligure v bližini Alessandrie, ki mu ga je turinsko sodišče dolo- Žgoč neuspeh nemške policije BONN — Tokrat lahko nemško I čilo kot prisilno bivališče. TEHERAN — Po nedeljskem krvavem atentatu na kinodvorano v Abadanu, ki je po neuradnih vesteh terjala nad 400 človeških žrtev, niso v Iranu včeraj zabeležili nobenega incidenta, čeprav vlada v mestih ob meji z Irakom še velika napetost. Atentat je zelo prizadel prebivalstvo v južnih predelih države, kjer živijo muslimanski Šiiti, tradicionalni nasprotniki šahovega režima, ki so med prvimi ostro obsodili abadanski zločin. Vladna preiskava o atentatu, ki poteka v strogi tajnosti, ni privedla še do nobenih rezultatov, saj je tudi včeraj notranji minister ponovno obtožil »muslimanske marksiste*, da so odgovorni za atentat. Dokaz, da so preiskovalci v slepi ulici je dejstvo, da je včeraj policija v Abadanu izpustila na svobodo in nato zopet aretirala lastnika kinodvorane, ki je obtožen, da je zaklenil vrata dvorane iz bojazni, da si ne bi gledalci brezplačno ogledali film. Iz Abadana prihaja tudi vest, da je večja skupina sorodnikov žrtev atentata v ponedeljek zatevala od policije, naj jim da na razpolago- o-rožje, s katerim bi neposredno o-bračunali z domnevnimi atentatorji- Medtem pa so tudi včeraj razni voditelji demokratične opozicije, ki živijo v izgnanstvu, obsodili krvavi atentat v Abadanu in obtožili zloglasno tajno policijo Savak, da je naročila pokol. Posebno ostro spo- ročilo so izdali iranski študenti, ki živijo v Italiji. Le-ti trdijo, da si nobena teroristična organizacija ne bi upala izvršiti atentata v proletarskem in revnem predelu Abadana, v katerem je bila pogorela kinodvorana. V sporočilu iranski študenti ugotavljajo tudi, da je danes kot nikoli prej, vsa demokratična opozicija e-notna in združena v idealih svobode in demokracije. V Teheranu pa je skupina parlamentarcev, ki ne pf ipada > režimski stranki «Rastakhiz», zahtevala ta kojšen sestanek parlamenta, ni pa znano če bo šah Reza Pahlavi u-godil tej zahtevi. V večernih urah se je zvedelo, da so v nekaterih mestih Irana ponovno izbruhnili spopadi med demonstranti in policijo, v katerih je ena oseba izgubila življenje, medtem ko jih je bilo več desetin ranjenih. Najhujše spopade so zabeležili v mestu Nahvand na severovzhodu dr žave. (st ) NEW YORK — Po naročilu ameriškega obrambnega ministrstva bo letalska industrija Lockheed v kratkem ponovno začela izdelovati znano vohunsko letalo U2, ki je leta 1956 povzročilo pravi diplomatski spor med ZDA in Sovjetsko zvezo. Leto prej so namreč Sovjeti sestrelili letalo U2, ki je fotografiralo vojaška oporišča na sovjetskem ozemlju. Nespremenjena stališča političnih sil (Nadaljevanje z 2. strani) treba iskati elemente, ki vodijo do sporazumov. Dejal je, da je kandidatura Stopperja za župana še vedno veljavna kot izhodišče za programski sporazum. Komunist Monfalcon se je navezal v glavnem na Richettijev poseg ter ugotavljal, da KD postavlja samo vete, ni pa prišla na dan s točnimi in jasnimi predlogi. Potem ko je pozval krščanske demokrate k večjemu čutu odgovornosti je obnovil predlog svoje stranke po sestavi odbora široke demokratične enotnosti, ki pa ne predstavlja zgodovinskega kompromisa temveč odgovor na nujnostno stanje v našem mestu, še prej je ostro polemiziral s Cecovinijem in njegovimi trditvami v zvezi s pogajanji, ki jih je imel z misovci. To zadržanje je označil za nedopustno. Fašistični kolovodja Almirante je grajal Cecovinija, ker je vrnil mandat, čeprav je razpolagal s podporo in1 programskim soglasjem do-voljnega števila svetovalcev, ki so ga bili izvolili (LPT, MSI, radikalci in indipendentist). Borbo proti Osimu je po njegovem še možno voditi, tako v občinskem, kot v deželnem svetu, zato bi bil moral o-stati za župana. Vsekakor je zagrozil, da se bodo misovski svetovalci, voditelji in mladinci ob pravem času podali ria Kras, da se uprejo uresničitvi mešane proste cone. Za listo «per Trieste* je v svojstvenem zanesenem tonu nastopil Giuricin. Najprej je ostro polemi- njegovo listo kot na tujek, ki ga je treba odstraniti, polemična žilica mu je pa zagodla, da je zašel v. očitna protislovja. Tako je na primer zatrdil, da LPT ostaja zvesta geslom iz volilne kampanje, v isti sapi pa, da je bila na razgovorih s strankami pripravljena na kompromise. Malce se je tudi skregal z računstvom, ko je dejal, da bi namesto 65 tisoč podpisov lahko nabrali tudi 150 tisoč, če bi le imeli več časa, kar se pa ni zgodilo, saj je LPT na volitvah prejela 52 tisoč glasov. Na koncu je napove dal, da bo njegova skupina pri prvih treh glasovanjih oddala bele glasovnice. Indipendentist Marchesich je na' Znane govorniške sposobnosti je i ,Q p0trtji] podporo stališčem in kan; ponovno Pokazal radikalni prvak Liste Trieste. Zadnji Pannella, ki je rotil Cecovmja naj; razDravo posegel predstavnik ne vrne .županskega mandata, ker ^ Rudaril, da i* krajevno gospodarsto zaživelo. Vve stavil je tudi. da bo treba prej na; tančno proučiti študije o izvedljivost' te cone, saj dajejo socialisti veliko važnost ekološkim vprašanjem. Oo koncu svojega posega ,ie potrdil, da bo levica predlagala župana, ki Je odraz laično-sociali stičnih sil. Pacor (PRI) je v svojem govoru najprej omenil, da sta se med raz' pravo izluščili dve poziciji. Dodal Pa je, da je potrebno v tem izrednem položaju razumeti bistvene probleme’ jih prerešetati in izdelati program na širši politični osnovi Skratka, je **' ključil Pacor, najti moramo skupno os, ki bi povezovala razne stranke. bi se s tem izneveril svojim volivcem. Listo «per Trieste* je pozival, naj ne prepusti igre KD in naj išče sporazum s KPI in levico. Pri tern je zatrdil, da je' upravnopoliiični programski dokument KPI dober in da bi ga mogli mnogi iz meščanske liste v glavnem, sprejeti, če bi le komunisti pristali na premestitev proste cone v dolino pr’ Orehu, s čimer bi se izognili nevarnosti »priseljevanja sto t.isočev Črnogorcev*. V skrajnem primeru naj pa LPT sestavi odbor, pa čeprav manjšinski, z radikalci. Po sestanku načelnikov svetovalskih skupin, na katerem so se sporazumeli, da bodo sejo nadaljevali, je spregovoril socialist D Amore. Najprej si je zaželel, da bi občinski svet ziral z'vsemi strankami, ki niso | čimprej r*šil vprašanje sestave nove sprejele znanih treh načelnih sta-1 veČme, da bi lahko novoizvoljeni kra-lišč njegove grupacije (nasproto- ievni svetl zaceli z e ovanjem. vanje industrijski prosti coni, avto- Obrazložil je nato stališča svoje stran-nomija tržaške pokrajine in potroš- '4e 0 treh programskih točkah Liste niška prosta cona), čeprav iih je P*r Trieste in med drugim poudanl. LPT na pogajanjih po njegovem da se socialisti ne morejo odreci gra-precej omilila. Pritoževal se je dnji industrijske proste cone na Kra-nad vtisom, da gledajo stranke na su, saj bo gotovo pripomogla, da bo treba v tem težavnem političnefli in gospodarskem trenutku dati prej*" no st programom, ne pa političnih okvirom. Izrekel je miieje, da Je sicer protestni glas občutnega vila občanov vzeti kot pozitiv110 dejstvo spričo premajhne učinkf vitosti dosedanjih uprav, žal ga r pa bila deležna politična formacij ja, katere programi so v veliki men nesprejemljivi. , . Pri tem se je zlasti zadržal ° neizvedljivosti in škodljivosti ih® gralne proste cone, ko je v vseh svetu težnja, da se carinske Pre_ grade odpravljajo, ne pa šele u" stvarjajo nove. Pozval je zato P°j litične sile na konfrontacijo na Pr0‘ gramih in na iskanje skupnega ih®" novalca za čimprejšnjo sestavo Df vega občinskega odbora na tej Vr dlagi. Nato je predstavnica LPT GrU' ber - Bencova prebrala resolucij0’ v kateri ponavlja že znana sta0' šča njene skupine. Sledile so krh' ke glasovalne izjave nakar se J začel postopek za izvolitev noves* župana. protiteroristično policijo lahko zalije rdečica, saj so jim pred nosom I kijub vsej tehnologiji zbežali trije nevarni teroristi, ki jih že dalj časa iščejo po vsem ozemlju Zvezne re-1 pubiike Nemčije. Christian Klar, Willy Peter Stoli in Adelheid Schulz I so nemoteno najemali helikopterje in preleteli območja, kjer se nahajajo vile najpetičnejših Nemcev in | zapor v Frankenthalu, kjer so za prti številni pripadniki RAF. Nemško policijo, ki jim je bila stalno I za petami, je morda premotila zu-1 nanjost namišljenih filmskih snemalcev, saj so bili vsi lepo oble- I čeni, imeli luksusen avto, vedli pa | so se kot običajna hWri9ka1 »shieta-na» in niso bili v nobenem primeru | podobni slikam na tiralicah, ki visijo po vseh policijskIW ul*adih.' Sfi-1 mo rj sebi je policija svoj neuspeh | skrbno prikrila in obvestila le nadrejene, kljub temu pa je nemški | tednik Stem izvohal vso zadevo. na cesti predvideti nepredvidljivo reši življenje ZARADI STAVKE RUDARJEV Izredno stanje v Peruju LIMA — Perujska vlada je odredila izredno stanje in začasno uki-1 nila ustavna jamstva v rudarskih področjih v južnem in osrednjem predelu države, kjer že več kot | tiiiiiMHiimtmitiiiiiiiitimiiiMiiiiimiiiiiiiimiiiHHMiitiiiiimimiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiimiHmmiiiiiiiiiiiiiii | VSE TEŽJI POLOŽAJ PRINCA VIKTORJA EMANUELA Obremenilno pričevanje zdravnika Nicole Pend e ja Mlademu Diku Homerju so odrezali desno nogo ■ Smrtonosna puška z 31 naboji ATACCIO — Preiskovalni sodnik Breton je predvčerajšnjim zvečer zasliševal poltretjo uro rimskega zdravnika Nicolo Pende, ki je bil prisoten in tudi sam zapleten v afero, ko je italijanski bivši prestolonaslednik Viktor Emanuel Sa-voia streljal večkrat v vojaško puško in tako hudo ranil 19-letnega Nemca Dirka Hamerja, da so morali v Marseillu fantu odrezati desno nogo Takoj nato je sodnik zaslišal Viktorja Emanuela in ob 22. uri ga je soočil s pričo. Nicola Pende je ponovil svojo prvotno verzijo. Dejal je, da ,ie spal, ko se je zbudil zaradi ropota. Pogledal je z jahte ter opazil, da se ji približuje čoln z moškim s puško v rokah, šlo je za Viktorja Savoio, ki je takoj večkrat streljal nanj. Pende se je zakadil vanj in nekaj časa sta se dajala, dokler nista oba padla v vodo. Pende se je potopil ter plaval pod vodo pod gredlji treh jaht. Ko je spet prišel na površino, je opazil, da je iz zadnje jahte prišel mladenič, ki je krvavel. Priča je zavrnila trditve Viktorja Savoie. da je sicer dvakrat ustrelil, toda potem ko ga je Pende napadel. »Sploh nisem vedel zakaj gre —. je dejala priča — ko ie že počilo*. Viktor Savoia jo potem od veslal na kopno, sedel v svoje terensko vozilo, prižgal žaromete ter s puško v roki (gre za puško z 31 najboji, ki jo uporabljajo francoski padalci, Amerikanci pa so jo imeli v Vietnamu) opazoval jahte. Dolgo časa se nihče ni upal, da bi pomagal ranjenemu Nemcu. Pende je še dodal, da upravitelji otoka Cavallo niso nudili žrtvi nobene pomoči, čeprav je tam majhno letališče in r.ekaj letal. Tudi sestra ranjenega Nemca, ki je bila skupaj z njim na jahti, je podale izjave, ki so zelo podobne Pendejevim. Njegova mati pa je včeraj izjavila v bolnišnici Concep-tion v Marseillu, da upa, da bo francoska pravica strogo kaznovala j krivca krvavega dogodka. Mladi Dirk Hamer ,jt- še vedno v življenjski nevarnosti. Po operaciji je padel v nezavest ter je prišel k sebi šele včeraj. Vendar pa so mu ledvice popolnoma odpovedale ter so mu morali namestiti umetne. Medtem se vrstijo pritiski, da bi sodnik izpustil Viktorja Savoio na začasno svobodo. Pravijo, da je njegov oče Umberto telefoniral samemu predsedniku Giscard d’Estain-gu. Podobni posegi so prišli tudi z belgijskega dvora Zdi se pa. da preiskovalni sodnik prav gotovo ne bo sprejel kakega ukrepa vse do kler bo življenje mladega Nemca v nevarnosti. Za nadaljnji potek preiskave bo seveda važjio, če bo sodnik prišel do zaključka, da je Viktor Savoia namerno streljal. V | primeru smrti, ki .jo ie nekdo povzročil namerno francoski kazenski zakon predvideva kazen od 10 do 20 let zapora. Če žrtev ostane pri t življenju, gre kazen od 5 do 10 let. Če gre za nenamerno streljanje so ] kazni nižje. Pričevanje zdravnika Pendeja bo odločilnega pomena za nadaijeva nje preiskave. Zdravnik je sodniku Bretonu še izjavil, da je on sam nudil ranjencu prvo pomoč in da je tudi telefoniral nekemu kirurgu ter ga prosil za nasvete. Ker pa je bilo Dirkovo stanje brezupno so ga namestili na hiter motorni čoln, katerega .je neki izkušen domačin odpeljal do Bonifacia. (vk) Na malo prometni cesti Zamisli si primer: smo v rezidenčni četrti na ulici s pičlim prometom. Avtomobilist meni, da mu idealne cestne razmere dopuščajo pritisniti na plin. V resnici pa... Deček, ki ga je z druge strani ceste poklical prijatelj, nepričakovano «stopi» izmed dveh parkiranih avtomobilov, da bi se pridružil prijatelju. Nekaj podobnega nepredvidljivega bi se moglo pripetiti pred stoječim avtobusom in v mnogih drugih primerih. Če se cesta zdi prazna Tudi na cesti ni vedno tako, kot se zdi. Cesta ali ulica ni nikoli povsem prazna. Zaradi tega je avtomobilist dolžan: — ohraniti vedno primerno brzino — biti vedno pripravljen svoje vozilo v trenutku blokirati. Brzina nesrečo še poveča Spreten vozač je tisti, ki brzino svojega vozila prilagaja razmeram na cesti. Ni spreten tisti avtomobilist, ki vedno vozi počasi, pač pa tisti, ki zna dojeti, kdaj je treba voziti počasi. Na cesti je treba nepredvidljivo predvideti. MINISTERO LAVORI PUBBLICl Campagna Sicurezza Stradale MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Kampanja za varnost na cestah